122. Številka
Ljubljana, v torek 30. maja.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan sveier, izimši nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman z« a v st r i j sk o-oge rsk e dežele za vse leto t6 gld., M pol let« 8 ttld., za fittrl leta 4 gUL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. .'JO kr., za jodon mosrc 1 eld. 1<> kr. Za pošiljanje na dom računu se po 10 kr. U mesec, po i(l kr /.a <Vtrt
1 ct a. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafiuje se od fetiristopne petit-vrste po 6 kr.. ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali ver1 k ra t tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a vn išt vo je v Ljubljani v Frana Kolirana hiši ,GlfdaliSka itolba*. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
1  LJubljani 30. maja.
Mej denašnjega lista domačimi stvarmi nahaja se tudi program za jutrajšnjo sejo mestnega zbora ljubljanskega. Ta program zanimljiv je uže zaradi tega, ker je čez mnogo let pisan v slovenskem, in iz ki j učljivo le v slovenskem jeziku. Pa tudi glede vsebine, glede raznih točk je tako raznovrsten in obsega toliko varnih prašanj, da ga je treba citati pozorno. Z dnevnim redom, v omenjenem programu naznanjenim, pokazali so naši narodni mestni odborniki, da se hote z vso resnobo poprijeti kolikor častnega, toliko težavnega svojega posla, da jim je mari koristi mesta, da se ne bodo izogibali nobenemu prašanju in da bodo našemu jeziku tudi na rotovži, ki bode preustrojen „in ca-pite et membris" odkazali isto častno mesto, katero mu po vsej pravici gre.
Naravno je, da slovenski program bode nem-škutarje v oči in gospod dr. Schrey je te dni znanega narodnega mestnega odbornika vprašal porogljivo: „Also slovenski, alles slovenski In ko mu je ta odgovoril, da so narodnjaki hodili pri nem čurjih v solo in se priučili njihove brezobzirnosti, rekel je dr. Sehrey: „Schon recht, nur alles slo-veniscb, werden wenigstens die Laibacber sehen, wie dumm sie gewählt haben!" Gospodu Schreyu, ki se vedno smatra za nenadomestljivega, se morda res zdi neumno, da nij več mej mestnimi očeti, ali zaradi tega bi vender še ne bilo treba očitati meščanom, ki so gotovo vsi volili po svojem prepričanji, po svojej političuej zavednosti, da so glasovali neumno, ta izraz nij niti olikan niti opravičen, kak izraz bi mu prav za prav pristojni, prepuščamo iznajdljivosti čitateljev.
Sicer pa ta izraz nij posamezen, kajti v „Tagespost" je uže nekdo zatrosil program slovenskih mestnih odbornikov in graška teta se podviza zatr
LISTEK.
Dijamanti francoske krone
ne bodo več blesteli raz glave mogočnih vladarjev in kak3r krasnih tako duhovitih kraljic, kajti repub-blika, da si tudi nežnega spola, nij nikakor gizdava in neče dragocenega in potratnega lišpa. To drago, omamljivo blesteče kamenje, ki je nekedaj poveličevalo slavnostne predstave na francoskem dvoru in bilo v poseben ponos, v izredno diko. tolikim svetovno znanim imenom, obtoženo je, da je mrtev zaklad, ki ne daje obresti in čakati mora v k letih finančnega ministerstva v varnej shrambi svoje obsodbe.
Dijamantov neusmiljeni sodniki trde, da ti kameni nijso nikakor državen umetalen zaklad, kakor slavne slike v „Louvre", ali pa zbirke po muzejih in ta trditev postala bode obsodba in dijamanti francoske krone, ki so v teku let gledali toliko rodov, toliko človeške sreče in bolesti, razprodali se bodo na vse Štiri vetrove in marsikpte-remu bode usoda tako nemila, da bode z nekedanje
je vati, da hote narodnjaki vporabljati rotovško dvorano za torišče narodnih demonstracij (T immelplatz nationaler Demonstrationen). Nernčurska in nemška gospoda si ne more vcepiti v glavo, da večini v dežeH in v mestnem zboru nij nikdar Ireba demon* mirovati, demonstracije so polje manj in ali pa prigoljufanih večin, s kakeršnimi razpolagajo gg. Schrey in drugovi.
Da je nadsodnija v Ljubljani potrebna, da bi mestu koristila izredno veliko v gmotnem in moral" nem oziru, smo uže na tem mestu cesto poudarjali in dokazovali. Da bi bil to „prvi in ne mali korak do slovenske kraljevine", kakor piše „Tagespostu, je fraia, ki nadomestuje „ pesek v oči". Nekaterim nemškutarjem, osobito na Štajerskem ne je ta PKdnigreich Slovenien" tako vtepel v glavo, da se, kakor hitro čujejo ta slova, razjarijo kakor bik nad rudečim robcem in so za vse drugo slepi. Kaka nesreča bi pa bila, če bi Spodnje Štajersko imelo nad-sodnijo v Ljubljani V Saj sedaj, ko morate Koroška in Kranjska pokoriti se nemškemu Gradcu, tudi se nij nartalo nKui)igreich Steiermark", temveč so Se vse kronovine ostale nerazrušene kakor prej. Tako bode tudi Štajerska ostala 8e vedno zelena in to Je bolj, ker bodo, če bi prišla nadsodnija v Ljubljano, marsikateri gospodje iz nemškutarskega tabora zeleni od jeze.
Kar pa se tiče slovenskega uradovanja na magistratu, naj bodo gospodje nasprotnega tabora brez skrbi. „Težavek' bodo s«' prav lehko premagale, k temu treba le dobre volje, katero Bmo do sedaj po grešali Da se pa v slovenskej Ljubljani, glavnem mestu skoro čisto slovenske korenine, vpelje s'o venščina kot uradni jezik, to jh stvar, katere niti dokazovati nij treba.
Isto vella o slovenščini v Šolah in uradih. Vsi ugovori nasprotnikov v teh zadevah so ničevi in bili uže tolikrat znvrncni, da nij umestno, še dalje pe-
višine prišel v umazano roko obog telega Žida in moral služiti s svojim sijajem njegovej baliaeariji.
L. 1091 bilo je vse drago kamenje prvikrat inventirano in cenjeno. Kronini dijamanti bili so takrat vredni 1,420.000 frankov. Naj izdatneje pa se je pomnožila ta zbirka leta 1717, ko so nakupili pod imenom „RegentJ ali „Pitt" znani dijamant za 3,375.000 frankov.
