GLAS I LO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
fr
“Glasilo" izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Eno s topna 10 point vrata 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
LETO—YEAR VI.
Chicago, lil., 21. februarja (February) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 8.
Slovenci in Hrvatje!
Štrajk v Akron, Ohio.
Y tukaljšnem podjetju1, v katerem se izdelujejo reči iz kavčuka, (rubber) smo zaštrajlkali. Naše zahteve pa naslednje: Priznanje unije, osemurni delavnik in povišanje mezde.
Samoposebi se razume, da bodo družbe najele agente, kateri bodo iskali skehov. Obljubili bodo kratek deloven čas in visoko mezdo, da bi dobili zadostno število ske-bov in tako prisili štrajkujoče delavce, da bi se pod starimi pogoji vrnili na delo. Slovenski in hrvatslki delavci ne dajte se omamiti z obljubami, s katerimi vas bodo obsipali, da bi izdali svoje lastne tovariše.
Tukaj smo se organizirali v I. W. W. Organizirajte se tudi drugod, pa bo dosti kruha za vse.
M. ¡KI.
Zadnje poročilo.
Pred zaključkom lista, nam je br. M. Železnikar, član glavnega porotnega odbora poslal 'brzojavko: “ Organizatorji I. W. W. so v Akronu, Ohio, kjer stavka 27000 delavcev, ki so vposleni v podjetjih, v katerih se proizvajajo izdelki iz kavčuka.
Položaj j‘e torej resen. Zastavljalo je 27000 trpinov, ki so s svojim delom obogateli kavčuka. To je splošna stavka, ki pomeni, da so se vsi trpini složno uprli nadaljnemu izžemanju. Položaj je resen, kot je bil v Lawrence, Mass.j ko so zastavek tekstilni delavci. Kapitalisti botiu bili najpodlejša sredstva, da bi u-gnali delavne. Doživeli bomo isto taktiko kapitalistov kot v Lawrence, Mass. Zato pa delavci mirno kri. Ne poslušajte lumpov v šlužbi kapitalistov , katere ¡bodo poslali med vas, da bi vas zapeljali do nepremišljenih in nezakonitih dejanj. Vi ste zastavljali. Odložili ste orodje iz svojih rok in strojno kolesovje sei ne suče v tovarnah. S tem ste najhujše udarili profitalačne kapitaliste, ker je sedaj ugoden trg za izdelke iz kavčuka. Ako ne gibljejo vaše roke in se ne suče kolesovjie v tovarnah, tedaj se ne bodo pomnožili cekini v blagajnah kapitalistov, če tudi padejo na kolena pred blagajnami in milo prosijo s povzdignjenimi rokami, da bi se množili. Take prošnje ne množijo premoženja kapitalistov, množi ga le vaše delo. Zavedajte se te resnice sedaj, ko ste ¡zastavkali. Bodite solidarni, zvesti delavski stvari, ko se borite za boljšo bodočnost vseli trpinov. Zmaga delavcev v Akronu, je iimaga vseh delavcev širom sveta.
Res je, da kapitalisti la gl je vstrajajo v stavki kakor vi. S profitom, katerega so izsesali iz vas, so napolnili svoje blagajne. Ali tudi ta profit bodo kapitalisti kmalu pognali pri lukitskih pojedinah in raznih razkošno prirejenih zabavah, ako se ne vrnete na delo. Kapitalisti imajo torej interes, da bi se kmalu vrnili na delo, da bi imeli zopet profit od vašega dela in da ne bi nastala suša v njih blagajnah, v katere se steka nadvrednost vašega dela.
Tudi v vašem interesu je, da se vrnete na delo, ker bnelz dela ne morete živeti. Ali nikdar se ne vrnite pod starimi pogoji na delo! Bili ste gl a dni in z vami je bila lačna vaša deca, ko ste delali. Vi in vaše družine ste se oblačili v obleko iz manjvrednega blaga, ko ste delali, mejtem ko so družine vaših delodajalcev bliščale v de-mantih in biserih na zabavah, na katerih so se potrosili tisočaki, ki sa bili izprašani iz vašega mozga in krvi.
Trpeli ste, ko ste delali! Na rožicah vam ni postljano, ko stavkate ! Ali zdaj se borite ¡za boljšo bodočnost vseh svojih tovarišev, svojih otrok in žen. Zategadelj
glavo po konci! Bodite složni in ne vrnite se na delo, dokler kapitalisti ne priznajo vaših opravičenih zahtev.
Med sta-Vkuj očimi delavci je mnogo Jugoslovanov: Slovencev, Hrvatov in Srbov. In tem govorimo: Ne bodite delavske izdajice! Stojte vsi za enega in eden za vse! Miljane ameriških delavcev gleda danes na vas, ko se borite z ameriškim Turkotm, ki je vam in vašim družinam jemal kruh, vas podil iz hiš, vas prisilil, da ste svojo deco v najnežnejši mladosti morali poslati v tovarno, da ji je tam izpil kri in mlado živ-ljensko moč.
Ostanite zvesti ideji in stvari, za katero se borite, pa bo zmaga na vaši strani!
Ako bi kateri tovarišev postal omahljiv, pojasnite mu z mirno 'besedo, da naj vstraja v boju, ker nihče ne bo rešil delavcev sužno-sti, ako se ne bodo rešili sami.
Zato naprej — do zmage!
Koncentracija strokovnih organizacij.
Mejtem, ko si v Ameriki nekateri delavski voditelji starih nazorov prizadevajo, da bi delavstvo organizirali lokalno po mestih in se upirajo centralizaciji delavskih unij, stremi delavstvo v Nemčiji po večji konce trač rji. Doslej samostojne organizacije se združujejo, ker nasproti združujočemu se kapitalu' veljajo le Velike, bogate strokovne organizacije. Oh začetku letošnjega leta se je združila organizacija, skladiščnih delavcev z organizacijo trgovskih pomočnikov. Centralna organizacija kiparjev je svojim članom predlagala združitev z lesnimi delavci. Za enkrat je bil predlog odklonjen, ker je zanj glasovala, le navadna večina, ne pa dvotretjinska večina organiziranih kiparjev, kakor zahtevajo pravila. Načelstvo organizacije ladjedelniških tesarjev se pogaja 'z organ, lesnih delavcev o 'združitvi obeh organizacij. Vprašanje o združitvi teh dveh organizacij je zelo težavno, ker je treba rešiti načelno vprašanje, ali je boljša organizacija po obratih, ali po strokah. Večina teh tesarjev dela v ladjedelnicah, kjer je pretežna večina delavcev iz kovinarske stroke. Zato zahteva kovinarska zveza, da se organizacija lad j ©delniških tesarjev 'združi s kovinarsko organizacijo, da se ndejstvi načelo: En obrat, ena organizacija! La-djedelnišiki tesarji bi se pa rajše združili z organizacijo lesnih delavcev, ker jih njihova stroka in njihovo delo 'bolj približuje organizaciji lesnih delavcev. Gre torej za staro vprašanje; ali naj se ločijo delavci .po strokah, ali naj se združijo v eno organizacijo delavci enega obrata? Brezdvomno je, da se ho v bolečnosti odločilo delavstvo za enotne obratne organizacije. Tudi avstrijsko delavstvo ve kako da je težavno odločevati o tem načelnem vprašanju in kako težko je- združiti delavstvo enega obrata v eno organizacijo, ne1 da bi se upoštevalo strok. Avstrijski kovinarji so svoj čas imeli važne razprave s pleskarji o vprašanju, ali naj se pleskarji v tovarnah za 'železno opravo organizirajo pri kovinarjih, ali pri pleskarjih. Slično vprašanje mora sedaj rešiti organizacija ladjedelniškib tesarjev v Nemčiji. Gotovo bo zaenkrat ¡zmagalo načelo, da se naj združijo organizacije sličnih strok in izvršila se bo priMopitev ¡ladjedelniškib tesarjev organizaciji lesnih delavcev.
V Ameriki imamo danes še malo industrielnih organizacij. Vendar pa tudi pri nas to vprašanje prihaja čimdalje bolj v ospredje in bo končno prodrio na celi črti.
Ameriške vesti.
* Predsednik Taft je Vêtirai na-selniško predlogo. Svoj odlok je utemeljil y kratki poslanici, kateri je priložil pismo Nagela, trgovskega ministra, v katerem minister ostro obsoja takozvano inteligenčno skušnjo. V pismu se glasi, da omenjeni “odstavek bije resnici v obraz in da se skuša odvrniti nevarnost, katera ne po-stoji.”
V zgodovini Zdr. držav se je zgodilo drugič, da je predsednik vêtirai naselniško predlogo, ki je vsebovala določbe za inteligenčno skušnjo. Grover Cleveland je v letu 1897 imel priliko, da je povedal svojo neveljo na isti način zavoljo naselniške predloge.
Zdaj demokratje in republikanci v kongresu mešetarijo, na kakšen način bi strmoglavili ugovor predsednika. Da postane naselni-ška predloga vzlic ugovoru predsednika pravomočna, je treba, da glasuje za njo dvetretjinska večina.
* Zakonske ločitve v Renu, Nev. pojdejo rakom žvižgat. Legislatura je sprejela zakon, da mora bivati vsakako eno leto v državi, ako hoče položiti prošnjo za zakonsko ločitev. Nova zakonska do ločba postane zakon s prvim ja-nurjem 1914. Tekom zadnjih dveh let je bilo v Renu, v mestu z
12.000	prebivalci, ločenih 1281 zakonskih parov. Zdaj je v mestu kakih 600 oseb, ki so se naveli-'¡V-lf " ikonskega jarma.
V Renu so se ločevali večinoma bogati ljudje. Delavce nime denarja. da bi se vozil v Reno zavoljo zakonske ločitve. Bil je to nekak privilegij imovitih slojev. Bogate dame in bogati lenuhi so hodili v Reno, da so se tam ločili brez težav in težkoe. Promet tujcev se bo vsled novega zakona gotovo znižal.
*	Zdravnik Piorkowski je v
Pittsburgu, Pa. pričel rabiti serum proti jetiki, ki je napravljen po metodi dr. Friedmanna. Časniki poročajo, da so se prvi poskusi obnesli. Vendar pa dr. Heid pravi, da hoče počakati še en teden, predno bo proglasil sodbo o učinkih novega seruma proti jetiki.
*	V New Yorku je šest tvrdk zahtevalo sodnijsko prepoved proti štrajkujočim krojačem in šiviljam.
Višji državni sodnik Hendricks je pa prošnjo delodajalcev za sodnijsko prepoved odklonil.
Pri utemeljevanju je sodnik rekel,” da se položaj pozna, je treba najprvo dognati, kateri vzroki so nad stotisoč delavcev pognali v stavko.”
* Iz Charlestona, W. Va. poročajo, da je v premogovniškem o-kraju, kakor če bi sovražnik udrl v deželo. Miličarji v Paint Creek okraju taborijo na prostem. Povsod se dvigajo šotori, vmes r>a plapolajo ognji. V začetku tega tedna sta dospeli na lice mesta zopet dve stotniji pešcev. Korhp-cionisti, ki imajo zq seboj državno silo, se silno boje, da bi stavkujoči rudarji ne osvobodili stare in znane delavske agitatorice “Mother Jones”. Zato pa zahtevajo vedno več vojaštva.
Sodišča so seveda tudi na strani kapitalistov.
Vojaška komisija hoče kar na kratko obsoditi vse jetnike. Gospodje so si vzeli Rusijo za zgled, v kateri smatrajo stav kuj oče delavce za .državi nevarne puntarje.
Taka je situacija v državi Unije, kjer je imajo brezsrčni premogovniški mogotci državno silo na svoji strani Kdo naj verjame vspričo takih gorostasnih dejstev, da so v Zdr. državah pred zakonom vsi ljudje enaki?
* Socialistični kongresnik Berger je predložil kongresu resolucijo, po kateri naj bi vlada imela moč konfiseirati 54 železnic, ako za-stavkajo železniški kurjači in bi štrajk trajal nad sedem dni.
Resolucija je izvala v kongresu velikansko senzacijo, ker je podrobno in skrbno izdelan načrt, v katerem je natančno določeno, kako naj predsednik postopa pri konfiskaciji železnic.
Ko je Berger prečital resolucijo jo je utemeljil s temi besedami:
“Stavka železniških kurjačev se bo izkazala kot resna stvar. Ako bo stavka na 54’. železnicah trajala le štiri tedne, potem bo v mestih Kakor Pittsburg in Indianapolis izbruhnila lakota. Trpela bodo bodo tudi mesta New York, Chicago, Philadelphia, Cleveland in Milwaukee, katerim se lahko živež dovaža po vodi. Da bo štrajk usodoDolno učinkoval na vso trgovino, pa ni treba še posebej po-vdariati.
“Dokler so železnice lastnina kapitalistov, se vrši na njih obrat le za njih oseben dobiček in dividende. Potniki ne plačujejo le visoke voznine, marveč je tudi o-bratni material v zelo slaben stanju, za varnost vslužbencev se pa sploh ne gleda. Varnostne naprave stanejo denar. Visoko število železniških nezgod tvori zelo žalostno spričevalo za kapitalizem. Naše železnice vbijejo in pohabijo več ljudi, kakor bi jih padlo v vojni, ako bi se vojskovali s kakšno velevlastjo.
“Zr.ano je, da so železnice pravo gnjezdo korupcije in politike. O razsipnosti naravnih pomožnih sredstev o konkurenčnih železnicah, na katerih vozijo vlaki v isti smeri in ob istem času, sploli o konkurenci ki stane denar, nočem govoriti danes.
“Ako železnice postanejo državna last, bo na njih boljši obrat in več varnosti, ker je znano, da je stric Sam vzlic napakam še najboljši delodajalec. Podržavljenje železnic bi odstranilo delavske boje, posebno če bi varovali pravice delavcev z zakoni, kot je zapisano v neki predlogi.
“Sviea je podržavila železnice, ker je bil v letu 1897 velik štrajk železničarjev. Od tedaj pa do danes še nismo nič slišali o delavskih bojih. Ako bomo podržavili železnice, se ne bo nikdar mislilo na to, da bi še kedaj postale privatna lastnina.”
* V Chicagi so prijeli znamenitega bandita Webba, ki je bil nekakšen glavar roparjev, ki so se pri izvrševanju svojih zločinnov posluževali avtomobilov. Webb je ustrelil detektiva Harda, ko ga je hotel aretirati.
Webb bi se rad rešil vislic, zato je izdal svoje tovariše, kakor tudi trgovce, katerim je prodajal ukradeno blago.
* Blizo Philadelphije je izvršila Helena Newby, hči bogatega jeklarskega trustovea, samomor, ker jo Mary Gardenova, znana operna pevka, ni hotela sprejeti v službo kot sobarico.
* Sufragatke, ki marširajo iz New Yorka v Washington D. C. so sovražno sprejeli pri Leipervil-lu. Pa. Od vseh strani so jih obsuli dečki in jih bombardirali s kepami. Na pomoč jim je prišel oddelek gojencev na kojnih iz bližnje vojaške akademije.
* V Elginu, 111., se je obesil v zaporu so letni Owen Welsh. Za vrv mu je služila dva čevlja dolga veriga. Welsha so prejšni dan aretirali radi nespodobnega obnašanja. ker je v metalistovski cerkvi motil zbrane vernike.
Splošna sodba se glasi, da Welsh ni bil pri zdravi pameti.
*	Jim Patten, znani borzni špekulant, ki je svoječasno s špekulacijami podražil ljudstvu kruh, je sedaj, ko ima svoje miljončke na varnem, izjavil, da je borza za poljske pridelke zločinska zveza.
Vest njegova je gotovo čista kakor Ljubljanica.
*	Unijski delavci v državi Texas so se čudili, ko so čitali v poročilu državnega komisarja, da delavec v Texasu zasluži povprečno od 4. do 5. dolarjev na dan. Delavci so proti poročilu ,ki daje ljudstvu o delavskih mezdah napačne podatke, protestirali odločno. Na to je komisar za delo po-iasnil, da se je obrnil do tajnikov strokovnih društev in jih prosil, naj mu pošljejo naslove delavcev. Dobil je 640 naslovov od železničarjev in 420 od industrielnih Ue-laveev. Pisal je vsem pisma, odgovorov je dobil pa le 92.
Zdaj vemo, kako nastaja uradna statistika o delavski mezdi v Ameriki. Ravnotako in po istem načinu delajo tudi poročila o ameriški prosperiteti.
* Senator Cullom je v odseku za zunanja dela ostro protestiral da bi Zdr. države posegle v mehi-kanske zadeve.
V svojem govoru je povdaril, da revolucija v Mehiki Zdr. državam prav nič mar ne gre.
* Hitchcock, glavni poštar je v daljši spomenici priporočil kongresu podržavljenje, brzojavnih naprav.
* Fraleya iz Bostona, Mass so olajšali v Chicagu za $200. Ko je zapustil kolodvor, se mu je pridružil neznan človek, ki se mu je dopadel, ker se je obnašal vljudno. Obiskala sta več salunov. Ko ga je Fraley imel že precej pod klobukom, ga je njegov novi “prijatelj” suremil do hotela. V hotelu je Fralev. ki je svojo nesrečo kasnejše potožil policiji, zaznal, da je z novim prijateljem izginilo tudi dve sto dolarjev.
* Šestnajst oseb je tudi za izkušenega cestnega roparja preveč. O tem se je prepričal Leeper, iz-vežban tolovaj, ki je blizo Union kolodvora, na vogalii 23. in Penns ceste v Kansas City, Mo. ustavil osem oseb s samokresom.
“Roke kviško!” se je zadrl bandit in roke osmih mož so v istem trenotku štrlele kviško. Tolovaj ie držal v roki napet samokres in zagrozil, da vstreli vsakega, ki bi se premaknil. Komaj je izgovoril svojo grožnjo, so prišli okoli vogla trije dečki. “K steni”, je zapovedal ropar. V istem trenotku je pa prišlo z druge strani ceste pet radovednežev. Takoj so se morali postaviti v vrsto. Ko je pa ropar s klobukom v roki pobiral denar, je zbežalo par dečkov. Tolovaj je pričel streljati za njimi in je zadel nekega 161etnega dečka v prša. Ko je tolovaj izstrelil svoj samokres, so njegove žrtve padle po njem. Da ni prišla policija na lice mesta, bi ga bila razjarjena množica linčala takoj.
Inozemstvo.
Po zadnjem brzojavnem poročilu sta generala Blanquet in Huer-ta izdala Madera* predsednika Mehike. General Blanquet je s 1200 vojaki zasedel narodno palačo in proglasil Madera jetnikom. Predno je izvršil izdajstvo, je vojake nagovoril z jedrnatim govorom, v katerem je povdarjal, da mora nehati bratomorna vojna. v kateri oče strelja na sina, sin pa na očeta.
V nedeljo so vladne čete nakrat prelomile "’•emirje, ko je bilo največ ljudstva na ulici. Od vseh strani so pričeli pokati topovi in miške. Ljudje, ki niso bili v nobe-
ni zvezi z revolucijo, so padali mrtvi in ranjeni na ulični tlak. Poročila se glase o 200 mrtvih in 8000 ranjenih.
Iz Washingtona, D. C. poročajo, da so poslanci evropskih velevla-sti zahtevali nri vladi Zdr. držav, da se mora takoj napraviti mir v Mehiki, ali, je pa Monroe doktrina ob veljavo.
Zdr. države itnajo baje pripravljenih 155.000 mož milice in zvezne armade, da prekoračijo mejo in vdere jo v Mehiko. Pripravljena je tudi atlantiško brodovlje, ki sestoji iz dvajset bojnih ladij.
Nezanesljiva so poročila, ki prihajajo iz Turčije. Po nekem poročilu so turški vojaki napadli Enver beja in ga težko ranili. Drugo poroščilo se pa glasi, da je vest o napadu na Enverbeja navadna izmišljotina.
Vzhodni del Drinopolja je vsled bombardiranja baje v plamenu. Tako se glasi brzojavka iz Londona.
Enverbeju se je pri Galipolju posrečilo pod varstvom bojnih la-dii iskrcati 40.000 mož. Ta operacija je popolnoma ponesrečila, ker se je moral Enverbej zopet umakniti iz Galipolja.
Na Dunaju je krščanski socialec (klerikalec) Kunschak ustrelil socialista Schumeiera, državnozborskega poslanca in dunajskega občinskega svetovalca. Schu-meier razkrinkal v dunajskem občinskem svetu krščansko socialnega župana Neumeyerja in njegove tovariše kot navadne “grafter je” in koristolovce. Klerikalni Kunschak je napadel svojo žrtev zavratno kakor cestni tolovaj. U-morjenemu socialistu so delavci priredili takšen pogreb, kakeršne-ga še ni bilo do danes na Dunaju. Pogreba se je udeležilo nad pol rniljona oseb.
V Avstriji so prišli na sled dobro organizirani družbi, ki se je pečala z vtihotapljenjem saharina. Država je oškodovana za več sto tisoč kron.
Francoska vlada je izdelala nov načrt za pomnožitev armade. Obenem tudi zahteva 500 miljonov frankov za nove topove in puške.
Dr. unjatsena, ki je bil prvi predsednik kitajske republike, so sprejeli z velikimi častmi v Tokiu, glavnem mestu na Japonskem, unjatsen je šel študirat industriel-ne razmere na Japonsko. Njegov obisk ni uradnega značaja.
V Italiji je nastopil hud mraz. Vulkan Etna je pokrit s snegom.
— Samomori na Dunaju. Pravkar je izšla statistika samomorov za mesto Dunaj. Statistika izkazuje za leto 1912 1550 samomorov, od teh jih pride na moške 931, na ženske 627. V letu 1911 je bilo le 1416 samomorov. Vzrok, da so se pomnožili v pretečenem letu samomori, so gotovo slabe gospodarske razmere. Najmlajša oseba, ki je izvršila samomor, je bilo 121etno dekletce, najstarejša pa osemdesetletni starec. 223 samomorilcev se je obesilo, 113 ustrelilo, 108 zastrupilo, 69 utopilo, 65 skočilo z okna, 14 zaklalo, 14 skočilo pod tramvaj. V 236 slučajih je bil vzrok nesrečna ljubezen, v 200 slučajih bolezen, v 147 omračenje uma, v 116 slučajih je vzrok neznan, v 87 nezadovoljstvo v življenju, v 52 nepovoljen gmoten položaj, v 50 strah pred kaznijo, v 32 žalost za umrlimi starši in ostali slučaji vsled pomanjkanja stanovanja.
