y t,ir»k Mrl'k if NMl ,.,ru l>r« p»ililj»nj'i nj ,m «»»»<■ 1'»» »ll.-* I p„l l»U ., Mri Ml . '-' .. *1> .. l'o priti: z, M |Mo»iO |t.*. k. 1» pol IfU . 6 ,. - ,i :i Mrt Ntt x .. »0 .. VrclniiHJ i« opni-ni,tvo ., a st.ilu»m tri(u (lioiu-platf) li is'n» H. 1*4 £t. 47. V Mariboru 20. .juliju 1866. O/nnnlln: '■'..... pl»rij* , l> r? lut.sn« I krit, M tuku i'ktal w n Umi Skrit - pmiiPiiki' •>« pl«/u t prn.Htnm. Zu t«k Um| j,, plmat, kolik (;tiMnp*lj( n 3« t. tuj »n lilafnvoljiiii tranVujt-io Tedaj i. Vase ljudstvo v narodni politiki. i. iv naših nezadovoljnih in nehvaležnih easili veselje dela; a zase mimo. neodvisno »navzgor" in »navzdol" preiskujemo dalje. O državnem zborn govoriti in naštevati mu njegove pozlata svoboda, o kteri je preslepljen absolutizem v svoji nmu)kljiv«isti, bi bilo nevarno: češka opozicijonalna žurnalistika in vsegaraogočnosti mislil, da jej je do dobrega glavo stri in jej zaH6*08 zarad enaeib »hudodelstev" po Češkem in Moravskem pri -veke izkopal iu zagrebel Crni grob, jela se je kolikor toliko v peti i tudi v naši bližini toženi in preiskavam duhovniki nam ka- raznib državah z razno hitrostjo in krepostjo povraćati in ž njo veselo upanje omike in blagostanja, toraj tudi bolje bodočnosti. Grmeči risani in nerisani vojni topovi pozdravljajo jo uavadoma prvi, kjerkoli se v Evropi poknže, in naznanjajo njeni prihod državam in narodom. Kolikor je samosilstvo samo sebe z lastnim strupom uničevaje pustilo narodom še neoskrunjene prvotne životne moči, toliko naglo, iskreno in umno sprejemajo narodi vratečo se svobodo v staro last in jo stavijo v djansko veljavo. Nedoslednost, maloumnost in bojazljivost, kterih se narodi pri sprejemanji svobode tolikokrat krive store", so priče in nasledki naše odgoje iu prejšnjega hlapčevanja, one le potrjujejo resničnost izreka: Tudi za svobodo moramo odgojeni, izrejeni biti. Pomanjkljivo izrejo v tem obziru mora nadornestovati draga in bridka lastna ali cenejša tuja skušnja. Navadoma pa jo bomo dobro pogodili, če pri prejemanji svobode načela absolutizma na glavo postavimo in bodimo njim ravno nasprotno pot. Absolutizem je veleval: Brez ljudstva (vladam), a vse za ljudstvo. Res, gospodaril je brez ljudstva; koliko pa za ljudstvo, kažejo nam raznih držav ogromni stalni primanjkljaji, rastoči davki, pojemajoče ljudsko blagostanje, drhta-joče državne podlage, posebno pa nenaravno vojno stanje naših kulturnih držav in državic od glave do pete oboroženih in druga na drugo prežečih. Ni čuda, če narodi, ki morajo to neprijetno in nezakrivljeno — „nezadolženo" ne smemo reči — zapuščino prejemati, nevoljno kličejo: Nil de nobis sine nobis! lire z nas ničesa o nas! Ali se pa tudi tega lepega gesla stanovitno in dosledno drže*, ali ga zvršujejo, če sc jim lastna osoda izroči v lastne roke? Morebiti nam kdo zadovoljno pokaže dolgo vrsto ljudskih zastopništev, slavnih delegacij, državnih in deželnih zborov, okrajnih in srenjskih zastopov, morebiti celo kmetijskih in obrlnijških zbornic, šolskih odborov itd., in nam ponosno kima. I)a\ nič več se ne godi v ljudskih zadevali brez ljudstva! Iz srca radi vsa kemu prepuščamo zadovoljnost in ponos „novoerarični", komur to žejo, kako je državni zbor v oislili pri nalili — državnih pravd -nikili. Da pa državni zbor pri vsem prisiljenem svojem spoštovanji ni to, kar bi imel biti, to sinemo drzno in brezplašno izreči: pričale nam bodo -- da ne omenjamo druzega — to prazni, ne-jpsedeni naslonjači slavne drž. zbornice in — si hi tacuerint, ministri claiiiabuiit naši ministri sami. ki si neki toliko glavo belijo, da bi izbrisali to hibo iz državne kronike in spravili naše „svojeglavim" brate (Jebe v nglajeno lesonačo pred škotskimi vrati na Dunaji, kar bi se potem imenovalo — češko pomirenje. Kako je z našimi deželnimi zbori, in koliko se v njih ustreza ljudskim željam in potrebam, imeli bomo v kratkem priliko obširneje opisovati, saj ne bo dolgo več, da pridejo naši deželni zbori — deželne davke pobirat, če bo šlo namreč: po volji vladini. Če bi pa tudi pri teh kakor tudi pri okrajnih in srenjskih zborih itd. bilo formalno iu teoretično vse v najlepšem redu, ko bi bilo v državnih in deželnih zborih z delokrogom posameznim deželam in narodom prikladnim ljudstvo v dostojnem številu in po djanskih razmerah zastopano, in si smelo izbirati svoje zaupne može brez nasilstva ali drugih bolj ali nienj dovoljenih sredstev vladinih, dajalo bi ljudstvo, ko bi le pri volitvah za te zbore iu zbornice ostalo in bilo ž njimi od ljudske strani vse končano, vso svojo samostalnost, svojo srečo in nesrečo vsaj za volilni rok, t. j. za 3 ali (i let iz svojih lastnih rok in oči pa v roke in na dobro voljo dostikrat prcmcnljivih , ali vsaj nevsemogočnih in vsevedočili mož, kteri m bi se znalo pri vsi blagi nameri iu poštenosti vendar le včasi kaj človeškega primeriti, če bi bili tudi namesto na kacem vseučilišči nekoliko kurzov o narodnem gospodarstvu in državnopravnih, vednostih ter modrostih absolvirali pri vredništvu goriškega tednika in imeli svoja spričevala „zrelosti" /. zavihanimi ušesci od njega v žepih. Ko bi ljudstvo z volitvijo vse opravilo, a potem ne imelo nobene pravice ali pa volje dalje se pečati s svojo osodo, bila bi to velika nespretnost tudi za vsakterega poslanca, ki hoče le v Družba sv. Mohora. 1. Sloveči nemški modrijan Kant je sedeval v BVOJi učenjaški izbi oddaljen od tujega zunanjega sveta ter mislil in skladni BVOJO lilozofično •.