„Pittu ali »Regent" je dijamant 186 »/< kara-tov težak in uzor pravilno brušenega dijamanta. Ta kamen, ki je s prva pezal 400 karatov, kupil je 1. 1702 angleški guverner v Golkondi, ter ga po zneje prodal za francoski zaklad vojvodi orleanskemu. „Pittu je Še zdaj v francoskem zakladu, akoravno je za časa revolucije izginil na neiznajdljiv način in bil pozneje zastavljen pri berolinskem bankirji Tres-kowu. Brušen je v obliki briljanta, nepresegljive čistote, ter bil leta 1774. cenjen na G milijonov, leta 1791 na 12 milijonov frankov.
Drugi dijamant, s katerim se je obogatila francoska krona, bil je zgodovinsko velezanimljivi „Sancy", kateri tehtajoč 53 Va karata imel je še bolj premembepolno usodo nego „Pitt**. Nebrušen prinesen je  bil  pred  400 leti l Indije v Evropo.
čati se ž njimi. Kar nasprotniki pišejo in navajajo, je te izrodek jeze nad našo zmago, nad našim napredkom, tedaj le humorističnega pomena.
Pol rtiču i razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 80. maja.
Za levičarje bili so Rinkoštni prazniki kaj malo veseli, ne le, da je novinstvo stolice obsodilo njihov« delovanje, tu li provincijalui listi vseh dežel prinesli so o praznikih dolge Članke o levičarjih in v sicer nekoliko grobih, a uničevalnih besedah obsodilo njihovo počenjanje. Nuj se pa ta gospoda še ponaša, da ima v narodu zaupanj*'!
V IfloraywlieJ vršile se bodo jutri dopolnilne volitve za deželni zbor in sicer v takih okrajih, kjer sta narodnosti zelo mešani, zato češki listi opominajo volne, naj bodo zelo složni, da se ne zgodi, da duobus litigantibu.i tertius gaudet in da to ne bode v škodo in posmeh českej narodnej stranki v Morav>kej.
Novačenje v Honiil izvrševalo se je pred Binkoštnimi prazniki prav mirno y vseh treh (»krajih, Sarajevu, Banjalnki in Dolenjej Tuzli. Poroča se, da so se v vseh okrajih in skoro vsi za vojaščino godni mladeniči postavili pred komisijo Novačenje se sicer vrši bolj polagoma, ker se mora ozir jemati na mo-hamendanske, kiistijnnske in židovske praznike. Vlada je izdala začasni zakon o uredbi bosniškega in hereegovinske^u vojaštvu. Vojaška prisega se takole ^ lasi: „ Prisegam pri Iiogn vsemogočnemu, da bom zvest cesarju in kralju Franu Josipu in da bom poslušen vsem ukazom svojih višjih, <elo v nevarnosti svojega življenja."
Vnunje držttve.
ItiiMlil car je potrdil začasna pravila za žide. Po teh ukazih nij dovoljeno Židom naseljevati se odslej zunaj mest in \asij, izvzete so samo uže obstoječe židovske naselbino (kolonije); potem nij dovoljeno za zdaj sklepati z Židi kupnih in najemnih pogodeb; ob nedeljah in praznikih ne sinejo žiilje imeti prodaialnic odprtih, ko so zaprte pro-
Ljudevit Bergman, ki je I. 1856 umetno brušenje žlahtnih kamenov popolnil z blažjimi, lastnostim dijamantov bolj ugajaj očimi oblikami in se iz tega razloga po krivem smatra iznajditeljem kameno-brušenja, imel je v oBobi oesrefinega Karola Bur-gundskega (smelega) ja ko Bpodbujajočo podporo. Temu vladarju brusil je mnogo dijamantov prve vrste in posebne ognjevitosti, mej njimi tudi „Sancya". Karol Burgundski, kateremu so rabili ti kameni kot škapubrji, imel je „Sancy-aM pri sebi tudi v bitvi pri Nancy u, kjer je bil ubit. Šviearsk vojak najde dragoceni kamen in proda jo nekemu duhovniku za jeden goldinar. Leta 1489. prišel je v posest kralja Antona Portugalskega, kateri ga je vdenurnej stiski prodal za 100.000 frankov nekomu Francozu, slednji pa Munsier-u ßancy-U, po katerem mu je ime. Ko je bil plemenitnik Sancy odposlan kot poslanik v Snlothurn, zaukaže mu kralj Henrik III., naj mu pošlje v poroštvo oziroma kot zastavo slavni dijamant. Se), ki bi moral kralju donesti dragotinjo, bil je mej potom zavratuo umorjen, a je kamen, da ga reši, poprej požrl. Sancy, ki je poznal zvestobo svojega sluge in ta dogodek slutil, dal je truplo odpreti in našel dragoceni dijamant v želodci umorje-
\
dajalnice tudi krščanskih kupcev. Prva »n 3. točka veljata samo za pokrajine, kjer so naseljeni židje. Ruska vlada je na carjev ukaz razglasila to le: Vlada hoče vsako nasilje proti premoženju in oso-bam židovskega rodu strogo kaznovati, ker so tudi židje pod varstvom postave. Gosposke so same odgovorne, da zabranijo o pravem Času vsakotere prestopke proti Židom, drugače bodo izpuščene iz služb.
Iz Irske se poroča, da je pred kratkim zopet govoril jeden glavnih agitatorjev deželne lige pred veliko množico o irskem vprašanji. On je dejal, da je Gladstone predložil načrt zakona o zaostalej najemšeini z namenom, da bi novi posilni zakon osladil in bi ga napravil okusoejšega, a Gladst me se je motil, če je menil, da bode deželna liga prenehala svoje delovanje. In v resnici se zopet poroča o novih napadih na življenje, o požarih in opustošenji. Vlada bode pri teh razmerah gotovo skrbela, da se posilni zakon kolikor hitro možno izvede.
<«rška vlada poslala je tudi dve ladiji v Egipet, da varujeta grške podanike, kajti njih je največ tam doli.
„Pol. Corr." poroča, da vlada v Carigradu o rešitvi cgriptfo« «kega vprašanja veliko zadovolj stvo. Tevtik-paše položaj nij omajan, kar je čisto naravno, kajti sultanu pač ne more pasti v glavo, da bi javno stopil na stran Arabi paše, da si je poslal zaupnega moža v Carigrad, naj bi se Khedive odstavil.
Pri H<irceIoi»i pokazala se je dne 25. t. m.
zopet četa oboroženih mož. Vojaki so jih zapodili v beg. „EI Liberal" svetuje, naj bi se storili resni koraki, da bi se revolucijonarno gibanje ne razširilo. Po poročilih tega lista sklepati, ta dogodjaj ven ■ d^r nij brez pomena.
Iz Teherana se poroča, da je perzijska vlada zelo prijazna avstrijskej. Zdaj je v Perziji devet avstrijskih častnikov, ki urejajo tamošnje vo-vojastvo. Perzija naroča si tudi iz Avstrije orožje, municijo in vojaško obleko.