— Nova železnica v Dalmaciji?
Finančna skupina v Dalmaciji je izdelala načrt za železniško progo, ki bi vodila iz Malcarskega primerja preko Ljubuškega do Mostarja.
DOPISI.
Chicago, Ul.
Naprej za S. N. P. J.! Pod tem naslovom je naš urednik spodbujal člane S. N. P. J. in čitatelje “Glasila” k aktivnemu delu na polju agitacije za našo podporno organizacijo.
Tudi jaz se strinjam ž njim in kličem: Naprej za našo procvita-jočo Slovensko narodno podporno jednoto!
Peta redna konvencija je rešila mnogo važnih točk in ugladila pot za agitacijo, da smo v kratki dobi štirih mesecev pridobili 16 novih krajevnih društev. Nikakor se pa ne smemo zadovoljiti s tem napredkom. Stremiti moramo za tem, da vse ameriške Slovence organiziramo pod okriljem S. N. P. J. To naj bo naš cilj!
S tega stališča hočem napisati nekaj vrstic vsem bratom in sestram v preudarek. Vsakdo naj jih pazno prečita in potem sodi. Brate tajnike in sestre (tajnice pa prosim, da prično iz debato o mojem nasvetu na društvenih sejah, ker je le potom temeljite razprave mogoče priti do pravega zaključka.
Pri naši jednoti imamo tišoče članov, ki plačujejo dva asesmen-ta in dva glasila. Zadnje velja, ako hočejo izvedeti za finančni položaj dbeh jednot. Hoditi morajo tudi k dvem sejam v mesecu. Vse to prenašajo potrpežljivo, da so za slučaj bolezni preskrbljeni z dvojno bolniško podporo in da po njih smrti dobijo dediči tako visoko posmrtnino, da so obvarovani pred vsem hudim vsaj za nekaj časa. Talko zavarovanje je pa zvezano z velikimi troski. 'Gotovo bi se na troski znižali, ako bi bratje, ki so člani dveh jednot, se zavarovali za bolniško podporo, odškodnino in posmrtnino pri naši podporni organizaciji, za katero so sedaj zavarovani pri drugi-
Moj načrt je sledeči:
Vsak član S. N. P. J., ki plačuje sedaj $1.40 prispevka na mesec in še m prekoračil 40. leta naj bi imel priliko pri naši jednoti zavarovati se za dvojno bolniško podporo, odškodnino in posmrtnino. Vsak član, ki bi prestopil v prvi razred, bi plačal mesečno $2.70. Odpadlo naj 'bi deset centov mesečno, ker nihče ne potrebuje dveh listov, pa dva dolarja pristopnine za stroške. Seveda bi moral biti vsak član še enkrat zdravniško preiskan, predno bi prestopil v višji razred. Vsak član(ice), ki bi izpolnil te pogoje, naj bi imel pravico do dvojne bolniške podpore, odškodnine in posmrtnine, pa do enega “Glasila.”
Z novo pristoplimi člani, ki bi želeli zavarovati se v prvem razredu, naJj bi se ravnotako ravnalo.
To so moje misli. Ali kakšna ja vaša ideja, pa nevem. Rad bi čital misli drulzih bratov in sester o tem načrtu. Zato naj pa vsakdo raJzpravlja o njem v “Glasilu”, komur je za napredek naše jed-nolte. Tem temeljitejše bomo obdelali v razpravi vso snov in od vseh strani, tolikor la-glje bo izluščiti dobro jedro iz nje in priti do definitivnega zaključka. Ko bo stvar dozorela, naj jo pa glavni odbor da na splošno^ glasovanje.	.John Žvanut.
Bingham Canyon, Utah.
Med tukajšnimi stavkokazi je mnogo Jugoslovanov. Največ gar-jieVcev pripada, ako jih delimo po društvih in jednotah k N. H. Z. (hrvatski zajednioi), srbskemu društvu, slov. kat. jednoti in Za-padni slov. zvezi. Kaj je temu vzrok ? Pomanjkljiva izobrazba ! Večina teh izdajic neve, da pljuje v lastno skledo, ker dela ob času stavke. Med njimi so tudi izjeme, takozvani profesiomelni skebjë, katere imamo danes že tudi med Jugoslovani. To so ljudje, ki so našli trn v delu in dela-do, kedar je štrajk, v mirnem času pa goljufajo svoje rojake za težko prisluženi denar, da žive malomarno življenje zaničevanega potepuha.
“Slovenska narodna podporna jednota”, ki ima pod svojim okriljem cvet slovenskega ameriškega delavstva, noče skebov. Krajevno društvo “Planina” je izključilo delavske izdajalce in s tem dokazalo, da v vrstah S.N.P.J. ni prostora za take ljudi.
Delal som do sedaj, v 23 državah Unije in v 84 rudnikih. Nikjer pa nisem našel tako slabih delavskih razmer kakor tukaj. Zato sem pa vesel, kedar srečam Slovenca, ki je član SN..P.J., ker ta jednota vzgaja samozavestne ljudi, ki se ne dajo ameriškim kapitalistom izkoriščati poljubno.
Bratje delavci! Ako še niste člani S.N.P.J., tedaj se ji pridružite. Ona ne skrbi le v bolezni in nesreči po materinsko za svoje člane, marveč jih tudi uči, kako naj se borijo in organizirajo, da se bo delavcem zboljšal njih lužni položaj.
Slovenski unijski radar.
Durango, Colo.
V	rudniku je ponesrečil br. Louis Brodnik. Levo nogo mu je •zlomilo dvakrat in na prsih je hudo poškodovan. Dne 29. januar ja so ga pripeljati v Durango v bolnico. Poškodovan je bil tako, hudo, da ni nikdo mislil, da bo še kedaj okreval. Vendar se mu je izdaj že obrnilo na boljše in je upati, da bo popolnoma okreval. Ponesrečeni brat je član dveh jednot 'S. N. P. J. in neke angle ške. Ta nesrečen dogodek zopet potrdi, kako potrebna je podporna organizacija. Človek je vedno izpostavljen raJznim nevar nostim in nikdar neve, kdaj pride vrsta nanj. Marsikdo, ki je bil član podporne (Organizacije in jo je pustil tjevendan iz malomarnosti, je kasneje obžaloval svoj nepremišljen korak, ko je bilo prepozno.
V	Glasilu1 sem čital v zapisniku seje gl. odbora, da se je br. Ljudevit Pauček pritožil, ker ni dobil bolniške podpore. V svoji pritožbi navaja, da je pri svojem odhodu 'plačal za sedem mesecov tu-kajšnemu društvu. To ne odgovarja resnici. V decembru 1911 je odpotoval v Denver, od tam pa v Pueblo. V društvu je zanj plačeval br. Martin Verče, ki je pa v marcu izjavil, da se je naveličal plačevati zanj. Ko .sem mu pisal, koliko dolguje in naj prestopi k drugemu društvu, je res poslal toliko denarja, da je ostal še en dolar za mesec, junij. Od junija ni bilo duha ne sluha o njem, dokler se ni javil bolnim v septembra in poslal tri dolarje.
Toliko v pojasnilo, da lahko sleherni uvidi, da se omenjeni brat ni ravnal po pravilih.
Delavske razmere so tukaj bolj slabe. Zato ne svetujem, da. bi 'bratje hodili sem za delom.
Anton Blatnik, zapisnikar.
La Salle, 111.
Že zopet imam poročati žalostna vest. Pretekli četrtek je umrl po dvaimiesečni bolezni brat Joe Novosel, član društva Triglav, št. 2 S. N. P. J. Omenjeni brat. je že dalj časa bolehal in zdravniki so se izrazili, da je v prvem stadiju jetike. Vzrok smrti je bilo otrp-nenje možganov. Tukaj zapušča žalujočo udovo z dvema nedorast-lina otrokoma, brata in nekaj dragih sorodnikov. Pokojni jje prišel v Ameriko pred nekako sedmimi leti. Ves čals je delal v tukajšnji tovarni za cink, kjer je -dobil bolezen, katera ga je položila v prerani grob. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne ob ogromni udeležbi njegovih prijateljev in 7 društev. Cenjenim slov. društvom, katera so se udeležila pogreba, izrekam na tem mestu, v imenu društva Triglav bratsko zahvalo, njegovim sorodnikom in obitelji pa iskreno sožalje.
Lavo Zevnik, tajnik.
Naznanila in vabila.
Bessemer, Pa.
Pri društvu “ Slovenske sestre” štev. 167 so bile za tekoče leto izvoljene naslednje odbornice: Matilda Grubelnik, predsednica; A-lojzija Serjak, tajnica; Marija Sedelnik, blagajnica. Društvena seja se vrši vsako drago nedeljo v mesecu.	A. S. tajnica.
Midway, Pa.
Društvo “Glas Naroda”, št« 89 je na februarski seji za Sh« Mine izvolilo br. Jožefa Jane; bolniškim obiskovalcem. V smis društvenega zaključka se mo vsak brat udeležiti prihodnje s je dne devetega marca. Seja Vrši v navadnem zborovalno prostoru in prične ob dveh popi dne. Na seji bo treba rešiti ze
važne točke, zato je treba, da, je vsak na seji navzoč, če tudi je malo oddaljen od društvenega sedeža.
Zato še enkrat opozarjam vse brate, da se naj seje vsakdo zanesljivo udeleži, da ne bo oporekanja radi zaključkov.
John Žust.
Chicago, 111.
Društvo “Francisco Ferrer”, štev. 131 je sklicalo za dne 25. februarja izvanredno sejo v navadno dvorano. Seja prične ob osmih zvečer. Na dnevnem redu je zelo važna predloga za korist S. N. P. J. Vsak član(ica) naj sie zanesljivo udeleži izvanredne seje.
J. M. tajnik.
Joliet, Ul.
Naznanjam vsem članom društva, “Jolietska Zavednost”, štev. 115, posebno pa onim, ki niso bili navzoči na zadnji seji, da se bodo prihodnje vršile mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu in na vsako drugo, kot je bilo do sedaj v navadi. Na zadnji seji smo zaključili, da se bo do koncem tega leta plačevalo po lOe v društveno blagajno. Novim tajnikom je ‘bil soglasno izvoljen br. John D. Kren.
Opozarjam vse člane(ice), da bi bodoče bolj redno in točno plačevali mesečne prispevke kot staremu tajniku. Ravnal se bom strogo po pravilih. Sploh pa mislim, da ima vsakdo dosti časa, da do 25. v mesecu lahko poravna a-sesment.
Prihodnja seja se vrši dne 16. marca ob devetih v navadni dvorani.
Člani(ice) bodimo složni. V slogi je moč, v razdraženju pa vpro-past.
John D. Kren, tajnik.
Orient, Pa.
Naznanjam vsem članom društva “Slovenski Delavec”, štev. 85, da se je v mnogo elanih vzbudila želja, da si društvo nabavi svojo zastavo. O stvari smo razpravljali na seji dne drazega februarja. Navzoči elani so se soglasno izrekli za zastavo. Ker je bila udeležba nezadostna, ,se je ta točka odložila do prihodnje seje, ki se bo vršila dne drazega marca. Seje dne 2. marca naj se udeleži vsak član in naj na seji pove svoje mnenje odprto, da ne bo kasneje ugovorov.
John Volk, tajnik.
— Kako so spoznali kolero. 28.
avgusta 1817. leta je dobila angleška vlada poročilo, da razsaja v Džisoru, ob Gangu, neznana, grozna kužna bolezen, ki je v nekaj tednih pobrala 6000 ljudi. Hastings, ki je poveljeval takrat četam ob Sindu, je slikal novo bo lezen tako strašno, da se je vlada bala naj hujšega. Tudi med njegovo vojaštvo je prišla grozotna bolezen. Bežati je moral in ko je čez osem dni prišel v Betvah, mu je ostalo le neznatno število mož in cesta, po kateri je bežal, je bila posuta z mrliči. Značilno je to, da noben od angleških zdravnikov ni imel pojma o tej bolezni, čeprav je v Indiji že dolgo časa prej divjala in jo je poznalo prebivalstvo pod različnimi imeni. Ker so za njo umirali le domačini, se zdravniki niso dosti brigali za to bolezen. Tudi med angleškimi četami, ki so bile sestavljene iz domačinov. se je že večkrat pojavila, a noben Anglež se ni zmenil za to. Sedaj so bili popolnoma presenečeni in od groze so odreveneli. Prav tako Drestrašeni so bili tudi Evropejci, ko je pričela razsajati po. Evropi, potem ko je najprej v orientu grozotno gospodarila. Leta 1823. se je pojavila v Astraha-nu, čez nekaj časa je prenehala, a leta 1829. je zopet nastopila, razširila se do Moskve, na Poljsko in se leta 1831. pojavila tudi v Nemčiji. Z grozo in trepetom je bilo preoojeno vse evropsko prebivalstvo tedaj, če nrav je “dokazal” filozof Echtermeyer, da je ta bolezen barbarska in da se mora zato ustaviti ob mejah barbarskih dežel. Ali kolera mu ni storila te usluge in na Dunaju in v Berlinu je zahtevala ogromno žrtev.
— Nad dva miljona frankov, v zlatu in bankovcih, so našli delav ci, ko so prezidavah hotel Alcan-tara v Gentu v Belgiji. Denar.
2,460.000	frankov, je bil v kaseti.
ZAPISNIK
Br. tajnik predloži protest društva št. 158, katerega je društvo poslalo uredniku “Glasila”. Protest glede splošnega glasovanja je v jedra kot prvi.
dat, na njegovo mesto pa izvolil; potom splošnega glasovanja dr® zega odbornika. Za opravičljiv
vzrok velja le bolezen. Ob
po noči zaključi br. Skubic
eni
jednotine seje, katera se je vršila 22. januarja v navzočnosti glavnega in pomožnega odlbora.
Brat Potokar otvori sejo, na kar se prečita zapisnik zadnje seje in sprejme, kakor je bil či-tan.
Na to pozove brat predsednik novoizvoljene odbornike, da naj zavzamejo svoja mesta, za katera so 'bili izvoljeni na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis. Po pozivu prevzame brat Skubic kot dragi podpredsednik predsedniško mesto in brat Kuhelj mesto zapisnikarja.
Prične se razprava, ali naj se
na prvi seji še prizna starim odbornikom pravico do glasovanja Po kratki raiapravi se jim prizna pravo do glasovanja.
Brat tajnik predloži plačilno nakaiznieo br. Omana, člana društva št. 32, in sicer za celo bol. pod. v znesku $273.00. Na podlagi podatkov se sklene, da se mu izplača bolnišiko podporo.
Br. tajnik predloži zadevo br. Zupančiča, elana društva št. 32, kateri je že dlje časa bolan in prosi za odpravnino, Zdravniška izjava se sicer glasi, da je neozdravljivo bolan, vendar pa ni popolnoma jasna. Po debati, v katero pesežejo Terbovec, Verderbar in Zevnik, je bil stavljen predlog da se sporoči društvu da naj preskrbi bolj natančne podatke. Predlog se sprejme.
Br. Zevnik omenja, da je potrebno, da bi v zapisnik pisali imena predlagateljev, ker pro-vtzroči čestokrat osebno sovraštvo.
Br. Bostič povdarja, da naj bodo tudi imena v zapisniku, ker so seje javne. Sprejet je bil predlog, da imena predlagateljev ne pridejo v zapisnik.
Br. tajnik predloži zadevo br. Lužarja, člana društva št. 32, in prečita zdravniško izjavo, ki se •glaisi, da je neozdravljiv. Br. tajnik pojasnuje, da ima omenjeni član dobiti še nekaj podpore. V razpravo poseže br. Terbovec in pojasnuje, da prosi le za odpravnino. Govornik je mnenja, da je za jednoto boljše, ako se ga odpravi z odjpravnino. Predlog je bil stavljen in sprejet, da dobi odpravnino.
Br. tajnik prečita še prošnjo omenjenega člana, v kateri prosi, da bi mu glavni odbor dovolil prositi pri društvih 'za podporo. Predlog je bil stavljen in sprejet, da se mu prošnja za sedaj odkloni, vendar pa lahko kasneje svojo prošnjo ponovi.
Br. tajnik predloži zadevo br. Kočevarja, člana društva št. 29, kateri se nahaja v norišnici. Prečita tudi pismo njegove žene, katera zahteva bolniško podporo. Brat tajnik poroča., da je 'bila podpora že enkrat nakazana, pa društvo ji ni oddalo čekov, ker je imelo za to gotove uzroke. Vsled-tega je zahteval, da mu društvu vrne čeke. Iz njenega pisma je razvidno, da je bila radi pomanjkanja prisiljena iskati zavetja pod tujo streho. To sta potrdila tudi člana, ki sta jo obiskala. Oba poročata, da so otroci v bednem položaju. Po daljši razpravi je bil stavljen in sprejet, predlog, da se ji izplača bolniško podporo in društvo naj pa pazi. da se bo z o-troci ravnalo pravilno.
Br. tajnik predloži zadevo br. Brožiča, člana društva št. 11, kateri je dobil že vso podporo in sedaj je zopet bolan. Po zdravniški izjavi se razume, da je bolezen v zvezi s prvo boleznijo. Predlog je bil stavljen in sprejet, da se društvu naznani da naj zahteva od njega polico in se naj v bodoče izplačuje bolniško podporo iz od-pravninskega fonda.
Br. tajnik predloži protest društva št. 53, ki protestira, ker se niso vpoštevali glasovi društva pri splošnem glasovanju za dom jednote.
Br. tajnik predloži društveno glasovnico v pregled vsem odbornikom. Odborniki so se prepričali, da glasovnica ni bila pravilno iz-polnena, pa tudi je bila prepozno poslana glavnemu uradu. Po daljši razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da se predlog položi na mizo, obenem naj se pa obvesti društvo, da lahko vzame iniciativo in stavi predlog za splošno glasovanje, da naj 'S. N. P. J. ne gradi svojega doma.
Br. tajnik predloži glasovnico, ki ni izpolnena pravilno, zaeno je pa bila odposlana glavn. uradu pre-kasno. Stavljen in sprejet je bil predlog, da se društvu sporoči kot zgoraj omenjemu, ki je tudi poslalo svoj protest zavoljo doma.
Br. tajnik prečita dopisa (pritožbe) obeh strank društva št. 140. Predlog je bil stavljen in sprejet, da naj društvo poravna, afero.
Br. tajnik predloži zadevo, br. Mazgona, elana društva št. 177. Br. Mazgon se jei poškodeval na roki, in sicer na treh prstih. Omenjeni član prosi 'za odškodnino. Ker se je br. Mazgon poškodoval še pred konvencijo in predno so bila v veljavi nova pravila, se sklene, da se mu ne izplača odškodnine.
Br. tajnik predloži zadevo br. Lesarja, elana društva št. 69 kateri ponovno zahteva bolniško podporo v znesku $60.00. Predlog je bi‘1 stavljen in sprejet, da se ostane pri sklepu in se mu ne| izplača bol. podpore.
Br. tajnik predloži zadevo sestre Udoviehove, članice društva št. 102. Sestra Udovich zahteva še $7 podpore. Br. tajnik poroča, da ni imel plačilne nakaznice, katera sel je izgubila na konvenciji, ali pa je med drugimi listinami in pismi v enem zaboju, ki so bile na konvenciji. Ker je vedel, da jo je zdravil zdravnik SNPJ., je vprašal njega, koliko časa je bila bolna. Zdravnik je navedel 21 dni. Toliko je tudi nakazal. Po daljši debati jel bil sprejet predlog, da se ji ne izplača bolniške podpore.
Br. tajnik predloži zadevo br. Arčula, ki zahteva dnevnice radi •zgube časa pri katastrofi v Cherry, 111. v smislu zaključka zadnje konvencije.
Br. tajnik poroča, da br. Arčul še ni oddal društvene blagajne jednoti, kar bi moral storiti že: zdavnej. Sprejet je bil predlog, da se br. Areulu izplača določena vsota, kedar bo jednoti izročil’ društveno premoženje.
Br. tajnik se pritožuje, da ga br. Bauzon, tajnik društva št. 178 napada z psovkami v uradnem “mesečnelm poročilu” in zahteva, da se v tem kaj ukrene. Po daljši debati se je sprejelo, da naj se mu da ukor, žavljivke pa prekliče.
Br. tajnik vpraša, kako bode sedaj z glavnim uradom? V svojem govoru povdarja, da je zadnja konvencija odredila, da jednota preskrbi urad. Tekom razprave so vprašali br. Verderbar-ja, koliko bi zahteval za najemnino, kurjavo, luč in čiščenje, a-ko bi oddal prostore ža urad jednoti. Br. Vederbar izjavi, da zahteva en dolar na dan.
Odborniki ugovarjajo in pravijo, da je najemnina previsoka. Priporočajo mu, naj postavi primerno oelno. Na to se izreče za $20 mesečno in sicer do 1. maja. Končno se sprejme predlog, da se mu plača $15.00 mesečno do 1. maja, po prvem maju se bo sklepalo zopet za bodoče.
Br. tajnik vpraša, kje naj se naloži premeščeno premoženje jednote. Sklene se, da naj se denar naloži varno.
Br. tajnik poroča, da je treba nabaviti železno omaro, v kateri bi se hranile jednotine listine, da bi bilo varneše pred ognjem.Sprejme se predlog, da se naroči omaro, da bodo listine pred požarom na varnem.
Br. Zevnik, kot sedajni nadzornik poroča, da ni prišel urednik “Glasila” k reviziji, ter da je s tem podaljšao delo. Brat Zavert-nik pojasnuje, da ni z avl ek a 1 dela, ker je sporočil pravočasno nad Zornikom, da lahko pregledajo njegove knjige v pondeljek, ali pa v 'torek dopoldne, V torek popoldne in v sredo da nima časa, ker bi moral zaostati list. Pojasnilo se vzame na znanje.