-stemo. Pri svojem premišljevanji pak je zrl skozi okno vedno v ono in isto piko stare mogočne trdnjave in sejo tega navadil tako. da pisati ni .....gel, ako ni tjekaj očesa obračal. Ker je mož mnoga leta zdel nad svojim dolom, prigodi se, da nekaj dreves na dvorišči vzraste na visovljo, košato -razšopiri iu učenjaku stari navduševalni pogled na trdnjavo zapre. Ubogi stari Kant ni bil več miren, ni mogel več pisati iu prizadeval si je tako dolgo, da je razkošetičena drevesa odpravil in zopet pogled odprt imel na staro trdnjavo. Blagovoljni slov. bralec naj mi ne zameri, da se te — tudi svojo humoristično stran imajoče anekdote domislim, ko imam popolnoma resno in važno stvar pred očmi, namreč : naše narodno prizadevanje in — delovanje družbe sv. Mohora. Našli so se bili v i C. \eku med Slovenci možje, ki so uprli oči v narod in to jih jo navdušilo, da BO jeli misliti in delati zanj, za njegovo omiko in za napredek, kakor so si ga oni |><> svojem preverjanji za najboljega mislili. .V že njim, še l>olj pa nastopnikom za njimi je prekrilo pogled košato drevo zaspanosti, nevednosti, mrtvosti. V temi BO delali sami za sebe in za svoje koristi, ali če so delali tudi za narod, bilo je to delo nedostatno, ker niso spregledali pravili potreb njegovih. Še le v novejšem času so jeli najbolji sinovi narodovi odstranjati zaslombe in Zfl preke,kaže se svit in vsi smo edini v enem geslu: narodna omika! Kaj kako bi drugače imenoval, kar želimo, kar hočemo doseči, za kar delam če ne izobraženje našega ljudstva iu po izobraženji pot do duševnoga materijalnega blagostanja, do slobodne in srečne prihodnosti našega narodi Naš narod bere. Deset tisoč in štiristo petdeset udov štej družba sv. Mohora. ki si je nalogo postavila, izdajati in širiti knjige za prosto slovensko ljudstvo. Deset tisoč! Ta številka nam jasno priča, da naš narod čuti potrebo po dušni hrani in po omiki. S to številko lehko ponosno stopimo pred tisto naše niže in više nasprotnike, kteri nas Slovence po svetu razvpijajo in grde, našemu narodu odrekajo zmožnost izobraževati se, ter Bvet preveriti hote, da je narodu naše narodnu prizadevanje tuje, da jezik, ki j.'a pišemo ni narodov jezik itd. To število je /a domoljuba veselo tolažilo, da zrnje ki gd s trudom in v vjldnili zaprekah seje. pada na rodo-.i a tla; to število mora biti za vsacegn slov. pisatelja spodbuja in veselja do delavnosti. Kaj pač more vere plačilo biti vsacemu učitelju, če ni to, da ne govori zastonj, da ne uči brez učencev! Slovenci nimamo plemstva, in Bkoro lii djal - iz malimi izjemami nimamo še meščanstva. Ono število pa nam kaže, da imamo narod, narod v vsej prvotni dušni zdravosti in krepkosti. Ce sc pomisli, tla dozdiij nismo imeli narodnih ljudskih šol, ali da niso bile, kar smo jih imeli, v najeve-točejem stanji, da so toraj naši odrasli prosti kmetski ljudje po veeein samouki Bralci; če se pregleda kako je V malo letih naglo in progresivno naraščalo število prejemnikov družldiiib knjig: sinemo po zboljšanji in po-niaoženji narodnih šol, po većem razznanjenji obstanka te družbe upati, da bodo te že zdaj vesele razmere še veselejšo podobo dobile. Že zdaj pak smemo reči: malo nas je, pa prišli smo v kratki dobi, kar se je narodno gibanje pri nas počel.i. že tako daleč, kakor in;ir>ikt er sta reji narod ni prišel, storilo se je za ljudsko omiko toliko kakor ur povsod, koder se ravno „kultura'- povdarja iu pri nas Slovanih barbarstvo domišlja. (V pri nas, ki nas je — odštevši izgubljene benecanske in listo Slovence, ki so na meji '' sredini do zdaj za narodno reč še izgubljeni nekaj cez iniljon. po* . no pisana n a t o r o z n an s k a knjiga pride ko j po natisu v 10000 izti-i led narod (v I letih homo videli 20.000 prejemnikov ! i. morali bi Nemci, ni je 50 miljonov, svojo popularne knjige razširjati v 500.000, in preli , da pri Nemrili že od Kutrovib časov semkaj pišejo za narod, morala to število vsaj podvojiti. Ali je to tako?! Menim da ne. zvezi in soglasji s svojimi volilei delati, z njimi v vedni dotiki in sporazuraljenji ostati, kteremu je želja narodova edino povelje, njegove potrebe edino vodilo, in zavest, da je tem vstrezal po naj bolji moči, ali pa se častnemu in vzvišenemu poslu odpovedal, ko bi jim več ustrezati ne mogel ali ne hotel, edini ponos. — Primorske gimnazije, njih jednakopravnog in italijanske zahteve. Iz Primorskega. '28. maja. L. K. (Halje.) Sledeči pregled naj kaže , kako in koliko ur sta se primorska narodna jezika — slovanski in italijanski — na Primorskih gimnazijah podu-čevala zadnje šolsko leto (1807). SlovHniićiim pe jo podučevala zn Italijanščina se jo pod i.'evala za Gimnazije Slovnno tuj ce vse »kup učitelji ltali, ane tujce učitelji razr. e 9 razr. 1 p razr. T 9 redni 1 nered. razr. ■ e 3 razr. e = redni nered. Goriška gim. 8 Hi 1 2 — - 1 — 8 IG 3 G 1 — Tržaška državna — — — — 3 G — 1 8 24 — — 2 — „ mestna — — — — — — — — 8 20 — — 1 — Koperska gim. — — —- — 4 8 — 1 8 24 — — 1 — Pazenska gim. 2 4 — — — — — 1 4 8 — 1 skp. 20; — -1-1 1 :; — 02 — — 5 1 Tudi to kazalo se samo tolmači; treba jo le dotične ure in učitelje med seboj primerjati. Samo goriška gimnazija je vsaj nekoliko zadostovala potrebam narodnega jezika, če mu prav še ni bilo toliko ur določenih, kolikor mil jih osnovni načrt prišteva (18 ur na teden). Tu se ne bom nad tem spodtikal, da se je italijanščina za tujce (Slovence in Nemce) poduče-vala v treh posebnih razredih, slovenščina pa le v enem, kajti ne poznani dotičnih vzrokov, zakaj so se ti posebni slovenski razredi v poprejšnjih letih opravljali, lansko leto pa opustili. Morebiti se za zasramovano slovenščino ni dosti dijakov oglasilo? Med drugimi gimnazijami ima le Pazenska še dva posebna razreda, v kterih se slovnnščina po 2 uri na teden podučujc. Nemogoče je ondešnjini dijakom vsaj nekoliko izuriti se v materinem jeziku, ker se vedno dijaki 1. in 2. gimnazijskega razreda