Dopisi.
Iz Dolenjskega 28. junija. [Izv. dop.] (O volitvah v odbor »Slovenske Matice") bi rad kratko besedo spregovoril. Da to prvo društvo slovensko ne šteje veliko več udov, da torej vsled tega tako uspešuo delovati ne more, kakor bi bilo želeti, temu je mnogo vzrokov krivo, največ se ve da to, da je mnogo domače inteligence bilo do zdaj v nasprotnem taboru in da narodni naši izobraženci nijmajo dovolj kapitala, vsa naša podjetja dosta /datno denarno podpirati. Poleg tega glavnega zadržka je še nekaj malenkostnih. Od teh poslednjih bi si jaz dovolil jednega omenjati. Po mojem mnenji je to biio postavljenje kandidatov za novi odbor od strani starega odbora ali od strani kakove druge korporacije ali stranke. Ako ste pa celo dvojni odborniki nasvetovani bili, kakor se je svoje dni godilo — vpljivalo je to na stanje društveno pa najneugodnejše. V bodoče naj bi ni-kakoršen odbor, nikakoršna stranka, nikakoršen javni list ne nasvetoval novih odbornikov — pripušča naj se ta volitev posameznim družabnikom, katerim naj se pač živahna udeležitev toplo priporoči. Na-
sledek takove volitve bode res veliko razcepljenje glasov, teška štetev (skrutinij), a kaj to?! Čast bode pa izvoljenim vender veliko večja, ko bodo brez vsakega priporočil« poklicani sodelovati pri prvem našem literarnem društvu. Veselje bode pa to delalo tudi udom, kateri bodo tako na tihoma dobre može pogodili. Veljavna bode pa tudi taka volitev, saj nij treba absolutne večine glasov, zadostuje vsaka relativna večina; kajti §. 11. Matičnih pravil pravi, da pri Ivolitvah zadostuje pod-polovična večina (torej vsaka večina) glasov. To je moj nasvet, ki izvira iz najboljšega namena.
L.
Iz Ptuja 28. maja. [Izv. dop.] (K slovenskemu u rado vanju.) Tukajšnji odvetnik gospod dr. G. vložil je pri okrajnej sodniji pliberškej (Blei-burg) slovensko tožbo, na katero prejme sledeči odlok: „Z. 2403.
Diese in zwei Parien mit den Beilagen A. C. belegte Klage wird dem Herrn Dr. G., Advokaten in Pettau, ev. der N. N. in Pettau in der Erwägung, als nach §.13 der allgemeinen Gerichtsordnung die Streittheile sowie deren Rechtsfreunde sich in ihren Reden der landesüblichen Sprache zu bedienen haben, die suh pr. 5 Mai 1882 hiergerichts überreichte Klage aber nicht in der bei den Gerichten Kärn-thens und speciell bei diesem seit Einführung der allgemeinen Gerichtsordnung ausschliesslichen deutschen Sprache abgefasst ist; diese von Dr. G. verfasste Klage übrigens auch in solchen slove, nischen Worten und Ausdrucksweisen stilisirt erscheint, wie solche nach den wiederholtesten und gründlichsten Erfahrungen (? ?) dieses Gerichtes bei den slownisch sprechenden Insassen dieses Gerichtsbezirkes absolut nicht landläufig (?) oder verständlich wären; nach dem Gesagten aber die im citirtem Gesetze normirte Förmlichkeit nicht beobachtet worden ist, und Schriften, welche gegen diese Vorschriften verfasst sind, im Sinne des Hol'dekretes vom 31. Oktober 1875 Nr. 489 J. G. S, sofort von Amtswegen rückzuweisen sind, mit dem Bemerken zurückgestellt, dass es ihm freistehe, diese Klage in der vorgeschriebenen (?) Form, d. h. in der hiergerichts landesüblichen deutschen Gerichtssprache verbessert anher vorzulegen.
K. k. Bezirksgericht Bleiburg am 14. Mai 1882.
Schaar m. p.w Mnogo odlokov smo uže čitali, a kaj jednacega vender še ne. Dakle v dijalektu bi morali Slovenci pisati znati, potem bi tudi na Koroškem urneli naš jezik. Kakor je nam znano, je v Pliberku oziroma njega okraji večina prebivalstva slovenska, torej bi morala zadnja dr. Pražakova jezikovna naredba veljavna biti tudi za ta okraj. Kaj poreče minister pravosodja nu, to?
S Krškega 28. maja. [Izv. dop.] S pevsko zabavo, katero so bili nam priredili v soboto neka-
nega. Potem se je ta kamen prodal Jakobu II. kralju Angleške, pozneje pa za Ljudevita XIV. francoskemu zakladu. Ljudevit XV. nosil ga je še pri svojem kronanji.
Za časa francoske revolucije bil je neki prodan in ga je, kakor se govori, 1. 1835 kupil knez Paul Demidov za pol milijona rubljev a 1. 1836. za 625.000 frankov prodal Angležu Jamsetje Jejeebhov, vender njegova poslednja zgodovina nij jasna, niti se ne ve, kje je sedaj.
Leta 1791. cenili so se vsi dragi kameni francoske krone na 29 milijonov frankov, bilo je mej njimi 9547 briljantov, 506 biserov, 230 rubinov, 134 safirov in 150 smaragdov.
Napoleon I. posnemaje Ljudevita XIV. hotel je še pomnožiti ta zaklad. Dijadem cesarice Josetine bil je tako težak, da jej je poškodoval glavo. Krono sestavljeno iz dijamantov in safirov spominajočo na okus in slog za dobe Ljudevita XVI. dal je Napo leon kraljici Hortense.
Leta 1815. cenil je Bapst, čegar predniki so bili od leta 1692, a njega nasledniki do leta 1875 juvelirji francoske krone, vse to drago kamenje na
20,700.000 frankov. To kamenje prenesli so 1. 1814 v Bap&tovo hišo. Za stražo bil je s početka odločen oddelek 100 Švicarjev, pozneje pa četa rednih vojpkov.
V inventaru 1. 1875 bili so ti dijamanti cenjeni na 21,211.000 frankov.
Pridejo li ti krasni dijamanti res na dražbo, še nij gotovo. „Pitt" sam je cenjen na dvanajst milijonov frankov, pa kdo se bode oglasil ter ponudil le dvanajsteri del te vsote zanj V Kdo bode za to bujno dragocenost, ki leži mrtva, brez obresti, potrosil toliko novcev?
