ŠTEVILKA LETO XIV. 26. JUI «J 2013 CENA 1.60 EUR naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Volovska ruleta na 660 kolesarjev na 16. Pastirskem prazniku na 7. maratonu Alpe premagalo Menini končana prej kot v 2.000 metrov višinske razlike minuti STRAN 10 STRAN 20 Oglasi ODPAD G O CA, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.n. SKORNO PRI ŠOŠTANJU 64, 3325 ŠOŠTANJ Tel.: 041 242 829 VROČA NAGRADNA IGRA ZA VROČE POLETNE DNI Imate v vaših kleteh višek odpadnega materiala? IZPRAZNITE JIH! Vsaka fizična oseba, ki bo v času od 1.7.2013 do 14.9.2013 pripeljala na podjetje ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64 odpadni material, bo pridobila kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Osvojite eno izmed naslednjih vročih nagrad: - LCD TELEVIZOR -HLADILNIK -10 PRAKTIČNIH NAGRAD Nagradno žrebanje bo 16.9.2013 v prostorih podjetja ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64. I 2 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Več tujih jezikov - več znanja ali le več obveznosti?.....................4 Projekt Mozirske trate: Zdravnica odšla v Medvode, prostori ostajajo prazni........................................5 Nazarje: Jagros bo na Prihovi gradil trgovski center ... 6 Turistična sezona v Zgornji Savinjski dolini: Obisk odvisen od vremena, tudi pri tujih gostih se pozna vpliv krize..........7 Borut Pahor v Šmihelu nad Mozirjem: Predsednik spoznal delo mladega gospodarja na kmetiji.......................8 Letalski piknik na Zgornjih Pobrežjah: Krst novega letala............................................... 11 Ludvik Kričej iz Dele Življenje po notnem zapisu z godbo na pihala...............................................16 Nogomet na milnici v Radmirju: Spektakularni padci in atraktivne poteze .... 19 Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš Malo, zares malo je zakonskih novitet ali sprememb, ki bi v slovenskem parlamentu naletele na podporo vseh političnih strank oziroma vseh poslancev. Ena takšnih izjem je bila novela zakona o osnovni šoli, ki jo je državni zbor obravnaval po nujnem postopku, prinesla pa je obveznost poučevanja prvega tujega jezika od 2. razreda dalje, drugi tuji jezik pa ostaja izbirni in bo po novem na voljo tudi v drugi triadi. Podrobneje o vsebini novele poročamo v tokratni temi tedna, kjer navajamo tudi par komentarjev iz šolskih krogov, zato se na tem mestu v podrobnosti ne bom spuščal. Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da v globaliziranem gospodarskem prostoru postaja znanje tujih jezikov, vsaj angleščine, ne več pogoj ampak nekaj skoraj samo po sebi umevnega, kakor je to že nekaj časa obvladovanje osnovnih računalniških programov. Kdor ne zna uporabljati worda in ostalih programov iz Microsoftove pisarne ter elektronske pošte, se danes na trgu dela uvršča med nekonkurenčne. Glede na to, da naša dolina meji na nemško govorečo Avstrijo, mi nikoli ni bilo povsem jasno, zakaj se v mozirski osnovni šoli nismo učili nemščine. Menda zato, so nam razložili, ker je angleščina »svetovni« jezik in so ti z njo odprta vrata na vseh kontinentih. Ja, bo držalo, toda dejstvo je, da sta Nemčija in Avstrija (skupaj) največji zunanjetrgovinski partnerici Slovenije; na njune trge prodamo skoraj tretjino celotnega izvoza, zato je znanje nemščine velika prednost. Delam primerjavo z regijami ob italijanski meji. Kar nekaj ljudi sem v minulih letih spoznal od tam, a med njimi ni nikogar, ki ne bi znal italijansko. Logično. Tako kot bi bilo logično, da bi se v naših šolah otroci učili tudi nemško. V uvodu omenjena zakonska novela to omogoča kot opcijo oziroma izbirni predmet, kar je načeloma v redu, vprašanje je le, zakaj šolska stroka tako niha med takimi in drugačnimi ureditvami, če pa se ve, kaj je dobro in kaj ne. Nekoč so rekli, da kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, nekateri pa še vedno razmišljajo na način kot eden od Slovencev v naslednji šali. Nemški turist sreča Slovenca in ju v nemščini vpraša, kje je pošta. Slovenca odkimata, ker ne razumeta jezika. Turist ponovi vprašanje v angleščini, toda Slovenca zmoreta zgolj izdaviti, da ne razumeta. Turist poskusi še v španščini, a znova brez uspeha. Razočaran se odpravi naprej. Slovenca se spogledata in prvi pravi: »Vidiš, če bi midva znala kakšen tuj jezik, bi mu lahko pomagala!« Drugi pa mu odvrne: »Daj no, Nemec je znal tri jezike, pa mu ni nič pomagalo!« KAKŠEN TUJ JEZIK NEKI, SAJ ŠE SLOVENCEV NE RAZUMEM VSEH... ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 27, 5. julij 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gra-cer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 3 Tema tedna OSNOVNOŠOLCI BREZ OBVEZNEGA DRUGEGA TUJEGA JEZIKA Več tujih jezikov - več znanja ali le več obveznosti? Sredi poletnih šolskih počitnic, 15. julija, so poslanci brez glasu proti izglasovali novelo zakona o osnovni šoli (novelo), ki med drugim preureja poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. Šolsko ministrstvo je predlagalo enoletni zamik začetka izvajanja obveznega poučevanje prvega tujega jezika od 2. razreda dalje, drugi tuji jezik pa ostaja izbirni predmet, torej neobvezen, bo pa po novem na voljo tudi v drugi triadi. DRUGI TUJI JEZIK NIC VEC OBVEZEN Osnovnošolci se s prvim tujim jezikom, običajno angleščino, prvič obvezno srečajo v četrtem razredu, učenja drugega obveznega tujega jezika pa se je 14.600 slovenskih osnovnošolcev v minulem šolskem letu lotilo v sedmem razredu. 159 slovenskih osnovnih šol je bilo namreč vključenih v poskusni program uvajanja drugega obveznega tujega jezika. Sredi julija sprejeta novela vse skupaj spet postavlja na glavo oziroma spreminja začrtane smernice osnovnih šol. UČENJE PRVEGA TUJEGA JEZIKA SE ZAMIKA Prejšnja vlada je načrtovala, da bi se s prihodnjim šolskim letom prvi tuji jezik začel postopoma uveljavljati že v prvem razredu, nadaljevalo pa bi se tudi postopno uvajanje obveznega drugega tujega jezika od 7. do 9. razreda. A kar je držalo konec minulega šolskega leta, se med poletnimi počitnicami spreminja. Obveznost poučevanja prvega tujega jezika se zamika za eno šolsko leto in en razred pozneje, zato se bo postopoma ter za drugo-šolce začela izvajati v šolskem letu 2014/2015; tuj jezik bo zanje postal obvezen šele v šolskem letu 2016/2017. Od leta 2015 dalje se bodo prvošolci v pouk tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta lahko vključili prostovoljno. Učenci druge triade se bo- Lilijana Bele, ravnateljica OŠ Gornji Grad: »Za sodelovanje v projektu smo se odločili, ker imamo strokovni kader in ker je bil do tedaj pouk izbirnega jezika nemščine zelo dobro obiskan. Za prvo generacijo ob vključitvi smo potrebovali stoodstotno soglasje staršev učencev, ki so s projektom začeli, potem je šlo samodejno, brez ponovnih soglasij staršev. Posebnih težav ali kakšnega nerganja glede učenja tega jezika, povečane obveznosti za učence ali očitkov o prezahtevnem delu pri tem dodatnem predmetu nismo zaznali. Učiteljica je kljub obveznosti poučevala po principu izbirnosti. Ponujala je dovolj in več, posameznike, ki so morda imeli težave, je spodbujala in jim nudila ustrezno pomoč, podporo in razumevanje. Ocene pri tem predmetu so primerljive z ostalimi, negativnih ni. Otroci so izjemno sposobni naučiti se jezikov - tudi načrtovanja glede uvajanja poučevanja niso kar na pamet - vse temelji med drugim tudi na razvojni stopnji in danostih za učenje otrok v določenem starostnem obdobju. Malce me sicer bega potiskanje učenja prvega jezika navzdol, v 1. oziroma 2. razred, saj je nemalokrat slišati misel, da taki mali še slovensko ne znajo dovolj dobro, kaj šele kaj drugega. Včasih je to povsem res, res pa je tudi, da je poučevanje tujega jezika odvisno od načina in metod učitelja, ki »dozira« v skladu s stanjem in zmožnostmi učencev, jih spremlja, delo diferencira in upošteva raznolike sposobnosti.« do po novem lahko od šolskega leta 2014/2015 dalje prostovoljno vključili v pouk izbirnih predmetov, med katerimi bo morala šola obvezno ponuditi tudi drugi tuj jezik. UVAJANJE ZA ŠOLE V PROJEKTU OSTAJA Projekt postopnega uvajanja obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole je v minulem šolskem letu izvajalo 159 sloven- ga tujega jezika v osnovnih šolah zakrožila v javnosti, je dvanajst slovenskih osnovnih šol podalo pobudo proti temu sklepu. Pri tem so jih podprle vse ostale osnovne šole, ki so sodelovale pri projektu uvajanja. Poteza šolskega ministrstva je po njihovem mnenju v nasprotju z evropskimi smernicami, ki narekujejo učenje vsaj dveh tujih jezikov v osnovni šoli. Pobudniki so prepričani, da gre le za navidezno var- Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Nazarje: »Glede na trende današnjega sveta in Evropske unije, ki stremi k doseganju tako imenovane formule M+2, kar pomeni znanje materinščine in še dveh tujih jezikov, predvsem pa glede na to, da bo prihodnost današnjih generacij osnovnošolcev odvisna tudi od znanja tujih jezikov, smo se tudi na Osnovni šoli Nazarje odločili, da pristopimo k projektu uvedbe obveznega drugega tujega jezika v 7. razredu. Osnova za pristop k projektu je bilo soglasje staršev bodočih sedmo-šolcev in pokazalo se je, da je tudi na njihovi strani prisoten velik interes za uvedbo obveznega drugega tujega jezika, saj so soglasno sprejeli predlog in ga s podpisi še podkrepili. V šolskem letu 2012/2013 so bili naši sedmo-šolci tako deležni obveznega drugega tujega jezika - nemščine. Poučevanje je bilo načrtovano na sproščen in zabaven način, učenci naj bi prve korake k znanju drugega tujega jezika naredili z uporabo čim bolj pestrih in zanimivih metod in oblik dela, pri čemer naj bi jezik vsaj v začetni fazi »zaznavali« z večjim poudarkom na slušnem in govornem področju. Prebili smo led in premagali nekaj začetnih strahov. Ob zaključku šolskega leta ugotavljamo, da smo bili pri tem uspešni; uspešno smo izpeljali projekt, učenci so usvojili zastavljene cilje in dosegli predpisane standarde znanja. Povratne informacije s strani učencev in njihovih staršev so izredno pozitivne, kar je potrditev, da je bila naša odločitev za uvedbo obveznega drugega tujega jezika ustrezna.« skih osnovnih šol. Slednje bodo z uvajanjem drugega tujega jezika v obvezen pouk v prihodnjem šolskem letu lahko nadaljevale, učenci tretje triade pa bodo drugi tuj jezik lahko tako kot doslej izbrali v okviru obveznih izbirnih predmetov. Novela za tretjo triado predvideva tudi možnost pouka tretjega tujega jezika. EVROPA NAREKUJE UČENJE DVEH TUJIH JEZIKOV Že junija, takoj potem, ko je novica o ukinjanju obveznega druge- čevanje v proračunu in hkrati podcenjevanje jezikovnih sposobnosti otrok, ki bodo zaradi tega prikrajšani pri iskanju poslovnih priložnosti v prihodnosti. Šolsko ministrstvo navedene trditve zavrača z razlago, da imajo otroci s sprejetjem novele le še večje možnosti učenja tujih jezikov v osnovni šoli, hkrati pa v učenje tujih jezikov ne bo prisiljen nihče, ki tega ne zmore ali pa več tujih jezikov glede na svoje izobraževanje po osnovni šoli ne potrebuje. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Iz občin KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN Letni načrt zdravstvenega doma bodo potrjevali občinski sveti Na koordinaciji v Gornjem Gradu so županja in župani zgornjesavinjskih občin obravnavali osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in osnutek Odloka o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom (ZZD) Nazarje. Seznanili so se tudi z letošnjim programom dela in finančnim načrtom ZZD. Pripravljavec odlokov Boštjan Brezovnik iz inštituta Lex Localis je bil odsoten, zato je osnutka odlokov predstavila nazarska županja Majda Podkrižnik. Gre za čistopise, ki so jih občinski sveti že obravnavali v prvem branju in nanje po- dali pripombe. Direktorica občinske uprave Občine Rečica ob Savinji Majda Potočnik je opozorila, da njihove pripombe v tokratnem čistopisu niso upoštevane. V osnutku je poslovodna in strokovna funkcija predvidena v eni osebi. Darja Es, vršilka dolžnosti direktorice ZZD, je ob tem povedala, da sta lahko omenjeni funkciji po zakonu ločeni ali združeni. Predlagala je, da se v aktu dopusti obe možnosti, kar bi zaradi kadrovskih težav v dolini omogočilo razpis ločenih funkcij. O tem se bodo občine še dogovorile, pripombe pa mora pripravljavec vnesti v čistopis. Šele tako dopolnjeni osnutki bodo lahko šli v drugo branje na občinske svete. Darja Es je ob predstavitvi plana dela za 2013 prisotne seznanila s številnimi omejitvami in težavami, s katerimi se srečujejo v zavodu. Kljub temu je plan naravnan tako, da izgube ne bo. Povedala je tudi, da morajo zdravstveni zavodi letos prvič izdelati polletno bilanco, kar zaradi pomanjkanja podatkov od zdravstvene zavarovalnice predstavlja svojevrsten izziv. Dodala je še, da bo plan predstavljen tudi na občinskih svetih. Letos morajo namreč občine prvič potrjevati finančne plane zdravstvenih domov. Če plan ni potrjen, ministrstvo zdravstvenemu domu sredstva v prihodnjem letu zniža za tri odstotke. Marija Lebar PROJEKT MOZIRSKE TRATE ZOPET OBSTAL Zdravnica odšla v Medvode, prostori ostajajo prazni Stavba, ki jo na Mozirskih tratah gradi Jurij Maleševic oziroma podjetje Interdesign Group, je bila sprva namenjena varstveno delovnemu centru, a so dogovori med investitorjem in bodočimi uporabniki padli v vodo. Maleševic je nato stavbo ponudil Marti Macedoni Lukšič, priznani strokovnjakinji za avtizem, in se z njo dogovoril, da bo v njej zaživel mednarodni center za osebe s posebnimi potrebami, v okviru katerega naj bi deloval tudi inštitut za avtizem in sorodne motnje, a je tudi ta dogovor očitno že stvar