skupaj podučujejo, eni iz ;i. in 4. pa skupaj v drugem razredu. Enim stara stvar vedno preseda, ker jo poslušajo po dve leti. Pa kaka krivica, ne glede na ravno omenjeno, se godi Slovanom, kte-rim se ne ponuja prilika izuriti se v lastnem jeziku; vsi pa so prisiljeni učiti se z Italijani vred italijanščine v zapovedanih 4 razredih 8 ur na teden! Pri tej uravnavi sc mora slednji Istcrski Slovan poitalijnnčiti, kajti one 4 uborne ure s prežvekano tvnrinn mu nikakor ne zbude ali ne ohranijo slovanske zavesti, tem manj če se še zunaj šole navzema rlorentinskega duha, ki po Pazenskih ulicah veje. Se slabše jo na Tržaški državni iu ondešnji mestni pa na e. kr. Ko-perski gimnaziji. Na Tržaški italijanski gimnaziji vsa leta od njene vstano-vitve sem o poduku slovanščine ni ne duha ne sluha. In vendar je bilo med učenci vsako leto nekaj očitno priznanih Slovanov; gotovo bi ta učilnica /.držana z italijanskimi in slovanskimi dnarji še mnogo več slovanskih dijakov dobila, ko bi le primerno poskrbela za slovenski jezik. Ako pa smemo po primerjanji tega našega mnogo obetajočega začetka z vspehoin enačili starejih prizadevanj druzega nam tujega naroda ponosni biti, ako se smemo veseliti, da v tem obziru najizobraženeji slovanski narod, Čehe, vidno dohnjaino, in upamo, da pride za naš narod po tej poti z. večo politično zrelostjo tudi materijalno blagostanje] mora nas žalost obhajati , če pogledamo k svojim najbližnjim jugoslovanskim bratom. Kakor so Hrvatje prej imeli streho nago temelj narodnega poslopja, kakor so več storili za akademijo in vpeljavo jezika v više urade, nego pa za razširjevanje ljudske omike, tako smo mi. to se ve da tudi zunanje prisiljeni, jeli zidati od spodaj, v narodu. In mislimo, da nam to nikakor ne bode na škodo. Za-toraj pa moramo vedno in vedno svojim jugoslovanskim bratom enako postopanje priporočati, da najde čas, ki nas ho zedinil, narod na enaki stopinji izohraženja. Kakor so pri nas rodoljubni duhovniki po deželi največ storili za razširjenje teli knjig, tako so na Hrvaškem in Srbskem, kakor se nam vidi, popi veliko grešili in opustili, Pričakujemo, da bo mlajši izobraženejši svet tndi v tej reči več storil. Kajti, kaj pomaga navidezno narodna birokracija, odvisno služabništvo in višemu ukazu vedno pokorno plemstvo, ako ni snmostahicga omikanega prostega ljudstva, o tem gotovo ve povedati marsi-kteri hrvaški domoljub. Kakoršno mero že vzamemo za razsodbo, ali kritično-vednostno, ali tudi težka pravila pravega popularnega pisanja, ne bomo mogli trditi, da je bilo vse izvrstno in vse primerno, kar je družba sv, Mohorja izdala. S tem nočemo grajati, kajti tirjati se ne more pri nobenem začetku popolnosti; dobro je, če se med blagom tretjina najde, ki je našim potrebam primerna in je seme, iz kterega dober sad obrodi. To pa je vidno. Da narodu knjige ustrezajo, kaže naraščenje prejemnikov od leta do leta po tisočih. Pa ko bi tudi slabe bile, kakor niso, moramo veseli biti, da so naši ljudje začeli brati. Skrb naj bo vsim Slovencem, kterim so zmožnosti dane, da bode družba, najvaž-neji zavod za naj nnrod, imela knjig in spisov na zbiranje in da bode tako proč vela narodu na korist in čast. O letošnjih knjigah v naslednjem članku. Na Tržaški državni in Koperski gimnaziji se je slovanščina tudi jako malo in čudno podučevala. Ne mislim tukaj iznova tožiti nad deloma že omenjenimi napakami, ampak le poprašam vladne in nevladne šolnike: „ali je mogoče s 1 o v a n š č i n o v s p e š n o p o d u č e v a t i v 4 razredih (na Koperski gimnaziji: 8 ur na teden) ali celo v treh (na Tržaški; ti ur na teden), v k t ere zahajajo rojeni Slovani in tujci: Italijani in Nemci? Ti morajo začeti z a, h, c, oni se pa nasinehljujejo. Kako bi se Slovani v teh razredih izobraževali in v materinem jeziku urili; nehote se jim mora zdehati. Kdor bi mi dokazal, da je pri taki uborni uravnavi mogoče tujcem uaučiti se slovanskega jezika in Slovanom so v njem izuriti, dobi velik pehar debelih isterskih lešnikov. Vlada, za nas Slovane preskrbljiva je hlezo o tem popolnoma prepričana, zato daje na Koperski gimnaziji italijanskim dijakom, ki mislijo uradniki in duhovniki v Istri postati, štipendijo iz cerkvenega zavoda in iz državne blagajnice. Ti štipendisti so potem primorani v omenjenih razredih se slovanščine učiti. To so mi glavice, ki se deželnega jezika tako dobro nauče, da med Slovani lahko v cerkvi in v uradu službo opravljajo! Pa pred ko ne dotični štipendisti dobro vedo, da vlada pri nastavljanji svojih uradnikov po vsem pred praša, kakor po znanji slovanskega jezika. K večemu sama sebe slepi ali jo pa drugi slepe r prošnjib stavljaje, da se slovanščine uče. Ta „uče'', ,,uče" se vedno ponavlja ne samo po Primorskem ampak po vsem slovenskem svetu; iu vendar ni o jednem uradniku tujcu še nisem slišal, da se bi bil slovanskega jezika tudi naučil ue samo učil. Ko se bodo slovanskega jezika dobro privadili, potem še le naj pridejo po naših pokrajinah kruha iskat. Potem gotovo ne bomo zoper njih pristranost na pomoč klicali onega papirnatega §. 