Stara vraža, po Rimljanih nam sporočena, trdi, da nekatero drago kamenje vleče strelo na-se. Kdo bi se tedaj osmelil in bi kupil ta blesteči kinč, ki je bil uže tolikrat zadet od strele človeške razburjenosti ? Iz teh dijamantov odseva sicer tudi nekdanja slava in mogočnost, a kristalizovane so v njih tudi solze in znati jim je marsikaka kaplja krvi. Kakor oveneli venci, kakor ostanki škrlata v kraljevskih grobeh, ravno tako imajo tudi ti dijamanti svojo nemo zgovornost, ki v svet „ molče trobenta"
in vzbuja otožnost in premišljevanje.
S.
teri odlični pevci ljubljanske Čitalnice, vstavši se na* poti v Zagreb pri nas, bili smo prav zadovoljni Pesni so bile jako lepe in — se ve da — tudi dobro pete, občinstva se je bilo zbralo na g. Grego-ričevem vrtu za naše razmere obilo, in to prav odličnega. Čistega dohodka je bilo nad 40 gld., kur je bilo mogoče doseči največ s pomočjo domoljubnega videmskega župnika, č. g. Ripšla, kateri je namesto gotovih novcev podar 1 krasen ti čnik (lasten izdelek), za kateri se je srečkalo na korist »Narodnemu domu".
Iz Zagreba 28. maja [Izv. dop.] Vem, da ste poslali v Zagreb svojega specijalnega dopisnika, kateri vam bo opisal ponatanko in na drobno svečanosti o priliki ses.anka hrvatskih pevskih društev, ali vem tudi, da vaš dopisnik denes Še ne bo imel Časa poslati vam začetek opisa, znabiti tudi jutri ne. Dovolite mi torej, naj vam le to povem: da Hrvati še nikoli nijso tako ljubeznivo in prijateljski dočakali in sprejeli goste iz Slovenije, kakor denes. Ves Zagreb je bil na nogah, udeležitev pri najlepšem vremenu ogromna in splošna.
Magjarskim „bratom" nij bil povšeči prihod Slovencev v Zagreb, pa zato so uže nekaj dnij raa-gjarske novine silno kričale zarad tega panslavistifi-nega sestanka tako, da so nam odpodile bana grofa Pejačeviča v Našice, ki je odšel iz Zagreba, samo da ne vidi nič in ne sliši nič, a nadbiskupa Mihaj-loviča so pripravile do tega, da je bil zabranil kanoniku dr. RaČkemu služiti sv. mašo na Jelačičevem trgu. Odbor za svečanost se je moral zagroziti, da si bo najel srbskega popa ali pu celo židovskega rabina, potem še le se je omehčil naš kardinal in je mašo dovolil.
Zapovedajoči general baron Ramberg se je iz-mej velike gospode j edini pokazal prijazuim tej svečanosti ter je odstopil odboru 200 postelj za pevce in je dal postaviti šotore na Jelačičevem trgu, kjer se je opravila služba božja.
Gradsko zastopstvo z županom dr. HofTmanom na Čelu pričakalo je goste na kolodvoru, ter je spremilo v mesto. Društev je bilo je 30, vsa so prišla, ki so se najavila, samo Sokol iz savinjske doline je zmrznil, kar zelo obžalujemo.
Visoke oblasti se držijo nekako reservirano napram tej svečanosti, a zato je oduševljenje mej narodom tem večje, mora se reči, da je slovenske goste dostojno sprejel in ozalil hrvatski narod.
Ker ste povedali, da so i Slovenci pomagali pevskem društvu „Kolo" na noge, naj dopolnim vašo notico s tem, da so pri prvem koncertu društva „Kolaw leta 1862 sodelovali razen dr. Zamika, Oblaka in Navratila izmej Slovencev Še dr. Lovro Vidrič, Fran Magdič, Anton Kos, Nikomed Ravnikar in Anton Prelesnik, in da je prva pesen, katero je zapelo „Kolow, bila „Naprej zastava Slave".
Iz Hoperikega okraja, 27. maja. [Izviren dopis.J Dne 25. t. m. imelo je „slovensko učiteljsko društvo m Koperski okraj" svoje glavno zborovanje v Pasjivasi (blizo Kopra) z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo društvenega delovanja v preteklem letu. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev treh pregledovalcev društvenih računov. 5. „Slovenci na Koroškem", etnografične in jezikoslovne črtice. 6. „Razmišlje-vanje starega skušenega šolnika o šolskem obiskovanji". 7. „Upliv učiteljev na narodno blagostanje". 8. „0 šolskih vrtih". 9. Volitev društvenega vodstva. 10. Predlogi društvenikov.
Po g. predsednikovem naduševalnem nagovoru, v kojem pozdravi v društvenem imenu tudi navzo-čnega g. okraj n. nadzornika ter g. prof Julija pl. Kleinniavra in po odborovem poročilu, iz kojega razvidimo, da se društvo kljubu nekojim nepovolj-nim razmeram in svojemu še kratkemu obstanku razvija dovolj ugodno, zanimal nas je g. prof. Julij pl. Klelnmaver mičnim svojim govorom. Predočil nam je v daljšem govoru naše brate v slovenskem Korotanu, njihove običaje in govorico tako živo, da si boljega opisa skoro želeti ne moremo. Prava dolžnost nam je toraj, da se mu tukaj za obilen trud zahvalju -jemo srčno ter javno. G. predsednik Andrej Vrtovec razkril nam je nekoje nazore mnogoletnega skuae-
nega Šolnika, vender, ker se ne opirajo in ne strinjajo popolnem s sedanjemi šolskimi zakoni, nij stavil nikakega predloga.
V govorih „Upliv učiteljev na narodno blagostanje in „0 šolskih vrtih" povdarjala sta govornika način 'n važnost vztrajnega delovanja v šoli in med narodom, da tem potem po svojej moči pripo-moremo milemu našemu narodu, osobito priprost^nia deželanu, kmetovalcu, do ugolnejega duševnega in gmotnega stanja. — Po dokončanih govorih in ne-kojih debatah vršila, se je volitev novega odbora. Ko smo culi še nekatere predloge razne važnosti, zatvoril je g predsednik zborovanje trikratnim slava -klicem presvitlemu vladarju.
Koncem se zahvaljuje še c. k. okr. nadzornik č g. prof. Vekoslav Spinčič društvenemu pozdravu ter nam pojasni razne društvene in  šolske zadeve.
Pri skupnem obedu nam nij bilo dolgočasja. Koristne govorice so se vrstile s kratkočasnicami in navdušenimi nagovori razne vsebine, tudi napitnic nij primanjkovalo. Občo radost pa je vzbudilo vbrano petje koprskih učitelj, pripravnikov, ki so se v lepem številu vdeležili našega zborovanja ter tako dostojno pokazali, da jim je resno mar bodoči poklic.
Tudi „Narodnega doma" spomineli smo se. Neznatna je sicer svotica, kojo so položili društve-niki na narodni žrtvenik, toda nadejamo se, da nij poslednja! Zdravko.