preteklosti. Po poročanju Dnevnika Macedoni Lušičeva trdi, da mozirski center ni bil pravočasno dokončan, zato je odstopila od pogodbe. Drugačnega mnenja je investitor, ki je prepričan, da ga je zdravnica izigrala. Med drugim mu je izstavila račune za svoje delo, čeprav je sploh ni bilo v Mozirju. Macedoni Lukšičeva je konec maja kljub negativnemu mnenju zdravstvene zavarovalnice dobila koncesijo za obravnavo otrok in odraslih z avtizmom, a programa ne izvaja v Mozirju, kot je bilo načrtovano, ampak v zdravstvenem domu Medvode. Maleševic in Macedoni Lukšičeva sta še februarja v Mozirju zatrjevala, da težave pri pridobivanju koncesije ne bodo vplivale na njeno delo v objektu na Mozirskih tratah, saj sta sklenila javno-zasebno partnerstvo. Zdravnica je kasneje koncesijo dobila, zalomilo pa se je drugje. Po njenih besedah zato, ker prostori niso bili dokončani v dogovorjenem roku, medtem ko investitor trdi, da zdravnica ni vla- gala v prostore in izvajala dejavnosti. V aprilu je tako prišlo do razdrtja pogodbe, zdravnica pa je najela prostore v zdravstvenem domu Medvode, kjer sedaj opravlja dejavnost. Kakšne načrte ima investitor s praznim objektom v Mozirju, do zaključka nismo uspeli izvedeti, saj se na naše telefonske klice ni odzval. Prav gotovo bo trenutna situacija vplivala na načrte, ki jih ima Maleševic z nadaljevanjem gradnje socialnega naselja Mozirske trate. Zgrajeni stavbi naj bi se v prihodnosti namreč pridružilo še več drugih objektov. Štefka Sem OBČINSKI SVET NAZARJE Potrdili letošnji proračun in občinska priznanja Na zadnji seji občinskega sveta je nazarska županja Majda Podkrižnik svetnikom predstavila izvajanje letošnjega proračuna. Svetniki so se seznanili s predlogi komisije za priznanja in odlikovanja ter jih potrdili. Zaradi odsotnosti računovodkinje Branke Tevž je poročilo o izvrševanju proračuna za obdobje prvih šestih mesecev podala županja. Svetniki bistvenih pripomb niso imeli in so soglasno sprejeli sklep, da se poročilo potrdi. O tem, kako je prispele predloge za občinska priznanja za letošnje leto obravnavala komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, je poročal njen predsednik Miro Brezovnik. V razpravi na občinskem svetu je bilo nekaj razhajanj glede zavrnjenih predlogov, ob koncu pa je občinski svet sprejel sklep, da se podelijo dva zlata, en srebrni in en bronasti grb občine. Ob občinskem praznovanju v septembru bodo podeljena tudi županova priznanja. Marija Lebar Stavba na Mozirskih tratah kljub lepim načrtom še vedno sameva. (Foto: Miran Uratnik) Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 5 Gospodarstvo NAZARJE Jagros bo na Prihovi gradil trgovski center Na zadnji seji je nazarski občinski svet razpravljal tudi o predlogu sprememb odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone (IOC) Prihova. Pobudo za spremembe sta podali gospodarski družbi Pfeifer in Jagros. Občinski svet je predlog potrdil, kar pomeni, da se izvajanje postopka za spremembe lahko prične. Kot je povedala poročevalka Lucija Poličnik z Medobčinskega urada za okolje in prostor, se je lastništvo na območju IOC Prihova lani in letos spremenilo, in sicer del sedaj pripada podjetju Pfeifer, podjetje Jagros pa je odkupilo nepremičnine od podjetja Gamit. Območje bivšega Elkroja je v veljavnem odloku opredeljeno kot območje proizvodnih dejavnosti, predlog pa je, da se opredeli tudi za izvajanje drugih dejavnosti. Poleg tega želi novi lastnik na tem območju zgraditi večji objekt, kot je predviden oziroma dovoljen v sedanjem občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN). Na osnovi navedenih pobud je občina pripravila predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, ki so ga svetniki potrdili in s tem prižgali zeleno luč za nadaljevanje postopka sprememb v OPPN. Marija Lebar Franc Jager, direktor podjetja Jagros iz Podplata v občini Rogaška Slatina, nam je povedal, da so letos odkupili zemljišče in zgradbo v IOC Priho-va od družbe Gamit. Zgraditi nameravajo trgovski center, kjer bodo na okoli 2.000 kvadratnih metrov ponudili živilski, tekstilni in tehnični program. Ob tem je Jager izrazil obžalovanje, da so naleteli na administrativne ovire, ki so po njegovem mnenju nepotrebne. Podjetniku, ki želi investirati, pridobivanje dokumentacije jemlje energijo, čas in denar. »Žal smo v Sloveniji še vse prevečkrat bolj papeški od papeža in se togo držimo neživljenjskih predpisov, pri tem pa pozabljamo, da gre za razvoj in tudi za kakovostna delovna mesta,« je kritičen Franc Jager. Pridobivanje ustreznih podlag za gradnjo trgovskega centra bo po njegovem začetek investicije zavleklo vsaj za pol leta. SLOVENSKO ZADRUŽNIŠTVO Bo novi zakon bolj spodbuden za ustanavljanje zadrug? Sredi julija se je prvič sestala delovna skupina državnega zbora, ki naj bi pripravila zakon o spodbujanju zadružništva. Ta naj bi bil bolj stimulativen za ustanavljanje zadrug, tudi takih, s katerimi v naši državi še nimamo izkušenj, v tujini pa delujejo dobro že dolga desetletja. V Sloveniji poznamo predvsem zadruge s področja kmetijstva in gozdarstva, nekaj pa je stanovanjskih zadrug. V zgodovini so bile pri nas med zelo dejavnimi zadružne posojilnice, v tujini pa zadruge uspešno delujejo tudi na drugih področjih, kot je na primer sociala, dobro se obnesejo tudi proizvodne in delavske zadruge ter različne kooperative. ZADRUGE DELUJEJO DOLGOROČNO Bistveno pri zadrugi je, da so člani vlagatelji kapitala, torej lastni- 6 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 ki, hkrati pa upravljavci in poslovni partnerji. Njihov namen je torej drugačen kot v klasični kapitalski gospodarski družbi, katere cilj je čim višji dobiček v čim krajšem času. Zadružni namen je dolgoročno in stabilno izpolnjevanje ekonomskih interesov in zagotavljanje delovnih mest svojim članom. PRIKRAJŠANE ZA PODJETNIŠKE SPODBUDE Težava pri ustanavljanju ali bolje rečeno pri financiranju zagona zadrug v Sloveniji je, da zadruge ne sodijo v okvir zakona o gospodarskih družbah. Po zakonu o zadrugah se slednje primarno ne ukvarjajo s podjetništvom. Ker je njihova naloga predvsem ta, da skrbijo za koristi svojih članov, niso upravičene do spodbud in ugodnosti, ki so namenjene podjetništvu. ZADRUŽNIŠTVO PRIDOBIVA NA VELJAVI Zadruge po Evropi so se izkazale v zadnjih (kriznih) letih in za razliko od gospodarskih družb večinoma niso odpuščale delavcev. V Španiji in Italiji so že pred desetletji sprejeli ustrezno zakonodajo, ki zadrugam omogoča ne samo pre- živetje temveč solidne ekonomske pogoje. Tako na primer baskovsko združenje zadrug Mondragon zaposluje okrog sto tisoč ljudi. Prav zato zadružništvo v Evropi pridobiva na veljavi in mnoge države prilagajajo področno zakonodajo. Tudi v ZDA je v proceduro vložen nov predlog zakona o odpiranju novih delovnih mest z zadružništvom. POT DO NOVIH DELOVNIH MEST? Poleg spremembe zakonodaje bi bilo v Sloveniji potrebno razmisliti tudi o ustanovitvi sklada za poroštva. V tak sklad, na primer v Italiji, največ vplačujejo zadruge same, pri tem pa so deležne precejšnjih davčnih olajšav. Kot omenjeno, se je delovna skupina za pripravo zakona sestala šele prvič. Na to, kakšen bo predlog zakona, bo potrebno še malce počakati. Morda bi kazalo o zadružnem organiziranju, ko teče beseda o novih delovnih mestih, razmišljati tudi v Zgornji Savinjski dolini. Marija Lebar www V ustanovitvi zadruge so našli svojo rešitev delavci propadlega novomeškega podjetja Novoles. Skupaj z Gozdnim gospodarstvom Novo mesto so ustanovili delavsko zadrugo Novi Novoles. Na ta način nameravajo obuditi lesno predelavo in ustvariti okoli 130 delovnih mest. Tržišče naj bi imeli že zagotovljeno, prav tako že imajo sklenjen dogovor z Delavsko hranilnico o kreditu za zagon proizvodnje, a se je zataknilo pri državnem poroštvu, ki ga lahko zagotovita SID banka ali podjetniški sklad. Tovrstna poroštva so mogoča po zakonu o podpornem okolju podjetništva, iz katerega pa so zadruge izvzete. i - Člani zadruge so osebe, ki v njej niso udeležene le s kapitalskim vložkom, ampak z zadrugo tudi poslovno sodelujejo. Zato je zadruga tesneje povezana s članstvom in v primerjavi z drugimi organizacijskimi oblikami v večji meri omogoča poslovanje po načelih trajnostne-ga razvoja. Zadruga omogoča članom demokratično upravo, članstvo je prostovoljno, član ob morebitnem izstopu prejme izplačan delež. Gospodarstvo TURISTIČNA SEZONA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI NA VIŠKU Obisk odvisen od vremena, tudi pri tujih gostih se pozna vpliv krize Kako uspešna bo letošnja poletna turistična sezona v Sloveniji, je še prehitro ocenjevati, a prvi podatki kažejo na dobro zasedenost. Veliko zanimanja je za počitnice na slovenski obali, dobro zasedena so naravna zdravilišča. Tudi v naši dolini so turistični ponudniki v svojih napovedih optimistični, dejstvo pa je, da na obisk neposredno vpliva vreme. V Hotelu Planinka na Ljubnem ob Savinji so po besedah direktorice Helene Bizjak Žerovnik zadovoljni, saj je število obiskovalcev v prvih šestih mesecih preseglo pričakovanja: »Hotelske nastanitve so lepo zasedene, gostje v povprečju koristijo dve nočitvi. Visoka turistična sezona se na Ljubnem začne s Flosfestom in se nadaljuje s Flosar-skim balom. V tem času pričakujemo tudi več enodnevnih gostov, ki bodo prišli poskusiti naše jedi in slaščice.« NA SOLČAVSKEM NAJVEČ SLOVENSKIH TURISTOV »V juliju je obisk Solčavskega malenkost boljši kot lani, meseca maj in junij pa sta bila po obisku slabša kot lansko leto. V mesecu juliju smo imeli največ obiska iz Slovenije, sledijo gostje iz Izraela, Nizozemske, Nemčije, Belgije, Velike Britanije. Gostje pri nas iščejo predvsem informacije o našem območju, navadno si pogledajo razstavo o Solčavskem, nato pa še kupijo kakšen spominek,« so povedali v Centru Rinka, kjer nimajo pregleda nad številom stacionarnih gostov po turističnih kmetijah. TUDI PRI TUJCIH SE POZNA KRIZA So pa stacionarni gosti v kampu Menina, kjer lastnik Jure Kolenc poudarja, da se tudi pri gostih, ki so predvsem tujci in le v manjšem številu Slovenci in bivajo v prikolicah ali pa so nastanjeni v njihovih hišicah, pozna kriza: »Kamp je konec julija zaseden pet odstotkov slabše kot lani v istem obdobju. Gostje izkoristijo Savinjo in naše jezero, vse manj pa posegajo po dodatni ponudbi in rekreaciji, ki jo nudi kamp.« LETNI OBISK GOLT ŠE VEDNO MOČNO ZAOSTAJA ZA ZIMSKIM Po prvih šestih mesecih poslovanja se v hotelu Golte lahko pohvalijo, da beležijo rast števila gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani. »Ker smo še vedno znani predvsem kot smučarski center, je slika v zimskem času nekoliko drugačna. V mesecih januar in februar smo v hotelu dosegali 90-odstotno zasedenost, v decembru 60-od-stotno, medtem ko sta marec in april za stacionarne goste nekoliko manj zanimiva in je bila zasedenost le 30-odstotna,« je povedala Polona Skok in poudarila, da med gosti še vedno prevladujejo Slovenci, tujcev je približno četrtina. LOKALNE ZNAMENITOSTI PRESLABO OZNAČENE Tako Helena Bizjak Žerovnik kot Jure Kolenc sta kritična do dostopnosti in urejenosti kulturnih ter naravnih znamenitosti v dolini. Menita, da bi jih morale pristojne službe bolje urediti in označiti. Prepričana sta, da bi se v tem primeru obisk povečal, prav tako bi bilo potrebno več vložiti v povezovanje turističnih ponudnikov ter promocijo naše doline. Marija Šukalo Naša anketa Kje ste ali še boste dopustovali letos? Poletje je tu in z njim tudi vrhunec dopustniške sezone. Nekateri ste se že pred časom odločili, kje boste preživeli letni oddih, nekateri pa tega še danes ne vemo. Kakšen dopust so izbrali nekateri znani Zgornjesavinjčani? Kristina Golob, Robanov Kot Letos smo si s starši privoščili malo daljši dopust na Murterju, kjer sem se spočila od številnih obveznosti. Opravila sem namreč maturo in sprejemne izpite. Do pričetka študijskega leta bom čas posvetila prijateljem, ki me bodo obiskali, in jim raz-kazala lepote Solčavskega. Verjetno se bom s prijateljicami podala še na kakšno popotovanje. tovanja. Spakiram potrebščine v nahrbtnik in se podam v neznano. Letošnje poletje bom več ali manj posvetil delu in učenju, jeseni pa se bom odpravil na daljše potovanje. Ne maram lenobnega dopustovanja, kjer bi cele dneve poležaval in »kradel bogu čas«. Dopust je treba izkoristiti, da si razširiš obzorja, saj s spoznavanjem različnih krajev in kultur bogatiš duha. Franjo Naraločnik, Ljubno ob Savinji Doma se ukvarjamo s turistično dejavnostjo, poleg tega sta tu še Flosarski bal in občinski praznik, zato redko uspem izkoristiti poletje za do-pustovanje. Letos sem naredil izjemo in se na priporočilo prijateljev podal v Italijo in užival v lepotah Toskane. Dopust v tujini je bil izjema, najraje se podam na slovensko obalo, in sicer v Izolo, kjer preživim čas s prijatelji. Vera Pečnik, Pusto Polje V juliju se bom odpravila na duhovni dopust v Žičko kartuzijo, da najdem malo miru. Nato se bova z možem in vnukom odpravila v Strunjan in pozneje še v Izolo v hotel Delfin, ki ga moram testirati, da ga bom lažje priporočila našim upokojencem. Sicer pa sem na dopustu vedno rada tam, kjer se lahko rekreiram. Tatjana Bezovšek, Mozirje Sem človek trenutnega navdiha in ne delam velikih načrtov za dopust. Zaradi narave dela si nekajkrat na leto raje privoščim podaljšan vikend. Pred kratkim sem se podala v Šargansko osmi-co, kjer sem si ogledala ozkotirno železnico. Če se odpravim na morje, je z mano nepogrešljiv kos prtljage dobra knjiga in poležavanje na plaži izkoristim za branje. Marko Janko, Mozirje Dopusta ne planiram dolgo vnaprej. Odločam se sproti, ko se pojavi prilika za zanimivo potovanje. Najraje grem v hribe, vsako leto tudi na morje. V preteklosti sem večinoma obiskoval morska letovišča, kjer je dobro poskrbljeno za zabavo mladih. Zadnja leta so mi pri srcu avanturistična po- Toni Drobež, Gornji Grad Prav v teh dneh se s punco odpravljava v Vodice, kjer je veliko zabave, lepe plaže in veliko dalmatinske glasbe. Sam namreč zelo uživam v dalmatinskem melosu. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 7 Organizacije, Iz občin BORUT PAHOR V SMIHELU NAD MOZIRJEM Predsednik spoznal delo mladega gospodarja na kmetiji Na povabilo Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije je predsednik republike Borut Pahor 18. julija v okviru projekta Skupaj spodbujajmo drug drugega obiskal kmetijo Goličnik v Šmi-helu nad Mozirjem. Na kmetiji, ki jo je pred dvema letoma prevzel mladi gospodar Boštjan Goličnik, se mu je pridružil minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan. Ob 20. obletnici Zveze slovenske podeželske mladine aprila letos so predstavniki zveze pred- sednika in ministra povabili, da se bolje seznanita s položajem in prihodnostjo mladih gospodarjev v kmetijski panogi. Borut Pahor je vabilo sprejel in se z ministrom Židanom prejšnji četrtek že zgodaj zjutraj pripeljal v Šmihel. Po pogovoru z mladim gospodarjem so se že pred pol šesto uro zjutraj vsi skupaj podali na molžo v hlev. Najprej je molzel minister in po besedah Boštjana Goličnika delo dobro opravil. Predsednik se je v tem času lotil čiščenja hleva. Predsednik republike Borut Pahor je pokazal, da je vešč dela z motorno žago. (Foto: Benjamin Kanjir) Po molži je bilo potrebno živino odgnati na pašo, teličke pa podojiti. Tudi to obiskovalcema ni povzročalo nobenih težav. Po jutranjem okrepčilu jih je gospodinja odpeljala v hišo, kjer je Pahor zamesil kruh za dnevno peko. Delo je bilo naporno, saj je moral zame-siti testo iz enajstih kilogramov moke. Ob gnetenju je priznal, da si je predstavljal, da je to delo bistveno lažje. Sledilo je žaganje in cepljenje drv. Predsednik je pokazal, da je vešč dela z motorno žago. Ko so bila debla prežagana, se je lotil še cepljenja. Gospodar mu je razložil, kako se varno ravna s traktorskim cepilcem, nato pa mu pri delu asisti-ral. Pridružil se jima je tudi predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Rok Roblek. Kasneje je predsednik pomagal še pri prestavljanju ograje za pašo živali, nato se je lotil košnje in spravila krme. V Šmihelu se je mudil do sredine popoldneva, ko je odšel na nove obveznosti. S 26-letnim gospodarjem Boštjanom se je veliko pogovarjal o problemih, s katerimi se srečuje na domačiji. Z ministrom Žida-nom sta mu pozorno prisluhnila in oba obljubila pomoč. Minister je dejal, da si bo po tej izkušnji še bolj prizadeval za dodeljevanje subvencij mladim gospodarjem na kmetijah, ki so pripravljeni prevzeti veliko odgovornost vodenja posestev. Benjamin Kanjir SOLČAVA Odpravljanje posledic poplav bo še trajalo Na julijski seji je solčavski občinski svet med drugim obravnaval tudi problematiko odpravljanja posledic lanskih novembrskih poplav. Sanacija ne poteka tako, kot bi morala, zato so na sejo povabili vodjo oddelka območja Savinje z Agencije RS za okolje (AR-SO) Alenko Zupančič. Govorili so tudi o nadaljevanju investicijskega vzdrževanja brežine Savinje pri zadružnem domu. Kot je uvodoma povedal župan Alojz Lipnik, Solčavo poplave prizadenejo približno vsakih deset let, a kot kaže, so za sanacijo vedno prej na vrsti druge občine oziroma kraji v Sloveniji. Prva faza skupnega projekta ureditve brežine pri zadružnem domu, izvedena lani, je pripomogla, da novembra Savinja ni prestopila struge tudi v centru Solčave. Ker je v solčavskih vodotokih veliko naplavin, pregrade pa so zasute, je strah občanov pred jesenskim deževjem povsem upravičen. Alenka Zupančič je povedala, da ima koncesijo za redno vzdrževanje Savinje podjetje Ni- Sanacija škode po poplavah je odvisna predvsem od državnih sredstev, je pojasnila Alenka Zupančič. (Foto: Marija Lebar) vo, vendar mu je država dovoljenje podaljšala le za eno leto, saj predvideva ustanovitev javnega podjetja. Če pride do poplav, podjetje Nivo popiše škodo in naredi plan za odpravo posledic. Poplave novembra lani so prizadele 27 občin od 34, kolikor jih spada pod celjsko enoto ARSO. Samo v Solčavi je bila škoda na vodotokih ocenjena na 1,5 milijona evrov. Vlada je pripravila petletni načrt sanacije posledic poplav. Z letošnjim rebalansom so znižali sredstva za eno tretjino. Odprava posledic poplav na vodotokih v Solčavi je planirana za obdobje 2014-2017. V okviru intervencijskih del je bilo v Solčavi izvedeno čiščenje pregrad in struge Savinje v centru Solčave. Svetniki so na Zupančičevo naslovili več vprašanj in pripomb. Na koncu so sprejeli sklep, da si predstavniki občine in enote ARSO skupaj ogledajo najbolj kritična mesta na vodotokih, ki jih je potrebno nemudoma sanirati. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Organizacije OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Skladišče na voljo vsem Stiske socialno ogroženih družin in posameznikov tudi v Zgornji Savinjski dolini naraščajo. Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Zgornje Savinjske doline zato tudi v poletnem času ne miruje in poskuša pomagati z razpoložljivimi sredstvi. V ta namen v Mozirju v pritličju stavbe Partizan deluje skladišče z rabljenimi oblačili in obutvijo, kjer lahko vsakdo zase in za svoje bližnje poišče potrebne kose tekstila in obutve. Vsak privarčevani evro veliko pomeni, zato se ponudbe skladišča poslužuje veliko ljudi. Po oceni Ilke Kramer Marolt, sekretarke OZ RK, skladišče v povprečju vsakič obišče okoli deset ljudi, ki pa ne vzamejo oblačil le zase, ampak tudi za svoje družinske člane. Kramer Maroltova zadovoljna ugotavlja, da so se njihovi uporabniki navadili na sistem ponudbe, ki je bil vpeljan po lanski selitvi v primernejše prostore. Sami namreč ne morejo brskati po policah, ampak jim kose oblačil ter obutve, po katerih povprašujejo, ponudi prostovoljka, ki dela v skladišču. Tako police ostanejo urejene, uporabniki pa hitreje dobijo želene artikle. Večinoma povprašujejo po udobnejših oblačilih za vsak dan, se pa v ponudbi skladišča najdejo tudi oblačila za bolj posebne priložnosti. Najpogosteje primanjkuje večjih konfekcijskih številk, drugače pa je skladišče zelo dobro založeno. Skladišče je za uporabnike odprto vsak prvi in tretji torek v mesecu med 9:00 in 11:00 ter vsako prvo sredo v mesecu med 14:00 in 16:00. Ljudje pogosto prinašajo rabljena oblačila, ta pa so v primerjavi s preteklimi leti v boljšem stanju. Umazani, strgani in drugače poškodovani kosi tekstila in obutve namreč ne sodijo na police, zato so jih delavke v skladišču primorane zavreči. To lahko za sabo potegne določene stroške, ki seveda niso dobrodošli. OZ RK je redno delitev prehrambenih paketov že izvedlo, še vedno pa imajo nekaj paketov s hrano za tiste, ki bi se v tem času znašli v socialni stiski. Dodatne informacije na tel. št.: 839 25 90 ali 051 640 590. Pakete z rabljenimi oblačili lahko ljudje pripeljejo kadarkoli med ponedeljkom in petkom ter jih pustijo na hodniku pred vrati skladišča. Včasih se v ponudbi najde tudi lepo ohranjena posoda in brisače, posteljnina, igrače ... Ne sprejemajo pa pohištva in drugih večjih izdelkov, saj so prostorske kapacitete skladišča omejene. Tatiana Golob ČEBELARSKI CENTER LUČE Kako zatirati varojo in pripraviti na zimo Malo več kot leto je minilo, odkar je bil v Lu-čah čebelarski center uradno predan namenu. Služi kot učni čebelnjak učencem, ki obiskujejo čebelarski krožek na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah, primeren pa je tudi za različne sestanke, srečanja in izobraževanja. Nedavno je Čebelarska zveza (ČZ) SAŠA v centru pripravila srečanje čebelarjev, ki je imelo izobraževalni pa tudi družabni namen. Kot je povedal predsednik ČZ Ivan Čopar, v zvezi razmišljajo, da bi srečanje postalo tra- dicionalno. V prvem delu srečanja je potekala delavnica, na kateri je čebelarski mojster Marko Purnat udeležencem prikazal zatiranje čebeljega zaje-dalca varoje na sonaraven način s kislinami. Terenski svetovalec Franjo Podrižnik je udeležence seznanil z navodili, kako pripraviti čebeljo družino za zimo. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so govorili tudi o letošnji medeni letini, ki ni med najbolj bogatimi. Marija Lebar Čebelarski mojster Marko Purnat je udeležencem srečanja prikazal zatiranje čebeljega zajedalca varoje na sonaraven način. (Fotodokumentacija ČZ SAŠA) PO SLOMŠKOVIH STOPINJAH Od Mozirja do Celovca v treh dneh Skupina romarjev iz Društva katoliških pedagogov, med njimi je bila tudi Jelka Repenšek iz Mozirja, se je drugi julijski vikend iz Mozirja odpravila na pot po Slomškovih stopinjah. Le-ta jih je vodila skozi kraje Zgornje Savinjske doline preko Pavličevega sedla do Železne Kaple in nato do Celovca. Skoraj sto kilometrov dolgo pot so pričeli v petek zjutraj in jo zaključili v nedeljo popoldan. Kot so povedali, vsako leto romajo po poteh, po katerih je hodil blaženi Anton Martin Slomšek. Nekatere poti jih tako vodijo po domačih krajih, nekatere pa tudi v tujino, kjer je bival in deloval Slomšek. Repenškova že vse od ustanovitve vodi mozirsko območno skupnost društva, ki šteje 60 članov iz savinjsko-šaleške regije. Štefka Sem Katoliški pedagogi so tudi letos obudili spomin na Slomška in njegove poti po Sloveniji in tujini. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 29, 19. julij 2013 9 BOHACEV TOPLAR V NAZARJAH Zelišča in začimbe dobrodošla popestritev v kulinariki Ponudniki na nazarski kmečki tržnici pod Bo-hačevim toplarjem so v soboto, 13. julija, pripravili poseben dogodek - razstavo in degustacijo. Rdeča nit so bila zelišča in začimbe. Ogledati si je bilo moč tudi literaturo, ki govori o tej tematiki. Zbranim je spregovorila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Županja je poudarila prizadevanja, ki jih v delovanje tržnice vlagajo tukajšnji prodajalci kmečkih pridelkov, da dejavnost redno poteka že tretje leto. Omenila je, da se je lani zvrstilo precej zanimivih dogodkov in prireditev, ki so potekali v okviru projekta Dobimo se na tržnici, ki je bil sofinanciran s sredstvi programa Leader. Podkrižnikova je dodala, da se tudi letos nadejajo finančne spodbude iz omenjenega vira, saj se ponovno prijavili na javni poziv za sredslva Leader. Jernej Mazej je predstavil razstavo zdravilnih zelišč in začimbnic. Na ogled je bilo okoli 70 različnih vrst, med njimi tudi bolj eksotični primerki iz drugih krajev, kot na primer stevia, pa tudi številna znana domača zelišča, kot sta žajbelj in rman. Spregovorila je še Anica Bider, ki koordinira delovanje ponudnikov na tržnici. Predstavila Anica Bider (desno) je predstavila več kot trideset razstavljenih jedi - od pirine solate do rožmarinovih kruhkov. (Foto: Marija Lebar) je jedi, ki so jih pripravili in darovali za razstavo ter pokušino. Več kot trideset jedi je bilo pripravljenih na mizah, od pirine solate do rožmarinovih kruhkov in od bučnih polpet do čebulne pite. Obiskovalci so z veseljem posegli po dobrotah, predvsem obiskovalke pa so zanimali recepti za pripravo okusnih in zanimivih jedi. Marija Lebar 16. PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI Volovska ruleta končana prej Na Menini je tretjo nedeljo v juliju potekal 16. Pastirski praznik. Prireditev so pripravili člani pašne skupnosti Menina - Gospodnja Globača. Ob šaljivih igrah, glasbi in volovski ruleti so se družili in zabavali številni lastniki živine in njihovi prijatelji. Kot je povedal predsednik pašne skupnosti Janez Presečnik, so kmetje pripeljali govedo in konje na planino sredi junija in jih bodo na paši pustili vse do konca septembra. Za 280 glav živine iz Gornjega Grada, Nove Štifte, Bočne, Rov-ta pod Menino, Lenarta, Florjana, Homc in Savi-ne tudi letos skrbi pastir Franc Časl - Striček. Da so pašniki urejeni, skrbijo člani pašne skupnosti, ki skozi vse leto kosijo in čistijo šavje. Pred domom planincev so organizatorji na ogled postavili najstarejše krave dojilje. Najstarejša, 14-letna Mici, domuje v hlevu kmetije Sodat Janija Zagradišnika. Do sedaj je imela dvanajst teličkov in se na Menini pase najdlje od vse živine. Vrhunec prireditve je bila volovska ruleta, ki je prinesla presenečenje. Junak zgodbe, katerega naloga je bila »ponečediti« se znotraj ograde, je namreč to naredil tako hitro, da je bila ruleta končana že prvo minuto njegovega sprehoda po poljih. Komisija je pri skrbnem pregledu z kot v minuti Največ smeha je požela vožnja z leseno samokolnico med količki. merjenjem ugotovila, da je bil »zadetek« na polju P10, nanj pa je stavil Srečko Per. Lastnik vola Iv-ko Lamprečnik iz Lenarta mu je predal vso potrebno dokumentacijo. Pri družabnih igrah je največ smeha požela vožnja z leseno samokolnico med količki. Največ tekmovalcev, več kot sedemdeset, se je pomerilo v molži »krave«, udeleženci srečanja pa so se preizkusili tudi v pokanju z bičem. Fotogalerijo s Pastirskega praznika si lahko ogledate na spletni strani www.savinjske.com (geslo: ppast16m). Tekst in foto: Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Organizacije KNJIŽNICA MOZIRJE Poletne delavnice Drugi teden v juliju so v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani potekale otroške delavnice, ki jih za male počitnikarje dvakrat letno organizira Osrednja knjižnica Mozirje. Tokratnih delavnic se je dnevno udeležilo okoli deset otrok, ki so z muzejsko animatorko Matejo Ugovšek Lever vsako dopoldne prebirali ljudske pravljice, preko njih spoznavali kulturno dediščino svojih prednikov, nato pa se posvetili zabavnemu ustvarjanju. V petih dneh so otroci sami izdelali veliko