Na dalje poroča br. tajnik, da je pozval br. Goloba, novo izvoljenega nadzornika, da naj pride k reviziji. Br. Golob je sporočil, da pride, vendar pa ni prišel, kar je podaljšalo čas za revizijo.
Po daljši razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da se vsakemu odborniku, ki ne bo izvrševal svojih dolžnosti vzame man-
Joseph Kuhelj, zapisnikar,
L.	Skubic, podpredsednik.
Društvu “Orel”, štev. 109 ;v Ladysmith, B. C. je glavni odbot dovolil, da se sme obrniti za moč na vsa krajevna društva §
N.	P. J. Bratje omenjenega dr® štva so po poklicu rudarji in j® pet mesecev na štrajku. Pičli p?j hranki so pošli; bratje omenjen^, ga društva in njih družine ^ vsled tega izpostavljeni gladu ® pomanjkanju. Ako jim ne p riško, cimo na pomoč, bodo prisiljeni ® kloniti svoj tilnik zopet pod kapj. talistični jarem, ne da bi vzlic petmesečnemu junaškemu boju kaj dosegli. Vsak cent je dobro, došel našim stavkujočim brato® in pomaiga, da se jim ne bo treba vrniti pod starimi pogoji v suž. nost. Br. Joe Pečjak, tajnik ome-njenega društva bo v kratke® razposlal prošnje Vsem krajevni® društvom. Bratom in seistram p®, poročamo, da jim pomagajo p0 možnosti, ravnajoč se po rek® Vsi za enega, eden za vse! Kdor hitro da, dvakrat da!”
Zakaj je bilo pretečeno poletje tako hladno?
Od junija pa do decembra lanskega leta so bili vsi meseci nenavadno hladni. V poletne® času ni bilo po srednji Evropi nobene vročine! deževalo je močno in mnogo, tako da je mnogo rek preplavilo obrežja. V primeri s predlanskim vročim poletjem 1911 je bilo lansko leto prav ma lo dni, ki so bili prikladni za kopanje na prostem. Kadar je stal toplomer najviše, še vedno ni do-sezal navadno mero toplote. Tudi jesen je bila vsa hladnejša kakor običajno in september je bil najinrzlejši vseh mrzlih mesecev, 150 let ni bil september že tako mrzel kakor v letu 1912. Božični mesec je na bil zopet mnogo toplejši kakor druga leta. V “Meteo-rdlogišehe^Zeitschrift ’ ’ so pojasnila o vzrokih izredno mrzlega poletja 1912. Opazovali so, da so bile zgornje zračne plasti zelo kalne, kakor že več let ne. Nebo je bilo sivkasto belo, nikdar se ni bleščalo v čisti modrini, včasih je bila temačnost posebno pestra in zjutraj je bilo nebo navadno najbolj mračno. Te izpremembe nebesne barve so se pojavile vprvie
21.	junija 1912. Opozavalci iz raznih delov Evrope so javljali o skalenju neba, ki je bila naj očitenjša ob jasnih dnevih, V jasnih nočeh niso bile zvezde tako svetle in mesec je imel rdeč ali vijolčast svit. Profesor Wolf iz Heidelberga je opazil, da sta bila solnee in mesec včasih rjava. Profesor M a ur er iz Curiha je u-oozarjal na to, da je svetilo sok-ce poleti le medlo in na aparatih ki zaznamujejo solnčni svit, so bile risbe drugačne kakor druga leta. Proge, ki jih užigajo žaril na poseben papir, so bile ožje kakor prejšnja leta. Včasih so bik proge celo le ozka, slaba nitka in žarki so začrtavali proge pogosto šele pol ure ali celo uro po solnčnem vzhodu. Takozvani Bi-shopov krog se je zopet pojavil-Ta krog je razkril pred leti Bishop po izbruhu Krakatava n« Honolulu. Bishopov krog, ki j' raznobarven, se pojavi le tedaj-če plovejo po višjih zračnih plasteh prašni delci. Višje zračne plasti so bile v preteklem poletju zelo motne. Vsi, ki so napravil polete z zrakoplovi, so to kon-štatirali. V višini 9000 metrov je bil zrak vse drugačen kakor navadno. Skalitev višjih zračni!1 plasti se opazovali tudi na Tirol skem, v ft vedi ji in na Ruske«1-Le v zapadni Rusiji je bilo pretečeno poletje lepo, suho in vroče. Hladno, mokro vreme v pretečenem poletju je torej povzročila skalitev zgornjih zračnik plasti, ki je izginila šele v začetku oktobra. Prašni delci so se tedaj približavali zemlji. Da je pr1' šel prah v višje zračne plasti, Jf pa povzročil izbruh ognjenika v začetku poletja na Aleutih. Zaradi nečistih zračnih plasti nis1’ mooli solnčni žarki tako moč«(l ^rodreti na zemljo.

Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Ruske in talij anske navade v avstrijski vojni upravi? Že ne>: kaj časa razgraja po meščanskem časopisju sita dobrodelnost, 'ki si je topot izbrala za svojo žrtev avstrijsko vojaštvo, zbrano ob srbski meji .Javni uradi in zarjavele grofice — vse dela z zavihanimi rokavi, da iztisne iz avstrijskega prebivalstva čim več srebra za plemenito stvar in da oslajša vojakom trdo službo na meji. V resnici se je tem profesionalnim dobrodelnikom posrečilo zbrati nad miljon kron, h katerim je gospoda prispevala ognjevite besede in ljudstvo svoje groše. Daši smo mnenja, da je to patriotieno beračenje strašno nespodobna stvar, ker je naloga države, ki pošilja mlade ljudi iz delavnic na mejo, da jim ¡zagotovi čim najudobnej-še življenje, kakor je v budi mejni službi sploh mogočie, vendar pa je dolžnost vojne uprave, ki nadleguje javnost s svojim beračenjem, da pravično in pošteno razdeli nabrane svote. Kako so bili avstrijski obmejni stražarji bogato obdarovani, nam kaže naslednje pismo, ki ga je odstopil nekdo “Zarji” na uporabo in ki se glasi:
Teodo, 20. januarja.
Cenjeni prijatelj!
Na ogled Ti pošiljam “veliko” stekleničieo, darilo pridnim voja-kom na meji. Vsako tako stekle-ničico si je šest mož po bratovsko delilo, delilo z jedilno žlico, a vseh šest žlic ni bilo polnih. (Steklenica ne meri niti šestnajstin-ke!) Od tistih tisočakov kron, ki jih j:e Avstrija za nas nabrala, ni nihče videl niti vinarja; zdi se nam, kakor ob rusko-japonski voj ni, ko darila niso prišla nikdar Obdarovanim vojakom v roke. Prosim Te, pokaži to veliko darilo, ki smo ga dobili, mojim tovarišem in pa gostilničarju, kamor sem navadno zahajal; potem pa pošlji stekleničieo s pismom moji ženi in ji tudi povej, da o božičnih praznikih menaža ni bila prav nič poboljšana in tudi večje plače nismo videli. Zaman se vprašujemo, kam je prišlo tistih sto tisoč kron, o katerih se mnogo govori, da so bile nabrane za nas? Kam so prešle? Ali kaj veš, zakaj nas še ne pošljejo domov? Piši mi, za kaj gre sedaj. Mislim, da bomo še veliko noč tukaj praznovali. Vreme je zdaj strašno slabo, dežuje že nekaj dni nepretrgoma.
II koncu Te prav lepo pozdravljam in vse najine tovariše in Vam voščim vsem prav vesel pust, pa Vas prosim, da se spominjate prijatelja.	N.
Iz pisma, katerega je pisal rezervist svojemu prijatelju je spoznati, da od nabranih “krone” niso dobili mnogo vojaki, pač pa so se prijele nekaterih oseb po zgledu ruskih intendantov v ru-skojaponski vojni in talijanških dobrodelnikov in častnikov v Tri-Tolitaniji.
—	Zaradi razžaljenja Veličanstva sta bila pred ljubljanskim sodiščem obsojena čevljarski pomočnik Janez Blaž iz Ljubljane na 15 mesecev in Avguštin Enzi, slikarski pomočnik s Koroškega, na 4 mesece ječe. Res piškava je taka čast, katero morajajo varovati kazenski paragrafi.
— Smrt vsled razburjenja, ker je bil klican k sodniji. Z Gorenjskega v Ljubljano se je pripeljal Anton Zupan iz Mlinega pri Bledu Bil je klican k sodniji, kar ga je jako razburjalo. V gostilni “pri Figovcu” je Zupan omedlel, nakar je bil z izvoščkom pripeljan v deželno bolnišnico. Tu se je kmalu zavedel in navidez je bil zopet popolnoma zdrav. Vstal je, da bi šel nazaj v mesto, na-krat se je pa zgrudil na postelj 'in v par trenotkih je bil mrtev.
— Iz vlaka skočil. Viljem Sepe, 25 let stari kovač in premogOkop v Zagorju, je bil tako nepreviden, da je, preden se je vlak na domačem kolodvoru ustavil, skočil iz železniškega voza. Pri tem je nesrečno padel, si na desni roki pre1-rezal žilo in se težko poškodoval.
— Poskusen samomor. V prenočišču v Kolodvorski ulici se je v samomorilnem namenu v prša ustrelil elektrotehnik pri kočevskem rudniku Jož. Korun, rojen
21. marca 1886 pri Sv. Rupertu, občina Braslovče v Savinjski dolini. Ker je bil še zelo pri moči in je upati, da okreva, je na lice mesta došla policijska komisija odredila, cla so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. Vzrok pdkušenega samomora je nesrečna ljubezen.
— Obsojeni mlekarici. Pri Ljubljanskem okrajnem sodišču sta bili obsojeni mlekarici Frančiška in Marija Čolnar iz Ježice. Pred božičnimi prazniki sta primešava-li mleku vodo. Marija Čolnar je bila obsojena na 20 K Frančiška Čolnar pa na 10 K globe.
— Nepošteni mokarji. Fi-anc
Andovec, trgovec na Pogačarjevem trgu, Uršula Zupančič, branjevka na Poljanski cesti, Franca Cižman, branjevka iz Tacna, in Janez Vrečko, mokar na Mestnem trgu, so primešavali ajdovi moki riževo moko in jo seveda prodajali za pristno moko. Vsi štirje so bili obsojeni pred ljubljanskim okrajnim sodiščem, in sicer -\-sak od njih ,na 20 K globe ali pa na 48 ur zapora.
Pač malenkostna kazen za goljufe, ki z manjvrednimi živili sleparijo delavce.
— Demon alkohol. Anton Milharčič, občinski tajnik na Razdrtem je bil strastno vdan pijači. Umevno je, da kot tak ni mogel posebno vestno izpolnjevati svojih službenih dolžnosti. Baje mu je prišlo na ušesa, da išče župan drugega tajnika. To ga je še bolj razburilo in sklenil je, najbrže v pijanosti, končati svoje življenje. V občinski pisarni je dobil na neki omari steklenico z lizolom, ki se je rabila za razkuiževalne namene. To je vzel in izpil ter u-mrl.
Tatinska družba aretirana. Policija je aretirala 22letnega plaka-torja in snažilca oken Karola Schwentnerja, ki je stanoval v podstrešju v trnovskem predmestju skupne z dvema ženskama in v hotelih kradel, kar mu je prišlo pod roko. Poleg žensk, ki so jih tudi zaprli, jel bil v zvezi s tatvinami tudi brezposelni trgovski sluga. Vse aretirance so izročili sodišču.
—	Ljubljanska policija — stre-žajka podjetnikov, Hotelski sluga A. L. pri g. Hogerju v Tivoliju je izstopil iz službe in zahteval pri obračunu znesek v zmislu sklenjenega dogovora. Hotelir je L. ovo zah ten'o odklonil, izzval prepir in dal aretirati slugo. Na magistratu je bil sluga zaslišan in kajpakda takoj izpuščen na svobodo, ker je bila aretacija povsem neopravičena. Policija je napram podjetnikom tako postrežljiva, da aretira delavca, kar tjavendan, ne da bi se prej prepričala, ali je a-retacija utemeljena, ali ni. Gotovo hi policija ne šla s tako vnemo na delo, ako bi delavec “dal aretirati” svojega gospodarja.
—	Sin ubijalec. V Hrastju pri Cerkljah na Dolenjskem je slaboumni Janeiz Granc prišel v domači hlev, kjer je dobil svojega sina Jožefa Gramca. V hlevu sta se pričela slaboumni Janez Gramc in njegov sin Jožef nekoliko prepirati. Pri tem prepiru je sin prijel za hičovnik ter z debelim koncem o-četa tako močno natepel po glavi, da je oče dobil težke telesne poškodbe. Jožefa Gramca so kmalu po tem dogodku izročili sodišču v Krškem. Janez Gramc je vsled zadobljeinih poškodb umrl.
—	Smrtonosna stava in njene posledice. V gostilni blizu Bleda je stavil Anton M. z izvoščkom Jurjem K. za pet krom, da izpije 'zaporedoma 10 šestnajstink žganja. Natakarica je torej nalila in po mizi razvrstila 10 polfrakeljev doma zmešanega špiritotvca. Fant se jih je pogumno lotil in jih vase zvračal brez odmora, drugega za drugim vseh deset, dobil je stavo — in bil v treh urah mrtev: ubil era je alkohol. Zdaj sta pa imela izvošček in natakarica pri ljubljanski deželni sodniji glavno raz-nravo; državno oravdništvo iih je tožilo, da sta sokriva smrti Antona M., prvi zaradi stave, druga keir je prinesla smrtonosno količino špiritovca. Obsodili so oba, izvoščka na 6 tednov, natakarico na 3 tedne hudega, in poostrenega zapora.
—	Kakor v opereti. Stara navada je, da policija “veliko obetajoče” hudodelce fotografira in
njih slike shranjuje v takozvanem hudodelniškem albumu. Nekega popoldne so se na ljubljanski policijski stražnici ravno pripravljali, da pošljejo hudodelca P. fotografirat. Ko pride na stražnico prileten možiček K., že po vnanjem soditi sluga trgovske hiše, hoteč naznaniti, da je našel na cesti 30 vreč. Poslujoči stražmiški vodja mu veli počakati. Vodja nato pozvoni in dolg stražnik se prikaže, kateremu naroči: ‘‘Vzemite P. in peljite ga fotografirat!’ Stražnik gre, opaše sabljo in ko se vrne, stopi k čakajočemu slugi: “Pojdiva!” Sluga si misli: “No, pa pojdiva; gotovo imajo pisarno za najdene stvari kje zunaj.” Stražnik ga pelje1 nato pol Stritarjevi ulici čez frančiškanski most, Marijin trg in slugi začne vroče postajati, češ, pisarne za najdene stvari vendar ne more magistrat imeti tako daleč zunaj. V svoji ponižnosti dvigne oko k možu postave rekoč: “Gospod, mene jo sram! Ljudje me tako gledajo! Kam me pa peljejo? Saj vendar nisem nič napravil!” Prezirljivo ga pomeri oko postave od nog do glave, češ, vsak falot se potem deda nedolžnega, ko ga dohiti roka pravice, in pravi: ‘ ‘ Tiho! Služba je sluižba!” in molče sta nadaljevala pot, ker je sluga videl, da je vsak boj s polumesecem brezupen Ko prideta v Sodnijsko ulico, ga stražnik pelje v svetel prostor in tu so naenkrat pričeli spravljati skupaj različno orodje in stražnik mu je velel vsesti se' na ¡stol in roke na prsih prekrižati. Smrten strah je ubogega slugo spreletaval, ko so postavili preden aparat z dolgo naprej štrlečo ce'vjo. Vendar ljubeznivi pospod pri aparatu ga je potolažil, češ, da ga bodo fotografirali. Sedaj si sluga zopet ni znal tolmačiti dobrosrčnosti ljubljanske policije, da ga pusti na stara leta zastonj fotografirati, dokler nista prišla s stražnikom nazaj na magistrat in ga je stražnik peljal k ječarju: “ Tega-1 e falota dajte nazaj v luknjo!” se je glasilo povelje, Ječar, moder mož, pa se je branil, češ, da tega hudodelca niti ne pozna. Šele sedaj je K. razjasnilo, da so ga zamenjali s hudodelcem in dejal jie: “Kaj človeka vse ne doleti toliko sem star, a nikdar še nisem imel opraviti z gosposko, tako sem bil pošten, a sedaj bi pa kmalu sedel v ječi kot hudodelec.”
ŠTAJERSKO.
—	V spomin padlim žrtvam.
Dne 26. januarja 1905 se je v Trbovljah pomikal velikanski sprevod proti pokopališču; rudarji so spremljali k zadnjemu počitku šest svojih v službah rudniškega kapitala padlih tovarišev. Do malega vsako leto so rudarji v Trbovljah na ta dan počastili spomin na svoje nesrečne tovariše. Tudi letos ob 8 obletnici so spomin ubogih žrtev počastili na kar najsloVesnejši način. V ta namen so povabili vse rudarsko delavstvo v Trbovljah z ženami vred, ¡da se je v nedeljo, dne 26. januarja 1913 do 3. popoldan v polnem številu zbralo na dvorišču “Delavskega doma”, od 'koder se je pričel točno ob 3. pomikati sprehod z rudarsko godbo na čelu proti pokopališču. Na pokopališču je bil primeren nagovor, rudarski pevški zbor “Vzajemnost” je zapel tri žalostinke, rudarska godba je zaigrala dva žalna zbora. V sprevodu so nosili tudi vence.
—	Škandalozne razmere v mariborski bolnici. V tožbi zaradi razžaljene časti, ki jo je vložil upravitelj bolnice zoper ondotne zdravnike, so prišle na dan prav škandalozne reci.; med drugim je javnost izvedela, da je slušatelj medicine opravljal samostojno težke 'operacije nad bolniki, da so morali ranjenici dolgo ležati brez zdravniške pomori, ker ni bilo primarija od nikoder. Deželna poslanca socialista Horvatek in Sehflicherl sta v tej zadevi protestirala pri deželnem odboru, 'ki pa se ni zganil. Sedaj je namestništvo izdalo strog odlok, v katerem nalaga podrejenim političnim oblastim, da take škandalozne slučaje takoj naznanijo pristojnemu kazenskemu sodišču.
—	Nesreče pri iaraniu s pištolo. V starem gradu pri Vidmu sta se igrala z neko staro pištolo posestniška. sinova Frane Umek in Janez Presker. Presker je prosil Umeka, naj mu da pištolo, da bo ustrelil. Umek je nabil pištolo s
kamenjem in smodnikom, ter jo dal Preskerju. Ta jo je sprožil.
Vsled premočnega naboja pa se je razletela. Presker je bil od naboja ¡smrtnonevarno poškodo-
van.	— Iz Radgone poročajo: Fanta Janez Zadravec in Fr. Selber sta se igrala s pištolo. Šelher je s pištolo pomeril Zadravcu na čelo in rekel, da ga takoj ustreli, Če ga ne bo prosil. Zadravec ga je res prosil, naj telga ne stori. Selher pa je vseeno sprožil in naboj je šel Zadravcu pod očesom v glavo ter ga smrtnonevarno ranil.
—	Ogenj v premogovniku. Ob
kranjsko-hrv. meji blizu Samo-bora ima neki Kiepaeh velike gozdove, ki stoje na velikih premogovnih skladih. Pred prilično petimi leti so še tam tudi premog kopali. pozneje pa kopanje opustili Pred več časolm je pa začel premog iv opuščenih rovih goreti in gori že dlje časa. Na gašenje ali zadušen j e ognja ni zaradi velikih troskov misliti. Podzemeljski ogenj škoduje silno gozdovom. Ob življenje sta bila tudi že dva kmeta.
—	Smrtna obsodba. 14. septembra lanskega leta so našli v bližini Judenburga v vreči nago moško truplo bretz glave. Stegna so bila od telesa popolnoma odrezana, skočni sklepi in levi sklep na kolenu so bili od'prti, oprsje je bilo med tretjim in četrtim rebrom odprto in prsna žila prerezana. Truplo je bilo popolnoma brez krvi, iz česa se jd sklepalo, da je morilec odrezal glavo in stegna svoji žrtvi šele po izvršenem umoru.
Glave še do danes niso našli. Dolgo časa niso mogli dognati, kdo da je umorjenec in kdo morilec. 22. septembra je pa posestnik Jurij Scbwartz naznanil oblasti v Judenburgu, da že dlje časa pogreša svojega brata Franceta. France je služil pri svojem bratu za hlapca in ga je večkrat pošiljal tudi, da nakupuje zanj konje. Ju-rij 'Schwarz je spoznal v umorjencu z vso gotovostjo svojega brata, Morilec je pa svojo sled pokazal s tem, da je odpošiljal Juriju Scbwarzu brzojavke, zadnja je bila iz Ogrskega in naznanila, da se odpelje brat v Lvov. Ker se je pa Sehwarzov brat podpisoval na brzojavke, ki jih je pošiljal s kupčij-skih potovanj bratu, vedno “brat”, a na sedanjih brzojavkah se je glaisil pa podpis “Franc”, je bilo jiasno, da so brzojavke manever, s katerim je hotel morilec preslepiti Jurija Schwarza Poizvedbe za morilcem so bile uspešne. Morilec je bil 421etni Dominik Polc, ki je bil že 16krat predkaiz-novan. Z umorjenim Schwarzem je bil dobro znan. Prigovarjal mn je, da naj zapusti ¡brata, in da bosta poteim skupaj ponarejala denar. Franc Schwarz se je dal res pregovoriti. Jurija Schwarza je pa pregovoril, da je rial bratu, ko ga je poslal na kupčijsko potovanje, namesto 600 K 2000 K. 3. septembra je prišel Frane Schwarz k Polcu in Pole ga je ponoči umoril.