Domače stvari.
— (Seja mestnega odbora) v sredo dne 31. maja event. v četrtek 1. junija 1882. vselej ob 5. uri popoludne. Program : I. Predlogi personalnega in pravnega odseka: ]. Popolnenje mesta magistra-tnega ekonoma; 2. Pot na Vrtačah in poleg tržaške ceste in kranjsko stavbeuo društvo; 3. Podedjenje provizije udovi stražnika Prosenca; 4. Popolnenje mesta stražnika I. razreda; II. Predlog združbenih odsekov Btavbenega in pravnega o odpeljavi vode iz tovarne bratov Kozlerjev; III. Predlog stavbenega odseka o nameščenji druzega mestnega inženirja. IV. Predlogi policijskega odseka: 1. Račun o zdravilih za mestne uboge v četrtem četrtletji 1881 ; 2. Ilekurzi proti uplačevanji pasjega davka.  V. Samostalni predlogi:
1. gospoda dr. Valentina Zamika o upeljavi slovenskega kot uradnega jezika za ljubljanski magistrat;
2. gospoda dr. Alfonza Moscheta o ustanovljenji mestne hranilnice ljubljanske; 3 gospoda dr. Ka-rola Bleivveisa viteza Trsteniškega o peticiji na državni zbor, oziroma c. kr. ministerstvo, da se premesti c. kr. nadsodnija iz Gradca v Ljubljano; 4. gospoda Janeza Hribarja o peticiji na državni zbor oziroma c. kr. ministerstvo o upeljavi slovenskega jezika v srednje šole in urade; 5. gospoda Josipa Regalija o napravi brvi čez Gruberjev kanal pod Golovec; 6. gospoda Josipa Regalija, da se vsa rokodelska dela za čas jednega leta po javnej dražbi oddajajo. V Ljubljani dne 25. maja 1882. Podžupan: F. Fortuna.
— (Franc Rapoc f.)  Kakor nam poroča telegraf umrl je 28. t. m. ob */■ 10. uri dopoludne v Mariboru gosp. Fran Rapoc, c. kr. beležnik v Sojenji, jedva 41 let star.  Rajni bil je ves čas svojega življenja izredno odločen in delaven narodnjak,
parkrat tudi naš kandidat za deželni zbor in nekaj časa solastnik našega lista, kateri je vsled njegovega prizadevanja postal delniško društvo. S svojo neumorno žilavo delavnostjo in vztrajnostjo pridobil in prištedil si je lep imetek. Za narodno gibanje na Spodnjem Štajerskem priznavati mu mora vsakdo velike zasluge, kajti pri vsacem shodu, pri vsacem podjetji bil je rajni Rapoc, vsekdar in povsod ne-ustrašljiv in energičen. Zlasti ga bodemo pogrešali pri volilnih agitacijah. Zato je njegova prerana smrt za nas zopet jako čutna izguba. Naj mu bode lehka žemljica.
— (Kranjski pešpolk baron Kuhn Stev. 17) bil je v 27. dan t. m. v ostrogu pri Brucku deležen sijajne časti. Presvitli cesar prišel je nadzorovat ondašnje vojskine oddelke in se je v prvej vrsti bavil z našim polkom. Prejahavši fronto polka, pričelo se je vežbanje t kompanijah in v
batalijonu, glede discipline pri posamnetn, vkupnem in brzem streljanji. Proti koncu vodil je presvitli cesar manever, pri katerem je jeden oddelek „Kuhnov-cev" zavzel neko pristavo, a drugi oddelek jo naskočil z bajonetom in navdušenimi hura-klici priboril to pozicijo. Po končanem manevru izrekel je C6SAT vsem častnikom Svojo izredno Najvišjo za-d o v o I j n o s t za izvrstno delovanje častnikov in vojakov. Ko je zvečer prišel polk v ostrog nazaj in se je naznanila ta cesarska pohvala, bila je radost splošna in priredili so zvečer primerno veselico.
— (Binkodtni prazniki) naklonili so nam jako lepo vreme. Tujcev bilo je sicer v Ljubljani men j, nego druga leta, a k birmi prišlo je toliko kumov in kumic in toliko nadepolne mladine, dn je bila v nedeljo v stoinej cerkvi prava gnječa in je birmovanje trajalo skoro do 3 ure po,»oludne. Včeraj pa je uže ponehalo nekoliko in je bilo birmovanje uže ob '/al2. uri dopoludne pri kraji.
— (^Slovensko društvo štajersko") s sedežem v Mariboru je, kakor poroča „Siiilst. Post", potrjeno vsled odloka c. kr. namestnije v Gradci dne 17. maja 1882 št, 7919.
— (Slovenci v Hrvatskej.) Po ljudskem številjenj' dne 31. decembra 1880 .je Slovencev na Hrvatskem 20.102, v samem Zagrebu se jih je naštelo 3884. Sicer jih broji: Žu:»anija rečka 044. župani ja zagrebška 8904, župani ja varaždi.ska 3G83, županija križevaška 1653, županija belovar.ska 861, županija požeška 320, županija virovitička 1434, županija vremska 95, vkupe 17.G54. Okrožje ličko-otočko 61, okrožje ozulinsko slunjsko 202, okrožje bansko 023, okrožje gradiško 181, okrožje brodsko 862, okrožje petrovaradinsko 453, vkupe 2448. Vseh
(Loterij) bilo je v preteklem letu v vsej Cislitvaniji 3*39, izmej teh jih pripada na Dolenje-Avstrijsko 945, na Dunaj in predmestja 800. Vsega vkupe se je zastavilo 20,910.523 gold., zadelo pa 12,149.885 gold., tako da je državi ostalo čistega dobička pri malej loteriji 8,760.038 gold. Največ zj-deli se Dunajčanje in prebivalci predmestij, kjer se je izplačalo blizu 5, zastavilo pa nad 8 milijonov goldinarjev.
* (Koliko raznih vrst rib živi v morji V) Rimski natoroznanec 1'linij jih je poznal 94 vrst, švedski natoroznanec Linne, ki je živel v 18. stoletji, 478, dandanes pa je znanih uže okolo 13.000!