19! Ali mi je treba k temu še pristavljati, da se na rečenih gimnazijah slovanščina kakor nepotreben prost predmet podučujo tiste dni iu popoldne ko drugi dijaki počivajo. Ali je mogoče vedno učiti, če se nikakor ne kaznujejo dijaki, ki prenemarno prihnjajo k poduku slovanskega jezika? Ali se jo nadjati posebne marljivosti, če red iz slovanščine v spričevalu nima nika-koršne veljave itd. Kako je mogočo učitelju slovanščine pri takih dejanskih razmerah vzdržati potrebno rednost, zlasti potem, če ravnatelj kakor se je zadnjič na Koperski gimnaziji zgodilo, javno okliče ministerski ukaz, po kte-rem preslab red iz slovanskega jezika nima nikakoršnega upliva pri določenji glavitnega reda („la nota di progresso in quest0 ramo d'insegnamento nou a da influire . , nella determinazione della classe complessiva — nel caso d'esito sfarevole"). Neverjetno, ko bi pribitega ukaza ne bil videl z lastnimi očmi! Ali je, vprašam dalje, pri tej vrnvnavi uk in njegov vspeh le nekoliko primeren namenu in zahtevam osnovnega učnega načrta. Dobro iu pravilno brati in govoriti in gladko pisati materini jezik brez vseh slovničnih in pravopisnih napak, naloga osnovni načrt v prvi vrsti poduku materinega jezika izuriti jo tudi treba mlade dijake v raznih oblikah opravilskih pisem in po malo začeti njih okus likati. Dijaki se morajo na zgornji gimnaziji, tirja taisti načrt, naučiti lastne misli pismeno iu ustno izrazovati z gladkimi iu lepo razstavljenimi besedami. Seznanijo naj so s zgodovino dotičnega slovstva in z najimenitnišimi njegovimi izdelki s posehnim ozirom na njih zgodovinsko važnost pa lepoznansko vrednost; pri teh izbranih izgledih naj se tudi obravnava teorija oblik glavitnih umetnijskih del v zvezani in nezvezani besedi. Še desetina zahtev slovesno potrjenega učnega načrta se glede na slo-vanščino no spolnuje na Primorskih gimnazijah. Slednja vravnava mu tudi nikakor zadostovati ne more. Ni čuda, če slovanski duh zamira pri slovanskih dijakih ali se pa nikakor ali primerno ne razvija po naravni poti. Tem menj se more razvijati, ker ga tujščina silno mori. Razen Goriške gimnazije, kjer se Slovenci italijanskega jezika v treh prostih razredih znajo učiti, so Slovani po vseh drugih Primorskih gimnazijah morajo brezizjemno že v prvi šoli učiti z Italijani vred italijanščine kot zapovedanega predmeta. Gorje mu, kdor bi vjel dvojko ali trojko: kljuka zalša tudi glavo njegovega spričevala! Dotične ure, italijanščini namenjene, so med druge ure lepo razstavljeno in redni učitelji jih redno opravljajo. Slovani se po 8 ali 20 nli celo 24 ur na teden morajo mučiti s tujo italijanščino, se morajo brez namena in pomena celo na pamet učiti predolge odstavke iz Dantove komedije in drugih pesnikov pesmi ali morajo celo molče poslušati, kako kak prenapet ali pa neveden in zarobljen italijanski profesor graja in črni s sirovimi besedami mu neznano slovanščino! Vseh teh muk in nadlog so rešeni Italijani, (,'elo tisti italijanski dijaki, ki bi se slovanskega jezika radi naučili, pri sedanji vravnavi še primerne prilike nimajo, se ga res vspešno učiti! Tu mi ni treba z nova poudarjati, da ste Tržaška mestna in Koperska gimnazija popolnoma italijanski, da se na Koperski vsled zadnjega ministerskega ukaza še nemščina kot redni predmet več ne uči (in esecuzione della aliena 10 della legge fondamentalc dello stato 2 Vi« 18G7 sni diritti generali dei cittadini... dichiaro abbolite ...). Zakaj vendar taisti ministerski ukaz z ozirom na taiste postavo tudi za Slovane veljavno nam ni priklonil najmanjše koristi? Saj bi bil vendar lahko razen enega predmeta uborni slovanščini priznal v vsakem razredu po 3 ure na teden, ker so ure odstranjene nemščine (po 5 in 4 na teden v vsakem razredu odletele? Zakaj Slovanom z nova zapoveduje, da se morajo poitalijnnčiti? zakaj jim očitno kliče, da nauk slovanskega jezika nima nikakoga upliva do spričevala? itd. Saj je slovanščina vendar še z veliko večo pravico la lingua del paese, ker jo štiri petine vseh isterskih prebivalcev govore! Enakih drugih pristranskih razmer, ustanovljenih po vladi, ktero goriška „Domovina'' pri sledni še tako neugodni priliki za nepristransko in Slovanom pravično razklicuje, tukaj ne bom več našteval, tem menj, ker sem jih že pri Goriški gimnaziji omenil. (D. d.) 06517246 .T Dopisi. V Oradci. D—o? 20. jun. (I/v. dop.) — Prebirajo Vaše liste, nahajam dopise iz raznih domačih pokrajin in tujih mest, kjer bivajo Slovani, le od nas, iz Gradca ni skoro nikoli nič brati, kakor da nima Gradec ne enega slovenskega srci med svojimi prebivalci, češ, da je res skozi in skozi tako nemški, o kakoršnjcm sanjajo tukajšnji politikarjij dovolite tedaj, da tudi j:iz kaj sporočim! Graško vseučilišče šteje lepo število slovanskih študentov, samih Slovencev je nad sto. Da to število ni tako očividno, krivo je, ker se mnogo Slovencev pomeša in pogubi med svojimi nemškimi tovarši in tako postanejo indiferentni v narodnem oziru; mnogo jih v lastno sramoto svojo narodnost celo zataji, večina pa je vendar verna svoji slovanski domovini. V kacih razmerah so ti z ošabnimi domačini, o tem kar ne govorim, preveč bi moral tožiti, samo to naj povem, da nam le premnogokrat oponašajo, da smo tujci, gostje, ki moramo biti veseli, da smemo biti tii. S tem nam jasno povedo, naj plešemo, kakor nam oni piskajo. Da je to, če tudi žalostna, vendar le gola resnica, skusil je vsak Slovan, ki se je le kaj časa šolal na tukajšnjem vseučilišči , največi dokaz svoje tolerance pa so nam hoteli dati letos, ko se je akademični rleseverein" ustanovljal. Nemci so od nekdaj vajeni tako ravnati s tujci, in naj si bode z najbližnimi sosedi. Le z Lahi je druga. Njih število, ako še enkrat toliko povem, kolikor jih je, še eden ne pride na vsak prst. Iz strahu, da ue bi pobegnoli, dajejo se jim vendar pravice, koje jim pač smemo zavidati. Iz teb razlogov in pa prepričani, kolika potreba je, da se nam vendar enkrat v šole in urade vpelje slovenski jezik, zbrali so se 9. dan tega meseca vsi narodni slovenski dijaki in enoglasno sklenoli napraviti peticijo na visoko ministerstvo, naj nam 1. vpelje slovenski jezik v vse niže in srednje šole, 2. dopolni vseučilišče v Zagrebu, iS. napravi pravniška akademija v Ljubljani. Da smemo, moremo in — ako neče slovenski narod s