Njegovo truplo je naložil v kov-čeg in je odpeljal na mesto, kjer so je potem našli. Pole je pred sodiščem vse tajil, a ni mu pomagalo, ker so vsi dokazi jasno pričali, da je on izvršil uimor. Porotniki so obsodili Polca na smrt. Njegov zagovornik je po vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo. Porotna obranava v Ljiubnu proti Polcu je trajala teden dni in je veljala
30.000	K.
—	Roparji na delu. Posestnik
Jožef Lupšina iz Sel se je peljal te dni s svojim 151etnim sinom v Zagreb prodajat seno. Ko sta se s sinom pozno ponoči domov vračala, so ju v hrvaški vasi Sibac blizu štajerske meje napadli neznani roparji ter od Lupšine denar zahtevali. Pri tem so mu grozili, da ga ustrelijo, ako jim ne izroči denarja. Ker ni bil1 mož voljan. so mu pdpreigli konje od voza, vrgli ,na tla ter ga hudo pretepli Nato so potegnili z voza še očeta. Eden od zlikovcev ga je železom udaril po glavi ter mu pri-zadjal težko rano. Nato so ga o-r-opali in pustili oba ranjena ležati brez pomoči in pobegnili.
—	Uboj. V Globokem so pili v neki gostilni posestniki Fr. Vo-lovec, Janez Ja,grič in Franc Bra-netič. Med potjo proti domu sta se Jagrič in Branetič sprla. Jaigrič je Branetiča s polenolm tako pretepel, da. se je ta zavlekel v neko šupo v Bojsnem. kjer je ponoči brez: pomoči vsled ran umrl
— Nečloveški starši. Iz Sevnice poročajo.- Zakonska Požun sta imela petletnega gluhonemega fanta, ki sta ga toliko časa pretepala in slabo hranila, da je fant dne 18. januarja umrl.
— Tatinska nevesta. Iz Ljutomera poročajo, da je ukradla posestniku Jelenu v Logarovcih hrvaška rejenka Hetnčič 1610 K. Dekle se je mislilo možiti in denar porabiti za doto. Neumnega dekleta so zaprli, denar je pa dobil Jelen naizaj.
—	Zaradi dekleta. V Gaberjih pri Celju sta ¡se tovarniška delavca Godec in Robnik zaradi neke ¡deklice skregala in stepla. Pri tem je bil Robnik težko ranjen. Spravili so ga v bolnišnico.
—	Mrtvega so našli v Črnem vrhu ob Taboru v Savinjski dolini v nekem gozdu mladeniča Nikolaja Rožanca. Bil ¡je božjasten.
— Ubil se je v Solčavi v Savinjski dolini posestnik Jakob Gervolj, po domače Arlovčnik. Šel je na hlev po seno. Na lestvi mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da je kmalu nato vsled dobljenih poškodb umrl.
KOROŠKO.
—	Tatvina na železniški progi.
Pred postajo v Vratih je ukradel nekdo rdečo stekleno ploščo iz di-stančnega signala. K sreči so tatvino opazili, še preden je prišel prihodnji vlak, ki hi bil neopo-zorjen peljal na kolodvor in trčil v tovorni vlak, ki je ravno premikal vozove. Ukradeno ploščo je našel železniški čuvaj na nekem kolu ob progi.
—	Berač rešitelj. Neki berač je šel zvečer k posestniku Kochlu nedaleč od Beljaka, da prosi za miloščino. Ko je prišel pred hišo, je začutil hud smrad po dimu, odprl s silo vrata in našel celo družino že skoro zadušeno. Gospodinja je zakurila peč, preden je šla družina spat in zaprla bržkone iz neprevidnosti dimnik.
—	Zblaznel potnik. V hotel v Beljaku je prišel potnik iu si najel sobo. Zjutraj je začel v sobi razbijati. Ko je prišla na poziv policijska straža, ji razgrajač ni hotel odpreti vrata, marveč je rekel, da se ne vda, ker ga preganjajo zaradi nekega umora v Sol-nogradu. Policija je odprla s silo vrata, blazneža so oblekli v prisilni jopič in ga odpeljali v opazovalnico. V sobi so našli vse razbito. Kdo je potnik, ne ivledo, gotovo na je, da ni prišel iz Solnograda in se tam tudi ni izvršil noben umor.
—	Smrt na ženitovanju. V Bistrici pri Pliberku se je vršilo v gostilni Marka Pleeenika, po domače Šercerja, ženitovanje, katerega se je udelležil tudi posestnik Josip Hutter. Hutter je bil zelo dobre volje in se je kmalu poslovil. Nekoliko po njegovem odhodu pa ga je našel gostilničar na dnu stopnic mrtvega. Bil je ranjen na glavi in iz ust mu je tekla kri. Huter se je bržkone opotekel na stopnicah in padel.
—	Na železniškem mostu čez Dravo pri Beljaku je dohitel vlak vojaka lovca, ki se ni mogel pravočasno umakniti. Stroj ga je pri-ptisnil oh ograjo in ga težko poškodoval.
TRST.
— Vlom v Barkovljah. Ponoči je zasačil neki redar, ki se je vračal iz službe, tri neznance, ki so vdrli v trgovino Ivana Črnigoja. Redar je tekel takoj na stražnico in se v kratkem vrnil s 4 stražniki. Dobili so vlomilce v trgovini, kjer so vrtali blaga jna. Ko so vlomilci videli, da so zasačeni, so začeli streljati. Toda zadeli niso nobenega stražnika. Tudi stražniki ,so parkrat ustrelili, toda v zrak. Nato so vlomilce prijeli in jih odveli na policijo. Vlomilci so 201etni fantje. Pri njih so dobili ameri-kanski sveder najnovejše konstrukcije.
— Eksplozija na parniku. Mor-narii so prinesli na parnik “Nas-cio” skrivaj dinamitne patrone, katere so nameravali porabiti za ribolov. Vsled neprevidnosti enega mornarja pa so te patrone eksplodirale v celici. Kabina in en del krova sta popolnoma poražena. Mornarja, ki je bil v celi-
ci, je strgalo na kose. Njegovega tovariša je vrglo daleč v morje. Potegnili so ga iz vode mrtvega. Enega mornarja pa so morali vsled težkih poškodb odpeljati v bolnišnico.
ISTRA.
— Ponesrečen zrakoplovec.
Francoski zrakoplovec, linijski poročnik Robert Teufel, je pri po-skušnji svojega novega hidropla-na v Pulju padel s precejšnje višine in ¡si zlomil desno nogo. Njegov tovariš je ostal nepoškodovan: hidroplan je popolnoma razbit.
VRNIMO VSAKEMU SVOJE.
Kaj je konfuznost? Konfuzno
je. ako kdo zapiše: ‘Neumno besedilo ima njegov članek, ki je konfuzno od glave do nog.’ Do danes še nismo opazili pri in v nobenem članku glave in nog, pač pa prvo in zadnjo besedo. Piše se lahko tudi o jedru članka, ako se piše o vsebini članka. Glavo in noge pa prepuščamo takim bitjem, katere je narava obdarila ž njimi.
Kaj pomeni na primer: “Besedilo vroča piscu zelo ubožno duševno spričevalo.” Pisec pomeni, da človek, ki se prepira z zdravo človeško pametjo ni pisatelj ali časnikar, marveč je pisarček, pisec, ki piše po papirju, da ga napolni, kakor če bi na pisalni stroj udarjalo tri leta staro dete. “Vroča piscu zelo ubožno duševno spričevalo” pa pomeni, da vroča piscu spričevalo velike duševne ubožnosti. Z drugimi besedami in na kratko: Would be pisatelj ali časnikar je navaden tepec.
Zavoljo slovnice se pa ne moremo prepirati s človekom, kateri nežna sklanjati samostalnika “hči” in svoje slovnično neznanje kaže v knjigi, ki bi morala biti brez takih kozlov, za katere se dobi V tretjem razredu ljudske šole trojko. Zelo “slovnično” se glasi na strani 23 v knjižici “Katastrofa Titánica: “Rešil se je rojak Karun, 39 let star, in njegova 5 let stara hčer Ana.” O drui-zih kozlih ne govorimo, za katere se že v drugem razredu ljudske šole dobi “d rit e”. Takih kozlov mrgoli v “vseslovenskem” dnevniku in človeka ščiplje v trebuhu, ako cita najbolj “slovnično” urejen list.
Ker nočemo ohrdržati vse modrosti zase in želimo, da se “uka-željni” tovariši neke posebne vrste tudi nekaj nauče, bomo še raztolmačili, kaj pomeni beseda “besedilo,” kedar se jo rabi z ozirom na vsebino v članku ali časnikarski vesti. Y tem slučaju pomeni čenče, kakor pri govorniku, o ka-telrem se piše, da je razpravljal v dolgi “govoranci”.
Stavek “Besedilo vroča piscu zelo ubožno duševno spričevalo”, naj se glasi za kolege, ki niso bistrih možganov: “Čenče, katere je zvezal “would be časnikar” v članek ali časnikarsko vest, dokazujejo jasno, da je “would be časnikar” navaden bedak.” —To je malo neotesano, vendar pa jasno in razumljivo.
“Dulce est desipere in loco” je modroval kolega, ko je pisal svojo “duhovite” strelice. Mi mu pa odgovarjamo s nesmrtnim Shakespearom: "Better a witty fool, than a foolish wit.” Kolega, ki je prosil pojasnila, naj vzame to znanje, pa ho zdrav.
Dober počutek.
Vsak se rad dobro počuti, to je, ■biti proist bolečine in neprilik. Fizični dober počutek se doseže, a-lco damo pozornost vsakemu slabemu počutku ali nerednosti funk cije našega telesa. Navadno kako dobro zdravilo kot Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da hitro odpomoe, ker isto izčisti organe in jim daje novo moč. Isto segreje telo, ustvarja dober apei-tit, pripravi prebavne organe, da delujejo in pozitivno odstrani vse slabe počutke v 'želodcu in čre-vah. Isto se bi moralo rabiti proti zgubi apetita, flatulenei. nepre-bavnosti, kolcanju, proti boleči nam v želodcu in drobju. proti zaprtju. glavobolu in proti splošnem oslabenju. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triuer, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, Ul. Trudne mišice in o1;rpljene člene na-drgnite s Trinerjevim Linimen-tom. — Advertisement.
GLASILO
Slovence Narodne FodDorne Jednote
LA8TN..NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urodniitvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB.,
Ghieago, m.
V«»Ja
vme lato 81.00.
O R o A. N
ILOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weakly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, 111.
Snl»serlpt.x«a, $1.00 pe» year.
Boj za kruh.
Spisal J. L. Engdahl. Za Slovence priredil J. Z. ..
Mejtem ko se je še boj vršil, so se sešli drugi kapitalisti v poslopju Knickerbocker Trust, družbe v New Yorku dne 5. marca; 1911, da se dogovore glede monopoliza-cije pekovske industrije. Vodja teli profitalačnih finančnikov je John W. Gates, večkratni miljonar in špekulant, ki je vsled svojih bankrotolomnih špekulacij postal svetovno znan. Gates je o pekovski industriji razumel le toliko, da bi vrgla ogromen dobiček, ako se jo preorganizira v pravem kapitalističnem duhu. Nekaj se je naučil pri organiziranju jeklarskega trusta. Spoznal je, da jeklo rabijo povsod in da mora osredotočena jeklarska industrija dajati ogromen dobiček. Vsak človek je prisiljen jesti kruh in Gates je vedel, da je denar v krušnem monopolu, sodeč s kapitalističnega stališča, prav dobro naložen. Nekateri dvomljevci so trdili, da bodo brulhojedci prenehali jesti kruh. Raivnoisto so trdili, ko se je ustanovil mesarski trust. Gates je pa vedel, da so ljudje vseeno jedli meso, ko se organizirali mesarski trust in da je J. O. Armour, mesarski 'kralj potegnil od vsake delnice 33 in jedno tretjino odstotkov dividende, kar je v resnici velik dobiček. Zato se je Gates odločil za krušni trust in svoj denar zastavil na dobro in zanesljivo karto.
To so bili vzroki, da so se 15. marca pod vodstvom Gatesa zbrali zastopniki naslednjih tvrdk, da se posvetujejo o ustanovitvi krušnega trusta: Banner Baking Co., Cinicinati, Ohio; American Bread Co., St. Louis, Mo.; Collins Baking Co., Buffalo, N. Y.; Deinin-ger Bros., Rochester, N. Y.; Georg G. Pox, Boston, Mass.; Reynolds Bread Company, Columbus, Ohio; Russel-Spalding, Bingville, Ky.; Leary Bakin'g Co., Washington, D. C.; Preihofer Baking Company, Philadelphia, Pa.; Atlas Bread Co. Milwaukee, Wis.; City Bread Co., Baltimore, Md.; McKinney Bread Co., St. Louis, Mo. in Schulze Baking Co. Chicago, 111. Zadnje treba zamjenjati s Shults Bread Co. iz New Yorka.
Kapitalisti, ki so imeli finančno silo J. W. Gatesa zai seboj, se niso hoteli zadovoljiti z drobtinicami. Zato so oglašali, da je treba družbo inkorporirati z najmanj $30,-000.000.
Značilno za to konferenco je tudi, da so se konference udeležili zastopniki peikam iz mest, ki so vzhodno od reke Missouri. Nobeden med navzočimi ni zastopal pekarne, 'ki bi posegala v delokrog Shults Bread družbe ali Ward Bread družbe. To dokazuje, kako daleč se je razvila monopolizaci-ja kruha. Podjetniki so pustili njujorški krušni trg na strani, ker jim je šlo le za krušni trg srednjega zapada. Na zbrorovanju so predlagali Pavla Schulze, ki je bil zastopnik Schulze Baking družbe iz Chieage, za predsednika. Pavel Sdhulze je odklonil predsedništvo in tudi tvrdka se ni pridružila tra-stu. Družba je še danes samostojna v Chicagi in napram organiziranim delavcelm postopa “uljud-no”.
Ustanovitelji tega ogromnega podjetja so se v začetku obnašali dozdevno, kakor da nimajo nič o-praviti s krušnim trustom. Izjav-
Ijali so, da hočejo konkurirati z Ward Bread družbo. Tekom prihodnjega poletja so se uresničili načrti, ki so bili le posledica konference in ustanovila se je “General Baking družba s $25,000.000.
Znana skebska tvrdka, McKinney Bread Co. v St. Louisu, Mo. je prevzela vodilno mesto pri novi družbi. Vodja tvrdke je McKinney, ki je poiznan kot notoričen sovražnik organiziranih delavcev. Postal je glavni zastopnik družbe za Missouri. Druge podružnice so ustanovili v približno tridesetih mestih na vzhodu in srednjem za-padu.
Novi družbi se je kasneje pridružila Weber Baking Co. iz Ne-vanka, N. J., ki sovraži organizirane delavce kakor McKinney Bread družba. Ko se je Weber Baking družba združila z “General Baking družbo so pekovski delavci skušali še enkrat organizirati to podjetje. Ta poskus je pa provzročil, da je nova družba izdala naslednjo izjavo
“Ker smo pred kratkem sprejeli Weber Baking družbo v General Baking družbo, ki je zveza tovarn za kruli, je provzročilo, da so organizirani pekovski delavci pričeli agitirati zoper Weber Baking družbo in druige neunijske pekarne v tem mestu. Člani nove družbe trdijo po vsej pravici, da se jih naj nikar ne smatra za trust, ker so iz vsakega okraja udružili le eno podjetje, da se izognejo konkurenci. ’ ’
Na tak način skušajo monopolisti s pomočjo sleparije ugladiti pot za izžemanje večjega profita iz ljudi, ki jedo kruh.
V poletju 1911 je Ward Bread družba v New Yorku odprla svoja ogromna podjetja z naslednjim bojnim klicem: “Ne prezrite, ko bomo odprli najbolj čudežne pekarne na svetu.”
Mejtem ko se je Shults Bread družba trudila, da bi osvojila krušni trg v New Yorku in okolici, in mejtem ko se je General Baking družba razprostirala proti zapa-du in jugu, je Ward Bread družba raztegnila svoje kremplje prek nasljednjih mest:
Ward-Makey Company, Pa.
Ward-Conby Company, Providence, R. S.
Ward-Corby Company, Boston, Mass.
Ward-Makey Company, Cleveland, Ohio.
Ward-Corby Company, Chicago, Illinois.
Ward Bread Company, New York, N. Y.
Tri družbe — Ward Bread Company, General Baking Company in Shults Baking Company — ki tvorijo tipalnice kr. trusta, se do danes res še niso združile, vendar se pa združitev lahko izvršiv vsaki trenutek. Tri družbe, ki bodo končno ustanovile trust, so bile zadnje leto na delu. Seveda niso delale druga drugi konkurence, marveč so posvetile vso pozornost, da v svojem delokrogu osvoje krušni trg. Ako se družbe še do danes niso združile v trust, tedaj nam to zavlačevanje le dokazujei, da so voditelji družb vztrajni pri organizatoričnem delu, ki mora končno.voditi do združenja družb v krušnem trustu.
Organizatorji zveze pekovskih delavcev, ki se trudijo, da bi organizirali delavce v trustovških pddjetih, so že zdavnej dokazali jasno kot beli dan, da vse tri družbe stremijo po trustovškem združenju.
Zadnja šahova poteza v razvoju krušnega trusta se je izvršila, ko se je Ward Bread družbi pridružila Mangel & Schmidt družba, ena največjih pekarn, ki je rabila več.'kot trideset voz pri razva-žanju kruha v Newarku, N. J. Nemogoče je pa bilo izvedeti podrobnosti o finančni transakciji pri kupčiji.
Karel Doscber, predsednik in tajnik njuvarške družbe, ki je bila ustanovljena leta 1877 in je ena najstarejših velepekarn. je uljUd-no izjavil, da ne bo povedal na kakšen način se je njegova družba prodala Ward Bread družbi.
“To je privatua zadeva”, je menil Doscher, “ki prav nič ne briga javnosti. Isto moram odgovoriti na vprašanje, ako smo sprejeli delnice Ward Bread družbe za delno ali popolno plačilo. Enostavna resniea je, da jle naša družba pod nadzorstvom Ward Bread družbe, da se ne bo menjalo imena tvrdke, pač pa se bodo uvedle
nekatere zb olj.šave in podjetje se bo povečalo.
“Mi imamo namen povečati podjetje in opremiti ga z najmodernejšimi napravami, kakor tudi uvesti olajšave pri upravi. Vendar pa še ni odločeno, ali bo novo poslopje stalo na starem mestu ali pa katerem drugem.”
Takrat so listi v New Yorku in Newarku prinesli naslednje:
“S tem, da jei Ward Bread družba prevzela pekarno Mangel & Schmidt družbe, je postala druga tvrdka takozvanega krušnega trusta, ki se je ugnjezdila v Newarku in tretja, ki ima pod svojim nadzorstvom najiveeje pekarne v New Jerseyu. Ze večkrat se je skušalo, da bi se Hill Bread družba v Newarku pridružila eni ali drugi kapitalistični zvezi. J. Hill je vse take poskuse odklonil nai kratko in se ni hotel pridružiti nameravanim zvezam.”
“Gospod Hill se je skozi leta upiral, da bi sa njegova tvrdka pridružila Shults Bread družbi. Pred enim ali dvema letoma je odklonil enako pohudbo General Baking družbe. Obe omenjeni družbi sta v pekarski industriji poznani kot trust. Njegovo protiv-no stališče proti združitvi je zadnjič razložil Ward Bread družbi, ki je hotela kupiti njegovo podjetje, še predno se je pričela pogajati z Mangel & Schmidt družbo.
Pekarne Hilla, ki potrebujejo za razvoz kruha reč kot štirideset voz, tvorijo največje podjetje! te vrste, ki ni združeno z nobeno treh velikih zvez. Pekarne Sehmalza in Frericha v Hobokenu so se pridružile Shults družbi.
Omenjeni družbi sta lastovali v začetku trinajst pekam, danes jih pa imajo mnogo več.
Pekarna Martena v Jersey City in Weber Baiking dražba v Newarku sta se pridružili General Baking dražbi (ki danes nadzoruje 21 pekarn) za katero so John W. Gates in drugi špeikulantje iz Wall Streeta. Pekarno Mangel & Schmidt danes lastuje Ward dražba, ki dobiva finančno podporo od Phippsa, Fricka in drugih jeklarskih magnatov.”
Mejtem ko se prikaževa, kako trust brez glave razteza svoje tipalnice, čitamo v časnikih :
“Tukaj (v Newarku) in drugod krožijo v pekarski industriji govorice in vesti, da se hočejo združiti v veliko zvezo Shults, General in Ward družba. Ako se ta združitev izvrši, potem bo nastal velikanski preobrat v pekarski industriji.”
Pokazali smo, kako se denarni mogotci zanimajo za pekarsko industrijo. V prihodnjem članku se bomo pečali z nasprotniki denarnih mogočnežev. V članku bomo povedali, kako so se združili delavci v zvezi pekovskih delavcev proti denarni sili in kako je organizacija postala sila, H se ne bori le proti izkoriščanju delavcev, marveč tudi proti oplenitvi ljudskih žepov, katere hočejo o-pleniti trust ovci, ki hočejo monopolizirati 'krušni trg.
Zadolžena Avstrija.
Avstrijska vlada še že zopet pripravlja na novo posojilo, čeprav je šele prav pred kratkim najela borih 125 miljonov po 6 in tri četrt procentov. — Torej prave oderuške obresti bo plačevala ameriškim kapitalistom. Državni dolgovi naraščajo old leta do leta. Od leta 1908. do 1912. je narasel državni dolg od! 9974 mil jenov na 12.372 miljonov kron. Del novih državnih dolgov je res porabila vlada za podržavljen j e nekaterih železniških prog. Ali ti železniški dolgovi nikakor ne po-množujejo državnega dolga, ker se je pač pomnožila državna lastnina s pridobitvijo novih železnic. Železniški dolg je naraste! v zadnjih štirih letih od 1745 miljonov na 3233 miljonov kron. Alko odštejemo ta dolg od splošnega državnega dolga, ted'aj vidimo, da se je v štirih letih zadolžila avstrijska vlada za 910 miljonov. Koliko obresti mora plačevati država svojim upnikom? Ako odštejemo železniški dolg. teidaj je plačevala država leta 1908	329 miljonov
obresti, leta 1912 že 365 miljonov. Torej vsak dan plačuje država svojim upnikom ravno 1 miljon kron obresti! Državni dolgovi pa dan za dnem naraščajo. Nihče več že noče posojevati državi, zato uporablja država nasilna sred-
stva Leta 1911 je država prisilila zavarovalne dražbe, d'a so jej posodile 112 miljonar 'kron. Sedaj je pritisnila država na hranilnice in zahteva od njih, da morajo petnajst stotink svojih kapi talij naložiti v državnih zadolžnicah, Ako pa morajo kreditni zavodi vladi vedno več posojevati, tedaj je jasno, da ne morejo več toliko po-sojetvati industriji, trgovini in po-ljedjelstvu. Stavbinske stroke že sedaj občutijo naraščajoče državne dolgotve, hranilnice in zavarovalnice ne dajejo posojil za hiše, ker morajo posojati državi denar za nove drednote. čim več bojnih ladij gradi država, tem manj stanovanj bo za ljuJdstvio. Brez poiselnost v stavbinskih strokah, pomanjkanje stanovanj in zdraži-t.ev stanarin to so posledice gospodarstva militaristične države.