* (Statistika umrlih.) Lani je umrlo v Cislajtaniji 683.668 ljudij, torej za 5.825 več kot ptedvlanskem in sploh :M'» v.seua prebivalstva. Veliko večja je umrljivost pri moških, kot pri len-skah, pri prvih 3-7 °/0, pri zadnjih 3'3°/o dotifcneg* prebivalstva. Največja je bila umrljivost v Btlkovini, 5'60/o prebivalstva, v tržaškej okolici 4°/oi v Gali-djl 3-7°/o; le nekoliko manjša v Sleziji in Nižej Avstriji; najmanjša v TirOlskej, SolnOgraikej in Koroške). Od večjih mest imati najve&jo umrljivost l.'r novice in Line, po 5°/0 tamoftnjega prebivalstva; Dunaj s svojimi 3-7°/0 je na 22. mesta; primeroma najmanj ljudi umre od mest v Trientu, Solnogrado in Mariboru. — Število umrlih moških ptwladire nad številom umrlih ženskih najmočneje uh. Primorskem, v Šieziji, Moravskej in Dalmaciji. Mrtvorojenih je bilo lani 22.680, največ na Tržaškem in Nižjem-Avstrijskem, najmanj na Tirolskem in v D.d-muciji.
* (Dežnike) so imeli uže starodavni narodi, na Kitajskem so bili od nekdaj Bplota v rabi, v Kv-ropi pa do srede osemnajstega Btoletja popolnoma neznani. Bogat Anglež John llanwer. ki je prinesel dežnik s Kitajskega, razpel gu je leta 1746. prvi na londonskih ul eali, a ljudje so ga zasrneho vali ter van; tacali jajčne lupine, gnjila jabolka in druge take reči, aii on se ni| dal preplašiti. Ko so ljudje videli, da ima pod  dežnikom suh   klobuk in
Slovencev tedaj v Hrvatskej in Slavoniji ter v bivšej j suho obleko, začeli so si dajati z.; drag denar pri vojnej Krajini se je naštelo 20.102.
—  („Edinostiu)  zadnja številka
prinaša
glasilom popolnem biti zadovoljni.
merke tega dežnika. V letu 1750. so prišli dežniki v Pariz in druga velika mesta.
* ( B r z o j a v 1 j a n j e na planem mori i.) na čelu prav lično sliko tržaške razstave s primer-, Nek tnmcosUi i'nzenir je'sprožil misel zastrau brzo-nim in obširnim popisom, dve strani priloge in to-1 javljanja z ladij ami na planem morji. V ta namen liko mnogovrstnega gradiva, da smejo njeni naroč-j bi se lehko porabili podmorski kabli, na katere bi niki — katerih ima precejšnje število — s svojim 8e pritrdili navpični kabli in uave/.ah na železne vrh
I morja plavajoče sode.   Ti navpični  kabli bi se na-_'piavili v tacih daljavah mej sabo,   da  hi vsaka lati i ja vsak dan saj jednega  srečala,  zaznamovali bi I se z številkami, in po noči na kak način razsvetli) I sodi.   Tako  bi lehko vsaka ladija s planega morja brzojavila  na suho zemljo iti nasprotno;  s tern bi I se mnogo nesreč odvrnilo.   Tako   n. pr. poroči ladija pri sodu št. 42, da je v  nevarnosti,   da vodo zajema itd. Drugej ladiji, ki je isti dan srečala sod 40 ali 41, naznani  to  glavni  postaja, da pripltije prvej na pomoč. Nemogoče to nij, a težave in stroški bi veliki bili.
Slovenskemu Narodu".
Telegrami
Zagreb, 30. maja. Včerajšni sprejem Slovencev bil je presržen, Na kolodvoru sprejel nas je načelnik „Kola" gospod Kresu* ter nas pozdravljal; odgovarjal je v imenu Slovencev dr. Tavčar. Danas zjutraj napravil je Sokol hrvatski Sokolom slovenskim skupni izlet v okolico Zagrebačko, vspeh in vtis koncerta sijajen. Slovenski pevci so peli Nedvedovo: „Popotnico". Meden obsut s plošno pohvalo. Pri banketu vskipeče navdušenje. Tavčarjev govor vzbujal je obilo ploska. Mej Hrvati odlikovali so se Markovic, Folnegovie, Kukuljevič in Arnold.
Maribor 28. maja. Franc Rapoc, notar v Soštanji, mrtev.   Pogreb jutri.
Dunaj 30. maja. Italijanska vlada pritrdila je imenovanju grofa Ludolfa, poslanikom Avstro-( )grske.
Rim 30. maja. Arabi zahteva, da vzame Khedive povelje nazaj, s katerim se je ustavilo novačenje. Porta se še nij odločila, ali pošlje posebnega komisarja v Egipt. Amerika odpošlje dve ladiji v Aleksandrijo, da čuvajo interese njenih podanikov.
Heidelberg 30. maja. O polunoči trčila sta dva železnična vlaka vkupe. Več voz je razbitih. Do sedaj 8 mrtvih, 20 teško ranjenih, veliko lehko ranjenih.
Razne vesti.
* (Izvožnja zČeskega vseverno Ameriko.) V prvih treh mesecih letošnjega leta se je izvozilo z Češkega v zjedinjene severne amerikanske države blaga v vrednosti 513.575 dolarjev, proti 363.964 v jednakej dobi lanskega leta, in sicer blaga iz stekla za 371.073 dolarjev, suknenega in volnenega blaga za 33.143 dolarjev, gumbov za 28.999 dolarjev, itd. Vsa izvožnja iz Avstro-ogrske je znašala 2,139.000 dolarjev, proti 1,528.733 dolarjev v istej dobi lanskega leta.
Meteorologiciio poročilo.
A. V Ljubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanju barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
86. maja	Ob 7. ari zjutraj oh 2. ari popiluJne ob 9. ari neier	787*40 mm. 737- 48 mm.. 738- 50 mm.'	+ 16'8°C + 2240C +17-4° C	brez-ittrijr aram juiozahoil >lal)olin jugozahod	juno jaino jaino i	0-00 mu. dežja.
•i a Vi	ob 7. uri tjntruj *b 2. uri pupolmliie ob 9. nri trettr	740*60 mm. 789*78m. 740*52mi.	+ 14-8« 0 + 26'0«0 -t-20-4° C	slaboten vzhod br«-ntrij« brez-letrije	ja/no jiuno JBHU)	2*80 mm. (Ir/.ju.
28. maja	ob 7. uri zjutraj ob 2. nri pupiiluuV ob 9. iri tuitt	748*16 n. 741-7'iinm. 741-tíUmn.	+ 180-C + 26-2° C + 20 0° C	slabo!« Tzho.l km-, ittrije brez-Titrije	jaano jasno jamo	000 mm. dtíijü.