časom sam nad seboj izdajalec biti— moramo tirjati, da nam vlada izpolni to tri točke naših zahtevan j, ne bom v tom kratkem dopisu natančnejšo razlagal, zaprvo se je v tej reči že mnogo go vorilo in pisalo, drugič smo sklenoli o teh zadevah v svojem času znova razpravljati. Toliko pa smo prepričani, da, ako ves slovenski narod ne povzdigne svojega glasu in tirja, kar sme tirjati, ostali bodemo zmerom pri prazni skledi, kakor smo dosedaj. Kedar potrebuje država od svojih naro dov žrtev, takrat smo Slovenci enakorodni z Madjari in Nemci, zakaj ne bi bili tudi takrat, kedar mi kaj potrebujemo, temveč, ker so naše želje skozi in skozi pravične iu natorne. Kar slovenski pregovor pravi: molčeč jezik iu stoječ mlin nikoli ne delata dobička. O resnici tega pregovora sino se Avstriji že premnogokrat prepričali, prepričali smo se pa tudi, da se na svoje sedanje zastopnikov državnem zboru več ne moremo zanašati; na noge tedaj slovenska dijaška mladeži Tebe ta reč najbliže tiče in po tebi blagra in sreče vse domovine. Avgusta meseca letošnje počitnice se snide dijaški zW>v v Ljubljani, t jokaj ste povabljeni slovenski dijaki vseh avstrijskih vse iičilisč in odhodniki vseh gimnazij. Dan, kdaj se bode zborovalo, naznani so v kratkem času po slovenskih časopisih. Pa zbor bode natančnejše v| svojih obravnavah razjasnil razloge svojega shoda in potlej podal minister-1 stvu dotično svojo prošnjo. Preverjeni smo, da je ta reč tako važna in za1 našo boljšo bodočnost tolicega pomena, da ne izostane naših dijakov nihče, kdor čuti slovansko kri v svojih žilah. Vi pa, slovenski narodnjaki in veljaki stareje korenine, na Vas se obračamo, da nam podaste svoje roke in pomagate z modrini svetom in djanjem! Vi ste težavno delo v domačem vinogradu pričeli, naša naloga je, da ga nadaljujemo, in če hočete, da bode imel Vaš trud kaj prida sadu, treba da si zgodaj podamo roke in se združenimi močmi odstranimo vse overc, ki nam zapirajo pot do našega namena v blagor domovine. Sloga jači, nesloga tlači. Od Savine 19. jim. |Izv. dop.] (Slovenska reč je rešena!) Veselite se Slovenci! Kakor so Kranjci dobili nov abecednik, smo mi dobili onkraj Laškega trga slovensko-nemško tablo nad pisarnico občine sv. Krištofa. Kaj še hočemo več zahtevati V Pisari se sicer znotraj po navadi vse po nemški, toda od zunaj pisarnice visi črna tabla, na kteri je z belimi črkami napisano: „ Občinska pisarnica SV, Krištofa. Gemeindeaint St. L'hristof". Glejte, toliko smo že dosegli pri pisarnicab ! Pa brez šale! Vendar je nek napredek, kterega še pri privatnih hišah ne nahajamo. Zakaj? Poslušajte dalje I Nekaj stopinj naprej od te pisarnice je gostilnica, starodavna slovenska go-BtilhicA, ki je dosedaj brez napisa živela; sedaj pa visi nad vrati kazalo, na kterem je na obeh straneh zapisano: „Gasthaus znr Brucke"; „Gasthaus zur liriicke!" Glejte enakopravnost! Nek nemšk kulturonosec je pošteno slovensko krčmarico tako prestrašil, da si ni upala saj na eni strani slovenskega napisa napraviti. Pokarali smo krčmarico kolikor mogoče zavoljo njene 1'ojezljivosti; toda vse to ne pomaga nič! Taki pač smo mi Slovenci; zmi-raj še boječi kakor šiba na vodi! Kedaj bomo pokazali svetu.'da se ne sramujemo svojega materinega jezika V V Trstu. A. M. [Izv. dop.] (Stare in nove laške demonstracije in laži. III. list.) Človek bi bil mislil, da bo s krvavim tepežem V ponedeljek po noči vse umirjeno. Nikakor ne. Italijanska rnzdražonost, skrivno in očitno hujskanje italijanske dihali proti Slovencem se množi od ure do ure. Silno je moralo gristi ostudno drhal posebno pa njih skrivne podpihače, da niso mogli doseči svojih krvoločnih namenov. Zato se podpi-hači podkupljeni drhali za geslo zapisali: Križajte Slovence! Morte agli Schiavi! In lovili iu napadli so v torek in sredo okoličane kakor tiste daljne kraške Slovence, ki o vsej napetosti in umetno napravljeni razdraženosti še besedice niso slišali iu brez strahu po raznih opravilih v mesto dohajali. In y8e to se jo godilo pri belem dnevu od jutra do večera. Kjer so le kacega posameznega ali vsaj le malo muožico okoličanov naleteli, neusmiljeno so ga zdelali, če mu ni bUo mogoče ubežati. Tako sem videl počasnega častljivega »tarčka napadati in nikdo ga ni branil, dokler si ostudni Itabenisimi niso nad njim svojega srca ohladili. / .itn;. Kak krik in vik, ko so napete/.i iz debelo tiskanega poziva pozve-deli, da okolčani vsaj začasno ne bodo več mesta stratili. Potem takem ita bila c. k. policija in pa c. k. vojaštvo za mir in rod \ mestu odgovorna. Pa ravno pri tej priliki se iznova očitno pokaže, kam da meri italijanska razuzdanost; očitno s«1 je tudi pokazalo, da je ona drhal že vso obla>l bila nase potegnila, da je smela razsajati prav po svoji volji. Tako napade oh d. popolne (14./7.) na velikem trgu snali policajev z nasajenimi bodali na puškah, celo policijskega ravnatelja c. k. dvornega svetovalca g. Krausa. Nek predrzne/, ga mahne s težko roko črez klohuk. Ne zagovarljivo pa je, kar ae je v torek popoldan na ..velikem trgu" i Piazza grande) godilo. Tu ne mislim na ves hruš in vrišč, na vpitje proti Bachu in ne vem proti koncu vse, ampak na krvave pretepe. Mestni župan. c. k. policija kakor tudi najviša vojaška oblast so že opoldan vedeli, da naj se vsaj začasno odstranijo stražniki okoličani. Njih dolžnost, njih neobhodna dolžnost, pravim, je bila, okoličanom o pravem času naznaniti, da ni treba več na Btražo hoditi . dokler jih z nova ne pokličejo. Časa so rečene oblasti dosti imele kakih ■> do 6 ur, tako da bi dva človeka bila lehko ne le po vseh okoličnih vaseh, ampak v vsaki hiši znala stražnikom odpovedati. Pa neka nerazjasnena nemarnost, ki se