Neznosni davki tarejo avstrijske narode vsled vedno naraščajočega dolga. Vlade v Avstriji se menjajo, ali sistem ostane vedno isti. K starim dolgovom prihajajo novi. Avstrijski narodi bežijo v Ameriko. Nekateri v Nemčijo, ker jim ni živeti doma. Ako bodlo dolgovi talko naraščali kot sedaj, bodo avstrijski narodi kmalu plačevali davek oid zraka, Id ga dihajo. Avstrija s svojo velevjastno politiko drvi v bankrot. Skoda pač ne bo države, ki sestoji iz dežel, katetre so vojvodi in vojvodinje z medsebojnimi žemitbami stlačili v državno celoto.
Izdani in prodani.
Premogovniškim baronom v W. Virginiji je bilo nemogoče dobiti ameriških premogarjeiv v svoje premogovnike, ker je bila med a-meriškimi radarji javna tajnost, da v west virginijskih premogovnikih vladajo prave tlačanske razmere.
Rudarji so morali kupovati pri dražbi. Cene so bile talko visoke in -oderuške, da od mezde niso mogli prihraniti centa, da bi nekega dne ubežali tlaki in se naselili v premogovniških okrajih, kjer so vsaj po današnjih nazorih današnje dražbe človeške razmere. Pri obedu, večerji ali zajtrku so oboroženi beriči v službi premogovniških baronov stražili rudarje. Po noči, ko so izmučeni radarji spali v bornih kočah, so s puškami oboroženi kapitalistični najemniki lazili krog koč in bi u-strelili vsakega radarja, ki bi hotel ubežati tlačanskemu življenju.	,
Kjer so taka razmere v premogovniškem okraju, se pa samo-posebi razume, da tje ne gredo delat ameriški radarji. Za to dejstva so vedeli tudi rudniški baroni, zategadelj so po agentih lovili v New Yorku in drugih pristaniških novo došle priseljence v Ameriko. Obljubili so jim dobro plačo, kratek delovni čas, prosto vožnjo najboljšo hrano, sploh so jim delali take obljube, da so končno ujeli tudi take, ki so ibili že po svetu i nbili oprezni. Na ta način ogoljufane žrtve so prodajali premogovniškim baronom v West Virginijo.
Med agenti, pravzaprav trgovci s človeškim mesom, so bili ljudje vseh narodov, ako sodimo, po poročilu avstrijskega in nemškega konzula, ker drugače hi bilo nemogoče izvabiti delavce raznih narodov v sužnost. Tu najdemo poleg nemškega rudarja slovenskega. Drugod zopet Madjara, Hrvata in Srba, pa Rurnuna in Talijana.
Ti agenti, trgovci s čllorveškim mesom, so se približali svojim žrtvam s sladkimi besedami cenjeni rojak. Frazo cenjeni rojak so rabili, dokler niso omrežili svojih žrtev, jih omamili, da so stopile na vlak in se odpeljale v sužnost v westvirginjsko gorovje.
Vsi lopovi, ki tržijo s človeškim mesom in prodajajo svojo kri v sužnost, so navadno veliki patriot j e. Brez patriotičnih fraz nie gre pri teh lumpih. Debele solze jim tečejo po licu, ko govorijo o jugoslovanski raji na Balkanu, mejtem ko prodajajo svoje jugoslovanske brate ameriškemu Turku v West Virginiji, da živijo življenje sužnja v republiki, ki je v svoji ustavi proglasila enake človeške pravice.
Take ljudi, ki prodajajo svoje lastne Poljake v sužnost, je treba postaviti v tako svetel kot, da jih bo poznala vsa ameriška javnost. Da se to izvrši priporočamo na-
slednje. Kdor je ameriški državljan,naj piše kongresniku svojega okraja ali pa predsedniku kongresa, da naj kongres uvede preiskavo o razmerah v stavkovnem okraju v West Virginiji in kdo je tje izvabil rudarje.
Kdor je avstrijski državljan naj pa piše avstrijskemu poslancu (Austrian ambassador) v Washington, D.C.,da naj se uvede preiskava, kdo je tje prodajal rudarje in kakšne so razmere. Avstrijskemu poslancu se lahko piš/e tudi v slovenskem jeziku.
Prošnjo na kongres ali pa avstrijskega poslanca lahko podpiše ena ali na več oseh.
Pri zadnjem spopadu je bilo u-morjenih 12 radarjev in 15 pa ranjenih. V stavkovnem Okraju jlei obsedno stanje, katerega je na'željo kapitalistov proglasil gover-ner. Z vbogimi radarji ravnajo, kakor sovražnik s prebivalci v tuji deželi ,dasi niso zakrivili dru-zega hudodelstva, da so verjeli sladkim besedam trgovcev s člo-veekim mesom in se dali prodati v sužnjost, v kateri živijo žalostno življenje sužnja.
Mi simo prepričani, ako bo vsakdo naših elanov storil svojo dolžnost, da bodo prošnje na kongres in. avstrijskega poslanca i-meile vspeh. Da bo tern večji visipeh, je treba, da se tej akciji pridružijo vsi drugi jugoslovanski listi, kakor tudi člani in članice druzih jugoslovanskih jed-not in zvez,.
Tu ne gre, kdo je začel akcijo prvi, marveč rešiti je trdba rudarje, med katerimi so tudi Slovenci, Hrvati in Srbi, iz wetstvirginjskih kapitalističnih krempljev, zaeno pa razkrinkati lopove, ki prodajajo svoje rojake v sužnost.
$22,245,000,000 premore en človek!|
Kdo ima tako ogromno premoženje? Mogoče en človek?
Da, en človek lastuje $22,245,-
000.	En človek, njegova žena in hčerka.
Vsakdo, ki ima zdravo človeško pamet, razume, da Morgan ni zaslužil tega premoženja.
Ako ni zaslužil premoženja,, ga je moral zaslužiti nekdo drugi zanj, ali je pa vse izmišljena pravljica o človeku, ki ima ogromno premoženje.
Ali to ni bajka, ne pravljica, marveč je gola resnica o človeku, ki lastuje tako ogromno premoženje, katerega pa ni zaslužil.
Premoženja ni zaslužil Morgan, pa tudi ne njegova žena. Pomagala mu ni nikdar pri zaslužku, v tovarno ni hodila, pa tudi prala in sob ni čistila nikdar za druge.
Kaj pa njegova hčerka Ančka? Ali je ona pomagala, da se je na-gromadilo dva in dvajset biljo-nov?
Nikdar! Zapravljala je le premoženje in niti enkrat ni gonila z roko, da bi zaslužila en cent.
Poglejmo, koliko časa bi moral delati Morgan, da bi zaslužil to vsoto.
Recimo, da je zaslužil deset dolarjev na dan. Kaj ne, to je že lepa plača. Petkrat tolika je, kot povprečno zasluži delavec. Pa tudi naši profesorji na univerzah nimajo večje plače.
Ako hi Morgan zaslužil 10 dolarjev dnevno ,tedaj hi moral delati za to ogromno premoženje 2,-
245,500,000	dni. Navadno leto ima 365 dni. Živeti hi toraj moral 6,091,780 let, da bi osredoittačil o-gromno premoženje. Tako dolgo življenje pa presega še svetopisemsko starost Matuzalema. Torej je nemogoče, da bi en človek živel toliko let in si s svojim delom pridobil tako premoženje.
Kaj je vendar Morgan storil, da je zbral premoženje:? Najel je 304,589 drazih ljudi, da so delali zanj kakih 20 let in za Morgana j'e 'bilo igračiea osredotočiti takšno premoženje.
Ako bi vsakdo teh delavcev skozi dVajset let porabil zase tisoč dolarjev na leto, hi imel še vseeno 43 tisoč dolarjev na banki.
Delavci! Vi ste pa porabili manj kot pet sto dolarjev na leto za svoje življenske potrebščine, na banki pa nimate prihrankov za stara leta, ko bodete postali za delo nezmožni.
Ali ni to narobe svet? Človek, ki se ni trudil, lastuje biljone dolarjev. Delavci, ki so delali zanj, pa nimajo centa v žepu in s stra-
hom pričakujejo tiste dobe, ko bodo postali nezmožni za delo. Ni. bče jih noče v delo, ko je, njih de-lovna moč toliko oslabila, da se iz njih ne more izžeti profita, mejtem se pa oni, za katerega so delali vse svoje žive dni, valja \ izobilju.
Družabni sistem, ki rodi take izrodke: na eni strani miljone o-bubožanih delavcev, na drugi pa take bogatine, ki ne vedo kam z bogatstvom, ni vreden piškavega oreha. Tak sistem je treba strmoglaviti in nadomestiti z boljšim.
Za preuredbo današnje družbe se pa borijo le socialisti. V socialistični človeški družbi 'bo nemogoče, da bi ljudje, ki ne zasluži-jo nič, osredotočili v svojih rokah biljone.
Kdor bo zaslužil, ali izdelal toliko blaga, da bo njegov izdelek vreden deset dolarjev, tedaj bo vrednost izdelka njegova in nihče mu ne bo nič vzel. Ako pa danes zaslužite deset dolarjev, tedaj jih gre osem za Morgana, njegovo ženo in hčerko, vaša družina pa strada in hodi v ponošeni obleki.
To je razlika med! kapitalistično in socialistično človeško družbo. Zdaj pa sodite, katera je boljša.
BOJ V BRODARSTVU.
V Berlinu je zborovala konference mednarodnega brodarskega kartela, ki se je pečala s paro-plovno zvezo med Trstom in Kanado, Avstrijska vlada je dovolila Canadian Pacific Company redno paroplovno zvezo med Trstom in Kanado. Vsled tega so oškodovane nemške brodarske družbe, ki so imele doslej monopol za prevažanje avstr, izseljencev in niji|h tržaška filialka “Avstro,-Američane”. Pogajanja na konferenci so se razbila. “Canadian Pacific Railway Co.” je izstopila iz mednarodnega brodarskega kartela in kartel je napovedal boj do zadnjega. S pomočjo kartela osnuje “ Avstro-Americana” redno (zvezo med Trstom in Kanado. ¿M tega “bratomornega” boja nemškega in kanadskega brodarske-ka kapitala za groše avstrijskih izseljencev bodo imeli izseljenci nekaj dobička, ker bodo mogoče znižali voznino preko oceana na deset dolarjev. Ko se v 'konkurenčnem boju enkrat ustanovi razmerje obeh kapitalističnih skupin, bo'sta. kajjpakda s složnim odiranjem izseljencev poplačali svoje vojne stroške. Obe stranki sta podkupila z denarjem velik del avstrijskega časopisja in meščanskih poslancev, ki se sedaj vojskujejo za eno ali drugo kapitalistično skupino, kakor da gre — za narodne ideale . . .
L Razno za dom.
Kako napravima vino iz medu? Vino napravljeno iz medu, ako je nekaj let ležalo v steklenicah, je zelo okusno vino, katerega niti bogataši ne zametujejo pri svojih lukulskih pojedinah.
V čistem, bakrenem kotlu zmešamo 30 fundov medu s 60 kvarti vode. Potem pustimo zmes na ognju, da počasi vre, pri tem pa vedno pobiramo peno z vrha. Po pol urnem kuhanju pridemo 3 funte krede (kržca) in pridno mešamo. Snov, ki se nabira na vrhu, pobiramo s površine, dokler prihaja na vrh. Zatem odlijemo zmes v leseno posodo, da se ohladi in kržec vsede na dno. Ko se je vino sčistilo ga zopet zlijemo v kotel in mu primešamo 6 funtov fino stolčenega oglja in ga pustimo počasi vreti. Na to ga zopet odlijemo v leseno posodo, da se ohladi. Ko smo ga precedili, ga prelijemo še enkrat v kotyl, da zavre. Mejtem pa vzamemo 25 beljakov od kurjih jajc, katerim prilijemo malo vode in jih dobro stepemo. To tekočino počasi prilivamo vinu, ker jajca poberejo vase vso nesnago, najmanjše delčke oglja in ostanejo na vrhu kot pena, katero posnamemo. Kržec odstrani kislino, oglje pa odvzame okus po vosku. Ko smo pridjali beljake, kuhamo vino še eno uro, na to ga zopet prelijemo v sod in skoraj do vrha. Na luknjo denemo majhen košček platna, in pustimo vino, da naravno vse. Ko se je vino sčistilo, ga pretočimo v steklenice. Tako vino se da hrani/ti do 50 let. Steklenice zakopljemo v moker pesek, katerega včasi zmočimo s slano vodo, da ostane nizka toplota. Najboljše pa je, da imamo hladbo klet.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. jtmija 1907 v drž. minois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL,
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willoek, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9553 Ewing ave., So. Chicago, 111.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So.'4'Oth ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: .
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Marko, drugi sin Velikega Mateja, je ostal z otroško v srečnih in nesrečnih dneh ter bil vedno njegov ljubljenec. Velikodušne narave, bistrega razuma in visoke rasti je že kot mladenič prekoše-val vse tovariše v viteških vajah. Njegove splošno priznane prednosti mu pa niso naklonile sovraštva svojih vrstnikov, ker si je znal pridobiti s svojim skromnim in uljudnim vedenjem srce vsakega človeka. Sijaj njegove rodovine, milina obraza in krasota života so podajale njegovi skromnosti tem večjo vrednost. Gorje pa tistemu, kateri bi se bil drznil nasprotovati njegovim nameram in kljubovati njegovi strastni naravi, siloviti in neugnani, bodisi v sovraštvu ali v ljubezni. Jedini oče, dokler je živel, ga je mogel še krotiti s svojo oblastno besedo, kadar -¡e bil razjarjen.
Hraber in srečen vojščak si je pridobil s časom častno ime med najodličnejšimi vojskovodji svojega veka. Izmed mnogih njegovih podjetij je posebno zaslovelo obleganje Genove. Vodil ga je tako spretno in vstrajno proti združenim vojskam cerkvene države, največjih velfskih mest italijanskih in pa sicilijanskega kralja Roberta, da so ga občudovali vsi. O tej priliki mu je nekega dne omenjeni kralj Robert zapretil, da, če se ne umakne koj iz genovskega ozemlja, se bosta kmalu videla pred milanskim. Marko mu je odgovoril, da mu ni treba delati tako dolge poti, ker se moreta lehko videti kadarkoli ondi pred genovskim obzidjem, in ga je izrecno pozval na dvoboj. Zgodovinarji trdijo, da je bil kralj zato zelo razkačen, vendar je ore-mislil, da bo najboljše, ne meniti se dalje za to reč.
Galeazzo, Markov starejši brat, kateri je pozneje po Matejevi smrti podedoval gospodstvo v Milanu, je le z nevoljo prenašal njegovo slavo. Zato je večkrat tožil očetu, da le njemu izročuje naj-hrabrejše čete in poverja najtežavnejša podjetja; in bilo je vedno med njima neko skrivno sovraštvo.
Matej je bil izobčen od papeža, udanost njegovih podložnikov se je omajala, in sovražniki so jeli navaljevati od vseh stranij; v teh za njegovo rodovino jako hudih časih ga je dohitela smrt. Tedaj so njegovi sinovi uvideli, da jih more rešiti le medsebojna složnost. Marko se je pobotal s starejšim bratom in mu je premnogo pomagal v vseh vojskah, katere je imel proti cerkvi in u-pornikom.
Hitro pa, ko se je Galeazzo videl dobro utrjenega na prestolu, je začel samovoljno ravnati in nakladati previsoke davke. S tem se je nristudil Milancem, kateri
so si želeli nekdanjo svobodo meščanskega življenja. Tudi Marko je težko prenašal izključljivo bratovo gosoodstvo v državi, katero je najbolj on svojo pomočjo in krvjo ohranil in povečal. Zato se ie'pridružil nezadovoljnežem, s katerimi je skušal stvari drugače obrniti. Zgodilo se je, da so šli tačas gibelinski voditelji mnogih italijanskih mest klicat Ludovika Bavarskega, ki ja bil ravno izbran cesarjem, naj bi jim orišel na pomoč. Tedaj je šel Marko, kakor nekateri zgodovinarji trdijo, ž njimi v Trident in je tam zatožil brata, da se na skrivnem pogaja s papežem, ker se hoče spraviti s cerkvijo in zapustiti gi-belinsko in cesarsko stranko Vsled te pritožbe, pravijo nadalje zgodovinarji, je Ludovik, prišed-ši v Milan, ukazal zgrabiti Gale azza, njegovega sina Azzona in dva brata Luohina in Ivana, ter zapreti jih v ječe menške trdnjave. Gospodstvo pa je izročil baronu Guielmu Montefortu, katerega je imenoval svojega namestnika.
Vendar trdijo nekateri istodobni zgodovinarji, da je Bavar tudi Marka prijel in pahnil v ječo z brati in z nečakom. Nekateri teh hočejo vedeti, da se je Marku posrečilo ubežati, drugi pa, da ga je Ludovik zopet izpustil.
Gotovo je pa to, da kadar je šel cesar iz Lombardije v Toska no in v Rim, kjer je brezpametno dal odstaviti papeža Ivana dvaindvajsetega in imenovati drugega sebi bolj inaklonjenega, je bdi Marko Viseonti v njegovem spremstvu in posebni milosti. O tej priliki ga je osebno in tudi s posredovanjem prijateljev neprestano prosil, da bi rešil njegove sorodnike iz velike bede.
Konečno je bil uslišan, in Vis-contijevi so bili izpuščeni po o-semmeseenem trpljenju iz zloglasnih ječ, monške peči imenovanih. Bile so to majhne sobice v katere so spuščali v jetnike sko zi okno v stropu; popolnoma temne, z vzbočenim in raskavim tlakom ; tako nizke in tesne, da se j v njih ujetnik ni mogel niti vzra ! vnati niti stegniti, temveč moral je vedno ostati sključen, kar je seveda provzročevalo neizrekljive muke. Isti Galeazzo je bil velel napraviti te grozne ječe, da bi v njih trpinčil politične zločince pa prigodilo se je, da je moral on prvi hirati v njih. Tako se je ž njim spolnilo prerokovanje, ki se je bilo razglasilo, ko so zidali iste ječe.
Zdelan po prestanih mukah, je umrl Galeazzo v kratkem času po svojem oproščen ju pred Pistojo Tedaj se je pokazala v Milanu kjer je bilo ljudstvo sito neznos nega vladanja barona Montfort skega, mogočna stranka za Mar ka.
Vendar je Ludovik Bavarski imenoval za svojega namestnika v mestu in okolici Azzona Viscon ta, Galeazzovega sina, kateri se je zavezal, da mu izplača za to veliko svoto denarja. Ne ve se za
stalno, kaj je cesarja nagnilo k temu. Morda mu je delala strah Markova slava in ljubezen milanskega ljudstva do njega; morda se mu je dozdevalo, da mu bo težko vladati moža tako izvanredne-ga značaja, kakor je bil Marko; morda se je bal premeniti red pri nasledstvu, kateri je bil že iz navade uveden; morda so mu gibelinski voditelji vzbudili sum o Markovi zvestobi; in naposled mogoče tudi, da sta ga k temu pregovorila Markova brata, Lu-j chin in Ivan, z obljubo velikih svot. Ona dva sta mogla namreč za svoje namene gotovo bolj želeti vlado mladega nečaka. Azzona nego Markovo.
Milanci pa so bili s cesarjevo volitvijo jako nezadovoljni, in Marko, poln srda proti cesarju, proti bratom in nečaku ter proti uibelinskim voditeljem, se je začel na skrivnem pogajati s florentinskim mestom in s kardinalom Bertrando Del Pougetto, papeževim poslancem v Lombardiji. Zdi se, da je imel od teh stranij obljubo izdatne denarne in vojaške po moči, da bi si pridobil gospodstvo v očetovih deželah.
Takšen je bil položaj, ko so se vršile dogodbe naše povesti.
Osmo poglavje.
Na Markov poziv je bil torej Ottorino prihitel v Milan. Šel je nemudoma v njegov dvorec, kjer j,e pustil Lupa v sprednji sobi pri nekih vojakih, on pa je stopil naprej v dvorano, kjer je narekoval tedaj hišni gospodar staremu tajniku neko pismo.
Marko je bil visoke postave1, mogel je imeti kakih petinštirideset let. Starost in pa še bolj težave ojaškega življenja so bile razpršile iz njegovega lica nekdanjo svežost, ognjevitost in odsev mladeniškega veselja in smelosti. Sedaj se mu je poznala na obrazu resnost in odločnost, tudi nekaka otožnost, ki je pričala, da je bil navadno nezadovoljen, a vendar ne srdit.
Črna brada in obrvi ter ognjene oči so krasile njegov suhi in Medi obraz. Včasi so mu lica živo zažarela, naznanjaje njegova notranja čutila. Tedaj je bil videiti, kakor da se je pomladil: 'ona začasna rudecica mu je pričarala na obraz nekdanjo krasoto, združeno z ne kim posebnim zapovedTjivim ponosom.
A'pri navalu jeze se je njegovo-obličje popolnoma predrugačilo. Tedaj je bil videti še bolj bled, čelo se mu je nagubančilo, oči so mn zatemnele in v njih je strašno zablisknilo.
Imel je na sebi suknjo iz črnega baržuna, podloženo s krznom: pod t'o suknjo, ki je bila odpeta, se je videla druga obleka iz svile, katero je stiskal k životu pas, zakop-čan z veliko žlato zaponko. V pasu je široko bodalo z mnogimi rubini v ročaju. Taka bodala slo tedaj imenovali milostljivke, kajti ko so sovražnika pobili na tla, so ga takim bodalom končali, podavši mu, kakor so pravili, milostni su nec.