29. maja	ob 7. uri zjutraj ob 2. nri popoludne •b 7. uri utitt	742 ill min. 740 85 mm. 741-48 mm.	4- 1800C 4-28-4° C -f-23-0° C	slabotrn jll'.'uwllM.i br«i-•etrij«. brei-telrije	j auno jasno oblaíiio	000 mm. d(;žja.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je na vzhodu precej jednak ostal, na zahodu s« pa močno vzdignil; vsled te/ja tudi nij bil več tako nejednakomerno razdeljen in ho puatali razločki mej niaksitnom in minimum manjli, Vetrovi so postali slabot-nejái in so se večinoma proti jugu obrnili.   Nebo je bilo
povsod ali popolnoma ali pa saj deloma jasno. Temperatura se je močno vzdignila in je stala skoraj povsod vi-seko nad normalom, razločki mej maksimum in minimom vsled tega vender nijso postali večji, v primeri s preteče-nimi dnevi. Vreme je bilo skoraj povsod stanovitno in vroče, tako da se je po planinskih provineijah sem pa tja k nevihtam nagibalo.
kr.
VI. izkaz doneskov
za spomenik dr. J. Bleiweisa viteza Trsteiiiškejra.
G. ('ruden   Jakob,  župnik   v  pokoji v Turjaku...........
G. Gruden Jakob, posestnik v Kron..\cm
G. Gruden Jakob, posestnik na Skoci-janu............'
(;. Gruden  Jakob,   posestnik nu Moeirji
<;. Gruden Janez,  c. kr. davkar na Vrhniki ...........• •
G. Gruden Jože, posestnik na Volaki
G. Gruden .lože  zasebnik na Volaki . .
C. Nemec Anton,  kaplan pri  sv. Trojici na Dolenjskem.........
(I. Šuman llosip,  <•. kr. prof. na akadem. gimnaziji na Dunaj i .......
G. Ferčniic  Lamb., dekan v Žabnici na Koroškem      . * ......
G. Marušič Andrej, c. kr. gimnaz. profesor v Gorici..........
G. dr. Sme   Janko, odvetnik v Mariboru
G. Ignacij  Valentiueič, glavni zastopnik zavarovalnice  „Avstrijeu  in „Konkor-
dije"..........._
Vkupe   .   . .
K temu v zadnjem listu izkazanih   . .
Vkupe do zdaj   . .
a gid. -
- . 50
- • 50
- . 50
- , BO
- ■ 60
9   . -
5 . -10   „ -
5     n —
37 gld. 50 kr. 968   .   — .
It 05 tfkl. 50 kr.
JD-ULrLa^jslra, borza
dne 30. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna ronta.......... 76 gld. 40
Srebrna renta .... ..... 77 „ 10
Zlata renta.......... 94 . 10
1860 državno posojilo....... 130 „ —
Akcije narodne banke....... 820 „ —
Kreditne akcije......... 336 , 50
London............ 119 „ 65
Srebro............ — „ —
Napol.............. 9 „ 50«/«
C. kr. cekini........... 5 „ 65
Državne marke   ...... 58 „ 60
4°/0 državno srečke i/. 1. 1H54    250 gld. 119 „ 75
Državne srečke i/. 1. 1864     .    100   „ 173 n —
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 94 „ 20
Ogrska zlata renta B°/0...... 119 „ 45
„    4%...... 88 „ 60
„      papirna renta 5°/0..... 86 „ 45
5°/^ štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ —
Dunavn. reg. srečke 5°/0    .   .    100 gld, 114 „ —
Zorni j. obč. avstr. 4,/i0/c zlati zast. listi  . 119 „ 50
Prior. oblig. Elizabetino zapail. železnice 99 „ —
Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice 106 „ 25
Kreditne srečke.....100 gld. 170 , —
Kudolfove srečke.....                       10   „ 20 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 125 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 228 , 50
kr
Loterij ne »recke 27. maja.
V Trstu:  10,     17,     18,     46, 87.
V Linci:   45,     34,     23,     31, 90.
Gospodu Franu Iv. Kvizdi, C kr. založniku v Korneuburgu.
Naroeujoč. /...p.-t no dopošiljatev Vašega mazila za kopita, dela o m i veliko veselje poročati, da sem z vpo-rabo Vašega mazila za k..pita pri svojem konji, kateri je Nlahoo ozko in muIio kopito imel. v kratkem času do-legel iikmho. gladko in y.«lravo kopito in še s tem ognil pri ozkih in suhih kopitih večkrat se ponavljajočemu \ nitju kopit; zatorej Vaše mazilo za kopita gorko priporočam kot iloliro izkazano in i/\rstno MredMtvo pri boleznih na kopitih.
V II o b e r a d o r t'n pri W i I f e r sdorfu, 1. dec. 1881.
Spoštovanjem
(217) .1  Hip IVriier. dipl. konjski zdravnik.
itfbll 1" P| zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
onimira v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
umetalne zobe in zobovje
dobro in brez bolečin.
(77—32)
Pri J. .Morilcu v Novej  vacii  pri  Rakeku so sprejme takoj
mladenič
12—16 let star, kateri žeii v kupčiji mešanega blaga učiti se ter je od dobre rodbine in vajen v računstvu, — Pogoji se zvedo pri dotičnem. (345—2)
Priporočilo. I
Podpisani usoja si p. n. občinstvu uljudno nazna- 4 njati. da je £
gostilno
na Marijinem trp, v lajerjevej hiši, vnlgo ..Niinioro roei",
prevzel. On toči Auerjevo marčno pivo vrček po 10 kr., isterska, bizeljska in dolenjska vina.
Tudi kuhinjo ima dobro oskrbljeno ter prevzema tudi goste, ki redno na kosilo hodijo. Za mnogo-brojno obiskovanje se priporoča
(3ö 2—1)
\ ;»<*<■ Štiipica,
gostilničar.
«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^
A V Ne in s k c j založnici (prej Edvard Hallberger) v Ntntgnrtu in Lipskn začne k.
ravnokar izhajati: P
davno pričakovana ilustrovana krasna izdava
oethejevih delj
z
več nego 800 ilustracij prvih nemških umetnikov, i
V ca. 85 bogato ilustriranih pošiljatvah a 50 vin. r
Ta zelo krasno ilnstriraua izdava (Joethejeva tekmuje po lepoti in ceni ^
z v istej zalogi izišlo in na daleč razširjeno krasno izdavo Schillorja, b katerej p-je pendant. Vse nem iko občinstvo je ne bode nič menj z veseljem pozdravljalo r kot ono in posebno na dest»t tisoče broječi lastniki Schillerjeve izdave.
]»rri zvezek — cena 50 vin. — je ravnokar došla k (850
J. Giontiniju. knjigarna v Ljubljani.
11 ?
r
r r
• < ^ ^^^^^^ ^tt^^^i -mrrrrrrrrrrrrrrrrr rrrrrv rrrm
Velike izgube,
katere je velika 1om«1oiik1c«, tovarna 'jMI sčctlos^uo  li i?siio opravo
Ood.c3.exid.gre Brotliers and Oomp.
imela pri zadnjem falimentu Glasgowske banke, so jo tako pretresle, da je sklenila svojo delavnico zapreti in v množini v zalogi ležečo, izvrstno, pri vseh razstavah z zlatimi medaljami odlikovano hišno opravo za četrti del fabnške cene popolnem prodati.