zanimivih igračk in spominkov, višek svoje igrive energije pa so sproščali zunaj, kjer so spoznavali stare otroške igre. TG LETALSKI PIKNIK NA ZGORNJIH POBREŽJAH Otroci so izdelali veliko zanimivih igračk, ki so jih lahko tudi preizkusili. (Foto: arhiv Knjižnice Mozirje) Krst novega letala Letalo evrostar SL bo zgornjesavinjskim letalcem služilo v izobraževalne namene. (Foto: Marija Sukalo) Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline je v soboto z letalskim piknikom pripravilo prijetno druženje članov društva in njihovih simpati-zerjev ter tako poskrbelo za promocijo letalstva v naši dolini. Ob tej priložnosti je diakon Stanko Čeplak blagoslovil križ, spominsko ploščo, pristajalno stezo in novo društveno pridobitev -utra lahko letalo, s katerim so izvedli tudi nekaj promocijskih preletov. Letalo evrostar SL je sicer last podjetja Silco, a bo zgornjesavinjskim letalcem služilo v izobraževalne namene. Po besedah predsednika dru- štva Saša Kronovška je pri konstrukciji letala velik poudarek na varnosti. Grajeno je namreč tako, da dopušča manjše napake pilotov - učencev, opremljeno je z reševalnim padalom, konstrukcija je aluminijska, vsi spoji so kovičeni in lepljeni. Letalo je parkirano v hangerju na vzletišču na Pobrežjah in bo omogočalo pridobivanje znanja vsem tistim ljubiteljem letenja, ki so se odločili, da opravijo izpit za pilota ultra lahkega letala. Marija Šukalo POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE NA LJUBNEM OB SAVINJI Z igro in petjem do znanja tujega jezika Na Ljubnem ob Savinji so sredi julija sklenili prvega od treh poletnih tečajev angleškega jezika po metodi Helen Doron. Po tej metodi se otroci učijo tujega jezika prav tako kot maternega, preko pogovora in brez prevajanja. Metoda je uspešna in primerna tudi za mlajše otroke. Petdnevni tečaj je potekal v mali dvorani kulturnega doma, vodila ga je Barbara Trobentar. Osem otrok je vsak dan pet ur dobesedno živelo v angleškem jeziku. Trobentarjeva se je z njimi pogovarjala, jim dajala navodila, prepevala in se igrala. Udeleženci tečaja so se naučili igre, pesmice, tudi kokosove kroglice so delali, vse po navodilih v angleškem jeziku, dobili pa so tudi gradivo, ki ga lahko poslušajo doma in se dodatno učijo jezika. Otroci so bili nad metodo učenja navdušeni, izrazili so zadovoljstvo nad sproščenim potekom tečaja, hkrati pa so obžalovali, da je bilo druženja prehitro konec. ŠS Na Ljubnem ob Savinji so se otroci učili angleškega jezika po metodi Helen Doron. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 29, 19. julij 2013 11 Organizacije, Ljudje in dogodki VRTEC BOČNA IN GORNJI GRAD Najmlajši prespali v vrtcu V vrtcu Bočna in Gornji Grad je tudi v šolskem letu 2012/2013 v okviru dodatnih dejavnosti potekal vrtec v naravi, ki sva ga vodili Sandra Gre-gorc in Erika Pavšek. Srečanja so potekala v vseh letnih časih na obeh lokacijah, kjer smo na skupnih druženjih v naravi počeli najrazličnejše zanimivosti. Za zadnje srečanje smo se odločili, da ga skupaj preživimo v Bočni, saj smo bili mnenja, da več kot nas bo, lepše nam bo, in res je bilo tako. Rdeča nit srečanja je bila tudi tokrat Rdeča Kapica. Otroci so prihajali k njej na obisk in ji pomagali premagovati težave s hudobnim volkom. Na zadnjem srečanju jim je volk zopet zagodel, saj je odnesel hrano, ki jo je imela babica pripravljeno za otroke, zato so otroci odšli v gozd iskat hrano, da babici priskočijo na pomoč. Tam so naleteli na marsikatero oviro, vendar jim je uspelo premagati vse težave, pa tudi hrano so našli. Na poti so nabrali nekaj drv in dračja, iz česar so kasneje zakurili ogenj. Ta častna naloga je pripadala otrokom, ki gredo jeseni v šolo, na kar so bili izjemno ponosni. Otroci so v gozdu nabrali tudi nekaj palic, s katerimi so si na ognju sami spekli hrenovke ter tako napolnili prazne želodčke. Ob ognju se je nato nadaljevalo ve- TRGOVSKI CENTER MERCATOR MOZIRJE Otroci s slikami selo rajanje in petje, pri katerem so se otroci iz obeh vrtcev še posebej zbližali. Ko je nastopil mrak, pa so se vsi opremili z od-sevniki ter svetilkami in odšli pogledat, če slučajno kje v bližini nanje ne preži hudobni volk. Na srečo ga niso našli, zato so veseli odšli na »piža- polepšali avlo cw Mladi ^Vr DCD^nCfe! ma žur« ter kasneje na zaslužen počitek, kjer so kar sami, brez staršev, prespali v vrtcu. Srečanje je bilo polno lepih in nepozabnih doživetij, otroci so spoznali tudi nove prijatelje, s katerimi so stkali nove vezi. Sandra Gregorc LEPA NJIVA Obed posebne vrste Gož požira krta. (Foto: Marija Lebar) V Zgornji Savinjski dolini je narava še marsikje nedotaknjena, lahko rečemo prvinska, a se nam le redko kdaj ponudi pogled, kot ga prikazuje posnetek, bolj podoben podobi iz kakšne džungle. Kača se ovija okrog svoje žrtve in jo golta. Na fotografiji je gož, ki je ujel krta. Kar nekaj časa smo lahko opazovali, kako se je trudil pogoltniti svojo kosilo. Potem se nas je kača naveličala in se skupaj z zalogajem skrila pod čebelnjak. »Naš« gož živi pri nas že dolga leta. Pusti nas na miru, mi pa njega, saj pospravi kar nekaj miši. Ne vidimo ga pogosto, a često najdemo njegovo staro kožo, ko se levi. Marija Lebar Na vabilo osebja trgovskega centra Mercator so otroci mozirskega vrtca slikali na temo počitnic. Ustvarjena dela so razstavili v avli zgornje etaže centra, kjer bodo na ogled skozi vse poletje. Otroci so se skupaj z vzgojiteljicami z veseljem odzvali vabilu, da delček svoje ustvarjalne žilice z uporabo tempera barv zlijejo na papir. Težko pričakovano poletje in z njim čas počitnic sta služila kot motiv, da so na papirju nastale sli- ke morja, živali, školjk in gradov iz mivke. Likovne izdelke so zaposleni v trgovini postavili na ogled za obiskovalce in v znak zahvale mlade ustvarjalce skupaj z vzgojiteljicami povabili na ogled prostora, kjer so razstavljena njihova dela. Pogostili so jih s sladoledom in čokoladnimi jajčki ter se jim s tem simbolično oddolžili za vloženi trud, zaradi katerega je prostor sedaj privlačnejši in prijaznejši. Benjamin Kanjir Mladi likovni ustvarjalci so bili ob obisku Mercatorjevega trgovskega centra v Mozirju simbolično nagrajeni s sladoledom in čokoladnimi jajčki. (Foto: BK) Otroci so v gozdu nabrali palice, s katerimi so si na ognju sami spekli hrenovke ter tako napolnili prazne želodčke. (Foto: arhiv vrtca) 12 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Zgodovina in narodopisje Sklepna razmišljanja - sprehod skozi čas Piše: Aleksander Videčnik Na splošno se ne poglabljamo v zgodovinska dejstva. Ko gre za planinstvo, planinsko organizacijo in skrb za slovenske planine, si smemo dovoliti izjemo. Živimo sredi planinskega sveta, sredi nepopisnih lepot, ki nam jih nudi naša krajina. Prav zato in tudi zaradi nenehnega dolgoletnega boja za ohranitev slovenstva na Spodnje-štajerskem bomo malo polemizirali. RAZDELJENI SLOVENCI Že kar na samem začetku našega razmišljanja moramo prikazati okoliščine v krajih tedanje Štajerske, ki so bile vseskozi bistvene drugačne od tistih onkraj Trojan. Slovenci smo živeli zelo razdeljeno, velik del v Kranjski deželi, pomemben je bil tudi položaj naših rojakov na Primorskem, posebno pod italijansko oblastjo. Dalje je tu bila Prlekija in ne nazadnje Prekmurje, katerega del je bil še med prvo svetovno vojno pod Madžarsko. To je seveda skrbelo naše narodne voditelje vse tja od tabornega gibanja naprej. Žal v tistih kritičnih časih v Ljubljani niso kaj dosti razmišljali o Slovencih zunaj Kranjske. Po mojem je to slabilo naš položaj. Narodni boj za enotno Slovenijo na ta način ni mogel biti uspešen. To se je pokazalo kasneje v številnih primerih, ki jih bom vsaj delno naštel. Še danes imam občutek, da smo vsi Slovenci, ki ne živimo na Kranjskem, drugorazredni. NEPRAVIČNA KMEČKA ODVEZA Slovenci smo bili dolgo v veliki meri kmetje. Le kdo se je brigal za podložnike v času fevdalizma? V tistih časih je bilo pomembno, da je kmet zadostil zahtevam fevdalca, ki pa ni ničesar storil za napredek kmetovanja. Prav ta podložniška razmerja so bila še dolgo »v kosteh« naših prednikov. Posebno po kmečki odvezi, ko so bili nevedni, nepismeni kmetje spet žrtev »gosposke«. Pri tem moramo spomniti na poguben odnos tedanje države Avstrije do ocenjevanja nekdanjih fevdalnih posestev. Država je odločila, da tretjino ocenjene vrednosti plača kmet, tretjino država in tretjino fevdalec. Nepojmljivo je, da je država naložila fevdalcem, da so opravili cenitev posestev. Ko danes beremo tedanje cenilne zapisnike, hitro ugotovimo, da je kmet plačal tudi delež fevdalca, ki v ničemer ni bil nadzorovan. Včerajšnji podlo-žnik seveda ni imel denarja. Od kod bi ga naj imel, če pa svojih pridelkov ni smel prodajati, pač pa le oddajati fevdalcu za desetino in razne dodatne obremenitve. Skratka, tudi v postopku ocenjevanja kmet ni imel nobene pravice nasprotovati početju nekdanje gosposke in države. Posledično so nastale povsem nepričakovane razmere. Velike družine niso imele več možnosti preživetja na posestvu, zato se je začelo izseljevanje po načelu »s trebuhom za kruhom«. Pri nas je bilo tega več v Zadrečki, nekoliko manj pa v Savinjski dolini. BRUTALNO POTUJČEVANJE A kmet je bil in ostal Slovenec! V nekdanjem gornjegrajskem srezu je bilo po ljudskem štetju iz leta 1911 le 16 Nemcev. To so bili uradniki škofijskega posestva, deloma sreza in sodišča, pa tudi izpostave okraja Celje v Mozirju. V drugi polovici 19. stoletja se je pričelo v Spodnji Štajerski potujčevanje v vseh sredinah. Država Avstrija je celo uvedla zaščito nemško govorečih s posebnim cesarskim patentom, tudi v Celju. Nemci so ustanovili raznarodovalna društva kot na primer Nemško-avstrijsko planinsko društvo in Nemško pevsko zvezo ter nenazadnje šolsko zvezo. Pospešeno so izvajali pritiske vseh vrst na slovensko prebivalstvo. Posegali so tudi po planinskem svetu, tam so uvajali nemška imena za vršace in označevali poti v nemščini. Odpirali so tudi prva planinska zavetišča in gradili koče. Vsemu temu so se odločno postavili po robu Fran Kocbek in njegovi vrstniki. V najbolj narodno zavednem trgu pri nas, v Mozirju, so ustanovili slovensko planinsko društvo kot Savinjsko podružnico SPD. S tem se je začela vsestranska skrb za to, da ostanejo gore in planine slovenske. V prejšnjih nadaljevanjih smo lahko spoznali, da jim je veliko tega uspelo. Upoštevaje zgodovinska dogajanja v štajerskih krajih, ko je nasilje Nemcev preraslo vse meje, ko so Slovence, denimo, v Celju fizično napadali in maltretirali na vse načine, omenimo dogajanje, ko so Slovenci v Celju odprli svoj Narodni dom. Nemci takrat še niso imeli svoje palače, pozneje so zgradili »Deutsches Haus«, sedaj Union, zato so bili besni in so pripravili vseh vrst nasilja. Ko so na železniško postajo prispeli češki »sokoli«, so zbrali množico nemškega in nem-čurskega prebivalstva, da bi s kamenjem pričakali slovansko usmerjene obiskovalce iz Češke. Kot je zgodovinsko ugotovljeno, je morala avstrijska vojska iz 87. pehotnega polka, ki je bil nameščen v Celju, zagotoviti spremstvo za varen prehod Čehov od postaje do Narodnega doma. Omeniti velja tudi dogajanja ob ustanovitvi slovenske gimnazije v Celju. Kar dve Windisch-graetzevi vladi na Dunaju sta morali odstopiti, takšno gonjo so gnali Nemci. Znano je tudi dogajanje v Celju, ko je Mihaelu Vošnjaku s pomočjo čeških poslancev uspelo v skupščini državnega zbora na Dunaju doseči dvojezično poslovanje na celjskem sodišču. V mestu so bile demonstracije proti temu ukrepu; tedaj so nemški prenapeteži onesnažili hiše vidnih Slovencev (dr. Serneca in drugih). Nemški mogotci so dosegli v Celju ločitev slovenskega dela okolice s tem, da so ustanovili okoliško občino, ki je imela sedež na Bregu. Tja so premestili tudi slovensko šolo in tako dosegli v celjskem občinskem svetu absolutno večino. POMEN POKONČNIH SLOVENCEV To je le nekaj dejstev, ki pričajo o nasilju, ki so mu bili izpostavljeni Slovenci na Spodnje Štajerskem, ne le v Celju. Vse zapisano poudarja pomen pokončnih ljudi, kot so bili Kocbek, Zemljič in drugi, njihovega poguma kot tudi odločnosti storiti za Slovenstvo in domovino, kar je pač bilo sploh mogoče. »Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Iščemo stare fotografije Razglednica Nove Štifte iz leta 1902. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 13 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Organizacije 130 LET PGD GORNJI GRAD Od požarne brambe do sodobno opremljenega in usposobljenega gasilskega društva Prostovoljna požarna bramba Gornji Grad, kot se je takrat imenovala, je bila ustanovljena koncem 19. stoletja, in sicer leta 1883, kar je razvidno iz zapisnikov poznejših občnih zborov. Pobudniki in ustanovitelji gasilskega društva so bili prebivalci kraja in bližnje okolice, predvsem kmetje, obrtniki in trgovci, ki so, kot so zapisali, »daleko vidno uvideli potrebo po ustanovitvi organizirane pomoči«. Ustanovitelji so bili Franc Špende, Ignac Čeplak, Anton Čeplak, Ivan Mehtig, Ferdo Mehtig, Franc Volovšek, Tomaž Rifel, Franc Perne in Ivan Ferčel. PRVA LETA S pomočjo škofovske občinske uprave v Gornjem Gradu je bila že prvo leto obstoja (1884) pridobljena ročna brizgalnica, ki je imela svoj začasni prostor v drvarnici za cerkvijo. V društvu so pridobili več novih članov in uvideli so potrebo po lastnih prostorih, zato so pričeli z graditvijo gasilskega doma. Leta 1888 je bila končana izgradnja doma. Nabavljena je bila nova ročna brizgalna in celotna oprema potrebna za gašenje z brizgalno. Društvo se je številčno zelo okrepilo, zato so znotraj društva ustanovili sekcijo tako imenovanih »plezalcev« in jih opremili z lestvami in »štri-ki«. Odločili so se tudi za nabavo društvenega prapora, ki je bil eden najlepših in najdragocenejših na Štajerskem v tedanjem času. Blagoslov novega doma, prapora in brizgalnice je potekal 12. avgusta 1888. Leta 1908je bila pod okriljem gasilskega društva ustanovljena pihalna godba, ki jo je vodil Rakuš. Godbeniki so uspešno nastopali na raznih prireditvah in veselicah. Na gasilskem kongresu v Ljubljani je godba za uspešno delovanje dobila priznanje kot druga najboljša gasilska godba na Slovenskem. VOJNA POVZROČILA VELIKO ŠKODE Leta 1930 je bila kupljena prva motorna bri- SMUČARSKO SKAKALNI KLUB BTC LJUBNO Arhivska fotografija gasilske vaje iz časov, (Fotodokumentacija zgalna češke znamke Smeka, ki je neštetokrat upravičila nabavo. Po okupaciji naših krajev leta 1941 je društvo prešlo pod oblast zasedbe-nih sil, ki so ga izkoriščale za varovanje njihovih interesov in premoženja. Leta 1942 sta bila nabavljena popolnoma opremljen gasilski avto znamke Mercedes in prikolica z motorno bri-zgalno znamke Rosenbauer ter vsa potrebna oprema za gašenje. Po padcu Nemčije so bili avto z opremo, celoten arhiv in prapor odpeljani. Po zaslugi nekaterih Gornjegrajcev je bil po vojni avto z opremo vrnjen, žal pa je izginila sled za arhivom in praporom. Nikjer ni podatka o tem, kam je bila v tem času odtujena prva ročna brizgalna. Društvo je v drugi svetovni vojni izgubilo tudi šestnajst svojih članov, porazgubila se je tudi večina instrumentov gasilske godbe, kar je botrovalo njenemu koncu. POVOJNO DELOVANJE Po vojni je društvo s prizadevnostjo članov in s podporo ljudi ter družbe izpopolnilo opremo in istočasno usposabljalo članstvo. Leta 1953 je bil ob praznovanju 70-letnice razvit nov prapor. Nova vlečnica bo omogočala več skokov Člani ljubenskega smučarsko skakalnega kluba tudi v poletnih dneh ne počivajo. Poleg priprav na tekmo svetovnega pokala za ženske ne zanemarjajo svojega drugega poslanstva, to je vzgoje mlade generacije skakalcev. V minulih dneh je bilo okoli male skakalnice prav živahno. V prostovoljni delovni akciji so se članom kluba pridružili tudi starši mladih skakalcev in pripravili vse potrebno za namestitev vleč- nice. Po besedah generalnega sekretarja kluba Rajka Pintarja bo vlečnica skakalce lahko popeljala na deset-, dvajset- ali štiridesetmetrsko smučarsko skakalnico. S tem bo omogočeno hitrejše vzpenjanje in več skokov na enem treningu. To je še posebej pomembno, ker je zanimanje za možnost vadbe na Ljubnem vse večja tudi med skakalci iz drugih krajev. Marija Lebar ko je v Gornjem Gradu še stala graščina. PGD Gornji Grad) Leta 1956 so gasilci nabavili prenosno motorno brizgalno Savica, ob praznovanju 90-letnice leta 1973 pa sta bila predana namenu orodni avto IMV in nova 800-litrska motorna brizgalna Rosenbauer. VEDNO BOLJŠA OPREMLJENOST Leta 1978 je bil zgrajen prizidek k obstoječemu domu. Tako so gasilci pridobili orodjarno in večjo sejno sobo, kar je bilo že nujno potrebno. Delo je bilo opravljeno pretežno udarniško. Ob praznovanju 100-letnice je društvo predalo svojemu namenu nov orodni avto TAM-2000 s popolno opremo za gašenje. Društvo se je vseskozi zavedalo pomembnosti dela z mladimi, zato je leta 1984 razvilo nov mladinski prapor, na katerega je podmladek ponosen še sedaj. 105. obletnica društva je pomenila nov mejnik v opremljenosti in usposobljenosti društva, saj so predali namenu prvo avtocisterno, s čimer so se uvrstili v kategorijo sodobno opremljenih gasilskih društev. Največja zasluga za nabavo gre takratnemu predsedniku Jakobu Filaču in mladim operativcem v društvu. RAZVOJ PO OSAMOSVOJITVI V obdobju po osamosvojitvi Slovenije je gasilska tehnika zelo hitro napredovala, zato so se morali gasilci na novo opremljati in izobraževati. Ob 120-letnici so s pomočjo občine nabavili av-tocisterno Man, ki jim še sedaj odlično služi. Ker stara garaža ni bila dovolj velika za novo avtoci-sterno, so jo z adaptacijo povečali. Ob praznovanju 125-letnice društva so kupili nov defibrilator, ki služi za nudenje prve pomoči ob zastojih srca. Poleg vseh tehničnih izboljšav se člani PGD Gornji Grad vseskozi izobražujejo. Ponosni so tudi na podmladek, ki uspešno sodeluje na gasilskih tekmovanjih. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Kotiček za voznike, Nasveti VOZILI SMO ŠKODO OCTAVIO 2.0 TDI COMBI Skok naprej Dizajn škode octavie combi v preteklosti ni najbolj prepričal ljubiteljev jeklene pločevine. Z novo generacijo octavie so oblikovalci naredili skok naprej, tako v izvedbi limuzine kot v izvedenki karavan (combi). Elegantne linije tečejo od popolnoma novega sprednjega dela z veliko mrežo hladilnika in novim logotipom preko rahlo ostrih bokov do zadka z dvojnimi C-lučmi. Ni kaj, nova octavia je v skladu s časom. ZRASLA V VSEH POGLEDIH Predvsem je elegantna. In če je opremljena z biksenonskimi žarometi, ji pripadajo dodatne led svetilke, kar jo naredi še sodobnejšo. Velik korak naprej predstavlja tudi Škodina tehnologija. Nova octavia je zrasla v vseh pogledih in tako se izvedenka combi ponaša z merami 4.659 x 1.814 x 1.460 mm (dolžina/širina/višina). Zlasti navdušuje z iz- jemnim prtljažnim prostorom, ki meri najmanj 590 in največ 1.580 litrov. Povečala se je tudi prostor- nost v potniški kabini, kjer ni več utesnjenosti na zadnjih sedežih, potniki resnično sedijo udobno. MATERIALI NA VISOKEM NIVOJU Testna octavia nas je prepričala v vseh pogledih. Z opremo elegance, velikim LCD zaslonom, prilagodljivim podvozjem in motorjem 2.0 TDI s 150 KM ne pusti hladnega še tako brezbrižnega voznika. Kvaliteta materialov je na zelo visokem nivoju. Udobni sedeži omogočajo potovanja v najboljšem oko- lju in garancijo, da spočiti izstopimo iz avtomobila tudi po več urah vožnje. PREPRIČLJIV MOTOR IN NASTAVLJIVO PODVOZJE TDI motor teče tiho in uglajeno, zato je kar težko prepoznati, da gre za dizelski agregat. Seveda to spoznamo pri vožnji, saj pospešuje zvezno in z veliko zalogo navora. Merilnik hitrosti se ustavi pri 214 km/h, do 100 km/h pa nova octavia pospeši v 8,6 sekunde. Še bolj pomemben je podatek, da ji nikdar ne zmanjka moči za prehitevanje. Podvozje je uglašeno, skoraj športno trdo. Pri testnem vozilu smo lahko s pritiskom na tipko izbirali med različnimi režimi vožnje, od sport do individualno, kjer lahko po lastnih željah nastavimo delovanje motorja, trdoto volanskega mehanizma in celo klima naprave. ZA ŠIROK KROG KUPCEV Z novo octavio so pri Škodi poskrbeli, da lahko zadovoljijo širok krog kupcev za primerno ceno. Razmerje med ceno in ponujenim je namreč zelo ugodno. V ožji krog ciljnih kupcev spadajo mlade družine in poslovneži. Preizkusite jo tudi vi, ne bo vam žal. Pa srečno vožnjo! Tekst in foto: Igor Pečnik Težave z vrtnicami in rešitve DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Vrtnice so najbolj priljubljene rastline, vendar se pri njih pogosto pojavljajo težave. Kako zmanjšati možnosti, da se pojavijo težave? Ko rastline posadimo, pazimo, da imajo zdrav koreninski sistem, močna in zdrava stebla. Ne puščamo odpadkov na vrtu, saj so lahko okuženi z različnimi glivičnimi boleznimi. Te odpadke je najbolje se-žgati. Tla moramo temeljito pripraviti. Saditi jih ne smemo pregosto. Z obrezovanjem poskrbimo za zračno in odprto središče grmov. Primerno gnojimo. Vrtnice potrebujejo dovolj kalija, saj s tem povečamo odpornost rastline. Tla ne smemo preveč apni- ti, ker jih, če rastejo v preveč apne-nih tleh, pogosto prizadene kloroza (rumenenje listov zaradi pomanjkanja železa in mangana). Izberemo primerno rastišče in pravilno posadimo. Tako se izognemo težavam, ki jih povzročijo suša, zastajanje vode, vetrovi, po-zebe, pomanjkanje svetlobe ... Rastline je potrebno tudi redno pregledovati, tako lahko še pravi čas opazimo bolezen oz. škodljivce. Zdrava in lepo razvita sadika, ki smo jo posadili na primerno mesto, bi morala uspevati in cveteti več let. Če nam propade, je to skoraj zagotovo posledica enega od naslednjih vzrokov. Ni stika med zemljo in koreninami. Ko rastlino posadimo, se lahko o tem prepričamo tako, da rahlo potegnemo za steblo. Če rastlina ne stoji trdno, zemljo okoli nje pohodimo. Preveč vetra, posebno na izpostavljenih legah. Zastajanje vode okoli korenin zaradi preslabe drenaže. Huda suša, še posebej na peščenih tleh. Huda poze-ba. Ob sajenju gnojenje s svežim hlevskim gnojem. Vsakoletno obrezovanje do tal floribund in hibridnih čajevk (na peščenih tleh). Suhe korenine v času sajenja. Preveč apnena tla. Močan napad bolezni in škodljivcev. Če so vrtnice posajene pod drevesi, lahko propadejo zaradi izsuši-tev korenin, goste sence ali kapljanje iz krošnje. Pomanjkanje dušika: mladi listi so majhni in bledo zeleni. Včasih so vidne tudi rdeče lise. Zgodaj odpadejo. Stebla so deformirana in šibka. Pri takšnih znakih je potrebno uporabiti ustrezno gnojilo. Pomanjkanje fosforja: mladi listi so majhni in temno zeleni. Na spodnji strani imajo škrlatni nadih in zgodaj odpadejo. Imajo deformirana stebla. Uporabimo ustrezno gnojilo. Pomanjkanje kalija: mladi listi so rdečkasti, razviti pa zeleni z rjavimi, suhimi lisami na robovih. To se pogosto pojavlja na peščenih tleh. Pomanjkanje magnezija: listi so v sredini rumeni, deli ob glavni žili pa odmirajo. Najbolj prizadeti so najstarejši listi, ki zgodaj odpadejo. Uporabimo gnojilo, ki vsebuje magnezij. Pomanjkanje železa: listi so v sredini rumene ploskve. Najbolj so prizadeti mladi list, ki so povsem rumene barve. Pazimo, da ne pretiravamo z apnenjem. Uporabimo primerno gnojilo in pri izbiri upoštevamo kislost tal. Pomanjkanje mangana: rumene lise med žilami na listih. Najbolj so prizadeti starejši listi. Uporabimo primerno gnojilo in odmerek tega gnojila. Zmrzal: prizadeti listi so zguba-ni in porjavijo. Včasih opazimo tudi rumene lise. Vrtnice pozimi zaščitimo. Pokrijemo jih s smrečjem ali povijemo s slamo. Zastajanje vode: velike rumene lise na listih. Najprej porumenijo žile in notranji deli. Poskrbimo za zadostno drenažo. Propadanje popkov: v začetku se popki razvijajo normalno, venčni listi pa se ne odprejo in porjavijo. Težave povzroča mokro vreme pri sortah z velikimi cvetovi in nežnimi venčnimi listi. 15 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I LUDVIK KRIČEJ IZ DELC Življenje po notnem zapisu z godbo na pihala Ludvik Kričej je na dan 53. Skoka čez kožo v Velenju praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Proslavil ga je na njemu najlepši način. Od zgodnjih jutranjih ur je kot član pihalnega orkestra Premogovnika Velenje sodeloval na rudarski prireditvi Skok čez kožo. V svoji glasbeni karieri je naštel prav toliko nastopov z godbo, igral je namreč na vseh. Iz rok predsednika uprave velenjskega premogovnika dr. Milana Medveda je zato v zahvalo prejel jubilejni zlati cekin s podobo svete Barbare, zaščitnice rudarjev. IGRAL NA VSEH SKOKIH Kričej nikoli ni bil zaposlen v Premogovniku Velenje, a je z njim preko »pleh muzike« tesno povezan že od mladih let. Leta 1957 je končal glasbeno šolo pri Ivanu Marinu, najprej teorijo, nato je sledilo igranje na bariton. Glasbenika sta bila tudi njegova brata in skupaj so dolga leta dajali takt godbenikom. Spominov na igranje v orkestru je veliko, kot je za Kričejem veliko let igranja v njej. »V prejšnjem režimu je bila godba zelo pomembna, zato v službi nikoli nisem imel težav, če sem potreboval dopust. Igrali smo namreč po vsem svetu, petkrat na Nizozemskem na svetovnem prvenstvu godbenikov, pa v Španiji, na Poljskem, v Braziliji in seveda po vsej nekdanji Jugoslaviji. Velikokrat smo lahko zraven vzeli žene, tudi dopustovali smo lahko v premogovniškem domu v Fiesi,« se spominja Kričej in dodaja, da sta tako velenjska kot mozirska godba na zelo visokem kakovostnem nivoju. SELITEV NA DEŽELO V Zadrečko dolino, natančneje v Delce, ga je pripeljala kaj drugega kot ljubezen. Na Flosar-skem balu, kamor sta prikolesarila oba, vsak s svoje strani, je spoznal svojo bodočo ženo. Sedaj jima do zlate poroke manjkata le še dve leti. Na začetku sta se ustalila v Velenju, kjer sta se jima rodili hčerki. Nato sta se leta 1981 preselila v Delce, kjer sta si ob gozdičku preuredila hišo ženinih staršev. Tam živita še sedaj. Kričej se je po zaposlitvi v podjetjih TEŠ in ESO invalidsko upokojil, a ostal zvest glasbi. Ob prihodu v Zadrečko dolino se je priključil tudi mo-zirski godbi, zadnja leta igra tudi v godbi za tretje življenjsko obdobje v Velenju, včasih skoči še v Spodnjo Savinjsko dolino in se pridruži svoji četrti godbi. Nič čudnega torej, da so mu za njegov okrogli rojstni dan na pikniku ob njegovi hiši igrali godbeniki. VEDNO MED NAJBOLJ AKTIVNIMI Pred dvema letoma je bil v premogovniški godbi nagrajen kot član, ki je sodeloval na največ »špilih«, zbralo se jih je preko 130 v enem letu. Kljub temu, da mora zato vedno sesti v avto in se odpeljati v Velenje, saj se udeležuje tudi vaj, mu za to ni žal časa. Ljubezen do igranja je namreč prevelika in tako bo tudi ostalo. Letošnjo zimo je njegov glasbeni ritem malce upočasnilo okrevanje po operaciji srčnih zaklopk, a mirovanje je bilo le tako dolgo, kot je bilo nujno. Sedaj se počuti veliko bolje in seznam igranj z godbami redno dopolnjuje. Doma ureja sobo, v kateri hrani priznanja, slike, izrezke člankov, vse vezano na godbo. Priznanj je veliko, med njimi Gallusova priznanja, pa tudi gravirana ura in zlatnik, ki ju je prejel pred kratkim, imata pomembno mesto v njegovem domovanju. Je pač tako, da se življenje Ludvika Kričeja odvija »v notnem zapisu in po taktih glasbe«. Štefka Sem O povezanosti Ludvika Kričeja z glasbo pričajo številna priznanja, nazadnje zlatnik svete Barbare. (Foto: Štefka Sem) KOLOVRAT Zelenci prava lokalna atrakcija Mali zeleni kuščar (Lacerta viridis compleks) je poleg podobnega, na oko enakega