nikakor razgovarjati ne da, je vse to opustila. Tisti okoličani, kteri niso o pravem času. po politiki pozvedell, da jim je straža začasno odvzeta iu c. k. vojakom in c. k. policiji izročena, pridejo po stari navadi v mesto pred svojo zbralnico ali orožnico na velikem trgu orožja iskat. Neštevilna množica podkurjenih Italijanov jih je tu čakala. Pred orožnico jim pravijo: Danes ni nič, poberite se domu! Na to plane drhal črez nje. Na vse strani se okoličani razkrope, da hi laže utekli. Srečen, kterega so brže noge odnesle ! Tri so pa na tla pobili in jih tako neusmiljeno pretepli, da so jih morali strani nesti. Od enega sem slišal, da je umrl. Živi Bog! ali to ni hujše kakor na Turškem. Okoličani stražniki so pri svojem opravilu vojaki, ne le pod vojaško oblastjo, ampak mislim tudi pod vojaško c. k. varnostjo. Tu jih pa neopravičljiva nemarnost pusti sredi mesta priti, potem pa neusmiljeno pretepati od tiste podšun-tane dihali, ktero italijanski list ..('ittadino1' imenuje omikano in vljudno, mirno in nenevarno ter postavom udauo!! Okoličani verni udani BVOJl dolžnosti si še življenja niso zvesti, kedar so pripravljeni to storiti, kar sc od njih tirja! Kdo ho to nemarnost naših očitnih mestnih iu e. k. oblasti tožil? kdo jo hi se zagovarjati upal?! Tepli in klali so neobrožene okoličane, ki niso le žale besede rekli zbranim Italijanom pri svitlem sohu u pred hišo e. k. namestnika vpričo c. k. glavne straže, ki jo med znanima topovama seintertjc korakala Pravica kje si? Kje so bile one oblasti, ki so opoldan po očitnih pozivih prevzele na više povelje dolžnost, za red in varnost, mesta ii: vseh državljanov skrbeti? Ali mi je treba še drugih vprašanj stavili pri tej prežalostni dogodbi. Med onimi mertvimi (mnogo jih zagotovo trdi, da jih je 61 je pa Italijanska klika zbrala nekega A. Parisi za narodnega mučenika I V sredo opoldan so prilepljali mrtvaške listke po vseh oglih in zidovih, po vseh stolpih Na kupo so jih razposlali v kavarne in prodajalnice in še med ljudi po ulicah delili. Kako razžaljivi iu razkaeljivi so bili ti listki napravljeni! Tiskar dotični kliki ni hotel tiskati besede „assassinato" (..zavratno umorjen"), ampak je pustil prazen prostor kjer navadno „morio1, (..umeri") stoji ter nekdo na vselj listih s črnilom zapiše ,.assasinato" prej ko so listke na zide prilepili! Našuntani ljudje so potem še s svinčnikom na nje napisavali še bolj razkačljive besede kakor „massacrato dalle guardie tei ritoriali, dai hriganti, itd. Ne morebiti samo na enem ali dveh, ampak Ogledal sem nalašč več kakor sto listkov in na raznih straneh mesta, ter povsodi dobim iste podpihujoče razžaljive iu še mnogo hujše besede napisane, kar očitno kaže kako sistematično italijanska klika draži meščane na Blovence. In vendar kako ostudne laži se o naših stražnikih z ozirom na ta listek po svetu trosijo. Kdo hi spričal, da so ga okoličani v veliki gneči usmrtili. Uradna preiskava (raztelesim,) je jako verjetno storila, da ga orožje okoli« To se nekoliko tudi priznava v telegramu, ki ga ji dunajskim listom. Ti dunajski listi — ..\Vieii. V.\, — so prinesli telegrame in dopise . kteri pri tej krvavi borbi naravnost odkrili bili ih stražnikov ni umorilo, podžupan Ba86ggio poslal •. stara iu nova Presse italijansko hinavstvo in zlohnost Slednji ve, da ti listovi niso Slo- vencem ravno prijazni in vendar se drzne dr. Bassegio prečudno popravo poslati, kakor da hi bila resnica že popolnoma dognana, pa poslej več o Ba-segiovih telegramih. Toda ne odbijajmo še dalje teb italijanskih laži, ki jih je skrivila klika le skovala, da hi tem laze svojo drhal /oper Slovane rabila. Gotovo jo le to, da Parisi je mrtev; so ga li v veliki krvavi gnječi ti ali oni usmrtili, to se ho težko da kterikrat natanko dognalo; prav nespametno dane rečem puntarsko pa je, koga zarad lega kri viči ti in mu strašno žugati, C. k. vojaki, okoličnj stražniki in e. k. policaji sole storili, kar SO jim drugi ukazali. Prekanjeni namen skrivne italijanske klike je tudi ra/.upiti ga za nedolžnega mučenika. Nekteri celo pravijo, da je mladenič imel J revolverja pri sebi; pa za to hi težko vedel kdo resnico dognati, ravno tako malo kakor nasprotno, da nikoli ni imel orožja v rokah. To je gotovo, da !c ravsu je prišel in da je tam z drugo množico do 12. po noči čakal. Po vsem tem po vprašam mestne in cesarske oblasti Tržaške: Ali je postavno, take listke na zidovih pritiskovati? Ne mislim tu na to kazni vredno nerodnost, da niso (vsaj?) od policije imeli potrebnega privoljenja jih nalepiti, tudi ne na drugo črezpostavno nerednost, da VSa na Oglih prilepljena naznanila morajo kolek imeti, ampak kako s(. dr/no italijanska klika priča policijskih in državnih oblasti oh opoldanskem solmi s tako grdimi napisi Slovence žaliti in Italijansko drhal zoper nje očitao hujskati? Ali niso bile dotične mestne in c. kr. oblastni dolžne teh listkov brž z zidov potrgati, in one razdraživoe, ki so jih nalepljali, prijeti in kaznovati? Ker se pa to ne. enemu ni zgodilo, ker so listki celi božji popoldan prilepljeni bili. in memogredočo množico motili, prašain dalje: ali je ravnanje dotičnih oblasti bilo postavno? Kdo bi pri tej nezaslišani nemarnosti, pri tem pročudnem p-stopanji ne mislil, da je rovarska drhal dotičnim oblastim vso moč iz roke izpulila, da je ona brez najmanjših ovir po vsem mestu gospodovala in razsajala. Zato preganjanje in napadanje okoličanov . ki so po opravilih v mesto prišli; zato še nove laži. ki BO italijansko drhal še bolj podkurovale in njih rovarsko početje vsaj M videa opravičevale. To pa tam zaženo vek, tega in tega meščana BO v okolici ubili, ali vsaj na pol usmrtili. Ko so ga zdravega