Glavo je imel odkrito, in črni lasje, razdeljeni po sredi nad širokim, veličastnim čelom, so mu obrobljali obraz doli d-o ušes.
Ko je videl vstopiti Ottorina mu je mignil z roko, naj se vsede in rekel: “Koj bom s teboj.” Na to se je zopet obrnil k tajniku kateri je -s povzdignjenim peresom gledal svojega gospoda lin hotel oditi.
“Ne, ne,” mu je dejal, “le pišete naprej, moj bratranec tu more vedeti vse,” ter je nadalje nare koval pismo, katero je bilo name njeno papeževemu poslancu v Bo Toniji. Pismo- je bilo sestavljeno v okorni latinščini tedanjega časa in besede, katere je slišal Ottori no, bise v naščino prevele tako:
“Castel Selprio in Marbesana poznata še vedno moj glas (ta dva okraja sta bila Markova fevda) in prijatelji ljudovlade še žive Lev sicer spi, a naj ga prebudim bodo slišali v Vatikanu njegovo, rjovenje. Živahni golobradec (tako so imenovali v Milanu Lru-dovika Bavarskega) si bo kmaJu prste; grizel. Živela cerkev, in naj poginejo izdajice domovine- to je mOj stari vojni klic.
če hočemo dobro razumeti pomen teh zadnjih besed, je treba vedeti, da je bil Marko tako vskliknil osem l'et poprej, kadar, premagaviši papeževe čete, je udaril na nleke milanske uskoke, ki
so se vojskovali v njihovih vrstah. Te njegove besede so bile silno zaslovele, • ker so pričale, da on v svojem srcu ni sovražil cerkve, dasi se je vojskoval proti nji.
Ko je bilo pismo končano, je tajnik odšel, in Marko je s prijaznim nasmehom rekel Ottorinu: Ali si se vendarle vrnil! si la prav hotlel čakati, d:a odpošljem poslanca k tebi ,kaj ne?”
‘Nisem vedel . . .” se je začel izgovarjati mladenič.
‘Naj bo, naj bo, sedaj si tu in ,]-e že vse. prav.”
Govorila sta še -nekaj o drugih stvareh, potem, pa je Marko po domače položil roko na bratrančevo ramo in mu začel praviti, zakaj da se je zopet sprijaznil z avinjon-skim papežem, ter mu je razložil vse svoje nove načrte.
‘Tedai živel papež jvan!” je vskliknil Ottorino, “a kaj bo pa z Nikolajem petim, za katerega smo se poganjali dosedaj?”
‘Njega bornh morali še velfskih rekov učiti.”
:‘Pa bomo zopet blagoslovljeni,” je dejal Marko.
‘Da, ali izobči nas pa umi,” jfe odgovoril Ottorino.
Tedaj je začel slavni vojščak z oz-biljnim licem: “Recimo kar hočemo, vendar tudi ti dobro veš, da je avinjonski papež zakonit. On je sicer preganjal mojega očeta, našo oibtielj in naše prijatelje; on nas je izobčil, je propovedoval vojsko zoper nas in nam je pro-uzročil' zlega kolikor je le mogel. A radi tega še ni nehal biti pravi papež. Misliš li, -da sem bil ves ta ča-s, kar slem se vojskoval proti njemu, miren v svojem srcu, ko sem se vedno spominjal, da sem preklet od cerkve?”
Mladenič, kateri se nikakor ni nadejal, da bo slišal kaj takega iz ust svojega slavnega bratranca, ga je gledal ves osupel. In on je nadaljeval vidno ginjen: “Spomin na ubogega mojega očeta mi je grenil veselje pri vsaki moji zmagi. Ti veš, kako se je častitljivi mož proslavil nad vse druge italijanske Vladarje, dasi je papež neprenehoma svoje duhovne strele spuščal va-nj. On, ki je premagal posvetno moč svojega protiv-ni-ka, se tudi za duhovsko njegovo oblast ni z,menil. A kadar je v visoki starosti čutil, da se mu je bližala zadnja ura in da ta svet ni bil več za-nj, ga je jelo biti groza tlega, kar je zasmehoval celo življenje.
Nikdar ne pozabim tiste noči, ko je, trpinčen od strašnih pošastij, zbral vso svojo družino in vse
monške duhovnike v cerkvi sv. Ivana, ter pokleknivši pred žrtve-nik molil vero in zatrjeval, da hoče umreti udan podložnik cerkve, in s solzami objokoval, da ne lb-o mogel odpočiti mrtve glave v blagoslovljeni zemlji. Oh, da bi bil videl njegov obraz, poprlej miren v vseh nevarnostih in jasen tudi v pregnanstvu, a tedaj pobit vsled1 nekega neznanega strahu!”
Ottorino Se- ni mogel dovolj načuditi, in če bi ne bil Marko govoril s takim občutkom, bi bil dvomil, ali misli za resno.
“Jaz,” je dejal nazadnje mladenič, “sem vedno mislil, da je, kakor so pravili, papež Ivan krivoverec, a Nikolaj pravi pastir. Tako siem vedno slišal od vseh teh naših učenjakov, in tudi od vas, kateri, dasi vojak, se ne ustrašite nobenega učenjaka. Od moje prve mladosti se že vojskujem proti temu papežu, katerega so imenovali krivega, a glej! sedaj je mahoma pov-stal pravi. No! naj bo, kakor more, jaz ne vem več, kaj bi dejal.”
Marko se je grenko nasmehnil in odvrnil: “Zahvaliti Sle imamo tem breznačajnim in nehvaležnim gibelinom, da sm!o zopet krenili na pravo pot. Veš, da nam je isti papež dobrovoljno ponuidil roko? Obljubil mi je pomoč cerkvenega orožja, da si zopet priborim očetove dežele. In ne misli, da jaz slepo zaupam možu, kateri mi je Vedno nasprotoval; ampak vidim, da ga razmere silijo v svoj prid zavezati se z menoj. Bavarjeva moč gine dan na dan. Mnogo njegovih privržencev, katere je on iz-slesaval in v sili zapuščal, mu hrbet obrača. Milan mu je še vedno zvest, a jaz mu ga morem izneveriti. Milanci konečno že začenjajo spoznavati, na kateri strani je pravica, in so tudi siti cerkvene prepovedi.
“Ali navzlic temu,” je odgovoril Ottorino, “v mestu še v-se mrgoli propovednikov, ki tekajo po ulieah in po trgih ter zbirajo vkup ljudstvo in ropotajo proti Ivanu- dvaindvajsetemu. Ravnokar sem nie daleč old tu slišal nekoga, ki je kričal, da je razbojnik, čarovnik, in Bog ve še kaj slabšega.”
“'Pa kmalu boš slišal druge glasove.”
“Kakšne?”
“Propovedi proti Nikolaju — prilog Ivanu.”
“Bomo pa videli še to! Ta še le bo lepa!”
(Dalje prihodnjič.)
X
y
X
y
i
T
4
4
5*
J
'i
X
X
(Severa’s Stomach Bitters)
je izborno zdravilo za slab želodec in prebavne neprilike.
Ustvari zdravo slast.
Pospešuje izločevanje sokov. Odpravi neprebavo.
Povrne naravno moč,
Dobra tonika za onemogle Cena $1.00 steklenica.
Y X T ?
I
t
4
Y
t
.*♦ ljudi.
t
X -----
X X
Y X X ±
X X X X T X
t
I
t
X
Severov Balzam za Pljuča
(Severa’s Balsam for Lungs)
je prestal izkušnje že več nego eno tretinjo stoletja. Uživajte ga kadar Vas nadleguje
prehlad, kašelj, hripavost, davica ali vnetje sapnika.
Cena 25 in 50 centov.
T
X
X
X
X
X
X
I
*
t
I
X
X
X
X
X
X
X
I
4
*1*
4
X
4
Î
X
4
I
X
X
X
X
4
1
1
X
X
Na prodaj so v vseh lekarnah. Vprašajte za Severova zdravila. Ako jih nima Vaš lekarnar, naročite jih od nas.
Za zanesljivi zdravniški svet, 4, ❖	pišite na	X
T	X
♦t
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Vse dopise, važna naznanila je treba poslati uredništvu najka-snejše do torka zjutraj. List je dosegel sedaj naklado 10.000. Zato mora že v sredo v tiskarski stroj. Na dopise in naznanila, ki bodo došla kasneje, pojdejo v list še le drugi teden.
ifi
s
æ
æ
»
!f¡
s
s
æ
s
æ
ifi
ifi
VEDNO SE ZAHTEVA!
Le malo zdravil je na svetu, katera se vedno zahteva v vsaki letni sezoni in vsakem kraju na svetu in za katera povprašujejo vsi ljudski ===== sloji. Najboljše zdravilo med temi zdravili je ===-
Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino
Vzrok, da vedno povprašujejo po njemu, je iskati v tem, ker je to zdravilo pripomoček proti raznim boleznim človeškega telesa. Izdeluje se iz pristnega rdečega vina in izbranih zdravilnih zelišč. To izborno sredstvo ozdravi in ojači bolne organane za prebavo. Pomaga proti
Bolečinam v želodcu,
Slabim občutkom po obedu, Pehanju iz želodca, Vetrovom,
Neprebavnosti,
Zaprtju,
Nervoznosti,
Izgubi slasti do jela.
Slabosti,
in uravnava prebavni proces. Je zelo priporočljivo zdravilo proti vsem boleznim, pri katerih se opazuje naraščajočo oslabelost telesa in pomanjkanje krvi. Moralo bi se rabiti proti vsem boleznim želodca, jeter, črev in krvi.
Dobiva se v vseh lekarnah. Zavrnile slaba in ponarejena zdravila.
JOS. TRINER,
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
triners
'V
HQrVé VÍK0
b/JOSEPH TR»nEr *'6-622 S.Ashland Ave
ifi
LR
s
S
ifi
Hi
Hi
Hi
ifi
ifi
ifi
£
£
!fi
Hi
æ
Hi
Hi
!fi
Hi
Hi
!fi
s
Hi
k
s
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	Plemeniti, mogoče se vam dozdeva preprosto, ako vam povem, da je dobro miljo od tega sela dober kovač, najboljši kovač, ki je kedaj koval konje1. Ako bi tako govoril, tedaj bi mislili, da ste dosegli že vse.
—	Želim jasen odgovor na razumljivo vprašanje, kar se tukaj zelo težko dobi.
—	Poslati živo bitje h kovaču Vajlandu, pomeni toliko, kot poslati grešno dušo, v hudičevo žrelo, — je rekla stara ženica.
—	Tiho, mamica Slučeva! -— je rekel učitelj. — Mamica Slulčeva držite jezik za zobmi! Ta gospod ue bo, govoril s teboj.
Potem se je zopet obrnil proti Tresiljanu in važno nadaljeval:
—	Plemeniti gospod, ali se bodete res smatrali za srečnega človeka, ako vam pokažem pot do tega kovača?
— Gospod, dosegel bom, kar potrebujem v tem trenotlvu, — je odgovoril Tresiljan, — konja, ki me bo pouesel proč, da mi ne bo treba poslušati vaše učenosti.
O coeca mens mortalium! — je vzkliknil učeni 'človek; — že Jus ni us Juvenalis je pel: — numini-bus vota evaudita malignis.
—	Učeni gospod, — je rekel Tresiljan, — vaša učenost presega
. moje znanje, dovolite, da se obrnem za pojasnilo do osebe, ki me razume.
—	E j, vi hitite proč od1 človeka, ki bi vas rad podučil. Po pravici pravi Kvintilian . . .
—	Prosim gospod, — je segel vmes Tresiljan, — pustite v miru sedaj Kvintiliana in odgovorite v angleščini, ako se hoče vaša učenost tako globoko ponižati, da mi pove, kje dobim kovača, da bo podkoval mojega konja.
—	Toliko vljudnosti vam lahko izkažem, dasi ni naša vas regularno zavetišče. Pri tej stari ženici bom izposloval za vas skledo kaše, vaš konjiček pa lahko gre v kravji hlev, kjer bo dobil sveženj dišečega sena. Ako mi hočete delati družbo, tedaj vas banket ne bo stal nič, ker mi stara mamica mnogo dolguje, ker se vkvarjam z njenim Rihardom, katerega sem težko naučil abeicede.
—	Bog vas blagoslovi, — je segla starka vmes. — Abeceda naj koristi Ribardčku . . . Ako hoče gospod ostati tukaj, potem pride na mizo zajtrk tako hitro, kakor se lahko ovije mokra cunja. Za ko n ja se bo pa tudi dobila krma. Tako preprosta pa nisem, da. bi zahtevala le en belič zato.
Z ozirom na svojega konja je bil Tresiljan prisiljen odzvati se vabilu, v nadi, da je vprašal učenega pedagoga po kovaču, ko mu poide njegova latinščina.
Stopil je v hišo in sedel k mizi. Pridno je zajemal kašo in poslušal pol ure učene govorance učitelja,, predno ga je privedel tako daleč, da je pričel govoriti o drugem predmetu.
Rojen je bil Hogsnortonu, kjer so po ljudski prisloviei pujski u-birali orgije. Ime Erazem je dobil, ker je bil sin znamenite perice, ki je prala perilo slovečega u-čenjaka, dokler je bil v Oksfordu, kar je bila zelo težka naloga, ker je imel le dvoje srajc in je morala srajca prati srajco.
Ostanek ene srajce je bil še v rokah mojstra Holideja. Njegova stara mati je bila tako pametna, da je pridržala srajco kot zastavilo za slučaj, da bi učenjak ne plačal računa. Imel je pa še drug pomemben vzrok, da so mu dali ime Erazem. Njegova mati je slutila, da biva v njem Velik ženij, ki bo nekega dve prekosil svetovno znanega amsterdamskega učenjaka.
Tudi glede svojega družinskega imena je osrečil Tnesiljana z Znanstveno razpravo. Menil je, da se piše raditega Holidej, ker privošči svojim učencem prav malo praznikov.
NasloV magistra si je pridobil, ker je spreten aranžer majskih slavnosti, nohodov, zamorskih ple sov. Vsledtega je prišel z mnogimi dostojanstveniki v dotiko . . . med katerimi je tudi grof Leice-ster.
—	Dasiravno se zdaj dozdeva, da je name pozabil, ker je preobložen z državnimi posli, — je menil Holidej. — sem uverjen, da bo
obiskal kočo Erazma, ako bo treba aranžirati kako slavnost za kraljico. Moji učenci se morajo u-čiti, čas pa preganjam z muzo. V pismenem občevanju z inozemskimi učenjaki se podpišem Erasmus ab Die Fausto. Dobil sem tudi odlikovan jle, ki gre učenjakom s tem nasloVom. Na kratko gospod. Srcf-čen človek sem, katerega svet spoštuje.
—	Gospod, da bi le pri tem obstalo ! — je rekel popotnik,—Dovolite mi vprašanje v vašem učenj aškem jeziku: Quid hoc ad Ip-hycli boves ... v kakšen stiku pa so te govorance s podkovanjem mojega kljuseta?
—	Festina lente! — je rekel u-čitelj. — Kmalu bomo preko te točke. Vedeti morate, da je pred leti prišel v to okolico neki doktor Dobudij, dasiravno mogoče ni bil niti magister artium . . . Vidim, da postajate nepotrpežljivi, ker govorim na tak način .... Kako naj pa govorim?
—	No, le ostanite pri svojem načinu, ampak govorite malo hitrejše. Meni se mudi in moj čas je ‘odmerjen, — je odgovoril Tresiljan.
—	Gospod, — je z užaljen^ trmoglavostjo nadaljeval Erazem, — nočem reči, da je bil ta Demeter (tako se je imenoval) pravi čarovnik. Ali toliko je resnice, da je sebe prištevali za člana čudodelnik rožnih križarjev, za u-čenca Geberja (ex nomine cujus venit Verbum vemaeulum, čenče!). Zdravil je rane, da je mazilil orožje mesto, rane . . . prerokoval je iz črt na roki . . . nabiral je razna zelišča, s katerimi je napravil človeka nevidnega. Hvalil se je, da je izumel življen-sko tekočino in cvet za zlato.
—	Z drugimi besedami se reče, — je segel vmes Tresiljan, — da je bil maizač in navaden slepar. V kakšnem stiku pa je vendar to j. mojim kljusetom lin nljego'vd podkvo ?
—	Cenjeni gospod potrpežljivost ! Patientia ... Na kratko, častiti magister Demeter Dobudij bi bil dosegel velikanske vspelie, a-ko bi ne bil hudič v neki temni noči (tako govorijo ljudje, seveda o stvari ne vem nič gotovega) zahteval svoje in poletel proč z Demetrom, Od tega časa nismo čuli besedice o nje/m. Zdaj pa pride na vrsto jedro povesti. Doktor Dobudij je imel služabnika, siromaka, kateri je kuril peč . . . mlel razne reči in mešal . . . sprejemal njegove bolnike itd. . . . Plemeniti gospod! Ko ja učeni doktor izginil na tak čudežen način, da so vsi ljudje v okolici trepetali strahu, si je bedasti služabnik domišljal, da lahko nadaljuje obrt svojega gospodarja. Ali kmetje nišo hoteli iz strahu hoditi k čarovniškemu učencu Vajlandu, in siromak bi bil kmalu poginil glada. V tem kritičnem trenutku mu je pa dal liudič (kateremu slu ži po smrti Demleitra) novo idejo. Fant zna prav dobro kovati konje. Nevem, ali to prihaja iz njegove učenosti, ali hudičeve inspiracije. Vsledtega je prenehal s svojo prakso pri dvonožcih brez poroti in je pričel kovati konje.
—	Ali res! Kje pa je? Pokažite tni njegovo stanovanje, — je vzkliknil Tresiljan.
Ta opomba ni bila po učiteljevem okusu.
—	O caeca mens mortalium!.... dasiravno sem že enkrat rabil ta stavek. Poslušajte vendar pogoje dobrega človeka, predno odhajate v neVamost.
—- Da, fant ne vzame denarja za delo, — je rekla stara mamica.
Tudi ta opazka ni bila po volji učitelja.
—	Mamica Slučeva tiho! — je rekel Erazem,.—Ne pozabite, kdo ste . . . Mati Slučeva, gostu bom razodel vse, kar je treba.
Po te-h besedah se je obrnil proti Tresiljanu in nadaljeval:
—Gospod! Starka je povedala resnico . . . Kovač ne vzame denarja od nobenega človeka.
To pa dokazuje, da je v zvezi s satanom, — je pripomnila Slučeva. — Dober kristjan ne zametuje plačila za storjeno delo.
—	Stara ženica je zopet govorila resnico. — je menil učitelj.— Zadela je s, svojo opazko v črno... Vajland ne vzame denarja in se skriva pred ljudmi.
—	Ali je ta bedak ... za bedaka ga namreč smatram . . . izurjen v svojem rokodelstvu ?
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
XV.	New Jersey.
Zgodovina New Yerseya pričenja iv letu 1664 z gradnjo mesta Elizabethtown. Vendar so pa kup-čijsko postajo zapadno od Hudsona pri Bergenu ustanovili že' leta 1618. Minolo je štirideset let po ustanovitvi postaje za trgovino, da so se pričeli naseljevati izsel-niki, ki so prišli v Ameriko, da se izognejo preganjanju v domovini. Leta 1663 je guverner Stuyvesant dovolil neki majhni družbi puritancev na Long Islandu naseliti se na obrežju Raritana.
Ves New eJrsey je svoječasno podaril kralj Karel svojemu bratu, vojvodu jorškemu. Nekako dva meseca preje, predno so Angleži osvojili Novo Nizozemsko, je lastnik prepisal zemljišče, ki se je razprostiralo med Hudsonom in De.lewarom, lordu Berkeleyu in siru Juriju Carteretu. Plemenit-nika sta lastovala že Karolino. Ker sta v državljanski vojski bila zvesta pristaša kralja, ju je kralj obdaroval z novo deželo. Takoj po osvojen.ju je dobila neka družba puritancev dovoljenje, da se sme naseliti v zalivu Newark. Sivet je družba kupila od Indijancev; v oktobru so pa začeli graditi selo, katerega so na čast soprogi Car-teretovi krstili Elizabethtown.
V	avgustu 1665 je dospel v naselbino kot governer Filip Carteret, sin Jurija Cartereta. Nasprotoval mu je Nicolls iz New Vorka, ki ni hotel verjeti, da je vojvoda razdelil svoj teritorij. Ali Carteret je imel s seboj pismeno dovoljenje, zato mu niso mogli ubraniti, da ne bi zasedel nove naselbine pod Hudsonom. Elizathtown! je postal glavno mesto kolonije. Kmalu so prišli drugi naseljenci iz Long Islanda in obljudili obrežje reke Passaic. Ustanovili so naselbino Newark, in kmalu za njim so se na obrežju razprostirale drage prijazne vasice. Na čast Juriju Carteretu, ki je bil governer na Isle of Jersey v Angleškem kanalu, so dali novi domeni ime New Jersey.
Skušnja je naučila lastnika, da vspeva le tista kolonija, v kateri je doma svoboda. Berkeley in Car teret. skozinskoz rojalista, sta za novo državo izdelala še precej dobro ustavo. Vlada je sestala iz go-vernerja in posvetovalne zbornice. Davkov se ni smelo naložiti, ako jih niso potrdili ljudski zastopniki. Vsaka svobeda je bila zajamčena vsakemu naselnikj. Lastnika sta si pridržala pravo, da smeta imenovati governerja in kolonialne sodnike, kakor tudi razveljaviti take zakone, katerim se lahko ugovarja.
V	letu 1668 se je sešla prva zbornica v Elizabetbtownu. Poslanci so bili izključno puritanci. Vse je šlo dobro, dokler ni bilo treba plačati naselnikom najemš-čine. Naselniki so v tej dobi kupili svet od Indijancev, pa tudi governer Nicolls v New Vorku je zahteval, da je del New Jerseya njegova lastnina. Vsled tega so menili stari naselniki, da je njih lastninska pravica pravomočna, ne da bi jim bilo treba plačati kakšnih pristojbin Filipu Carteretu ali kateremu drugemu.
Naselniki so se uprli, ko so prišli pobirat najemščino. Bilo je prvo znamenje revolucionarnega duha v koloniji. V maju 1672 so se sešli člani ljudske zbornice in odstavili so governerja. Izvolili so Jakoba Cartereta governerjem, druzega sina Jurija Cartereta. Ko je Filip Carteret spoznal, da so zanj izgubljene vse šanse, se je vrnil v Anglijo.
V	letu 1673 so Holandci zopet osvojili New York. Za nekaj mesecev je bila Nova Nizozemska in pokrajina južno od Delawara zopet pod holandsko vlado. Ali že v prihodnjem letu je bilo zopet vse lastnina Anglije. Zdaj je kralj v drugič podelil ves teritorij med Connecticutom in Delevvarom svojemu bratu, vojvodu jorškemu, zaeno pa je potrdil lastninsko pravico Berkeleya in Cartereta v New Jerseyu. Vojvoda je nato imenoval sir Edmunda And rosa governerjem provincije. Carteret se je pa. odločil, da bo branil svoje pravice napram Androsu; lord Berkeley je prodal svoje pravice do New, Jerseya Ivanu Fenwichu, ki je bil zaupnik Edvarda Billin-ga.
Leta 1675 se je vrnil v Ameriko Filip Carteret in je prevzel posle governerja v provinciji, iz katere so ga izgnali. Andros se mu je uprl in je del New Jerseya proglasil za svojo last. Pr o v zračil je ogromno vznemirjenje v koloniji, ker je od vsake ladje, ki je dospela v New York, pobiral davek. Mejtem je pa Byllinge bankrotiral. Gawen Lawris, Nikolaj Lucas in Wiljem Penn so bili imenovani upraviteljem njegovega premoženja, Izvolili so jih njegovi upniki.
Zaupniki so bili kvakerji. * Zdaj so imeli priliko, da ustanovijo zavetišče za pristaše svoje verske sekte, ki so bili preganjani. Penn in njegovi zavezniki so prosili Jurija Cartereta za del provincije. On je bil ¡zadovoljen razdeliti New Jersey tako, da bo njegova domena čisto ločena od kva-kerske. Po «daljšem pogajanju so se sporazumeli leta 1676, da se razdeli New Jersey v dva dela: v East Jersey in West Jersey. V prvem je bil gospodar Jurij Carteret, v drugem pa Penn in njegovi privrženci kot upniki Byl-linga.
Kvakerji so izdelali takoj zelo liberalno ustavo, kar ni ostalo brez posledic. Že drugo leto se je naselilo kakih 400 novih naseljencev, ki so prišli iz Delewara. Vse bi bilo v redu, da ni čakal na za-padnem obrežju Delewara agent Androsa, ki je pobiral davek od vseh ladij, ki so priplule po reki nizdol. Temu so se pa kvakerji uprli in poslali so protest na Angleško. Jorški vojvoda je pazno študiral ugovor, potem je pa odločil, da se zadeva predloži sodišču v rešitev. Znameniti jurist sir Viljem Jones je nato odločil, da jorški vojvoda nima pravice pobirati davka na ozemlju Delewara.
Komaj so dediči Jurija Cartereta doznali, da so zmagali kvakerji, so takoj uložili pritožbo na sodišče, da se tudi East Jersey osvobodi nepostaivnega davka. Sodišče je ugodilo njih pritožbi in teritorij med Hudsonom in Delewarom je bil prost tujega gospodarja,
V	novembru 1681 je Jennings, podgoverner West Jerseya sezval prvo zbornico v West Jerseyu. Zbornica se je izrekla, da so pred zakonom vsi ljudje enaki, ne glede na njih versko prepričanje ali narodnost. Priznala ni nobenih pravic rojstva. Na Angleškem je bilo v navadi, da so zapirali dolžnike. Zbornica je pa odločila, da se radi dolgov ne sme zapreti nobenega človeka. Celo morilca in izdajalca se mora pomilostiti, ako so mu odpustile osebe, katere je zločin oškodoval.
V	letu 1682 so Viljem Penn in njegovi prijatelji odkupili od dedičev Cartereta provinci jo East Jersey. Governerjem so izvolili Roberta Baclaya do njegove smrti. Barclay je bil znamenit škotski kvaker. Do njegove smrti leta 1690 so redno prihajali naselniki Škoti j e: kvakerji in presbirita-janei, katere so takrat preganjali v domovini.
Ko je Jakob II. postal kralj, so ameriške kolonije od Maine do Delewara izročili pod vrhovno go-spodstvo Edmunda Androsa, kraljevskega governerja. Že na drugem mestu smo omenili, da je prvo leto izrabil, da je utrdil svojo tvtoriteto v Bostonu, Providencu in Hartfordu. Seveda je v letu 1688 podvrgel tudi New York iu New Jersey. Njegova vrhovno gospodstvo je trajalo tako dolgo kot drugod; padel je še predno je mogel uresničiti svoje avtokra-tične želje, ker je umrl kralj Jakob.
Razmere v New Vorku so bile žalostne. Nemogoče je bilo izreči, kdo je pravi lastnik teritorija. Vzhodno provinco so zahtevali zastopniki Carteireta; njujorški governer je trdil, da je njegova; Penn in njegovi tovariši so pa rekli, da je njih lastnina. Zapadno provinco so zahtevali dediči Bvllinga; pa tudi Lucas Laurie in Penn so jo smatrali za svojo lastnino ; njujorški governer je pa rekel, da je njegova. Nad vsemi je bil pa angleški kralj, ki je izjavil, da ima le on pravico do province1. Od leta 1689 do 1692 je bilo vsled teh bornatij in prepirov nemogoče dognati vladno formo za teritorij. (Dalje prihodnjič.)
#) Kvakerji so tvorili posebno versko sekto.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35...................K.	50
$20.50 .......J.....K. 10«
$41.00...................K.	200
$102.50 ............K.	500
$204.50 ............K.	100®
1020.00		K.	5000
S temi cenami so vračanjem vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island A v., Chicago III.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2(91 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v loiografičuo stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 M Clair Avenue.
CLEVELAND 0H10.
VVažno uprašanje! 10
mi opravi
najbolje in najceneje
Konzularne
&
tííy
st aro kr aj ski
sodnijske
vojaške	220/z firove st
^¿Milwaukee,Wis,
Unijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. N1P1d.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od strženo vsote gre v rezervi) i fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 .po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 Si. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.

EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Največ ja slovanska tvorniea za ZA STAVB, REG ALIJE, EN/.KB, KAPE,
PB6ATB itd. ▼ Ameriki.
Izdeluje zlate znak« za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srb ska društva v Ameriki.
Pičite ps naš veliki cenik ki je tiskan ▼ vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od
poznanih društev.	______
Lastnik js rodom Ceh, piše slovenski	l:n«IN3tlldVTXI
in hrvatski in js član S. N. P. J., odkar se je ustanovila.
Kupujte pri nas
umetne noge in roke iz kavčuka, berglje, elastične nogavice iz kavčuka ali gumija, pasove za kilo ... pri edini tvrdki, ki ima v zalogi tudi importirane izdelke.
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879. Za dame postrežba dam. Odprto do osmih zvečer. Pišite po cenik!
Najbolši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
F. KORBEL BROS.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
Mrs a c
«'j,.):/ ‘Ifi##:) f:A ::§m
M n Ji-|f :	v/s
Atlas Briwing Company
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
Zadruga na kmetiji.
K. S.
Iz prejšnega se vidi, koliko ljudi rabi zadruga na kmetiji, kot valpte, živinozdravnike, kontrolorje, trgovske pomočnike, kot u-čitelje. Kpliko boljše bi naši meščanski ljudje izhajali v takih službah, nego v ubogem trgovanju, krčmarenju ali v vojaštvu! Koliko dobrih glav iz kmetije in meščanstva bi namestile kmetijske srednje in visoke kmetijske šole v tem velikem agrarnem slovanskem jugu Zadruga bo gotovo enkrat prišla tudi v naše kraje. Morala bo učitelje in druge sodelavce dobiti iz tujih krajev. Pa bo zopet tarnanje!
Meščanstvo jezno gleda zadrugo proizvajalcev na kmetiji in kon-sumno zadrugo. To je naravno, ker je delokrog tistega jako omejen vsled njegove pomanjkljive izgoje. In naše veleposestvo! Kdaj je dalo v slednjem stoletju moža voditelja — ali velikega organizatorja moderne kmetije! Koliko je veleposestnikov pri nas sploh strokovnjakov — kmetov! V takih razmerah se mora reči: Hvala Bogu, da umirajo pri nas veleposestva!
Naši veleposestniki so od časa reformacije, od 17. stoletja naprej popolnoma pozabili, da imajo neko važno ulogo v narodovem organizmu. Zapravili so svoja premoženja; danes bežijo iz dežel. O naši preteklosti veljajo Jentscheve besede:	“In dem
Schicksal der einzelnen Gutsbe-sitzersfamilie liegt schon das Schicksal des Volkes vorgebildet; denn das Vaterland ist das Land-gut des Volkes”. Važen člen našega gospodarstva, naše družbe je bil za nič. Ne more se drugim goditi dobro. Pa kmetija išče druge organizacije! Ali bo naš kmet vstopil v novo organizacijo?
Slovenski in sploh jugoslovanski kmet je vedno na potovanju v tuje kraje. Bati se je, če se mu skoraj ne priljubi njeg )va kmetija, da postane pesek, s katerim vetrovi igrajo, da postane indu-strijelen kuli tujih držav. In takim ljudem hoja in delo po razvitejšem svetu ne razširja duševnega obzorja. Tudi kot proletarci so za nič v bojih strokovnih združitev delavcev proti kapitalizmu. Dosti je plodne zemlje v naših krajih, preveč nas tudi še ni. Imamo blizo dežele, ki bi kupovale naše pridelke. Ako pogledamo dansko zadružno kmetijo, usiljuje se človeku z vso močjo zadruga na naši kmetiji. Koliko bolje bi tista redila našega kmeta, kakor ga redi tuja industrija! In koliko meščanskih ljudi zraven! Demokracija pri nas še ni dosti razvita. Imamo dosti aristokracije tudi mej meščani. Par tisoč imetja, pa že ni ž njim izhajati!
Pri nas se gleda soc. demokrata preko rame. Dosti je ošabnosti v nekaterih naših ljudeh. Pa vsi skup ne gleštamo dosti gmotnega premoženja, da bi smeli le količkaj biti brez skrbi za stara leta ali bodočnost otrok. In glavna za-dača te nove stranke, soc. demokracije, je, da hoče masi odpreti šolo, ji donesti izobrazbo. Skrb ji je, da maso vzdigne iz razmer trpežne živine do lepišh razmer, ali vsaj do poželenja boljših dni. Ta stranka blagotvorno uči kmeta in delavca, da sme po višjem hrepeneti in glavo po konci nositi. Pri nas se marsikdo posme huje. ako se o soc. demokraciji le kaj tacega misli. Kdor pozna li teraturo soc. demokracije, ta se ne bode posmehoval.
Našel bo, da so ti ljudje in tudi neznatni delavci spravili veliko omike mej mase narodov, našel bo mej angleškimi, nemškimi in francoskimi delavci omikance pred katerimi mu izpuhti vsa o-.šabnost. In našel bode, da se nahaja danes v voditeljstvu te velikanske stranke največja inteligenca in največja omika. Pred nekaj desetletji so največji literati želeli, da bi se omika širila mej mase, da bi te mase postale deležne dobrot razvitejšega, bogatega gospodarstva. —1 Tu so zdaj strankarji. ki to storiti hočejo, to delo opravljajo po vsem svetu, to je njihovo delo v prvi vrsti!
Slovenci imamo še nekaj kmetij, katerih gospodarji še ne obupavajo. Gospodarske sile so naj-
močnejše. Kakor drugod, bodo tiste tudi na naših in drugih jugo-slov. tleh združile boljše kmete v organizacijo zadrug in priklenile k njej tudi zdajšne begunce iz kmetije. Agrarno in drugo ljudstvo ne more drugače, ako še ima v sebi količkaj življenskih sil, kakor se udati silam gospodarstva. Tudi na slov. jugu bode enkrat praznoval kmet prelepe svetke zadružnega gospodarenja in življenja. In to zadružno gospodarstvo bo jemalo svoje sile iz zdajšne socijalistične tendence gospodarstva in družbenega življenja.
“Socijalizem ni druzega, kakor uresničenje pravne misli slobode in ravnopravnosti na tleh življenja gospodarstva, torej zvršenje (Angliederung) proizvajanja z zadružnim konsumom, izločivši profit, to je tistih tributov, ki prihajajo človeku iz dela sočloveka. Socijalizem se pravi za-družinstvo. Socijalist je, ki ta smoter kot gospodarsko in nravno potreben smoter spoznava in je pripravljen, z najboljšimi sredstvi pripomoči, da se ta smoter doseže”, piše profesor Dr. Stau-dinger.
Na vsem slov. jugu je skoraj dvajset milijonov Slovanov. V nekaterih je še živa zadružna misel iz prejšnih časov. V tej veliki masi in na teh, po večjem rodovitnih tleh bode vzklila in se mogočno razrasla kmetijska zadruga. Tedaj, ko bo to, se ne bode več zaničljivo govorilo o nas Jugoslovanih, ki smo doslej bili le gladijatorji na vseh evropejskih bojiščih, izgubivši naš najčvrstejši zarod v korist raznih, nas izčr-oajočih političnih in gospodarskih sistemov. Slovan ima vse talente kmeta, ki pa tudi spaja s kmetijo industrijo. V tej hišni industriji je Slovan tudi umetnik. “Naj bi Slovan enkrat našel mirno stališče, na katerem bi lahko vožbaj svoje talente!”
Papirnate vrečice v kuhinji.
Marica Milič :
Kakor v vseh strokah, tako dobivajo tudi naše kuharice v svoji stroki skoraj vsak dan kako nanovo izumljeno posodo ali kak na novo izumljen stroj, ki jim naj lajša njihovo nalogo v kuhinji, da bi tem racionalnejše izrabljale živila, ki jim jih nudi narava.
Če bi kdo pred dvajsetimi leti trdil, da bodo v papirju kuhali, pekli, parili, pražili, tedaj bi se vsakdo temu smejal. In vendar se dandanes to godi. Dandanes kuhajo, pečejo, parijo pražijo v papirju meso, ribe, zelenjavo, sadje, močnate jedi. Način kuhanja v papirnatih vrečicah sicer ni popolnoma nov. Že naši predniki so vporabljali ta način, vendar pa ni bil splošno znan. In tako n. pr. še dandanes nekateri avstralski narodi zavijajo jedila v rastlinsko listje, predno jih pristavijo k ognju.	i
Poskusi vporabljanja. papirnatih vrečic v kuhinji so se vršili že dolgo časa v raznih deželah. V praksi je pa to metodo pravzaprav v zadnjem času uvedel znani francoski kuhar Nikolaj Soyer, ki je izpopolnil način kuhanju “en papilotte”. Ravno njegova metoda kuhanja obstoji v tem, da je mogoče celo kosilo pripraviti brez vsake kuhinjske posode — vpo-rabljajo se edinole papirnate vrečice. Seveda ne smemo tega razumeti tako, da vzamemo le papirnato vrečico, v katero nam je trgovec dal moke, in da spečemo v tej zrezek; pač pa moramo v to svrho rabiti edinole papirnate vre eice, ki so samo v to svrho napravljene.
Ta način kuhanja se dolgo časa ni mogel udomačiti v nižjih slojih. Še-le na Angleškem se je to zgodilo. Posebno veliko zanimanje so vzbujale na Angleškem vesti, da namerava mrs. H., učiteljica ljudske kuharske in gospodinjske šole, predavati o kuhanju in pečenju v papirnatih vrečicah. Niti največja, julijska vročina ni pre prečila navala pri teh predavanjih s praktičnimi poskusi. Prostor, kjer je predavala, je bil nabito poln žen vseh stanov, da spoznajo umetnost, ki ne razbremeni samo gospodinjski del s tem, da ni treba toliko posod umivati, temveč
ki prihrani tudi mnogo časa in denarja, ne glede na svojo higijenič-no vrednost.
Tovarne niso mogle izdelati dovolj papirnatih vrečic, ki jih rabijo za kuhanje, in ki jih izdelujejo v dveh kakovostih v več velikostih. Izdelujejo se iz kemično izčiščenega pergamentnega papirja. Lonci, ponve, so popolnoma od ¡več, papirnate vrečice jih popolnoma nadomeste. Glavno pri kuhanju v papirju je, da se v štedilniku dobro zakuri in da se potem toplota dobro regulira. Vsled tega so najpripravnejši in najboljši plinovi štedilniki, čeprav moremo kuhati in peči tudi na navadnem štedilniku, kakor tudi na električnem in petrolej evem.
Ker obstoji vsa tozadevna umetnost edinole v pravem reguliranju toplote, tedaj je pravzaprav edinole praksa bistvenega pomena pri vsej tej proceduri. Izkušena gospodinja oziroma kuharica spozna že s tem, da se dotakne s prstom vrečice, ali se jedilo dobro kuha ali peče. Manj izkušenim ali začetnicam priporočajo, naj puste jedilo nekoliko delj časa v pečici, nego je to predpisano, kar je brez dvomno boljše, kakor pa če bi jedila v hudi vročini zasmodili oziroma zažgali. Ko se dene jedilo v pečico ali na ploščo štedilnikovo, tedaj naj znaša toplota 100 Celzija ali 80 Reamurja. Da se jedila v papirju hitreje pripravljajo nego v drugih posodah, hočemo navesti čas, v katerih so posamezna jedila pripravljena: pol kilograma koštrunovega ali telečjega mesa 20 minut, prašičevega 25 minut, kotleta 12—15 minut, ribe 18 —20 minut. Posebno za ribe je način kuhanja pripraven. Za kuro je treba 40—50 minut, za raco 35 —50 minut, za gos 75-—90 minut. To se ravna po velikosti in starosti živali. Stara perutnina postane mehka, če jo pustimo dve uri pri mirnem ognju peči. Fazan rabi 30 minut, jerebica 15 minut, krom pir 30—40 minut, karfijola 25-30 minut. Ko se jedila servirajo, je treba sklede oziroma krožnike dobro segreti.
Na Angleškem, v Ameriki, v Avstraliji so naravnost navdušeni za ta način kuhanja ne samo zato, ker so jedila zelo okusna, temveč tudi zato, ker prihranijo ku-huharici mnogo dela in truda. Kako je v majhnem gospodinjstvu to udobno, če ni treba po obedu umivati posode, temveč se papirnate vrečice sežgo. V velikih hotelih, v restavrantih, kjer se mnogo dela “a la minute”, ne pričakujejo mnogo od tega načina kuhinjske umetnosti; vendar je pa za manjša gospodinjstva baje ta način kuhanja neprecenljive vrednosti. Nekateri, ki so posebno navdušeni za ta način kuhanja, celo trde, da se razen juhe da vse pripraviti v papirnatih vrečicah; ta trditev je nekoliko neresnična, ker mnogo jedil ne moremo pripravljati v papirnatih vrečicah. To so predvsem ona jedila, ki jih moramo pri kuhanju mešati ali zalivati. Pač pa moremo v papirnatih vrečicah jako izvrstno pripravljati: parjeno ali pečeno meso, vse vrste perutnine in pečene ribe, zelenjavo in tudi nekatere močnate jedi.
Kot splošno dobre strani tega kuhanja navajamo : Posode ni treba umivati; vse je prej gotovo; jedila imajo posebno dober okus; meso izgubi manj na teži in v kuhinji ni nikakih parov. Navodilo je popolnoma enostavno: jedilo, naj bo meso ali zelenjava, denemo v Sojerjevo papirnato vrečico, ki je namazana z mastjo ali s surovim maslom in katerega odprti konec parkrat zapognejo ter spnemo. Nato denemo vrečico z vsebino vred v vročo pečico. Po določenem času vzamemo vrečico neodprto iz pečice, jo v skledi oziroma na krožniku odpremo ter gotovo jed serviramo. Opomniti je treba še, da vsa korenja, dišave in zelenjave v zaprti vrečici močneje učinkujejo, vsled česar jih moramo manj pridevati. Nadalje se jedi v vrečici mnogo hitreje kuhajo, pečejo in parijo. Natančno moramo torej paziti, koliko časa potrebuje kako jed, da je gotova. Ne smemo tudi pozabiti na noben pridatek, kajti kakor hitro smo dejali zaprto vrečico v pečico, je ne smemo nikakor več odpreti.
Pri nas sicer še nimamo izkušenosti s Soverjevo metodo. Morda se bo^a ali ona čitateljiea tudi
Razne vesti.
talec — Verrept — je izvršil v svojem letalu samomor.
— Organizacija abstinentov
na Švedskem, ljudi, ki ne pijejo opojnih pijač, je narasla na 500.-000 članov. Država podpira ab-stinečno gibanje in sicer je dovo-jT“ lila za letošnje leto 200.870 K' podnore. Od jesenskih dopolnilnih volitev šteje švedska prva zornica 34 abstinentov med 150 poslanci, druga pa 128 med 230 poslanci. Na Švedskem je torej devetina prebivalstva abstinentov. Na Švedskem velja splošno mnenje, da utegne preprečiti alkoholno zastrupljevanje le popolna prepoved notom zakonodaje.
— Vlak, M prevozi 500 kilometrov na uro.—Že 18 let dela francoski iznajditelj Emil Bachelet v New Yorku na tem, da bi zgradil električno brzoželeznico, na kateri naj bi se dosegla izredno velika hitrost 500 kilometrov na uro. Sedaj meni, da je že na cilju svojega dolgoletnega truda. Pred kratkim je mnogim strokovnjakom pokazal svojo poskusno proou v. Mount Vernon pri New Yorku. Poskusna proga je seveda samo deset metrov dolga. “Železniški vlak” — če se sme njegov model tako imenovati — je v obliki smotke iz aluminija zgrajen voz, ki je približno 15 kilogramov težak. V istem trenotku, ko Bachelet spusti v napravo o-bratni električni tok, zdrvi poskusni voz od enega konca poskusne proge k drugemu, kakor bi ga izstrelil iz pištole. Skrivnost velike brzine je v tem, da nima voz razen zračnega odpora premagati nikakega trenja. Voz namreč ne teče s kolesi po tračnicah, marveč ga električni tok obdrži prosto visečega v zraku. V tračnicah je menjalni tok. Le ta učinkuje na aluminij z odbi-jalno silo in s tem težnosti nasproti. Kakor 'hitro se je pri poskusih spustil tok 110 voltov v vodilno tračnico, se dvigne “poskusni voz” približno za en centimeter v višino. Če se podvoji tok, se podvoji tudi dvig. Pro blern izogibanja trenju ob tračni cah, ki zelo ovira naraščanje brzine vozečih vlakov, je Bachelet rešil. Druga težkoča pri njegovi brzoželeznici je gonilna sila. Pri svoji poskusni progi, ki je le 10 metrov dolga, deluje z elektromagneti, ki privlačijo poskusni voz in mu daje brzino, ki je enaka brzini 500 kilometrov na uro. Pri veliki železnici pa ni mogoče magnetično gibanje. Bachelet je mnenja, da bi se z zračnimi vijaki moglo doseči enako hitrost. Bachelet si je že vzel patente, vendar pa še ne misli poiskati denarnih ljudi za izvedbo brzo-železnice. Za sedaj hoče zgraditi večjo poskusno brzoželeznico, ki bi mogla eventualno služiti za nrevaženje pisem in lažjih zavo jev.
— Zavodi za počitek. V Berlinu bodo zgradili zavod za odpočitek, zlasti še za odpočitek med opoldanskim odmorom. Vsak posetnik dobil posebno sobico. Sobica 1. razreda bo veljala za eno uro 96 vinarjev, sobica drugega razreda pa 72 vinarjev. Sobic za odpočitek bo v zavodu 51. Sluga povede obiskovalca v sobo in vzame pred njegovimi očmi in desinfici-ranega zavoja sveže previčke. Posebnih odda nato lahko svoje čevlje in svojo obleko osnažiti, v sobici pa v miru čita časopis, ali pa zaspi. Razen tega bodo v zavodu na razpolago kopalne sobe, prsne kopeli, brivnica, soba za točenje brezalkoholnih pijač, čitalnica in pisalna soba. Pristojbina za uporabo pisalne sobe bo znašala 24 vinarjev. V zavodu bo tudi igralna soba za otroke, kjer bodo starši, ki imajo v mestu opravek, puščali otroke proti majhni odškodnini. Otroci se bodo igrali pod nadzorstvom. Zavod bo odprt noč in dan.
praktično zanimala za ta način kuhanja.
— Žrtve zrakoplovstva. V kratki dobi, odkar so se ljudje priučili zrakoplovstvu, je več kakor 250 ljudi postalo žrtev novega prometnega sredstva. Vsako leto se pomnožujejo žrtve, ki jih mora darovati človeštvo tehnični prido bitvi. V pretečenem letu je 140 oseb prišlo ob življenje pri zrako plovstvu. Na posamezne dežele se razdele te žrtve: Francoska 37 Nemčija 28, Angleška 23, Ameri ka 22, Rusija 7, Italija 5, Belgija 3, Švica 3^ Romanija 2, Avstrija, Ogrska, Črnagora, Bolgarija, Gr ška, Španska, Tripolitanija, Ja majka, Kitajska, Japonsk_a po 1 Med žrtvami je v pretežnem letu tudi šest žensk in sicer štiri letal ke in dve soprogi letalcev, ki sta smrtno ponesrečili pri poletu čez morje na Anglegko. Od 134 letal cev je bilo največje število voja ških letalcev. Dva pilota sta smrt no ponesrečila v vojni, eden Tripolitaniji, drugi pa v vojm Bolgarov proti Turkom. V prej šnjih letih so bile žrtve zrakoplov stva veliko manjše in sicer: leta 1896. — 1, leta 1908. — 2, 1. 1909 — 3, 1. 1910. — 10, leta 1911 — 78 in leta 1912. celo 140. Mnogo je ponesrečilo Ladi gledalcev pri poletih, tako je v Ustju na Češkem ubilo Ilnerjevo letalo staro zakonsko dvojico, na Švedskem je padlo letalo na kolesarko in jo ubilo, pri cerkvenem proščenju na Francoskem je letalo ubilo eno osebo in več oseb ranilo. En leta-
vršil model aparata, ki pa niikakor ni bil popolen; vznejevoljen je tedaj Edison izjavil, da mu ta iznajdba uničuje pogum življenja. Sestavil bo nov model, ako se mu še ta ne obnese, potem bo vse delovanje opirstil. No, in sedaj se mu je stvar obnesla, kaikor poročajo. Zadnje mesee je Edison noč in dan delal v nekem gledališču, katero je v to svrho najel. Iznajdba se jei obnesla.
— Švicarske strokovne organizacije so štele v letu 1911 78,119 članov. V tem letu so napredovale za 2775 članov. Najmočnejša organizacija je kovinarska, ki i-ma 13,425 članov. Zelo močni sta tudi organizaciji transportnih delavcev (12,106 Slanov) in organizacija urarjev (11,200 članov.) Organizirano švicarsko delavstvo je sklenilo leta 1911. 152 tarifnih pogodb, ki veljajo za 10,864 delavcev v 1843 obratih.
- Zemljiška posestva v Avstriji Leta 1903 izpeljana štetev razdelitev kmečkih posestev v Avstriji nam daje zelo zanimivo sliko. V celoti se je naštelo 2,856.349 posestev, na katerih je zaposleno čez 9.000.000 oseb. Kar se tiče obsega, se vrstijo ta posestva v sledečem redu: do 1. hektarja 780.776; od do 2 hektarja 550.046, od 2 do „ hektarjev 807.290, od 5 do 10 hektarjev 390.241, od 10 do 20 h 4^ tarjev 245.930, od 20 do 50 hektarjev 130.582, od 50 do 100 hektarjev 18,437 posestev. Glede števila stoji na prvem mestu Galicija, ki ima 1,008.349 posestev. Od teh je najmočnejše zastopana vrsta od 2 do 5 hektarjev, ki šteje 376.574. Zemljišč od! 5 do 10 hektarjev je 150.471. Skupno pa tvorijo ti dve vrsti posestev v Galiciji največje število, ker jih je nad 52%. Nasprotno je jako majhno število posestev, 'ki bi obsegale več kakor 100 hektarjev. Teh izkazuje statistika komaj 2603; za Galicijo sledijo v naslednjem redu druge dežele: (število je označeno v o-klepajih):	češka (508.389), Mo-
ravska ima 290.678, Nižje Avstrijska (155.725), Štajerska (150.426) Tirolska (127.509), Bulkovina (109 170), Dalmacija ima (83.759. Zgor nje Avstrijska (81.308), Primorska ima (79.759, Kranjska (75,-477) * Šlezija (58.759, Koroška (33.294), Predarlška (18.034) in Solnograška (15.825). Tudi v teh deželah prevladuje povsod nižje in srednje kmetijstvo. Za posestva, obsegajoča nad 100 hektarjev pridejo v poštev edino le dežele : Češka, Tirolska, Štajerska in Moravska.
— Apnen kruh. “Frankfurter Zeitung” poroča: V higieničnem zavodu v Monakovem sta profe>-sorja Emmerich in Loew preizku-ševala že delj časa, kalko da vpliva pomnožena apnena hrana na živalski in človeški organizem. Poisku-se sta pričela zato, ker sta prišla do prepričanja, da imajo ravno ona živila, ki jih uživamo v največji množini, namreč kruh in meso, prav malo apna. Poizkusi so bili zelo ugodni ne le pri bolnikih in rekonvalescentih, nosečih in doječih materah, temveč tudi zdrave mu človeku prija pomnožena apnena hrana izvrstno, splošno zdravstveno stanje se povzdigpe, dela lehfko mnogo več telesna telesna teža postane večja, za nalezljive bolezni ni več tako vzprejem-ljiv, trudnost izginja in spanje je izredno krepko. Emmerich in Loew sta prvotno priporočala, da naj človek zavživa raztopnino apnenca, s katero naj pokrije primanjkljaj apnenih soli, ki jih potrebuje telo. Ker je pa bila ta raz-topnina zelo grenka in je tudi priprava zelo komplicirana, zato sta sedaj pridobila veliko monaSkovs-ko pekarijo, ki peče kruh, v katerem je precejšna množina apna. Apnen kruh je iz črne in bele moke in izgleda prav tako kakor navaden kruh. Tudi na okusu se mu skoraj ne pozna, da je apno v njem. Cena je le neznatno višja kakor za navaden kruh. Apnen kruh ima štirikrat več apna kakor navadni kruh. Profesor Loew pravd: “V bodoče ho človeštvo peklo in jedlo le apnen’ kruh.” Za vsafe) kilogram moke se vzame 120 kubičnih centimetrov desetodstotne raztopnine kristaliziranega apnenega kalcija, zato je seveda treba zmanjšati običajno množino vode in soli, drugače pa se dela prav tako kakor navaden kruh.
— Osem sinov v vojni. Zdravko-vič, delavec v Lugi na Srbskem, star 70 let, ima osem sinov, ki so morali oditi vsi na vojno. Pri prvem pozivu so odšli trije, pri drugem eden, pri tretjem pozivu trije, a najmlajši, je odšel sedaj na dvajsetdnevno vajo. Doma pa je ostal starec in njegova žena, šest njegovih sin ah in vnuki. Kako se jim godi, to si pač vsakdo lehko misli
ADVERTISEMENTS*
— Edisonov kinetefon. Iz New
Yorka poročajo, da je Edison dovršil1 svojo najnovejši iznajdbo: kinetefon, to je stroj, ki združuje v sebi fonograf in kinematograf. Kinetefon istodobno zaznamuje govorjene besede in slike in jih v popolni zvezi zopet ponavlja. Edison se je s kinetefonom bavil cela štiri leta in doživel ž njim mnogo razočaranj. Minolega julija je do-
FARMA NA PRODEJ.
Sto 'in šestdeset akrov zemljišča, 9 konj, 10 glav goveje živine, prašiče, perutnina, hiša s tremi sobami hlev za konje in govedo, svinjak, hlev za perutnino, žitnico, 3 vozove, 3 konjske oprave, mašinerijo itd. proda iz proste roke:
Math, Žagar 35 Box, Hayden, Utah.
Sena se dobi od 75 do 100 ton, do 17 bušljev jabolk. Dosti dobre pitne vode.
IŠČEM PRIJATELJA Franka
Kolenca, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Pred osmimi leti je bival v Frontenac, Kans. Ako kateri rojakov ve za njegovo bivališče, naj mi naznani njegov naslov.
Joseph Berk 106 B.
Frontenac, Kans.
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, tt.t.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo koristi Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamndo časa vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, TT.T.
Celoletni račun S. N. P. J
od 1. januarja do 31. decembra 1912.
PREJETKI.
GOTOVINA 31. DECEMBRA 1911..............................$ 50,832.03
Pristopnina .............................................. 2,486.00
Vrhovni zdravnik............................................ 615.25
Asesment................................................ 129,302.94
Naročila na znakih, knjigah in knjižicah.................. 1,014.57
Potni, prestopni listi in spremembe oporok ................. 341.50
Glasilo .................................................  8,190.42
Oglasi...................................................... 583.68
Vrnene bolniške podpore...................................... 35.00
Vrnen asesment od nesprejetega društva .,.................... 56.00
Obresti od hranilne vloge................................. 2,177.08
Vrneni pogrebni stroški. Ivan Vukoviča od	štev. 48............ 2.00
Skupaj ..............................$195,636.47
IZDATKI.
Izplačanih smrtnin in pogrebov.........................$ 33,691.33
Poškodbe in odpravnine................................... 2,548.00
Bolniške podpore ....................................... 65,078.00
Glasilo ................................................. 4,340.98
Tiskovine . . . ........................................... 528.35
Uradne potrebščine........................................   33.83
Ročna blagajna urednika Glasila............................ 300.00
Ročna Magajna blagajnika................................... 175.00
Plače uradnikov.......................................... 3,923.00
Plača vrhovnega zdravnika za 1911 in 1912.................. 150.00
Plača odvetnika............................................ 150.00
Poštnina brzojavi in telefon............................... 209.71
Vožnje in dnevnice gl. odbornikov........................ 1,099.30
Najemnine za odborove seje.................................. 28.50
Dnevnice državni nadzornikov in sprememba charterja. .	20.05
Varščina (bondi) glavnih odbornikov za leto 1913............ 80.00
Deposit 2nd class za Glasilo . ........................ 80.00
Stroški organizacije (Nagrade ustanoviteljev društev)..	96.66
Razno.......................................................  5.00
Vožnje delegatov in delegatinj........................... 2,995.11
Nagrada predsednika konvencije.............................. 25.00
Plače zapisnikarjev konvencije . . .’....................... 60.00
Plače nadzornikov knjig za časa konvencije.................. 25.00
Sestava in prevaja pravil na Angleščino..................... 44.00
Dvorana za konvencijo....................................... 80.00
Regailije delegatov in delegatinj........................... 22.25
Express na kovčekili in pošiljatvah za časa konvencije..	22.28
Pristojbina na državo........................................ 5.00
Varščine (bondi) krajevnih društev ........................ 226.20
Vrnen asesment.............................................  68.00
Inventar................................................... 241.05
Zavarovalnina jed. pohištva.................................. 9.00
GOTOVINA DNE 31. DEC. 1912 ............................  79,275.87
Skupaj .............................$195,636.47
DOLG NA NEIZPLAČANIH SMRTNINAH.
John Blatnik od štev. 93, Randal, O..................$	600.00
Anton Babudar od štev. 5, Cleveland, 0............... 600.00
Nikolaj Poščič od štev. 37, Lovellville, 0........... 600.00
Henry Arnold od štev. 87, Herminie, Pa................... 600.00
Vincenc Golob od štev. 76. Skidmore, Kans................ 500.00
Josef Krenkota od štev. 127, Oakview,	Colo............... 500.00
Matt. Repenšek od štev. 22, Trimountain,	Mich............ 500.00
Frank Špec od štev. 9. Yale. Kans.................... 500.00
Josep Janežič od štev. 89, Midway, Pa.................... 500.00
Anton Smolnikar od štev. 98, LaSalle, 111................ 600.00
Marijana Novak od štev. 138, Canonsburg, Pa.......... 250.00
John Hlebec od štev. 3, Johnstown, Pa.................... 500.00
Skupni dolg.............................$ 6,250.00
Gotovina dne 31. dec. 1912 ................................$ 79,275.87
Jednotin inventar.......................................... 1,875.83
Skupaj.................................$ 81,151.70
Dolg na neizplačanih smrtninah............................ 6,250.00
Vrednost jednotinega premoženja 1. jan. 1913. .$ 74,901.70
Gotovina razdeljena v smisla pravil v različne sklade:
Smrtninski sklad ..................................$ 42,794.98
Rezervni sklad ....................................... 12,175.52
Pdškodbinski in odpravninski sklad................... 5,616.35
Bolniških podpor	sklad............................ 7,732.47
Upravni sklad......................................... 10,956.55
Skupaj .................................$ 79,275.87
Članstvo 31. dec. 1911 ................................. 7742
Pristopli tekom leta 1912 .............................. 2461
Skupaj . .........................10203
Odstopili in umrli.................................. 793
Cert. Štev.	Ime in priimek		Od štev. društva	Izplačane svote
1496	Leopold Štraus ....			 72	600.00
8253	Joseph Bruder				 6	600.00
11895	Frank Vegant				 169	600.00
3842	Valentin Modrijan . .			 5	600.00
2888	Štefan Skala				 34	600.00
9165	Alois Muha				 147	600.00
6476	Valentin Potisek . . .			 98	600.00
6703	John Soklič				600.00
12577	Joseph Pawer				 22	600.00
6010	Ivan Vukovič				 48	602.00
8868	Frank Kolenc				 5	600.00
12616	Jacob Gudeilj				 79	600.00
7703	Josef Horvat				 21	600.00
11676	Rozalija Zakrajšek . .			 137	600.00
5051	Matija Starčevič . . .			 11	600.00
10040	Helena Drganc ....			 2	600.00
10910	Frank Grudnik . . .			 19	600.00
9144	Frank Grivec				 129	600.00
11974	Joseph Janežeč				 89	100.00
10441	John Černuta				 120	600.00
5040	Joseph Hafner .....			 55	600.00
9664	Štefan Kušie				 13	600.00
7155	Ignac Hladnik				 7	600.00
9517	Katarina Koblar . .			 137	600.00
11945	Mary Vidrih				 60	600.00
1410	Joseph Ivančič ....			 34	600.00
4250	Frank ŠDec 				 9	100.00
557	John Vintar				 2	600.00
3896	Peter Andolšek ....			 21	600.00
6794	Anton Miklič				 101	600.00
5554	Frank Škoda 				 83	600.00
13555	Frank Novak				 86	600.00
9192	Baltazar Glažar . . .			 6	600.00
2786	Joseph Hotak				 55	600.00
12239	John Maiarle				 5	600.00
3070	Anton Berlen				 100	600.00
7498	Matt Repanšek ....			 22	100.00
10883	Frank Demojses . . .			 5	600.00
13603	Joseph Krenkota . . .		......... 127	100.00
14192	Vincenc Golob				 76	100.00
11733	Anton Dolinar				 9	600.00
9544	Rudolf Jurkovič . . .			 140	600.00
13900	Mihael Perko				 8	600.00
1547	Alois Golob				 29	500.00
Skupaj....................................$33,691.33
Opomba: Za svoto $2 izplačano smrtnino Ivan Vukoviča od štev. 48 glej dohodke.
Umrli člani(ice) po starosti.
Starost	Število Zavarovani
18 let ........................................ 1	$ 600.00
20 “ .......................................... 2	1,200.00
23 “	  2	1,200.00
25	“	  2	1,200.00
26	“	  4	2,400.00
•27 “	  1	600.00
28	“	  3	1,800.00
29	“	  2	1,200.00
30	“	  1	600.00
31	“	  3	1,800.00
32	“	  1	600.00
33	“	  2	1,200.00
34	“	  3	1,800.00
35	“	....................................... 3	. 1,800.00
36	“	  4	2,4'00.00
38 “	  1	600.00
40	“	  4	1,200.00
41	“	  1	600.00
42	“	  2	1,200.00
43	“	  1	600.00
44	“	  2	1,200.00
45	“	  4	2,400.00
Skupaj..................... 47	$28,200.00
Umrlo posamezne mesece.
Januarja ....................................... 5	$3000.00
Februarja....................................... 6	3600.00
Marca........................................... 4	2400.00
Aprila.......................................... 2	1200.00
Maja...........................................  4	2400.00
Junija........................................   1	600.00
Julija.......................................... 6	3600.00
Augusta......................................... 5	3000.00
Septembra....................................... 4	2400.00
Oktobra......................................... 3	1800.00
Novembra.......................................  4	2400.00
Decembra........................................ 3	1800.00
Skupaj........................ 47	$28200.00
Vzroki smrti.
Članstvo dne 31. decembra 1912............... 9410
Izplačanih smrtnin.................................. 56. .$33,691.33
Izplačanih poškodb in odpravnin..................... 14..	2,548.00
Izplačanih bolniških podpor.........................3580.. 65,078.00
Skupaj plačano članom........................$101,317.33
Izplačane smrtnine in pogrebi leta 1912.
Cert. Ime in priimek	Od štev. Izplačane
Štev.	društva svote
11400 Mary Andlovič............................. 115	$ 339.33
1424	Joseph Kapš................................ 2	500.00
7331	Frank Mravlja ............................ 41	600.00
8438	Andrej Badignal........................... 48	500.00
9629	John Mahovič............................. 144	500.00
4635	John Dolar................................ 74	600.00
10402	Alois Seidel.............................. 93	500.00
2737	Frank Merlak . . (........................ 44	600.00
11563	Frank Pušnik............................. 165	600.00
10141	Alois Jeke..............................   67	600.00
6319	Simon Komlenovič.......................... 62	600.00
9197	Andrej Delač.............................. 11	600.00
11957	Mary Skušek............................... 68	600.00
11639	Frank Slak................................ 05	600.00
7632	Martin Gorišek............................ 90	600.00
4352	Frank Maurič.............................. 10	600.00
10234	Marijana Novak........................... 138	350.00
550	John Pivk................................. 54	600.00
Ubitih v rovih............................................... H
Notrajna bolezen ........................................... 10
Zadušena od gasa............................................. 2
Pljučnica.................................................... 3
Vročinska bolezen............................................ 1
Sušica....................................................... 8
Umorjeni od zlobne roke . ................................... 3
Ubit od strele............................................... l
Ubitih od vlakov............................................. 3
Alkohol ..................................................... 1
Umobol....................................................... 3
Samomor....................................................   \
Skupaj....................... 47
Umrli v državah:
Ohio........................................................ 10
Pannsylvania................................................. g
Illinois..................................................... g
Kansas....................................................... 4
Colorado..................................................... 4
Michigan..................................................... 2
Indiana . .	. ............................................... 2
Washington................................................... 2
Mexico....................................................... 4
Utah......................................................... 4
New York......................... _	-i
Skupaj.............. 47
John Verderbar, glav. tajnik.
Farme Farme Farme
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od Has!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, Ul. |
+*+*X“X“X4^*X”X“X“X“X*K“X+^K“X“X“X”X“X+K“X“X*+XHX+K*+x*
f
f
f
T
f
f
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blu• IslandJtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in "PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
I
f
f
T
f
T
T
T
E
f
T	v
FRANK J. PETRU
«JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
^ Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West’18th St. blizo Laflin ulice.
Zastopnik sledečih stavbin*
ni
ni
ni
ni
s
ni
skihfin posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko In posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko itavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
ni n;
Ufi	"*..Ustanovljen» leta 1900
Ssninininininin;nininininininininininiinin;nininiš'
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
k	1
BLAGAJNIK.
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regali je, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošfljsmo zastonj.
F. Kerže C«. 2616 S. Lawndale Aw. Chicago, minus
«j •sc
z
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
y zaiogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
.... K?terim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za čiščenje glave in proti izpadanju las.
Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasulj,iko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARB 2202 So. 40th Ave., Chicago, HI.