primerka, ki je zahodnoevropski zelenec (Lacerta bilinea-ta), prava zanimivost, ki kaže na to, da je naše naravno okolje še zdravo. Osnovna barva telesa zelencev je večinoma zelena, posuta s številnimi drobnimi črnimi pikami. Pod glavo in na grlu so zlasti samci pogosto kobaltno modri. Ker je v naravi veliko plenilcev, ki ga ogrožajo, zraste zelenec le izjemoma tudi do 40 cm v dolžino, običajno pa med 20 do 30 cm. Vrsta je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. V vrtu neke občanke so ga opazovali že pred nekaj leti, o sobi-vanju pa so pričali tudi nekateri sosedje, ki imajo »oči na pecljih« in se »družijo z naravo«. Zelen- ci so se pojavili tudi letos, zaradi hladne pomladi šele v vročem maju, in bodo »na ogled« predvidoma do avgusta, ko kar nekam »poniknejo«. Zeleni lepotec se hitro naveže na človeka in ga pusti na varno razdaljo, tudi le do pol metra, nato pa »pametnejši« švigne v bližnje zavetišče grmovja ali kamenja. Kuščar je zelo željan toplote in sonca, od spomladi do sredine poletja se le sonči, občasno spije nekaj kapljic vode (tudi iz nastavljene nizke posode), hrani pa se z žuželkami. Ko sem mu nekega dne ponudil rejene primerke ličink majskega hrošča, je tri slastno pogoltnil, dve pa si je nesel v »shrambo«. Zanimivo bi bilo vedeti, kako daleč proti alpskemu svetu so ti čudoviti, nenevarni in zaščiteni plazilci razširjeni. Morda se kdo javi s svojo izkušnjo ... Jože Miklavc Ljubkih zelencev se ni treba bati, saj so nestrupeni in razen v skrajni obrambi ne skačejo in ne grizejo. (Foto: Jože Miklavc) 16 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Organizacije 11. ORATORIJ V NOVI ŠTIFTI Kekec junak vseh udeležencev Naslov letošnjega oratorija v Novi Štifti je bil Nasmeh za srečo vseh. Potekal je prvi teden v juliju, glavni junak pa je bil Kekec, ki je bil vzornik vseh na oratoriju. Udeležencev je bilo toliko, kot še nikoli doslej, skoraj sedemdeset, med temi več kot štirideset otrok in 22 anima-torjev, najmlajši udeleženki sta šteli štiri leta. Letos je bila posebnost ta, da so imeli tudi mini katehezo, kjer so bili udeleženci štiri- in petletni otroci. Število udeležencev oratorija v Novi Štifti je bilo letos rekordno. »Mislim, da smo se imeli vsi skupaj zelo lepo, saj smo počeli ogromno zanimivih reči. En dan smo šli na Slapnikovo, kjer smo se kopali, špri-cali, jedli in pili ter na poti iskali skriti zaklad. Imeli smo dan vodnih iger, popokali smo 500 vodnih balonov, obiskali pa so nas tudi novoštiftni gasilci, ki so nam pripeljali celo cisterno vode in nas popolnoma zalili. Otroci so uživali, ko smo prespali pri Bevčkih in to kar na seniku,« je povedala vodja oratorija Eva Černevšek. Dva dneva so igrali razne igre, najboljši so si prislužili bone za solne terapije. Skozi teden so imeli tudi delavnice, delali so živalice, okvirje, obeske, barvali majice in izvajali kemijske poskuse. Oratorij so zaključili s slovesno mašo in obljubo, da se prihodnje leto spet vidijo. Zasluge za pestro dogajanje na oratoriju gredo tudi številnim, ki so pomagali finančno, z materialom, hrano ali prostorom. Štefka Sem ORATORIJ V MOZIRJU Spoznavanje dogodivščin Evstahija in drugih članov posadke Jutranja zarja Otroci so bili zadovoljni in se že veselijo prihodnjega poletja, ko bo na oratoriju na vrsti nova zgodba. (Foto: KČ) Počitniških dni se otroci zelo veselijo, med drugim tudi zato, ker v poletnem času s počitnicami pridejo tudi različne delavnice, med katere lahko uvrstimo tudi oratorij. Kot že vrsto let so tudi letos v Mozirju potekale delavnice in zabavni dogodki v sklopu oratorijskega tedna. KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v juliju 2013 Leposlovje: Dodd, Christina: Pravila privlačnosti, Quinn, Julia: Vojvoda in jaz, Giordano, Paolo: Človeško telo, James, Samantha: Grehi vikonta Sutherlanda, Rosenthal, Pam: Na meji razvrata, Lainšček, Feri: Jadrnica, Lackberg, Camilla: Neznanka, Coben, Harlan: Ostani blizu, Patterson, James: Primite tatu, Phillips, Car-ly: Srečno naključje, Obreht, Téa: Tigrova žena, Jančar, Drago: To noč sem jo videl, Ruiz Zafón, Carlos: Ujetnik nebes. Mladinska literatura: Wild, Margaret: Goska Lučka, Pavček, Tone: Juri Muri drugič v Afriki, Sila, Aleš: Pustolovci, Napoleonovi zlatniki, Rodik, Belinda: Mami, kdaj prideš?, Koritnik, Ana: Metka in eko dogodivščina, Tomaž ima motor na reaktivni pogon, Vidmar, Janja: Otroci sveta, Pe-ček, Andreja: Umski izzivi; odkrij pravilen odgovor z elektronskim svinčnikom!_ Omenjeni dogodki so se zvrstili v tednu med 1. in 6. julijem v župnijskih prostorih in njihovi okolici. 78 otrok starosti med 5 in 13 let se je zabavalo pri spoznavanju dogodivščin Evstahi-ja in drugih članov posadke Jutranja zarja, leva Aslana - velikega kralja in stvarnika dežele Nar-nije. Aslan je lik, ki je simboliziral Jezusa in vseskozi opogumljal udeležence ter jih pripeljal do gesla letošnjega oratorija: »Bog je z nami - nismo sami!« Poleg zgodbe so vsak dan potekale delavnice, na katerih so otroci ustvarjali svečnike, sovi-ce, verižice in še marsikaj drugega. Vsak dan so potekale tudi igre, povezane z zgodbo. Vse skupaj je potekalo v sproščenem vzdušju pod vodstvom 27 animatorjev, ki jih je vodila Mojca Pri-slan. Otroci so bili zadovoljni in se že veselijo prihodnjega poletja, ko bo na oratoriju na vrsti nova zgodba. Klemen Čretnik Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 17 Ljudje in dogodki, Oglasi FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI Glasbene legende in novinci oba dni napolnili prizorišče Letošnji Flosfest, ki se je odvijal pretekli vikend na Ljubnem ob Savinji, je postal pravi dvodnevni dogodek. Medtem ko je bila v preteklih letih za eminentne glasbene goste rezervirana sobota, so tokrat organizatorji, Klub zgornjesa-vinjskih študentov (KZSŠ), organizirali dva odmevna glasbena večera. V petek so goste zabavali osrednji glasbeni gost Ivan Zak, Rok 'n' band ter skupini Dot in Shanaroid. Na prireditveni prostor so glasbeniki privabili okrog dva tisoč ljudi. Še petsto več jih je v soboto uživalo ob poslušanju jugoslovanskih glasbenih legend Bajage z Instruktori in Leteceg odreda. Naštetim so se na odru pridružili še Kačji pastirji in skupina DreamOn. Oba večera je bila v ospredju odlična glasba, s katero orga- nizatorji privabijo na Ljubno obiskovalce iz vse Slovenije. Flosfest je namreč zaradi odličnih glasbe- Simon Koštrun, predsednik KZSS: »Flosfest Slovenia 2013 je zaključen in vse skupaj lahko opišemo le s pozitivnimi presežniki. Bilo je namreč noro, nepozabno! Rad bi se zahvalil celotni ekipi, ki je pomagala narediti prireditev: ekipi, ki se je trudila več mesecev, ekipi v šankih, v kuhinji, PGD Okonina in Radmirje, sponzorjem, partnerjem, varnostnikom, sokrajanom in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uslvarjanju takšnega Flosfesta. Zahvala seveda vsem vam, obiskovalcem, da ste nas obiskali in nam s tem dali svojo pohvalo in dokazali, da vam je všeč, kar delamo. Največja zahvala in največje zasluge za tako uspešno izpeljan festival pa gre gotovo glavnemu organizatorju, Radenku Tešanovicu, ki je zopet poskrbel, da je vse potekalo brez zapletov in tako z rezultatom, ki smo ga videli po pol leta trdega garanja, presegel naša pričakovanja. Hvala še enkrat in vidimo se na Flosfestu 2014!« Bajaga, glasbena legenda nekdanje »jugo« scene, je še vedno v top formi in je navdušil tudi obiskovalce na Ljubnem ob Savinji. (Foto: Jani Ugrin) nih gostov postal dobro znan dogodek, ki ga odlikuje tudi zelo dobra organizacija. Predvsem gostje iz nekdanje Jugoslavije so le- tos navduševali publiko vseh starosti. Flosfesta se namreč rada udeležuje tudi generacija, ki je rasla z uspešnicami omenjenih glasbenikov. Flosfest pa je, skladno s tradicijo zadnjih let, poleg dobre glasbe postregel tudi s športnimi prireditvami, ki so se odvijale na športnem igrišču v Radmirju. Poleg nogometa na milnici, o katerem poročamo posebej na športnih straneh, je potekal tudi turnir v odbojki na mivki, na katerem je zmagala dvojica No fear for beer, za katero sta igrala Urh Port in Katja Remic. Drugo mesto so osvojili Gozdarji, ekipo so sestavljali Mejra Mešič, Toni Podvra-tnik in Jan Štiglic, tretje mesto pa je pripadlo dvojici Barbara Sla-pnik in Luka Lenarčič, ki sta igrala pod imenom Kr neki. Štefka Sem ' Gradite mwo hiio, obnavljate stani, ali pa vam je ■e"-- š !z. ■ n n .-¡l-r- j L: rji:'.-' lilfajama tE^arska. k rovi h z. kleparja in suho montažna tfaia. Obiščite nas na Hnfw.pl3mnka.nel A PLAN f N KA montažne gradnje 18 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Šport in rekreacija NAPOČIL JE ČAS ZA GORE IN PLANINARJENJE Na planinske podvige se je potrebno temeljito pripraviti Če ne prej, ko se človek približa planinam in hribovju, ko ga pritegne magična moč skalnih masivov, se okrepi želja po vzponu, po hoji skozi gozd ter med skalami. Če je v nogah dovolj moči, v telesu dovolj energije in »pamet« na pravem mestu, za mnoge ljudi ni lepšega kot planinarjenje in »hribola-zništvo«. Letošnja sezona planinarjenja se je za »povprečne« obiskovalce planin in gora zaradi podaljšane zime začela precej pozneje kot običajno. Znano je, da je za »laze-nje« po hribih v naših krajih najprimernejši čas od avgusta do oktobra. O pripravljenosti na hojo v pla- nine in gore je ob začetku sezone, ko je obiskal planinsko zavetišče v Mozirskem gaju, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Ro-tovnik povedal: »Planinstvo je privlačno zaradi tega, ker je to dejavnost, ki jo lahko izvajamo skozi različna življenska obdobja v vseh letnih časih, poleg tega pa lahko zaradi velikega obsega aktivnosti del le-teh izvajamo tudi v dolini. Če k temu dodamo še zbirko planinskih etičnih meril, ki so zadnjih 40 let zapisana v Častnem kodeksu slovenskih planincev, potem je planinstvo lahko tudi način življenja. Vendar pa ne smemo pozabiti, da se planinarjenje kot rekreacija, kot šport ali razvedrilo duha in krepitev telesa, prične že zelo zgodaj, v letih odraščanja človeka, z vzgojo za sožitje z naravo ter zgledi starejših za varno hojo v planine in varovanje narave. Ko človek sprejme dejstvo, da je kot del življenja na tem planetu samo gost v naravnem okolju in da je potrebno ohranjati naravne lepote, pestrost rastlinja, planinskih rož in iz planin ter gozda odnašati s seboj vse smeti (žal tudi za nekaterimi nevzgo-jenimi posamezniki), ima nekakšno nenapisano dovoljenje za vstop v rajski svet. Vsak resnejši sprehod v planinski svet, v naravo in še posebej v visoko gorovje, je potrebno dobro premisliti in se opremiti vremenskim in drugim razmeram primerno. Obleka za hitre vremenske spremembe, udobna in varna obutev, prenosni telefon, svetilka, zložljiv dežnik, nekaj nujnih pripomočkov iz škatle prve pomoči, dovolj vode in veliko mero znanja ...«. Dodajmo še to, da je planinarjenje izjemen užitek, če ga delimo z družinskimi člani, prijatelji, znanci, zelo dobrodošlo pa je tudi druženje z izkušenim planicem, ki zna vedno prav svetovati, usmerjati in voditi skupine. Pa varen korak, rečejo »hribovci«! Jože Miklavc NOGOMET NA MILNICI V RADMIRJU Spektakularni padci in atraktivne poteze HOBBY TURNIER SV TAINACH V AVSTRIJI Velik uspeh solčavskih nogometašev Ekipa Solčave na turnirju v Avstriji. (Foto: arhiv ŠD Solčava) V soboto, 20. julija, se je športno igrišče v Radmirju spremenilo v nogometno igrišče na milnici. Športno društvo Flosar iz Radmirja in Klub zgornjesavinjskih študentov sta s pomočjo sponzorjev v okviru Flos-festa organizirala turnir v nogometu na milnici, katerega so šaljivo poimenovali kar Radmirska žajfnica. Od ranega jutra so se ekipe, bilo jih je blizu dvajset, dobesedno borile za obstanek na nogah, saj tekanje za žogo po milnici ni mačji kašelj. Napete boje je spremljalo precej gledalcev, ki niso bili prikrajšani za spektakularne padce, atrak- tivne poteze in neverjetne zadetke. Za varnost igralcev so skrbele čelade, za udobje gledalcev pa sončna tribuna ali senca pod drevesi. Za izdatno polivanje igrišča z milnico in osveževanje nogometašev so skrbeli radmirski gasilci. V močni konkurenci so se pomerile tudi ženske ekipe. Zmagala je ekipa Lepe lepe ruže, drugo mesto so osvojile nogometašice ekipe Ju-jitsu Samuraj Ladys, tretja pa je bila Čonkava gruška. Med moškimi je zmagala ekipa To je to, sledili sta ji ekipi Ju-jitsu Samuraj in ŠD Nazarje. Štefka Sem Ekipi starejših in mlajših nogometašev športnega društva Solčava, ki zadnja leta v krajevnih in veteranskih ligah pridno pobirata prva mesta, sta tokrat združili moči in se udeležili močnega mednarodnega turnirja v avstrijskem Tainachu. Jubilejni turnir ob 50. obletnici domačega kluba je privabil kar 29 ekip, po izločilnih tekmah pa se je med finalisti presenetljivo vendar povsem zasluženo znašla tudi ekipa Solčave. Njenim igralcem sta žgoče sonce in travnata površina očitno odgovarjala, saj so po drugem mestu v skupini kot po tekočem traku premagovali nasprotni- ke vse do finala. Tudi v velikem finalu so imeli proti ekipi Gimpel Insel iz okolice Celovca vse niti v svojih nogah, vendar jih je v končnici zapustila športna sreča, saj so domačini najprej izenačili, nato pa v loteriji izvajanja prostih strelov dokončno izkoristili ponujeno. Kljub porazu v taboru FC Solcava, kot so jih poimenovali domačini, ni bilo razloga za razočaranje. S prikazano igro in borbenostjo so prekosili sami sebe in dostojno zastopali barve Solčave ter nenazadnje Slovenije v sosednji državi. Franjo Pukart Atraktivnih situacij na Radmirski žajfnici res ni manjkalo. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 19 Šport 7. MARATON ALPE 660 kolesarjev tudi preko naših krajev Prva julijsko nedeljo je tudi preko naših krajev kolesarilo 660 udeležencev maratona Alpe, ki so se sedmič zapodili okoli Kamniško-Savinj-skih Alp. Maraton, ki ga organizira Kolesarsko društvo Alpe iz Kamnika, velja za butično kolesarsko prireditev za najbolj vzdržljive, saj 130-ki-lometrska trasa vodi čez tri gorske prelaze, kjer kolesarji v skupnem premagajo 2.000 metrov višinske razlike. Progo sta letos najhitreje prevozila Gregor Tekavec med moškimi s časom 3:38 in Andreja Jagodic v ženski kategoriji (4:04). Za Tekavca je to že tretja zmaga na omenjenem maratonu, Jagodičeva pa si je najvišjo stopničko privozila prvič. Na odlično peto mesto se je v ženski konkurenci uvrstila Nina Mermal iz Gornjega Grada, članica Kolesarskega društva Alpe. BOČNA Po kolesarski turi še na poligon Otroci so na poligonu dokazovali svoje kolesarske spretnosti. (Foto: ŠS) Športno društvo Bočna vsako leto organizira kolesarski trim, letošnjega se je zadnjo junijsko nedeljo udeležilo petdeset kolesarjev. Najmlajši udeleženec je štel dobri dve leti, najstarejši so že dolgo upokojenci. Po kolesarski turi, primerni za vse udeležence, ki je potekala iz Bočne preko Krope, Otoka, Homc, Pobrežij čez Gorico in Šmartno ob Dreti nazaj v Bočno, so se udeleženci zbrali na igrišču, kjer je bil pripravljen poligon za otroke in zabavne igre za odrasle. Štefka Sem Vzpon na Črnivec. (Foto: Luka Pustoslemšek) Tudi letos je bilo med tekmovalci in povabljenci, nekdanjimi in sedanjimi najboljšimi slovenskimi kolesarji, opaziti kar nekaj Zgornjesavinj-čanov. Med slednjimi je bil tudi eden najuspešnejših udeležencev tega maratona Andrej Ma-rovt Helešič. »Ne rečemo več, da gremo na Jezersko, potem pa na Pavliča, pa čez Črnivec nazaj ..., sedaj se reče, da gremo odvozit Alpe,« je priljubljenost maratona komentiral Helešič, prvi Člani Športnega društva Gornji Grad so v sklopu Čebelarskega praznika pripravili turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo dvanajst ekip iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Zmagovalci turnirja so bili člani ekipe Bazar, zmagovalec maratona Alpe in eden najboljših rekreativnih kolesarjev pri nas. Kljub temu, da je imel štartno številko, se Hele-šič letos ni potegoval za najboljša mesta. Prireditev je pohvalil, še najbolj množico navijačev, ki je v Radmirju čakala Gregorja Ugovška, je pa razočaran nad občinami, skozi katere je potekala trasa, ki niso znale izkoristiti brezplačne promocije. Opozoril je tudi na nepravilnosti na trasi, na katere bodo morali biti organizatorji v bodoče bolj pozorni, kajti med tekmovalci se najdejo tudi takšni, ki do rezultata ne pridejo le s svojo močjo. Med tekmovalci se je na progo podal tudi Erik Rosenstein, ki zaradi težav z zdravjem ni tekmoval od lanske dirke okrog Slovenije. Maraton je bil zanj dober trening pred ultra maratonom čez Pohorje. Lani je v šali omenil, da se komaj dobro ogreje, pa je že na cilju v Kamniku, s čimer je želel povedati, da je tekmovalec na daljše proge. Tekmovanja se je udeležilo precej tujcev, ki so bili navdušeni nad naravnimi lepotami in slikovito traso. Poseben sprejem v cilju je doživel najstarejši udeleženec maratona, 82-letni Adolf Kri-žnar, ki je krog okoli Alp prekolesaril v manj kot šestih urah. Štefka Sem ki so v finalu premagali Tulipane, v dvoboju za tretje mesto pa so bili nogometaši ekipe ŠD Gornji Grad boljši od nasprotnikov v ekipi Diva's caf-fe. Najboljši vratar turnirja je bil Martin Potočnik, najboljši strelec pa Rok Fale. Marija Šukalo Zmagovalna ekipa Bazar s pokalom. (Foto: Marija Šukalo) TURNIR V MALEM NOGOMETU V GORNJEM GRADU Zmagoslavje bazarovcev 20 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Šport, Pisma bralcev SSK LJUBNO BTC Trije Ljubenci na poletni Grand Prix V začetku julija je na ljubenski 45-metrski skakalnici v organizaciji domačega kluba potekalo pregledno tekmovanje za dečke in deklice za uvrstitev na šolski Grand Prix. Tekmovalo je skoraj petdeset mladih skakalcev letnika 2001 in 2002, med njimi tudi člani ljuben-skega kluba. Iz vsake starostne skupine so bodo tekmovanja udeležili najboljši trije, od deklet le najboljša. Na prestižno evropsko tekmovanje se je uspelo uvrstiti trem članom lju-benskega kluba: v starejši skupini Karlu Vodušku, v mlajši pa Žaku Moglu in Filipu Vrancu. FIS Schüler Grand Prix bo potekal ta vikend v Garmisch-Partenkirchnu. Štefka Sem Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je v sklopu občinskega praznika organiziralo močan petdnevni regijski teniški turnir posameznikov. V konkurenci 32 tenisačev s celjskega se je naslova še drugič zapored veselil Sebastjan Leber iz Vojnika, ki je tokrat v velikem finalu premagal Sama Zakeršnika iz Topolši- ce, tretje in četrto mesto pa sta si razdelila Polzelan Gorazd Žo-her in Zmago Tajnšek iz Dobrne. Organizacija na visokem nivoju, močna konkurenca in lepe praktične ter denarne nagrade dajejo turnirju dodatno težo in prav vsi sodelujoči so potrdili svoj nastop tudi prihodnje leto. Franjo Pukart PRVENSTVO OBČINE REČICA OB SAVINJI V TENISU Sebastjanu Lebru drugi zaporedni naslov Na preglednem tekmovanju na Ljubnem je nastopilo skoraj petdeset mladih skakalcev. (Foto: Štefka Sem) Brezvestnost na pohodu Spet se »vidimo«, kot sem predvideval že ob pisanju članka za 28. št. SN. Če namreč pišeš o stvareh, ki niso šele od včeraj in o »starih mačkih«, ki prav tako niso »pri hiši« šele od včeraj, je to tako enostavno, da niti šlogarice ne rabiš. Pa pojdimo lepo po vrsti. Nekaj dni prej, kot sem napisal in odposlal prejšnji članek, je na treh oglasnih deskah v Gornjem Gradu že visela naslednja ponudba: »Ponudba občanom. Kdor rabi pesek, si ga lahko brezplačno priskrbi na občinski cesti ob vhodu na parkirišče, južno od katedrale ter v bližini obrambnega stolpa, ki ga koristi komunala. Komunalcem je namreč zmanjkalo goriva za metle, lopate in »šajtrge.« Ker imajo, nasprotno, goriva za kosilnice še več kot dovolj, bodo do nadaljnjega samo še kosili. Moteča je navsezadnje samo trava, če zraste ne- kaj centimetrov, pesek, ki ga ni tako malo, niti najmanj. Kljub temu ga, dragi občani, lahko odpeljete in porabite.« Sledijo podpisi in naslovi župana, direktorja komunale in mene. Včeraj, 18.7., je pred občino plakat še visel. Ni treba imeti sto pik, da ti je lahko jasno, da gre za šalo na račun (ne)dela Komunale Gornji Grad in župana, ki je, moram poudariti, moralno odgovoren za vse nepravilnosti, ki jih, ne slučajno, ampak hote ne prepreči, oziroma ne poskrbi za njihovo odpravo. Namesto da bi se potrkal po prsih, se je, kot sem kmalu za tem izvedel, zelo razburil. Sprva je nameraval celo poklicati policijo, češ da sem po-tvoril njegov podpis. Kljub dejstvu, da je iz načina pisanja, skratka pisave, popolnoma razvidno, da sem sam avtor vseh treh podpisov. Vsebina plakata nekaj razlage vendarle še potrebuje. Po mojem skromnem mnenju je mesec julij že čas, ko naj bi bil pesek od zimskega posipanja že odstranjen s cest. A kriteriji glede tega so v Gornjem Gradu, od kar pomnim, zelo ohlapni. Pred desetletji so gasilci kljub temu s cisterno oprali ceste še pred 1. majem. Dandanes, ko ta praznik, zaradi dejstva, da so mnogi brez služb, izgublja pomen, bi tisti, za to pristojni, ki jih še imajo, celo dobro plačane, morali poskrbeti, da bi bil 1. maj še vedno nekakšna ločnica, ko bi se lahko za približno pol leta z olajšanjem poslovili od pogosto celo pozimi nadležnega peska. Kot je razvidno iz t.i. ponudbe, je tam tudi baza komu-nalcev. Bi se še našel kdo, ki okrog svoje domače »baze« vse od zime še ni utegnil pomesti? Bojim se, da ne. Že iz tega sledi, kar je izključno logično, da žal nimamo niti pribli- žno ustreznega direktorja komunale. Naj kdo reče kar hoče. Kaj ima kraj od tega, če se, recimo, spozna na višjo matematiko? Prav nič! Rabimo samo »strokovnjaka« s prirojenim smislom za okolje, fakultetno znanje s tega področja je v tem primeru odveč. Za dela, ki jih izvajalci (»F.R.«) ne opravijo, oziroma jih opravijo slabo, odgovarja njihov šef. On jim odreja delo, on jih mora tudi kontrolirati. Zato pogosto ne kritiziram delavca, ampak šefa. Jasno, v tokratnem primeru (ko bi le bil izjemen) zasluži kritiko tudi župan. Zakaj bi se sicer znašel na plakatu? Tako dolgo in tako dobro ga poznam, da o tem ne dvomim. Živi v kraju, a kakšnih pomanjkljivosti nikoli ne bo videl. Če vendar, jih bo pač prestopil. Janez Mavrič Attemsov trg 8, Gornji Grad Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 21 Kronika, Ljudje in dogodki, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEZNICE • IZ SLASCICARNE UKRADEL MENJALNI DENAR Mozirje: V noči na 15. julij je bilo vlomljeno v slaščičarno na Savinjski cesti v Mozirju. Neznani storilec je vlomil skozi vhodna vrata in iz notranjosti ukradel za okoli 100 evrov menjalnega denarja. • ODPELJAL KOLO Mozirje: Občanka iz Mozirja je 15. julija obvestila policijsko postajo, da ji je dan prej med 15. in 19. uro neznani storilec ukradel kolo, ki se je nahajalo na odklenjenem hodniku stanovanjske hiše v Mozirju. • VLOMILEC UKRADEL BANČNE KARTICE Sp. Pobrežje: 15. julija je na policijo poklicala občanka in povedala, da je v času vikenda nekdo vlomil v njihovo hišo na Spodnjih Pobrež-jah in ukradel bančne kartice. Z njimi je že opravil nekaj dvigov denarja in tako naredil za več kot 2.000 evrov škode. • NI BIL TEPEN Mozirje: 15. julija je na policijo poklical občan in povedal, da ga pretepa sosed. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da si je vinjeni prijavitelj dogodek izmislil, zato mu je bil zaradi lažne prijave in nedostojnega vedenja izdan plačilni nalog. • PLANINCA ODPELJALI V BOLNIŠNICO Korošica: 16. julija so bili policisti obveščeni, da se je na Leskovško-vi planini poškodoval 55-letni planinec iz Velenja. Ponesrečenega so s policijskim helikopterjem prepeljali v bolnišnico. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je planincu med plezanjem s soplezalcem zdrsnilo na Velikem vrhu, pri tem pa je utrpel zlom levega zapestja. • PLANINKA ZDRSNILA Korošica: 17. julija v zgodnjih dopoldanskih urah je policijska posadka s helikopterjem opravila reševanje hudo poškodovane 47-letne pla-ninke s Polzele, kateri je zdrsnilo pri dostopu do stene Korošice. Pri tem je utrpela odprt zlom gležnja. • HODIL PO SREDI CESTE Radmirje: 18. julija je na relaciji Radmirje-Okonina po sredini regionalne ceste hodil moški, ki je kazal znake opitosti in je s svojim početjem ogrožal varnost prometa. Policisti so pešca izsledili in ugotovili, da je močno pod vplivom alkohola. Zaradi nevarne hoje po cesti so mu izdali plačilni nalog. • TAT V KAMPU Varpolje: 19. julija so policisti prejeli prijavo, da so neznanci v nočnem času državljanu Nizozemske, ki kampira v kampu, ukradli denar iz denarnice, ki jo je imel v šotoru. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznanec tekom noči s stola, ki je bil pred šotorom, na katerem je imel oškodovanec motoristično jakno, ukradel mobilni aparat in nekaj denarja. • VLOMILEC POBEGNIL PRED PRIHODOM VARNOSTNIKA Mozirje: 19. julija so na policijo poklicali iz varnostne službe in povedali, da je njihov delavec na kraju vloma v stanovanjsko hišo v Mozirju in da bo kraj zavaroval do prihoda policistov. Na kraj so odšli policisti in ugotovili, da je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo ter jo še pred prihodom varnostnika zapustil. • ZAGORELA LESENA KOČA Logarska dolina: 20. julija je zagorela opuščena lesena koča pred vhodom v Logarsko dolino. Gasilci so požar pravočasno lokalizirali, da ni zagorel še bližnji gozd. • VLOMILEC IZKORISTIL ODSOTNOST LASTNIKA Ljubija: 21. julija je občan iz Ljubije obvestil policijo, da so mu v času, ko je bil na morju, vlomili v stanovanjsko hišo. Storilec je vlomil skozi okno v pritličju in nato še v kovinsko omaro za shranjevanje orožja. Iz nje je ukradel pištolo in revolver, iz hiše pa je odnesel še nekaj drugih vrednejših predmetov. Julija Pred 40 leti O MLADINSKEM SEMINARJU Vodstvo občinske konference ZMS Mozirje je organiziralo seminar za vodstva mladinskih aktivov. Mladinci so postavljali številna vprašanja, med drugim, zakaj so Savinjske novice skromne po obsegu in včasih enolične. Odgovoril je tov. Deberšek: »Ni vprašanje denarja, temveč slabega sodelovanja dopisnikov v SN. Mladi vzemite pero in napišite članek o vaših težavah, o pomembnih dogodkih, fotografirajte zanimive objekte in pošljite uredništvu, pa se kmalu o tem vprašanju ne bomo več pogovarjali.« Pred 30 leti ODKUPITI VSE KMETIJSKE PRIDELKE Takšno načelo so sprejeli v ZKZ Mozirje. Zadruga si prizadeva za sproten in dober odkup vseh pridelkov, številne področne trgovine pa odkupujejo tudi gozdne sadeže, zdravilna zelišča, polže in podobno. Treba je vedeti, da so tu možni dobri zaslužki za nabiralce. Letošnji odkup je ocenil Anton Vrhovnik kot dober, saj je bilo zbranih kakih 80 ton ribeza, veliko polžev, količina gozdnih sadežev pa bo verjetno tudi zadovoljiva. Pred 20 leti MOZIRSKA AVTOBUSNA POSTAJA PRED SKORAJŠNJO OTVORITVIJO Avtobusna postaja v Mozirju, ki je nekaterim všeč drugim pa ne, bo v kratkem le dočakala svojo otvoritev. Celoten postopek pridobitve se je nekoliko zavlekel zaradi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri prvem tehničnem prevzemu. Pripravila Tatiana Golob Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in tasta Stanislava MAVRIČA iz Nizke 38 30.5.1930 - 18.7.2013 se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, zdravnici Marš - Podbregar, patronažni sestri Staši. Hvala tudi diakonu g. Stanku Čeplaku za lepe besede, enako tudi gasilcem in govorniku g. Grudniku ter vsem ostalim, ki so pospremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Sin Stanko ter hčerki Marjana in Cvetka z družinami 22 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Zahvale, Oglasi Minevajo leta, odkar te več ni, a spomin nate med nami še živi. V SPOMIN Leopold KOLENC 15.11.1932 - 26.7.2008 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Vsi njegovi Bila si z nami dolgo časa. Skupaj smo preživeli mnogo let, a kar naenkrat si odšla v svoj svet. Draga mama, babica pogrešali te bomo. ZAHVALA Frančiška ZAKRAJŠEK iz Poljčan 2. 12. 1932 - 10. 7. 2013 Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja KLS, članom PD Nazarje, ki ste ob smrti drage mame bili ob meni. Hvala za izrečene besede sožalja, za darovane sveče in cvetje. Sin Jure z družino Zaspi, mama moja, zaspi! Zaprla trudne si oči, odšla si tja, kjer ni več trpljenja ne gorja. Kako boli in duša trpi, to veš mama ti in vemo mi, ki smo s tabo živeli do konca tvojih dni. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Frančiška JERAJ iz Ljubnega ob Savinji 24.8.1924 - 17.7.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečene besede sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala patronažni sestri Angelci ter sestri Maji za dolgoletno pomoč. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana, gospodu Pušenjaku za opravljen pogreb, gospe Heleni za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. O * a Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Martina HAJDINJAKA iz Mozirja 1922 - 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v mislih z nami, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala vsem sosedom. Iskrena hvala g. župniku San-diju za lepo opravljen obred, pevcem iz Polzele za zapete prelepe pesmi, trobentaču za odigrano žalostinko in gospodu Veneku za besede slovesa. Hvala tudi Idi za vso pomoč ob moževi bolezni. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej! Vsi njegovi ZAHVALA MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 23 Za razvedrilo Cvetke NAPAČNO SKLEPANJE Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje: »A zdaj vidiš, predsednik, zakaj sem jaz proti hitri cesti na Šentrupert? Kdo pa naju bo potem takole postregel v Zgornji Savinjski, če se bodo mladi zlahka odpeljali v širni svet?« Borut Pahor, predsednik republike: »Hm, če bi bilo tako, kot praviš, potem bi jaz iz Prekmurja, kjer imate zdaj avtocesto, vedno odšel lačen, a se ne spomnim, da bi se mi to kdaj zgodilo ...« KRIVA ZA VSE En mali in en velik, kriva oba. Dušan Prašnikar, izvršni vodja projektov pri družbi Logarska dolina (levo) in donedavni športni as v triatlonu Nino Cokan sta zaslužna za izvirno idejo in nov športni projekt od Celja do Logarske: plavanje-kolesarjenje-tek. A sta hkrati tudi odgovorna za vse, kar je bilo narobe, smo ju slišali posipati se s pepelom. Na koncu se je zgodba za prvič iztekla srečno, o čemer bomo poročali v prihodnji številki SN. IZDATNO KRŠČENI JEKLENI PTIČ Na sobotnem letalskem pikniku na Zgornjih Pobrežjah so bili za krst novega letala zadolženi diakon Stanko Čeplak in pobreški gasilci. Medtem ko je prvi svoje poslanstvo opravil dostojanstveno, so člani domače »požarne brambe« jeklenega ptiča ob vzletu pošteno zalili. Še dobro, da motorka ni delala na vso moč, sicer bi ga lahko s curkom celo sklatili z neba. 24 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Križanka, Informacije J \ A s«? parjenje srnjadi cerkveno sodišče najvišje stopnje akterka ckvir.kj sevz1dav vratno odprtino za nameščanje vratnih kril simbol za unčo vlaga, mokrota kuverta. ovojnica bralec lastnost enako-rooneoa enota za merjenje čistote žlahtnih kovin priprava. ki se uporablja za opravljanje kake dejavnosti rogozna slama med preužitkar zgodovinska utroba v teksasu glavno muslimansko SvetiSCe v meki sl. košarkar (lakcvlt) junakinja vi soške kronike merska enota za množino snovi. g ram atom egipčanska sveta ptica srb.pevka (novakovlc) fr. književnik (jean) zlitina za spajanje kov. delov topovski izstrelek kobaltovo steklo sestavil: pettr udir desni pritok kamniške bistrice smisel. upravičenost, razlog država v sv afriki. gl mesto kairo pihalni instrument z dvojnim jezičkom abelov brat nogometaš nk maribora (tavares) mongolski poglavar razglasitev česa za neveljavno VlSlNSKA MERSKA TOČKA zadnje pr£-divo. tuue drago mislej am. pevec (redding, 1941-1967) NAVA&A. OBIČAJ stoicizem zapolton zvišani tona rod tropskih dreves iz amerike holandska jaornica največja celina vulkan na siciliji 4. in 9. črka nase ABECEDE koralni otok z laguno robert redfgrd vojak topniške enote kdor nastopa v varieteju. kabaretu. cirkusu stari slovan ameriška IGRALKA (elisabeth) strjen. posušen izcedek na rani Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: COCTEAU - francoski književnik (Jean); PŠATA - desni pritok Kamniške Bistrice; SMALTA - kobaltovo steklo; v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): HOROSKOP, OBIRALKA, RJA, NART, DELO, KNE, FIAT, SHEEN, KVASILO, JAMARKA, ARIOSO, PEGAZ, RASK, SKA, ANALOG, AČ, REFERAT, RILA, MINARET, GARDNER, ELITISTKA, AETIJ, LOČ, STEYR, BRANE v_^ Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 25 Napovednik dogodkov ob 16.00. Solčava Odprtje razstav: ročnih del Solčavanov, zdravilnih zelišč, metuljev, družabnih iger, filcanih izdelkov ob 17.00. Lovski dom Solčava Odprtje lovske razstave Petek, 26. julij ob 18.00. Center Rinka Solčava Odprtje razstave ikon Albine Nastran ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Šport in projekcija pod zvezdami ob 20.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Citrarski koncert Karmen in Neli Zidar Kos ob 21.15. Logarska dolina Nočno opazovanje metuljev ob 8.00. Jezersko Planinski pohod z Davom Karničarjem ob 8.30. Vrbje na Ljubnem ob Savinji 7. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob 9.00. Solčava Delavnica v naravi Hrana iz narave ob 10.00. Logarska dolina Vodenje po Naravoslovno-etnografski poti ob 14.00. Solčava Hitrostno kiparjenje z motorno žago Sobota, ob 15.00. Solčava Turnir v igranju z lesenimi igrami 27. julij ob 16.00. Mozirje Tekmovanje starejših gasilcev za Memorial Viktorja Lukšeta ob 17.00. Solčava Ženski turnir v malem nogometu ob 19.00. Hotel Planinka na Ljubnem ob Savinji Glasbeni večer s pianistom Gregorjem Krajncem ob 20.00. Mozirje Gasilska veselica z ansamblom Gadi ob 20.00. Solčava Zabava z ansamblom Vagabundi ob 21.00. Solčava Ogled filma na prostem Sfinga ob 9.00. Solčava Sprehod po Fidovem gaju ob 10.00. Logarska dolina Voden pohod do Koče na Klemenči jami ob 11.00. Solčava Predstavitev knjige Gori, doli, sem in tja Nedelja, 28. julij ob 14.00. Solčava Citranje v Solčavi ob 17.00. Solčava Zabavno tekmovanje v lovljenju »klubetnih« rib ob 16.00. Lovski dom Ljubno ob Savinji Popoldne z društvom Ljubiteljev lanskega mošta ob 18.00. Solčava Zabava z domačimi muzikanti ob 15.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Folklorne delavnice za otroke Ponedeljek, 29. julij ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Literarni večer z društvom Slap ob 20.00. Gostišče Liman na Ljubnem ob Savinji Avtorski večer Mlinar na Muri in izbor naj flosarke in flosarja Torek, ob 18.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Folklorne delavnice za otroke 30. julij ob 20.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Komedija Ohcet bo! ob 7.00. Športno igrišče Radmirje Prikaz košnje in spravilo sena ob 15.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Folklorne delavnice za otroke Sreda, ob 16.00. Oš Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki - OK KLS 31. julij ob 17.00. Kegljišče Ermenc na Ljubnem ob Savinji Tekmovanje v kegljanju ob 20.30. Gostišča Prod, Foršt in Pri Petrinu na Ljubnem Pevski večer ob 21.00. Na Placu na Ljubnem ob Savinji Večer na Placu z Mešanim pevskim zborom KD Ljubno in gosti ob 13.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Srečanje upokojencev Četrtek, 1. avgust ob 18.00. Piknik prostor Gril na Ljubnem ob Savinji Razdiranje kope za oglje ob 20.00. Zbor v Vrbju na Ljubnem ob Savinji Nočni pohod na Rajhovko MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV -POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro ... tel. št. 03/572-06-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ SERVIS | PRODAJA | VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME Najdete nas v Nazarjah in Šempetru. Info: 041 881 818, www.hsplus.si HSPLUS Kristijan Martinovič s.p. ◊ OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca simentalca, starega 14 dni, težkega 70 kg; gsm 040/256-652. Prodam zajce, domače reje, žive ali očišče- Kupim telice in krave za zakol; gsm Prodam stročji fižol - preklar in krompir za peko (agria), varavno pridelano; gsm 070/439-445. Prodam mešana drva, 40 eur/m3; gsm 051/302-934. Prodam suha ali surova bukova in gabro-va drva, cepljena, balirana po 1 m3; gsm 031/585-735. Prodam bukova drva, cepljena, metrska, 55 eur/m3; gsm 031/254-646. Prodam 3000-litrsko cisterno za kurilno olje; gsm 040/166-499. Prodam nova garažna vrata 230 x 230, imov les, trodelna vrata, prešo in sekular; gsm 041/464-032. Prodam hiško iz opaža, izolirano, za kužka ali muco; gsm 041/970-032. Prodam traktor paskvali, 4 pogon, s hidra- vličnim plugom spredaj in 2 prikolici; gsm 041/464-032. Prodam silažno samonakladalko sip nlp 28 - 24, 28 m3, 24 noži, dvižna ruda, 2000 eur; gsm 041/280-005. DRUGO PRODAM - PODARIM Zelo malo rabljen otroški avtosedež, 0 - 18 kg, starejšega podarim; gsm 031/610-563. DRUGO - KUPIM Kupim 200 kg pšenice; gsm 041/623-664. VOZILA IN OPREMA Prodam strešne nosilce thule, za na strešne sani. Nosilci pašejo na vozila VW, audi, peu-guot, ford; gsm 040/684.238 NEPREMIČNINE V Nazarjah prodam opremljeno stanovanje, 61 m2, cena po dogovoru; gsm 070/708-154. V Bočni prodam stanovanje v izmeri 60 m2, z vrtom in vrtno uto; gsm 040/727-746. V okolici Nazarij prodam garsonjero; gsm 031/526-984. V najem oddamo sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, v Ljubljani; gsm 031/695-208. Mozirje center, oddam lokal; gsm 031/251749. OSEBNI STIKI Dekle bi rad spoznal, z njo živel, jo vse življenje rad imel; gsm 041/859-096. ne; gsm 070/833-298. ŽIVALI - KUPIM 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke, m.t., nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM 26 Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 Oglasi Fotokrijiga.net Koliko so vredni lepi spomini? Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo! V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo F:a je f« vedno tako?1 KniikoStrat sle ie »poslikali* 7anirniv in prijeten dogodek, fo-tCKjfAftj pa nifcoh več pogledi ti? roiogralije v svoji fizični pojavni ob::ki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Clovesk; spomin je namreč dofctj temeljil) slvar, ni p* trajna - zato moromo ¿d trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotog rafij te vel ko. I'o tisku sevena potrebujemo le album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale strdke se5tejem.o. dpbtroo odgovor, zakaj si večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CO ji. use kljuii Ftd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi laliio upisali kol Fotoknji^a je ¿udovito darilo Fotoknjiga je lahko tudi lepo darilo ob rojstnih dnevih, obletnicah, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „, Slika pove več kot tisoč besed. nekakSno »vse-v-enem» lestev za naši spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Covurim o Tematiki kjij:'gir v katera so vkomponiran^ nale ;like, besedi :n, ozadja, najlepil cW pa je to. da zadevo čisio sami oblikuje™ (ar pfeko spleta. Kako deluje Fotoknjiga.net? OmenieiKj stoiitev ponuja za mnoge in ¿nuna solel^a stran Fotoknjitja.net. Sistem (-otoknjiga. net deluje torej preko Interneta, zato na domačem računalniku n porrehna nikakršna namestitev progtamske opreme. Storitev je brezplačna, jporabnik plača le stnoike tiska fo-roknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fctokn jige preko sistema FotokoJigj.net je enostavno znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa >e mogoče osvojiti v zek) kratkem času Prednosti Fotokniige Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fotoknjigi shranjena za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom make drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknj:ga v primerjavi s klasičnimi fotnalbumi nudi veliko možnosti pn ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okvitčkov je ogromna vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. Komentarji forofiftAfu Kdo? je ie kdaj urejal običajen (otoalbum, do-hro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbomih to sploh m mogoče, prt drugih pa je to opiavilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V lotoknjigi j? To enostavno. Pod vsako fotografijo tohko napišete kratek komentar, ki ga lahko po nniH volji sprem'njate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE CAS Kot laslnik diaita nega fotoaparata imate gotovo velika fotografi, na računalniku, nikoli pa ne najdene ¿asa, ria bi naredili Izbor in jih dali v i rdela-vo. 5 focknjigo prrhranite čas. Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni trebi pošiljati v izdelavo fctostudiu. in ko fotegiafije postite v foloknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga siter izgubil: l videnjem izdelanih fotografij v fotoalbum. Komu je namene na Fotoknjiga? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega obhkovalskegaznanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. tc pa ;zdela' tlim predloga iti dodamo 3e svojo unietniJko iilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen, ip.rj Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 27 Izlet za naročnike Savinjskih novi Nepozabno