zagledali, je moral drugi za živega mrtev hiti. Imena za te zvijačne laži hi vedel navesti. Kdor naše čvrsti1 poštene okoličane pozna, sr mu ho to precej le ostudna laž zdela, ker oni kakor Slovani sploh nimajo tiste grde razvade Italijanske dihali v Trstu, ki zarad slepe razdraženosti in strastnega maščevanja mirne ljudi napada, pretepa in kolje. Le enega Italijana ne morajo pokazati, da hi mu bili naši okoličani kaj zalega storili; še razžaljivih psovek ne poznajo, da hi ž njimi Italijane dražili, kakor Italijanska drhal poštene in krepke okoličane zmerja z grdimi ,.baucoliu. Skrivne italijanske klike ostudne laži so se tudi očitno pokazale, ko je nek krčmar (blezo državljan Italijanskega kraljestva, vsaj je iz Italije sem prišel) iz sv. Jerneja (pred Mirauiarom) prišel v Trst, ker se je tam ali po pravici ali po krivici hal za svojo varnost. To je gotovo, da ga že mnogo mnogo mesecev kmetje kaj pisano gledajo, ker ga za Italijenisima sumničijo. Že lansko leto so ga pred c. kr. sudnijo zarad tega tožili in zahtevali, da naj ga sodnija spravi iz njihove okolice. Tačas je sodnija še vse polepšala in kmete pomirila. Sedaj je pa prostovoljno v prevelikih nespametnih skrbeh za svoje življenje vas zapustil in v Trst prišel. Ali je on sam glas zatrusil ali so skrivni podpihači to storili, da so ga sv. Jernejčani napadli, mu vse pobili in razsuli in ga do pol mrtvega stepli itd. Bog sam zna. Vso je gola ostudna laž! (I), d.) V Belemgradu. 18/6 julija. — Poljčan. ••- [Izv. dop.] Prvo sodno obravnavanje o ubojstvu knjoza Mihajla se je moralo odložiti, ker so takrat ohtoženci premalo priznali o zaroti in vsi tajili, da Aleksander Karažorževič ni imel deleža pri zločinu. Drugi dan po prvem obravnavanji pa so pokazali ubijalcu MariČu protest kajeza Aleksandra v „Wandererji" in drugih nemških listih, kjer knjez. imenuje obdolžence proste ubijalce, ki niso ž njim nikakoršne zveze imeli. To je Marica grozno razsrdilo, da je poprosil komisijo, naj mu da papirja in pero. in je obljubil, da ho vse izpovedal, kar mu je znano. Da je Karažorževič res vpleten v nesrečno stvar, more se soditi tudi iz tega, da ga je Bcligrnška sodnija po ministerstvu zunajnih zadev pozvale, naj se do 20. t. m. stavi pred sodnijo ali pa pošlje svojega pooblaščenca. Komisijonalno izpraševanje ho menda skoraj dovršeno, tako, da so v četrtek t. m. že lahko prične javna sodba. Vsak zatoženec bo dobil svojega zagovornika. Od zatoženih so šc lo včeraj v železja deli svetnika Majstoroviča, ki je bil leta 1SG4 načelnik zarote proti knježevemu življenji. Pavle Badova-novič je vedel spisati neka pisma Petru Karažorževiču, njegovemu kandidatu za srbski prestol, in njegovi snahi. Dohajal je namreč k njemu nek rojak, ktcrcuni je bil Pavle varuh; s tega pomočjo je piana pisal in skušal odpo-slati. Ali pisma so se našla, prišla ohlastnijam v roke, in so nove reči na dan spravila. Pavle je hotel tudi stražo podkupiti, da bi ga pustila izbežati, ali straža ga je ovadila. Za zdaj Vam imam naznaniti le še to novico, da jc iz službe izpuščen Beligraški upravitelj (Polizeidirektor) Mihajlo Barlovac. Nanj jc že pri skupššini marsiktera grenka beseda doletela, in res jo morala biti neizmerna njegova brezskrtmost in nepaznost, da on s svojimi 800 žandarji ni opazil, kar se je godilo sredi mosta in da je „pri srbski kroni1* iu „pri Balkauu", najvećih gostilnioah beligraških dozorela zarota; svoje roke in oči jo imel povsod, samo tam ne, kjer ga je treba bilo. Na njegovo mesto pride načelnikov pomočnik okrožja Aleksinaškega — nek Tucakovič. Med predlogi, ktere je skupščina izročila namestništvu, so tudi ti, da se skupščina skliče vsako leto po enkrat, da se vpelje odgovornost minister-ska, tako tudi svoboden tisk in porotne sodnije. .hitri bo tukaj 40 dnevnica (zadušnica) za ranjkim knjezoni. Kata« talk velja blizo 1(100 cekinov; vsa cerkev je črno prepeta, pelo bo pevsko in glediščno društvo. Politični razgled, Odgovarjajo hujskanju službenih dunajskih listov in z ozirom na stroge naredbe proti češki pošteni opoziciji piše „Pol.'1: „ V očigled sedanjemu položaju na Ceskem se ni trenutek ne ustrašimo pred žuganjem, celo prosimo dunajsko vlado za posadni stan. Mi ne blaznujeino, ne spakujemo se, ne rogamo se, izrazujemo samo čutila, ktere so pri nas zbudile sedanje raz mere. Danes imamo „svobomiselne" postave, toda nikdar ne vemo, koliko jih smemo rabiti in kaj je med njimi prepovedanega, ne vemo kedaj se njih posluževaje grešimo in kazni zapademo; danes imamo „svobodeu tisk", toda nikdar ne vemo, kedaj se smejo časniki confiskovati, obtožiti in obsoditi vemo le, da se vse to godi; danes imamo varstvo osebne svobode, toda nikdar ne vemo, kedaj nas sinejo beriči iz postelje odpeljati, danes imamo pravico svobodno izrazevati svoje misli, toda nikdar ne vemo, kako daleč smemo segati." „Posadni stan ima brezdvojbeno predstvo. da je določen in jasen. Svobodomiselne postave so s kratka odpravljene in vsakdo ve, da se ne sme na nje sklieavati. Posadni stan ne dopušča državljanom nikakoršne dvomhe, kako postave razlagati, ker mu je zmerom dobro znano, česa no sme storiti in kaj opustiti, če noče zapasti vojaški postavi . . . Bazen tega nas vodi pri vsem tem še premislek, da je posadno stanje naj skrajneje ostrih sredstev, začetek konca, slednja neplodna doba državnega postopanja, ktero je za nas vsakako sainomorno. In dobro ho, če hitro do konca pridemo. Toraj prosimo še enkrat posadnega stanja, sebi na korist in na korist eislajtanski ustavnosti." ( Novih e. k. namestnikov je pričakovati na Dunaji, v Lincu, v Opajvi, Trstu in Zadru. i Iz Prttga se brzojavlja 21. t. m.: Včeraj se je nabralo tukaj neiz-nicrioi veliko rjudstva. Vladini list ,'Dennik sc je s srbskim brušeni sežgal, namesto „Politike" bo zopet izhajala „Corresp." Pravnik Miroslav Pacak v Pragi je zločina ^eleizdaje krivega spoznan in obsojen na .'» let sedeža. Drž. pravilnik je svetoval 10 let. Dežju in slabemu vremenu vkljuh se je zbrala lil. t. m. v Strakonici na Ceskein velika množica ljudstva, tabora vendar niso imeli. Tudi na gori Levin se je zbralo 4000 ljudi. Proti vdeležnikoni obeh shodov se je pričelo kazensko postopanje. Govorilo se ni pri nobenem, pač pase je pela pri drugem cesarska pesem. Iz Olomuca se brzojavlja, da so bili žandarji in vojaki obstopili holmec, na kterem bi sc bil imel tabor suiti. Vendar se je zbralo nad TjOOO ljudi. Množica je šla k križu, na kterem je bila prepoved nabita in jo molila za boljšo prihodnost, da bi zmagalo zgodovinsko pravo, prosila tudi za svoje sovražnike in je navdušeno „slava" klicala kralju, češki kroni, celokupnosti česko-moravskega naroda, Palackomu in Itiegerju. Na to se je vse razšlo po vrtu, kjer je ravno kmetijska beseda imela svoj shod. Povsod so se glasile domoljubne pesmi in jc vladala velika navdušenost. Od uekterih strani je čuti, da se deželni zbor češki ne bo sešel, čeravno je z druzimi vred sklican; sliši se o neposrednih volitvah za državni zbor. Drugi zopet pripovedujejo, da se bo njegovo veličastvo samo kpričetku deželnega zbora v Prago podalo. Politična glavarstva na slovenskem Štirskem bodo tako le sestavljena: Lipnica (dosedanji okraj Lipnica, Arvež, Wildon) Radgona (Radgona Cmurek) Ljutomer (Ljutomer, Gorenja Radgona), Ptuj (Ptuj, Ormuž, Slatina). Maribor, (Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica), Celje (Celje, Vransko, Gorenji grad, Jelšovec, Laški trg, Konjice), Brežice (Brežice, Sevnica, Kozjo), Lonč Ščavnica Kibisvvald). O tržaških bomatijah se je neki posvetovalo miuistersko svetovalstvo iu dopisnik „Pol." vo pripovedovati, da so se našli glasovi trdeči, da je slovanski živeli na Primorskem popolnoma ravnopezen italijanskemu in da ima zdaj vlade lepo priliko pregrehe prejšnih let poravnati. Povdarjalo se je med drugim pismo dalmatinskega namestnika gen. Filipoviča, ktero opisuje primorske razmere in agitacijo italijanske prevratne stranke. Ce se zdaj vladi oči ne otlpro, ni upati, da hi se jej kedaj. Iz Hrvaškega se povzdigujejo glasovi k delu kličoči. „Zuk." dopisnik iz Hrvaške pravi na koncu dalnjega sestavka, V kterem opisuje žalostno raz-padnost v Hrvaški: Na noge! Dvignimo se in dejajnio skupno z drugimi Slovani. Narod jc pripravljen hoditi za svojimi „voditelji", na ktere se zaupno obrača. Skrajni čas! Narod trojedine kraljevine mora predvsem svetom izreči, kaj si želi in kaj zametuje. Narod mora lažnjivo zbadanje kupljenih časnikov odločno zavrniti, sicer je izgubljen! Toraj pogumno in složno! Službeni listi ne prenehajo v bolj ali manj skrivnostih besedah obetati neko zvezo in prijateljstvo med Prusijo in Avstrijo. Mi smo v zadnjem listu omenili, kako pruski listi to zvezo sodijo. Brambovski odbor v Pešti je nasvetoval, naj se z malimi spremembami sprejme osnova brambovske postave in dovoli :t8.000 novakov. Iz romunsko Frdeljske se piše „Pol.", da so Romuucem mnogo huje godi, kakor pod Bachovim absolutizmom. HKletnega starčka stolnega prosta Ratiu, 2 profesorja so 10 milj in vreduika romunskega časnika 20 milj daleč pred krvavi sod v Maros -Vastirhclv poklicali. Iz Beligrada se piše: Mati ubijalcev Radovanovičev jo hotela s pismi v Beligrad prestopiti, pa so je nazaj zavrnili, pisma pa so se jej odvzela. Najviša cerkvena oblast opominja duhovstvo, naj hi s svojim velikim uplji-voni pomagalo, da se na narodnem truplu zaceli rana. ktero mu je vsekalo knježevo ubijstvo. „Czar" pripoveduje, da ni mogel Princ Napoleon pregovoriti turške vlade, da bi v vojskinem slučaju z Francijo v zvezo stopila. V Lvovem so kontiskovali časnik „Dziennik Lvvovvski" zarad neeega dunajskega dopisa. Celo njegova nasprotnica „Goz. Nar." se temu čudi in pravi, da misli vlada brž ko ne tudi poljsko narodno časnikarstvo tako pokoriti , kakor Cesko. Postavodajni zbor v Parizu je sprejel nasvete, naj se napravi učna stolica za slovansko literaturo. Kaj bi neki deželni zbor štirski, ko bi se kaj taeega za graško vseučilišče nasvetovalo ? Se ta teden se bo končalo parlamentarno zasedanje v Londonu in Parizu. Prihodnja parlamenta se snideta po novih volitvah, za ktere se že zdaj pridno pripravljajo v Angliji kakor tudi v Franciji. Na Spanjskem ne morejo ministrov dohiti, ker se noče nihče ministrovanja lotiti proti javnemu mnenju in ljudskim željam. Dvorni časniki v Madridu so začeli pisati o španskem uporu, znamenje, da jc videti, kakor da bi bil upor potlačen. Po tem pisanji je videti, da vlada ni vdušila že začetega punta, ampak da se je še le zunj pripravljalo. „Daily Telegraf" pripoveduje zanimivo črtico iz življenja sedanjega ministra Gonzales Bravo. Ko je bil namreč še navaden državljan in tudi ni imel nobenega upanja, da bi kedaj postal minister, ponudil se je bil zdaj iz dežele iztira-ueniu vojvodu Montpensieru, da bi zanj napravil punt in zaroto proti kraljici Vojvoda ponudbe ni sprejel, zdaj ga je pa isti ponujalec iz dežele izgnal. Vlada je dovolila ljudski tabor v Ljutomeru 9. avgusta.' Duiiajnlia borza »d »«. julija. 6% matalike .011 H. 70 kr. Kreditne akcije •J 10 fl. «0 kr. 6% metalike/. obresti v maji in nov 59 fl, 60 London 113 (t. Iti kr. 6% narod, posojilo Ga fl. 80 kr. Srebro 111 fl. — kr. 1800 dr'/., posojilo 88 H, 00 kr, Cokiui 6 fl. a7 kr. Akcije nurod. banke 741 fl. — kr. Izdatulj in odgovorni vrednik Anion Tomšič. Lastu Id: Dr. J**« VešHJiik In drugI. Trakar Kda.r. JmcJĆ.