Jaz oieriram torej od gorenje prodajalniee pri meni komisijoniranih 2000 železnih postelj za odrastene (istinito lepo delo in nedosežen kine vsakega stanovanja in vsake sobe po čudovito ni/.kej ceni jeden po gld. 8.—, prej gld. 32.50).
1750 finih železnih, zelo lepih, lakiranih umivalnih miz velike trpežnosti, jedrni po gld. 6.— (prej gld. 24.—).
14i9 zelo masivnih, lepo bronsiranih, s 0 držaji, obešalnikov za obleko, a gld. 8.— (prej gld. 32.—).
1850 zelo lepo dvobarveno kostanjasto lakiranih, 130 cm. dolgih in 60 cm. širokih pol kositrenih postelj za otroke z zelo finimi zelenimi svilenimi mrežami, jedna po gld. 13.— (prej gld. 40.—).
Pismena naročila izvršujem tudi po jedino v izvrstnih ekseinplarih proti poštnej nakaznici. / {1«0—10)
F. BUGANYI,
elc3]po2rtrs.a, lalša,, Xja.xa.c3.stra.sse, XjS-wen.g-a.sse, "\7š7~le:n.
(Postelje so blizu take, kakor ta podoba.)
h i-
Ti —
aus
CO o
JvJ c
O
s"-2 i   i I
.- m
a o o
O .2
9_:
O       tU o
rt -c
si <u SC
PQ
i—.
I . .a
«Š rt 8 9
5 * m,
9 "zr-
trn
a ^
O. >-
s S si i, g
si m Sr e B
"" E s * ~
—     jO "
i   M f
d       . rt
ta   Ta. a
o
CO
d
. o
i S rt
rt
I *TM o *
jf.B s
s -r  to §
_  *D        v. ti
a 3    ^ ■=
-13
•a vs  S J 1
o M
o
It
o
) ««   O _. >
i N  S S
> «
> as ^ tu
o
i S s £
> CJ 1^
I      (N O
•T3 .2
"9 j§
a 'S .tr*
^1«
__r m
5? S,
'O
rt
5 2'E ts c Ä    —S 1
.f»*f I
, (N     ^5 d g
03       y-i *CJ
Vino na prodaj.
150 veder  dobrega naturnejca l>olen|ea iz
Gadove peči in Urezove proda po T*ft do 8'/2 gld.
Fran Horvat,
župan pri sv. Križi pri Kostanjevici (351—1) (Landstrass;.
Jzilatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Zoper j o tilto !
Radgostski
98 ti jff #• .z' it l it i en§
in
rožnovski maho-rastlinski culllički,
priporočajo se posebno
v za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko šiovilo prizTianskih pisem ra/.polagaj<> se v prepričanje.
Gospodu lekarjn J. s. .<■.., r,, v liožnovi!
Polčn vesolja Vam moram pri aedanjej svojej naročbi izrekati svojo najsrčnejšo zahvalo. Stanjo moje soproge pred kratkim časom se Hedanjim primerjajoč, moram sh čuditi čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, katero je uže dlje mučil pljučni in želodčni katar, je zaradi neprestanega kasljanja in slabega probavljanja neprestano hirala takö, da sem uže za trdno mislil, ka ima je-tiko, osobito, ker so je ta strašna bolozeu nekako napovedovala v slabem teku jedi, ponočnem znojenji, mrzlicah ter neprespanih noččh. Sorodnik, kateri je svoje dni bival v liožnovi in sojo ondi zdravil, me jo <>|.o/.onl na Vas čaj in na celtličke, in jaz sem sklenil, poskusiti tudi ta sredstva. In gledi Čuda! Kolik učinek v treh tednih! Moja soproga, bolj nalikujoča ogradim, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč dosU priklenena na posteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, poučiva jedi v slast, spi vse noči trdno, in kakor jo ostatijajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej popolnem ozdravi. Za-tnraj priporočam vsakemu, iuicjočeinu morebiti podobno bole/.en, da takoj upotreblja ta sredatva in pom.o-ejo mu izvestno. Izvolite uii daklo s poštnim povzetjem poslati še 2 zavitka čaja in v. škatljici inaho-rastliuskih eeltličkov.
Z vsem spoštovanjem so beležim Antou Crinale, fotograf v Gradci (Štajerska), Oeldorf, Heinrichova ulica 9. (13o —2;
Vaše blagorodje! Prosim, da mi blagovolite poslati dva zavitka svojega odličnega Radgonskega univerzalnega Čaja in štiri škailjice maho-rastlinskih eeltličkov in sicer prosim, da mi pošljete teh Bvežih zdravil čem prej možno s poštnim povzetjem.
Poštovanjeiu miau. IVI er grof Kulgarini. V KosBwaldu pri liöwersdortu 2.>. marca 1878.
Od toga po adravniikej rmaložbl In predpisih pripravljeni čaj, veja za Hdnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. nv. v. Jedna originalna šnatlja Božnovskih maho-rastlinskih eeltličkov SO kr. Za kolok in zavijanje pa IO kr. posčbe.
KailkohIm»»i uuiverzalitl ca} tri ICo/.iiovski utalio-raNtliuMli ■ »-.-l; liCki dobivajo se J edino le v lekarni Neicherta v ltožuovi na Morav-Hkt-m , in razpošiljajo se naročila na vse sttani proti poštnemu povzetju.
Daje pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalege sledeči lekarji: W. Mayr v LJubljani, W. König v Mariboru« 8. Mi tte Ibach in J. (Jej bok v Zagrebu, Barmherzige Brüder in A. N od ved v tiradei, A. Marek in J Kupferschmied v Celjl, 0. Uns s heim v Lipniei9 Carl Grab a eher v 9Iurau9 J. Illing v Kot 11- n m a ii n, W. T h u r n w a 1 d v Celovei.
Zalogre
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah matorijalne^a blaga. ya?~ »okior IlorHtovajediuo prava voda
za oči, prinjena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljeni« in vzdržanje vida v vsako j Btarosii; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišui ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno Bolzenje.
Izvirna steklenica z navodom za rabo velja TO kr., za kolek in zavoj IO kr. več
Prava so dobi samo naravnost iz lekarne v kopelišči Kožnavi.
¿1^- ltožnovNki cvet za •/.!> «•«*. hitro in trajno ozdravija putiko, trganje po udih in vsake vrste slaboBt v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj 1© kr. vec. Pravi so dobi Mamo naravnoat iz lekarne v Kožnavi (Moravska) .
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne'