O DD • • • • • • • • t I- - • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • I• • • • • • • • • * * * * * * * * • • • • • • • • • • • •• • • • • • • • • * * • * • • • • • • • • • • • • • '» • • • • • • § • • * * * * * * * • • • • • • • • • ’ WWW• • • • • • • • • * * * * * , * • • • • • • • • • • • • • • R E * • • • • • • • • • • • • • • • • r * - - • • • • • • • « • • • • < > • • i * * * * * * • • • • • • • • • «•- • •V .V .V .V .V .V .* .............. ..-------— • • • • • • • • • • • • • < V .V .V A % % V .V iV c _______________ ______ -------v . v> • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • .• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • « • a * . • • 4 • • • • • r - - - - - - - - - - - - - - - - - I • • ( 1 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • <* * * * • • • • » • • * • • n • • DELO GRADBENIKA IN ARHITEKTA JE TESNO POVEZANO, ZATO PRIPOROČAMO NAŠIM ČITATELJEM STROKOVNO REVIJO KI JO IZDAJA DRUŠTVO ARHITEKTOV SLOVENIJE Ob- 60-UinißL nuL̂ loicL Ob Titovem rojstnem dnevu ije običaj, da ne govorimo mnogo o njem -samem, čeprav vemo s kakšno brezprimerno močjo snuje in vodi naše narode po poti graditve socializma. Vselej se pa ob tej priliki spominjamo naše skupne poti iin našib skupnih prizadevanj, saj so neločljiva od njegovega imena in dela, ki je v vsem svetu vedno pomembnejše. Med mnogimi narodi, ki danes veliko žrt­ vujejo za ohranitev miru, prispevajo naši na­ rodi dvojne žrtve. Smo majhna država, -ki je šele stopila na pot socialistične industrializa­ cije. Bijemo težko borbo za našo neodvisnost, za lepši -jutri. V ta namen žrtvujemo velik del plodov, ki bi drugače šili za socialni in kul­ turni dvig naših narodov. Tudi delavci, tehniki in inženirji gradbene stroke so v tem dosedanjem boju že izbojevali lep delež. Vidni dokazi tega dela so nove tovarne, hidrocentrale, ceste in železnice, plod inženirjev in delo rok in delavcev. Od graditeljev novih objektov zahteva čas, da gradijo vestno, požrtvovalno in hitro, pri tem pa vseeno tudi kvalitetno. Sam maršal Tito je ob priliki dejal: »Od naših tehničnih strokovnjakov zahtevamo, da so čim bolj pro­ duktivni in da delajo hitro. Zato nanje često nalagamo velike odgovornosti, ker gradimo hitreje kot prej in zahtevamo, da naj bodo objekti čim boljši, čim trdnejši in čim lepši, zato je tveganje večje. Tveganje pa moramo znati nositi -skupno.« — In zopet Maršal na nekem drugem mestu: »Umsko in ročno delo je treba zbližati. — Ročni delavec naj ne pozabi, da ne more ničesar brez umskega delavca in obratno, da inteligent uvidi, da je ročni delavec dragocen človek in da se brez njega ne da uresničiti tega, kar on zasnuje.« P-ri vsakodnevnem svojem delu se vsi um­ ski in ročni delavci gradbene stroke globoko zavedamo pomena Maršalovih smernic. Ker vidimo tudi sicer vso njegovo veliko skrb za uresničenje teh misli, mu ob njegovi 60-letnici želimo zdravja in trdnih moči za težko ne­ nehno pot — naprej. snovanj gradbenih gradbenih tehnikov GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE SLOVENIJE IVAN MAČEK - MATIJA V LJUBLJANI BOHORIČEVA ULICA 24 G R A D I O B JE K T E K A P IT A L N E IZ G R A D ­ N JE IN D R U Ž B E N EG A ST A N ­ D A R D A NA JE SE N IC A H , V M O. ST AH, M EDVODAH, L JU B L JA N I , ŠO ŠT A N JU , V E L E N JU , G U ŠT A - N JU , V U ZEN ICI, ST R N IŠČ U IN Z EN IC I ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL Ra vne na K o r o š k e m IZ D E L U JE : VALJANO ogljikovo, legirano in visoko legirano paličasto jeklo v raznih profilih in kvalitetah. KOVANO ogljikovo, legirano in visoko legirano paličasto jeklo v raznih profilih in kvalitetah. JEKLENE ODKOVKE ogljikove in legirane, pro­ storočno kovane do maksimalne teže 3 tone po komadu, surove ali obdelane. JEKLENO LITINO ogljikovo in legirano do mak­ simalne teže 8 ton po komadu, surovo ali ob­ delano. JEKLENE KROGLE za mletje rud, karbida in cementa. CILPEBSE telesa za mletje cementa. VOZNE OSI za kmečke vozove, kompletne. VZMETI listnate in spiralne, za avtomobile, va­ gone in stroje. KONJSKE PODKVE vseh vrst. KOLESNE DVOJICE za rudarske in gradbene vagonete. INDUSTRIJSKE NOŽE za lesno, papirno, žele­ zarsko, tobačno in grafično industrijo. VALJENE IN BRUŠENE VALJE za hladno va­ ljanje železa, bakra, medenine, aluminija. PNEUMATIČNO ORODJE in rezervne dele. STROJE IN STROJNE DELE. ŽAGE za hladno rezanje metalov (463, 610, 71 in 810 mm) in rezervne segmente za žage. SPLOŠNO STAVBENO PODJETJE > T E H N I K A < L J U B L J A N A , V O Š N J A K O V A 6, gradi s spopolnjeno mehanizacijo hi­ tro, solidno in kvalitetno visoke in nizke gradnje, kot javne pa­ lače, šole, institute, bolnice, transformatorske postaje, to­ varne, skladišča, stanovanjske hiše itd, Ž E L E Z A R N A S T O R E ŠTORE pri CELJU T e l e f o n C e l j e š t e v . 1 0 8 I Z a m n u d i VAT T ANE B E T O N SK O JE K L O s r e d n j e v s r e d n j e p a l i č a s t o t e r IZDELKE: PLO ŠČA TO LA H K O IN FIN O P A LIČ A ST O JE K L O LIVARNISKE STROJNE LITINE IZDELKE : LIT O Ž E L E Z N E CEVI IN F A Z O N SK E KOM ADE T R D E IN B L A G O T R D E V A L JE T R D E V A L JE L E G IR A N E SAMOTNE N O R M A LN E O PE K E IN SLIČ N E F A Z O N SK E O PEK E IZDELKE' SP E C IA L N E IZ D E L K E ' SAM OTNO M ALTO v prvovrstni kvaliteti, po ugodnih dnevnih cenah, Iranko postaja Štore. GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS L E T O V. 1952 V S E B I N A Ing. Rudolf Cimolini: S KONFERENCE GRADBENE OPERATIVE — Ing. Franc Adamič: ŽE- LEZOBETONSKA KUPOLA KOT ELEMENT VODNIH REZERVOARJEV — SKRAJŠAN RA­ ČUNSKI POSTOPEK PRI DIMENZIONIRANJU — Ing. Josip Murko: ENAČBA PREHODNICE Z ZAKRIVLJENO RAMPO — Ing. Skaberne Leon: O ORGANIZACIJI GRADBENIH DEL V ZVEZI S KALKULACIJO GRADBENIH STORITEV V LETU 1952 — Ing. Sergej Bubnov: DIMENZIONI­ RANJE LESENIH ZLOŽENIH TISNJENIH PALIC — Ivan Sovine: VREDNOTENJE EKSPERI­ MENTALNO UGOTOVLJENE DEFORM AB ILNOSTI TEMELJNIH TAL — Ing. Martin Obran: O RAZČLENJENEM TIPU TEZNOSTNE DOLINSKE PREGRADE (NOETZLI-PFEILERKOPF MAUER) — Jože Karlovšek: RAZVOJ KERAMIČNIH PEČI NA SLOVENSKEM — KRITIKA NAŠEGA DELA — Jože Karlovšek: KVALITETA DELA IN POMANJKLJIVOSTI NA NAŠIH GRADBIŠČIH — Ing. Martin Obran: VZDOLŽNE RAZPOKE — N AJVEČJA NEVARNOST ZA STA ­ BILNOST TEZNOSTNIH PREGRAD — TEHNIČNE IZPOPOLNITVE — Ing, L. Skaberne: ZRAČNA DRČA ZA TRANSPORT SIPKEGA MATERIALA — NOVOSTI IZ DRUGIH REVIJ — »YOUTZ- SLICK« METODA DVIGANJA BETONSKIH PLOŠČ — Dipl. ing. Walter Wirth: STAVBNO NAD­ ZORSTVO PRI ŽELEZO BETONSKI GRADNJI I ng. R u d o l f C i m o l i n i : DK 061.3:624.05 S konference gradbene operative Ob zaključku dejavnosti republiške grad­ bene operative v preteiklem planskem letu in ob sprejem u novih nalog za leto 1952 se je vršila 14. in 15. januarja 1952 pri Svetu za gradbene in kom unalne zadeve L R S širša konferenca zastopnikov podjetij G lavne d irek­ cije gradbenih podjetij. Konferenco je vodil tovariš m inister ter predsedn ik Sveta za gradbene in kom unalne zadeve L R S J . Vipotnik, K onferenca je im ela namen, kot je bilo to uvodom a poudarjeno, ugotoviti stan je v grad­ beni operativi in p rikazati p redvsem pom anj­ kljivosti. Zato tudi ni bilo naštevan ja uspehov, ki jih je operativa gotovo tudi dosegla. P osvet naj bi podal tudi sm ernice, kako naj se te pom anjkljivosti odpravijo. Da seznanim o čitatelje o tem posvetu , p ri­ našamo' iz re fera ta (ing. Cimolini) in razprave n ekatere ugotovitve in m isli: ORGANIZACIJA GRADBENIŠTVA V SLOVENIJI Če upoštevamo vrednost izvršenega dela v preteklem letu, potem je bila dejavnost v grad­ beni panogi porazdeljena tako, da je odpadlo na republiška gradbena podjetja 44,3% vseh del v LR Sloveniji, lokalna gradbena podjetja 15,1%, investitorji so izvršili v režiji 16,7%, na zadružne /gradnje je odpadlo 4,1 %\, individualne gradnje 5,5%, vzdrževanje cest je znašalo 8,4%, projekti in meritve 1,6%, ostalo ipa 4,3% vrednosti vseh del gradbene panoge v Sloveniji. Republiška gradbena operativa je izvršila te­ daj 44,3% gradbenih del v Sloveniji. Upoštevati pa je, da so tu zajeti vsi večji in tehnično težji objekti. V lokalni gradbeni operativi ni bil^ do­ sežena polna zmogljivost podjetij, sorazmerno vi­ sok odstotek del pa so izvedli investitorji sami. Za sedanjo gradbeno dejavnost republiške operative in ob upoštevanju perspektivnih potreb, mislimo, da zadoščajo podjetja, ki pripadajo višje­ mu gospodarskemu združenju — Glavni direkciji gradbenih podjetij LRS, Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis •— Ivan Maček Matija« ima večja gradbišča investicijskih objektov industrije, elek­ trogospodarstva in rudarstva po vsej Sloveniji in celo v LR Bosni in Hercegovini v Zenici, pod­ jetje »Slovenija ceste« izvršuje enako po vsej Sloveniji nizike gradnje večjega obsega, kot ce­ ste, mostove, kanalizacije in podobno. Za vse ostale večje gradnje pa zadoščajo ostala repub­ liška gradbena podjetja, ki izvajajo dela na svo­ jem področju. To so splošno stavbeno podjetje »Tehnika« v Ljubljani, »Beton« v Celju, »Konstruk­ tor« v Mariboru, »Pionir« v Novem mestu, »Pro­ jekt« v Kranju in »Primorje« v Ajdovščini. Pod­ jetje »Toplovod« izvršuje vodovodne in toplotne instalacije, dalje razne instalacije v industriji in instalacije elektrike po vsej Sloveniji. Podjetje »Tesar« se ukvarja s predelavo lesa in s težjimi lesnimi konstrukcijami, dočim oskrbuje podjetje »Gradbeni material« izvajalce z gradbenim mate­ rialom. Pri strukturi dejavnosti teh podjetij je ome­ niti raznolikost proizvodnje, Ta je razvidna tudi v razporeditvi delavcev in nameščencev v pre­ teklem letu, ko je bilo zaposleno v gradbeništvu 67% osebja podjetij, ostali pa so bili zaposleni v kovinski (7,6%), iesni (10,9%) stroki, v avto- parku (2,2%), v trgovini (0,8%), v obrtniških de­ lavnicah (4,8%) in v obratih delavske preskrbe (6,8%). Ta proizvodnja raznih panog zahteva vse­ stransko obvladanje panog tako v pogledu vod­ stva kaikor tudi problematike. Posledica te raz­ členitve je tudi bolj komplicirano poslovanje pod­ jetij. Združevanje več panog proizvodnje v teh podjetjih je za uspešno gradnjo, vsaj do nadalj­ njega, skoro neizbežno. Da podjetja obvladajo tako razčlenjeno proizvodnjo, je zato prilagojena tudi organizacijska shema uprave podjetja. Vsa pod­ jetja so že prešla dobo iskanja najprikladnejše oblike sheme. Danes so te sheme organizacije uprave podjetja utrjene po izkušnjah iz preteklih let, po zahtevah proizvodnje, razen tega pa v skladu s predpisi o poslovanju. Vemo pa tudi, da kljub majhnemu številu podjetij ni možno po­ staviti enake organizacijske sheme, ker ta ne more in ne sme biti šablonska. Jasno je, da mora biti shema organizacije prilagojena dejanskim potre­ bam, biti pa mora tudi v skladu s sredstvi, ki naj poravnajo stroške vzdrževanja take sheme. Vodstvo proizvodnje V teh podjetjih je izva­ jano po proizvodno-teritorialnem sistemu, kar po­ meni, da je vodstvo proizvodnje in poslovanja si­ cer enotno, proizvodnja pa je razčlenjena na te­ ritorialne proizvodne enote. Te enote vodi od­ govorna oseba, vodilni organi pa se v razliko od drugih metod vodstva približajo proizvajalnim enotam, podjetja. Seveda je odvisno pravilno funkcioniranje or­ ganizacijskih enot podjetja v veliki meri od me­ tode vodstva proizvodnje in poslovanja (ne uprav­ ljanja). Vsekakor morajo biti pri tem izpolnjene nekatere zahteve, kot princip načrtnega dela, metoda razporeditve poslov, enotno pojmovanje vseh članov delovnega kolektiva, pravilen in trden kontakt z vsemi podrejenimi organi, kontrola dela in podobno. V vodstvu podjetij so delavski sveti in uprav­ ni odbori s svojim delovanjem ustvarili trdne te­ melje za nadaljnje delo v upravljanju podjetij po proizvajalcih samih. Kaže pa, da se bodo morali delavski sveti in upravni odbori v bodoče še več ukvarjati z gospodarskimi in finančnimi vprašanji v podjetju, s tehničnim delom, z zaščito dela in podobno. Člani delavskega sveta so bili bolje se­ znanjeni s problemi in nalogami v tistih podjetjih, kjer so pripravili krajše referate o gospodarski problematiki in tehniki dela v podjetju, kjer so pripravili članom oglede posameznih delovnih enot v podjetju in podobno. Obnesli so se tudi redni bilteni, ki jih prejemajo člani delavskega sveta v nekaterih podjetjih. Taki in podobni ukrepi Slika 1. 2 pripomorejo članom delavskega sveta in uprav­ nega odbora k boljšemu obvladanju dogajanj v podjetju in s tem k lažjemu upravljanju. Razprava o vprašanjih organizacije grad­ bene operative je dala tele misli: Organizacija s podjetji je ustaljena, poka­ zala je, da more funkcionirati, zato ni pred­ videvati zaenkrat bistvenih izprememb v raz­ poreditvi republiških izvajalcev gradbenih del. A hr jraasel I efUHOZHKt I 1 KAMNOLOM \ KOssTinxax NAĆRJI \ KOHHSK/ 1 . “S tr*.' Z V " PRCOfiAČUN GARAČUN SCČNJA \ i LABORATORIJ 1 AuroFi*>~\ I ssnrnsr u i om kl 1 j cmamm£\ \ stroju paM [ivoeiiifai Slika 2. Investitorji naj ne vzdržujejo močnih režijskih gradbenih skupin za običajna gradbena dela, posebno pa ne tam, kjer že obstoji gradbišče. V takih primerih zahteva delo več kadrov, znani so primeri različnega sistema obračuna­ vanja zaslužka, primeri slabe kvalitete del in podobno. Organizacijsko shemo prilagodi pod­ jetje posebnim potrebam. Na vprašanje, ali naj se osnujejo specialna podjetja, je razprava pokazala, da na sedanji stopnji organizacije gradbenih podjetij specializacija ni potrebna, niti ni upravičena, ker je teritorij delovanja premajhen. Pri podjetjih, ki morajo izvesti specialna dela, naj se osnujejo posebne sku­ pine, ki bodo izvršile taka dela, kot so: injici- ranje, zidanje visokih dimnikov, zidanje peči v tovarnah, izvedba posebnih ometov in slično. Za delavske svete in upravne odbore v grad­ benih podjetjih je .med drugim razprava poka­ zala, da naj bi se mandatna doba podaljšala na dve leti, kar bi bolje ustrezalo obvladanju proizvodnje in problem atike v gradbeništvu. Še več bo treba skrbeti, da bodo člani delav­ skih svetov in upravnih odborov pravilno, zadostno in pravočasno seznanjeni z delom v podjetju, z vprašanji iz gospodarstva in posebej iz gradbeništva. GRADBENA PROIZVODNJA Plan gradenj se je med letom 1951 menjal. V zadnjem kvartalu so bili odobreni dodatni kre­ diti, že v začetku leta so se investicijski krediti razdelili na obvezni in neobvezni plan z name­ nom, da bi se zajamčila izvršitev plana na važ­ nejših objektih. To izpreminjanje nalog med letom je imelo tudi svoj odraz v organizaciji dela pod­ jetij in delno v stroških objektov, Marsikatero izpremembo nalog in težavo bi odpravili operativi, če bi imel izvajalec pravo­ časno na razpolago tehnično dokumentacijo. Do­ sedanje izkušnje pa kažejo, da investitorji niso dovolj pripravljeni za gradnjo; za objekte, ki naj se gradijo, niso izvršena i n v e s t i c i j s k a p r e d d e 1 a. Rezultati teh preddel so odločilni za obliko, vrsto konstrukcij, način gradnje, izbiro gradbenega materiala itd. Brez predhodnih del si ne moremo misliti pravilne zasnove objekta niti v funkcionalnem smislu proizvodnje, niti v teh­ nični rešitvi, ki naj jo daje projekt. Naknadno izpreminjanje projekta med grad­ njo prav zaTadi nezadostnih preddel samo ovira gradbena dela, o možnosti pravilne organizacije gradbenih del pa sploh težko govorimo. Izkušnje kažejo, da bi moral imeti investitor izdelan gradbeni program in zazidalni načrt še pred pričetkom gradenj posameznih objektov. Za organizacijo del, za namestitev začasnih pomožnih objektov izvajalca je to nujno potrebno. Odstra­ njevanje teh pomožnih naprav med gradnjo naj služi v dokaz tej trditvi. Poleg pravočasne dostave je seveda važna tudi kvaliteta projekta. Ugotavljamo, da so pro­ jekti, ki jih izdelujejo projektantski zavodi (ve­ činoma Slovenijaprojekt, Elektroprojekt itd.) kva­ litetni in dobro služijo izvajalcu, manj uporabni so običajno projekti manjših projektantskih grup ali poedinih projektantov. Republiška gradbena operativa tudi v letu 1951 ni pravočasno prejemala tehnične dokumen­ tacije. V začetku leta 1951 so bile dokumentirane investicije takole: 9,5% brez podatkov, 12,1% iz­ delani programi, 15,2% idejni projekti, 63,2% glavni projekt. Od izdelanih elaboratov je bilo sa­ mo 63% odobrenih od revizijske komisije. Sta­ nje se je kasneje izboljševalo, vendar ne v celoti zadovoljivo za izvajalca. Sodelovanje med projektanti in izvajalci je bilo v preteklem letu znatno boljše kot prejšnja leta. Projektanti so zlasti pri večjih objektih tol­ mačili projekte in nadzorovali gradnjo. Razne Slika 3. Opaž za turbinsko cev detajlne načrte za pomožne naprave, odre, opaže in slično bi morali izdelati izvajalci, vendar je bilo temu posvečeno premalo pažnje. Kot so gornje trditve o nujni potrebi investi­ cijskih preddel znane, pa ne vedno rešene, ome­ njamo ponovno staro željo operative, da naj bo vrstni red gradenj pravilen in racionalen. Najprej bi se morale graditi dovozne komunikacije, iz­ vršiti dovozi instalacij, šele nato naj bi se gradil objekt sam. To ne bi koristilo samo izvajalcu in pocenilo gradnjo, služilo bi tudi investitorju, saj bi objekt prej in bolje izkoristil. K dovršitvenim delom bi nujno morala slediti tudi ureditev oko­ lice, skratka, dejanski zaključek vseh del na ob- jektu. Tudi te trditve so obče znane, toda ne izpolnjene. Konferenca je obširno razpravljala tudi o kvaliteti .gradbenih del. Brez dvoma je' forsirana gradnja, vpeljava dela po normah, vsa problema­ tika obrtniških del, pomanjkanje nadzora in slično, značilno vplivalo na kvaliteto gradbenih storitev. Spričo obširnih nalog gradbeništva se je bolj obravnavala dejavnost v kvantitativnem oziru, iz­ ostajale pa so analize o kvaliteti. Kljub oko­ liščinam in razmeram, v katerih so podjetja gra­ dila objekte, kvaliteta povsod ne zadovoljuje, še posebno, če upoštevamo na drugi strani mnoge objekte, izvršene kvalitetno. V smislu namena konference, ki naj obravnava prvenstveno pomanj­ kljivosti, so bile v referatu ugotovljene razne na­ pake v gradnji cest, mostov, pri kritini, pri te­ sarskih delih, v zidanju, ometih, pri betonu in podobno. Vzroki napak so v slabi izbiri materiala, v premajhni kontroli izvajanja del, nezadostnih preiskavah materialov oziroma izdelkov, opušča se vprašanje odgovornosti in podobno. Za pravilno izvajanje del je nujno potrebno izdelati organizacijo gradbišča. Dejansko pomeni to obširen študij, ki zahteva na eni strani točno poznavanje nalog, na drugi strani pa strokovnjake, ki vnesejo v to shemo svoja izkustva in dogna­ nja. Preštudirana organizacija omogoči ekono­ mično gradnjo. Organizacijske sheme se izdelujejo, ne razvijajo pa se vedno dela po tem načrtu. Vzroke je iskati delno pri izvajalcih, delno pa so izven območja izvajalca, če nastopijo naknadne izpremembe v nalogah ali na objektu samem. Slika 4. Nove industrijske zgradbe na Jesenicah Če hočemo doseči boljše izvajanje gradbenih del, bo treba priti do višje stopnje organizacije v gradbeništvu. To pomeni, da bo treba uporab­ ljati ukrepe v smislu rezultatov daljšega študija in izsledkov. Seveda morajo biti potrebna sred­ stva na razpolago. Dosedanja organizacija v gradbeništvu prvenstveno sloni na pridobljenih izkustvih prakse, včasih na krajših študijah po­ sameznih vprašanj. Za pravilno reševanje pro­ blemov pa bi bilo potrebno, da je osnova orga­ nizacij daljši študij. Uporabiti bi bilo treba sodobne izsledke tehnične znanosti ter sistema­ tično zbrane in analizirane podatke raziskoval­ nega dela na področju organizacije v gradbeni­ štvu. Z organizacijo del je tesno povezano tudi vprašanje cene gradbenih storitev. Ta problem se često omenja, saj pomenijo investicije za gradnje znatne zneske v narodnem gospodarstvu. Priča­ kovati je, da se bo vprašanje cene gradbenih sto­ ritev še bolj zaostrilo. V gradbeni dejavnosti bo odločal gospodarstveni račun. Podjetja morajo skrbeti, da gradijo ceneno, To pa zopet zahteva gradbene strokovnjake, izkušene ne samu v stro­ go tehničnih vprašanjih, temveč tudi sposobne or­ ganizatorje. Ali je potrebno še posebej podčrtati, da čakajo te naloge tudi absolvente tehniške vi­ soke šole — bodoče inženirje v gradbeni ope­ rativi? Pri vprašanju cene v gradbeništvu so bile navedene v referatu tudi nekatere podrobnosti o predračunu in .obračunu proizvodnje. Predra­ čun stroškov gradbenih del izdela projektant, ker je predračun sestavni del projekta, obenem pa služi projektantu pri njegovi izbiri najekonomič- nejše rešitve, če je dano več možnih rešitev. Predračun služi investitorju za angažiranje de­ narnih sredstev, izvajalcu pa za sestavo ponud­ bene cene, kar je zopet podlaga za sklenitev do­ govora med investitorjem in izvajalcem. Da služi predračun gradbenemu podjetju kot pripomoček za izdelavo programa gradnje, ugotovitev potreb delovne sile, materiala in sredstev, je jasno. Tak je postopek in tako naj bi bilo. V resnici pa to ni šlo tako gladko, ker niso bila pravočasno iz­ vršena investicijska preddela in celotni projektni elaborat. No, izgleda, da bo v bodoče sam sistem gospodarstva nujno terjal, da se tudi ta nedosta- tek odpravi. Posebnost gradbeništva, kjer ni mo­ goče določiti cene izdelku — objektu na eno­ staven način, kot velja to n. pr. za predmet in­ dustrijske proizvodnje, daje predračunu poudarek. Predračun je edino merilo za presojo cene in stroškov gradbene storitve. Zaključek izvršenih del daje v finančnem po­ gledu obračun, v tehničnem pa prevzem ali ko- lavdacija, kar je bilo tudi predmet obravnave. Za odpravo pom anjkljivosti s področja gradbene proizvodnje, evo nekaj m isli iz zaključkov razp rav e o navedenih problem ih: Naloge, dane gradbenim podjetjem s p la­ nom, naj bodo znane pravočasno in naj se ne m enjajo med letom. Z lasti naj se ne prekin jajo objekti, k i so v delu. Želeti je dalje, da bi bila podjetjem pravo časn o znana tudi o sta la dela, ki niso vn esena v plan. Brez izjem e velja nujnost p ravo časn e dostave kom pletne teh­ nične dokum entacije, z željo operative, da investitor ne vstav lja v plan oz. v program gradenj ob jektov, za katere niso izvršene priprave in in vesticijska preddela. Izvajalci so dolžni, kljub izvršeni reviziji projekta, opozoriti na pom anjkljivosti p ro jek ta in na m ožnosti izboljšave, zlasti v tehnično kon­ struktivnem pogledu. Študij racionalne iz­ vedbe pa je tako stvar izvajalca. Pro jektanti naj redno to lm ačijo projekte in nadzorujejo gradnjo. O jačiti je akcijo za izboljšanje kvalitete del. Sk rb za kvaliteto ni stvar posam eznika, pač p a kolektiva. Za p rekrške naj veljajo sankcije. Za kvaliteto m ateriala odgovarja proizvajalec. Izvajalec gradbenih del mora skrbeti za kontrolo kvalitete m ateriala že pri prevzem u, sk rb eti m ora za p re isk av e m a­ teriala, za pravilno vsk lad iščen je in ravnanje z m aterialom . K ro v sk a dela z valovitim sa lo ­ nitom izvršu jejo strokovn jaki tovarne v Anho­ vem. Podjetjem nudi pom oč pri kontroli m a­ teria la »G radben i institut«. Pri organizaciji gradbišč u p oštev ati razpoložljive sile in sred- stva. Za obsežna gradbena dela naj se izdela projekt organizacije v več variantah, dela je izvajati po postavljenem načrtu organizacije. Za dvig nivoja v gradbeništvu je potrebno izpopolnjevati znanje strokovnega kadra v operativi. Omogočiti mu je, da se seznanja s sodobnimi izsledki tehnične znanosti, nuditi mu je literaturo, širiti znanje s filmi, ogledi doma in izven države. V študij tehniške visoke šole naj se vključi spoznavanje načelnih pro­ blemov gradbene operative. Širša vprašanja naj rešuje posvet strokovnjakov. Slika 5. HC Medvode Izboljšati je oprem o gradbišč z gradbenim i stroji. Pridobljene izkušnje v gradbeništvu naj se izm enjavajo med kolektivi. Izsledki naj se publicirajo. Podjetja m orajo skrbeti, da izkoristijo š te ­ vilne m ožnosti cenene gradnje: dobra organi­ zacija del, reden potek del brez prekinitve, izboljšanje m etod dela, izbira gradben ega m a­ teriala, dobra m ehanizacija in slično. OBRTNIŠKA DELA Gradbena podjetja so dolžna izvršiti in pre­ dati investitorju v celoti dovršen objekt, kot pra­ vimo, izvršiti morajo oibjekt do »ključa«. Zato po­ menijo dela, ki jih izvršijo na objektih zlasti visokih gradenj številni obrtniki, posebno področje v dejavnosti gradbenih podjetij. Najbolje je to razvidno iz dejstva, da znašajo obrtniška dela in montaže preko ene petine stroškov gradnje in da ,se izvaja na objektih do 25 raznih obrtniških del. Ta dela izvršujejo gradbena podjetja deloma z lastnimi obrati, deloma pa tudi s tujimi podjetji. Instalacije izvršuje Republiško montažno podjetje »Toplovod«. Obvlada popolnoma monta­ žo centralne kurjave vseh vrst s toplotnimi dalj­ novodi. Pri instalaciji vodovoda je več izvajalcev, tako da ima »Toplovod« samo relativno večino. Isto velja za elektroinstalacije, kjer izvršujejo dela poleg »Toplovoda« tudi ostala podjetja. Za razna obrtniška dela so gradbena podjetja prisiljena iskati izvajalce pri drugih podjetjih in obrtnikih, v kolikor ne zadostujejo lastne delavnice. Pri tem so gradbena podjetja naletela često na težave, ker so se ti obrtniki težko vskladili s potrebami gradbišč, s termini, z nabavo materiala, s ceno izdelkov, izdelki tudi niso vedno kvalitetni in podobno. Pri obrtniških delih ni bila vedno pri­ merna kvaliteta materiala. Po razpravi o obrtniških delih so podani tile zaključki: Načrti za instalacijska dela morajo biti praviloma sestavni del glavnega projekta in vključeni v njegovo revizijo. Pri izdelavi pro­ jekta naj poda mnenje tudi izvajalec instala­ cijskih del, ker je to važno, zaradi izbire materiala in načina izvršitve. Ker so sedaj običajno instalacijska dela pomaknjena proti koncu leita, zaradi česar ni možno izvršiti vseh nalog, medtem ko v prvem polletju zmogljivost ni zadosti izrabljena, je stremeti, da se ustvari kontinuiteta izvrševanja instalacijskih del s pravočasnim spoznavanjem nalog in s pra­ vilno razporeditvijo gradbenih del. Za instalacijska dela je izvrševati izvršilne načrte. Za ostale obrtniške delavnice je treba oskrbeti ustrezajočo opremo. Podjetja obdrže sedanje obrtniške delavnice tudi v bodoče. Skrbeti je treba za vzgojo kadrov. Zunanji obrtniki naj prevzemajo kompletna dela, tedaj tudi nabavo m ateriala in inosijo polno odgo­ vornost za izdelek. Izvršena obrtniška dela se morajo prevzemati količinsko in kvalitetno, kontrola pa je potrebna že med delom. Dela je oddajati na osnovi ponudb, stremeti je, da se prepreči dviganje cen obrtniških storitev. Vso pozornost posvetiti kvaliteti obrtniških materialov. O SEBJE PO D JETIJ Od celotnega števila osebja podjetij (osebje so delavci, nameščenci, učenci in pomožno oseb­ je) je bilo zaposleno 67% v gradbeni proizvodnji. Ostali so pripadali stranskim obratom in pomož­ nim dejavnostim; tedaj onemu delu negradbene proizvodnje podjetij, ki služi v pomoč osnovni gradbeni dejavnosti. Razmerje med številom delavcev in name­ ščencev je v stalnem izboljševanju, koncem leta je doseglo 87% delavcev nasproti celotnemu osebju. Če primerjamo število delavcev v sami grad­ beni panogi po posameznih letih, opazimo stalno tendenco padanja delovne sile. To velja tudi za leto 1951, in sicer za povprečje, medtem ko je število delavcev od aprila dalje naraščalo, GRAFIČNI PRIKAZ GIBANJA DELOVNE SILE *12 PANOM Ne smemo prezreti dejstva, da pomeni ob sedanjem stanju mehanizacije delovna sila od­ ločilen pogoj za zmogljivost podjetja ali grad­ bišča. V letu 1951 beležimo znižanje izostankov za 4,5% nasproti letu 1950. Izostanke so povzročili letni dopusti 20%, bolezni 46%, ostali opravičeni izostanki 30%, neopravičeni izostanki pa 4% vseh izostankov. Izboljšanje delovne discipline je pri­ pisati predvsem akciji delavskih svetov in uprav­ nih odborov in raznim posledicam izostankov ma­ terialnega značaja. Delavce v gradbeništvu moremo deliti po za­ poslitvi, ali če hočete, po pripadnosti in poveza­ nosti s podjetji med stalne in začasne. To kažejo tudi številke v fluktuaciji. Posebne razmere dela v gradbeništvu, prekinitve del, odvisnost od vre­ menskih razmer, premestitve delavcev, razmerje plač nasproti ostalim panogam, težnja zaposlitve na stalnejšem mestu, n, pr. v industriji in po­ dobno, povzročajo, da se del delavcev samo za­ časno zaposli v gradbeništvu. Stalni delavci pod­ jetja, ki tvorijo osnovo podjetja, pa ne menja­ vajo zaposlitve. Vzroki za prekinitev zaposlitve v preteklem letu so bili za gradbeno panogo naslednji: 9% je bilo odpovedi podjetij, 50% odpovedi delavcev samih, 27% je odšlo samovoljno, 3% je odpadlo zaradi nediscipline, 11% pa je bilo ostalih vzro­ kov. Fluktuacija delavcev ima tudi slabe posle­ dice. Poleg rušenja postavljene organizacije del je še omeniti izgubo v intenziteti dela v času, ko se novo vključeni delavci šele uvajajo v po­ sebnosti gradbenega dela, obstoji pa pri tem tudi večja nevarnost nezgod, zlasti za delavce, došle s podeželja ina gradbišče. Ce zavzame to menja­ vanje večji del zaposlenih delavcev, so te kvarne posledice fluktuacije kar močno občutne za na­ predovanje dela. Dela so se v preteklem letu oddajala de­ lavcem v akordu, osnova za akord pa so bile norme v gradbeništvu iz 1. 1950. Podatki kažejo, da je bilo izvedeno po normah 96% vseh del, da so delavci dosegali norme povprečno do 110%. Pri doseganju norm pa je slika naslednja: za 13% del niso bile norme dosežene, za 67% je bilo doseženih norm med 100—120%, 20% del pa iz­ kazuje doseganje norm preko 120%. TEHNIČNI KADRI Če pregledujemo dosedanje grajenje pri nas, često ugotavljamo razne pomanjkljivosti. Omenili smo že način lotevanja in izvajanja gradenj, da­ lje opazujemo nezadostno poglobitev v tehnične elaborate, organizacija del ni vedno zadovoljiva, govorili smo o kvaliteti del, o nujnosti skrbne iz­ bire materiala, skratka dovolj tehničnih in teh­ nično komercialnih vprašanj. To zahteva kadre, tedaj predvsem ojačenje operative z inženirji. Na enega inženirja je odpadlo v letu 1951 povprečno 9,0 milijonov dinarjev gradbenih del, pri tem pa moramo upoštevati še sorazmerno močno proizvodnjo stranskih obratov, kjer ti ka­ dri enako sodelujejo, kar daje novih 12,0 mili­ jonov dinarjev obremenitve. Resno se pojavlja vprašanje dotoka mlajših inženirjev v gradbeno operativo. Kako je z vklju­ čevanjem absolventov Tehniške visoke šole v operativo? Od vseh absolventov gradbenikov in arhitektov, ki so diplomirali od leta 1945 dalje, je sprejela republiška gradbena operativa samo 8%, dočim so se ostali vključili v razne pro­ jektantske zavode, ostali na Tehniški visoki šoli, našli zaposlitev v industrijskih podjetjih, v usta­ novah ali pa odšli izven republike. Brez dvoma je dotok mlajših inženirjev v operativo nezado­ sten, čeravno obstaja mnenje, da bi absolventu- inženirju nujno koristilo v njegovi nadaljnji de­ javnosti začetno udejstvovanje v operativi, pa čeprav samo začasno. Mnenja smo dalje, da naj sicer daje študij bodočemu inženirju splošno, ši­ roko teoretično poznavanje stroke, specializacijo pa naj prepusti kasnejšemu udejstvovanju, vendar bi moral študij že nuditi slušateljem tudi vpo­ gled v zadeve gradbene operative, Srednjetehnični kader bolj številčno zadošča, kot pa po znanju in odnosu do dela. Starejši stro­ kovnjaki bi morali nuditi več pomoči mlajšim ka­ drom. Organizacija podjetja in del zahteva, da imajo v svojem sestavu srednji tehnični kader. Naloga je torej, doseči tudi kvaliteto tega kadra. Primanjkuje tudi sposobnih delovodij, ki bi imeli dovolj teoretičnega in praktičnega znanja v gradbeništvu, ki bi imeli tudi čut in dejansko skrb za organizacijo del, za kvaliteto del in po­ dobno. Ko govorimo o kadrih, moramo opozoriti še na pomanjkanje specialnih kvalificiranih delav­ cev, kot so n. pr.: tlakarji, asfalterji, polagalci raznih tal, gipsarji, fasaderji, torkretisti in po­ dobno. Vzroke iščemo v pomanjkanju takih del, vsaj v večjem obsegu, in tarifna vprašanja povzro­ čajo, da v teh strokah ni niti učencev. Teh strok ne smemo opustiti, ker jih zahtevajo dela in pa vzdrževanje tradicije v teh navadno kvalitetnih izdelkih. Še nekaj zaključkov: R azm erje med osebjem bo še predm et raz­ prav v podjetju. E nako bo sk rb za izboljšanje discipline še vedno naloga kolektivov. Tudi znižanje fluktuacije bo treba doseči, pač s primernimi ukrepi, kot so skrb za naselja, za pravilno nagrajevan je, poživiti je delo med kolektivom in podobno. Skrbeti je dalje za pravilno norm irsko službo, pod jetja bodo mo­ rala sk rbeti za pridobitev novih tehničnih moči. A bsolventi gradbene fakultete Tehniške visoke šole naj opravijo prvo zaposlitev v operativi, študij sam naj jim prikaže tudi važnejše problem e gradbene operative. Da bi dosegli boljše srednje tehnične kadre, naj operativa opozarja vodstvo G radbenega teh- nikuma na ugotovljene pom anjkljivosti. Bolje bo treba tudi sk rbeti za povečan je števila in šolanje delovodij. Podjetja naj skrbe za vzgojo specialnih kvalificiranih delavcev. P lače v gradbeništvu naj dobe primerno m esto v odnosu do ostalih panog, upoštevajoč pri tem v se posebn osti v gradbeni proizvodnji kot so : delovne razm ere, običajna oddaljenost od stalnega b ivališča, m enjavanje delovnega m esta in podobno. D oseči je zm anjšanje pojava šušm arjenja, to je nekontroliranega dela delavcev podjetja izven podjetja. Izvesti je treba zato prim erne ukrepe v p od jetju sam em, razen tega pa p ri­ čaku je operativa tudi ukrepe oblasti, n. pr. kontrolo gradbenih dovoljenj odnosno gradenj brez dovoljenja, prim erne določbe, kdo sme izvajati gradben a dela in podobno. K er so bili dosedanji ukrepi nezadostni, m orajo pod jetja v bodoče p osvetiti več p až­ nje higiensko-tehnični zaščiti. GRADBENI STROJI Mehanizacija v republiških gradbenih pod­ jetjih danes z redkimi izjemami ne nudi niti bist­ venega prihranka delovne sile, niti pocenitve stroškov gradnje ali poznejšega pripomočka za hitrejše in kvalitetnejše izvajanje gradbenih del. Vzroki za tako stanje mehanizacije so: pod­ jetja so prejela že močno izrabljene stroje iz raz­ nih izvorov. Stroji se niso obnavljali v zadostni meri, zato so dotrajani, ker je njih starost pov­ prečno 10 do 15 let. Samo v dveh letih se je znižalo število strojev za 10%. Zaradi izrablje­ nosti strojev pada tudi možnost proizvodnje teh strojev, -kar kažejo podatki: če je znašala pro­ izvodna zmogljivost strojev v letu 1949 še 100%, potem dobimo za leto 1950 že 78%, v letu 1951 pa samo 67%. Popravila strojev niso vedno go­ spodarska, so pa nujna. Znašajo do 60% knjižne vrednosti strojev. Popravila otežkoča raznolikost znamk in tipov posameznih vrst strojev. Zaradi kritičnosti so podjetja sama, pred­ vsem »Gradis IMM«, pričela izdelovati stroje in strojne naprave in izvršila 153 komadov. Kot pri­ mer naj služi gradbišče HC Vuzenica, kjer je ve­ lik del strojnih naprav izdelan v domačih de­ lavnicah. Gradbena podjetja so izvrševala v lastnih de­ lavnicah tudi popravila strojev. Podatki kažejo, da je bil v preteklem letu povprečno vsak stroj 1,4-krat v popravilu. Za vsako popravilo pa je bilo porabljenih povprečno 90 ur. O ugotovljenih pomanjkljivostih in napakah pri strojih domačih tovarn je -operativa opozar­ jala proizvajalce in njih nadrejene ustanove. Izkoriščanje strojev v povprečju ni doseglo normativov, boljše je izkoriščanje pri stolpnih žerjavih (139%), betonskih črpalkah (119%), nižji pa je odstotek izkoriščanja pri bagrih, kompre­ sorjih in buldozerih. Glavni vzrok doseženega re- Slika 7. Nove stanovanjske hiše na Jesenicah zultata izkoriščanja strojev je v prvi vrsti slabo stanje gradbenih strojev; kot primer služi skrajna izrabljenost buldozerov in kompresorjev, v manj­ ši meri pa je vzrok nepravilna organizacija dela. Boljše je izkoriščen avtopark, kjer beležimo 101% nasproti predpisanemu. V splošnem pa se stanje kamionov ne razlikuje od strojnega parka. Nove nabave ne zadoščajo, popravila otežkoča pomanjkanje originalnih delov. V avtoparku je samo 20 % kamionov s pogonom na nafto. Še važnejše bi bilo za gradbeno operativo, da bi imela več kamionov s prekucevalniki. Teh je sa­ mo 8% od celotnega avtoparka, ne delujejo pa vsi zaradi okvar, ker so tudi kamioni že presegli svojo življenjsko dobo z izjemo vozil Tovarne avtomobilov Maribor, ki trošijo več goriva in maziva in zahtevajo stalna popravila. Za popravila moremo ugotoviti tole: popra­ vila nis-o vedno uspešna; vzroke je iskati v že omenjeni starosti in izrabljenosti strojev, v po­ manjkanju originalnih rezervnih delov. Za neka­ tere stroje starejših tipov rezervnih delov sploh ni možno nabaviti, doma izdelani rezervni deli pa so običajno dragi in ne ustrezajo vedno. Iz­ redna raznolikost znamk in tipov strojev popra­ vila samo še bolj otežkoča. Delavnice same bi potrebovale nabavo in izmenjavo obdelovalnih strojev, opremo s kvalitetnim in zadostnim orod­ jem, priprave za kontrolo materiala in izdelka. Kader v delavnicah ni vedno zadovoljiv, ker se strokovnjaki raje zaposle v industriji. Znanje ka­ drov se -sicer skuša dvigniti, ovira pa je često njihova premajhna osnovna izobrazba. Omenjena raznovrstnost strojev bi zahtevala še boljše ka­ dre. Za boljši položaj delavnic se je podrobneje obravnavalo tudi vprašanje njihove organizacije. Zaključki: Ugotoviti moramo, da so podjetja vložila dovolj naporov za vzdrževanje strojev, sku­ šala so reševati kritično- stanje mehanizacije z izdelavo strojev in naprav v lastnih delav­ nicah. Pri tem smatramo, da niso bile vskla- dene obsežne naloge gradbenih podjetij s sredstvi, ki so jim na razpolago in s sredstvi, ki bi bila potrebna za njih izvršitev. Nujno je zato potrebno, da dobi operativa izdatno po­ moč za nabavo nove mehanizacije in obnovo iztrošenih strojev. Potrebna so zato devizna sredstva. Dolžnost je še nadalje opozarjati na napake pri izdelkih domačih tovarn. Pri pro­ izvodnji gradbenih strojev naj zastopniki ope­ rative sodelujejo kot svetovalci. Skrbeti je treba za pravilno izrabo strojev. Za utečenje novih gradbenih strojev smejo podjetja upo­ rabljati samo izkušene in vestne strojnike, strojnik mora voditi točen dnevnik ugotovitev. Podjetja naj v svojih delavnicah še nadalje izdelujejo lažje stroje in naprave. Brezpogojno je treba doseči čuvanje strojev v podjetjih, če potrebno, tudi s primernimi ukrepi. Pri nabavi novih strojev je skrbeti za opremo vse naprave in za vskladitev zmog­ ljivosti poedinih strojev ter is tem doseči maksimalno izkoriščanje poedinih strojev ce­ lotne naprave. Izvesti je treba dalje tudi obnovo avto­ parka, nabaviti je treba nove kamione, za kar potrebujejo gradbena podjetja devizna sred­ stva. Pri nabavi je -dati prednost vozilom s pogonom na nafto in s prekucnikom. Skrbeti je treba za vzgojo šoferskega kadra, kontro­ lirati vozila v pogledu čuvanja in pravilnega izkoriščanja. Delavnice za popravila strojev je treba opremiti z najnujnejšimi obdelovalnimi stroji in orodjem. Doseči bo treba, da bo tudi indu­ strija prevzemala v popravilo gradbene stroje. Voditi je treba ostrejšo kontrolo popravil, zato je nujna nabava naprav za preizkus m ateriala in izvedenih popravil. MATERIAL Na konferenci se je podrobneje obravnaval tudi material in materialna služba v gradbenih podjetjih. Namesto podrobnosti navajamo nekaj misli iz zaključkov te razprave. D oseči je p re sk rb o gradbenih podjetij z gradbenim m aterialom , tako da bodo p ro izva­ jalci gradbenih m aterialov dostavljali m asovne pošiljke gradbiščem tekoče, podjetje »G rad ­ beni m aterial« p a im a zalogo m aterialov, ki bi bili v m anjših količinah v sak čas na ra z ­ polago. Podjetja bodo skrbela, da odpravijo obsežne zaloge m aterialov, ki povzročajo finančne neprilike, so pa običajno posled ica distribucije m ateriala , kadar ta ne ustreza potrebam gradbenih podjetij ali pa so p o sle­ dica naročil,- k o še niso bile znane podrobnosti za gradbena dela . Podjetja m orajo skrbeti dalje za pravilno evidenco m ateriala, vestn a sk lad iščn a služba je tu prvi osnovni pogoj, skrbeti m orajo za prim erno izobrazbo sk la­ diščnikov. Nujna je posebn a pažn ja pri razkladan ju in vsklad iščen ju m ateriala . Podjetje »G radben i m aterial« m ora sk rb eti za staln e zaloge m a­ terialov, ki jih potrebujejo gradbena podjetja, isk ati m ora izvore m aterialov, zato imeti dobre pozn avalce vseh vrst m aterialov za gradnje in stran sk e obrate podjetij. Poznati mora tudi stan je proizvodnje posam eznih m a­ terialov in njih proizvajalcev . Proizvajalci m aterialov naj izd ajo kata lo ge s po d atk i o sortim entu in lastnostih ozirom a uporabnosti m aterialov. Poostriti je v podjetjih skrb za nabavo res kvalitetn ega m ateriala, n ek v ali­ tetni m aterial sploh zavračati. Za pošiljke cem enta naj dostav lja cem entarna koristnikom certifikat o rezu ltatih preiskave. E nako naj izvajalec skrb i za zadostne preiskave cem enta in betona. Ja sn o je postavil to zahtevo tudi prof. dr. Roš (predavan je 8. I. 1952): »P rav i­ mo, da je cem ent dober. Ni res! Cem ent je treba preiskovati. Inženir, ki tega ne dela, je lahkom iseln!« O perativa želi izdajo navodil za poslovanje laboratorijev na gradbiščih, izda naj se p ra­ vilnik za kontrolo cem enta in betona, izvrši naj se korekcija norm za cement. Za prevoz cemeinta v rinfuznem stanju naj se pospešijo dela, ki so v teku, tako da bodo vsa j večji potrošniki im eli n aprave za prevoz in sprejem cem enta v raztresen em stanju. Z aradi posebnih potreb lesa v gradbeništvu naj ostane n abava, sečnja in p red elava lesa tudi nadalje v okviru gradbenih podjetij. Pod­ jetja utem eljujejo to zahtevo s posebnostm i v gradbeništvu, gradnje zahtevajo specifičen konstrukcijski les, proizvodnja lesnih obratov m ora biti podrejena potrebam gradbišč, ker to še vedno zah tevajo okoliščine, v katerih gradimo. T ako se o lajša izvajanje gradbenih del v prim eru, ko so projekti pozno d ostav­ ljeni ali pa nastopijo naknadne izprem em be M ožna je tudi podelitev prioritete za p o sa ­ m ezna naročila v lastnih obratih. V sega tega do sedaj operativa ni dosegla v osnovni lesni proizvodnji. Spričo kritičnosti le sa m orajo gradbena pod jetja sk rbeti za povečan je uporabe inven­ tarnega lesa, pojačiti štednjo lesa na grad ­ biščih in izdelovati načrte odrov, opažev, ki naj dajejo najugodnejše izvedbe. Štednjo lesa naj upoštevajo tudi projekti, projektanti naj iščejo m ožnosti, da se les nadom esti z drugimi elementi, p od jetja naj uporabljajo trajnejše opaže in podobno. I ng. F r a n c A d a m i č : DK 628.13:624.023.65 w Zelezobetonska kupola kot element vodnih rezervoarjev SKRAJŠAN RAČUNSKI POSTOPEK V DIMENZIONIRANJU Pri okroglih vodnih rezervoarjih dokaj p re ­ prosto izvedem o k ro v ali dno v obliki kupole. S tem dosežem o znaten prihranek na železu, kar je pri današn jem pom anjkanju tega m a­ teria la p rece jšn ja prednost. T ak a kon struk­ cija p a ima tudi svo je nedostatke, predvsem dražji opaž in več je zahteve glede precizn o­ sti izvedbe. Ekonom ski k riterij pri izbiri oblik rezervoarjev ni za vse prilike in v sa k čas enoten. Poleg dim enzij, t. j. potrebne kuba- ture, odloča tu v išin a in razm erje cen železa, lesa, delovne sile, in končno transportne r a z ­ dalje. Afco je gram oz na m estu in globina re ­ zervoarja ni p revelika , je pri današnjih cenah ugoden rezerv o ar z m asivnim i, nearm iranim i ali p rav m alo arm iranim i stenam i. K jer m o­ ram o v es m aterial dovažati na večjo raz d a­ ljo, damo prednost lahkim, arm iranim kon­ strukcijam . Za več je rezervoarje je najboljše, da napravim o načrt za vsaj dve varian ti in ob upoštevanju vseh krajevnih prilik izberem o prim ernejšo. S tro šk i za dvojni p ro jek t so vedno m anjši od stroškov, ki jih lah ko po­ vzroči zgrešen a konstrukcija. Pri nas je gradnja okroglih vodnih rezer­ voarjev prišla že nekako v navado. Poznam o več hitrih in uporabnih m etod za statičn i r a ­ čun cilindrične stene. N ajenostavnejše in naj­ hitrejše pridem o do rezultatov z d iagram i do­ centa ing. L ap ajn eta . S trop rezervoarja v obliki kupole pa posebn o pri malo večjih razpetinah zahteva precej zam uden računski postopek , ki sem ga sk u ša l z uporabo enostavnega d iagram a nekoliko skrajšati. K upola se kot krov ali dno rezervoarja uveljavi nekako med razpetinam i 5 in 12 m oz. pri prostorninah med 50 in 500 m3 na eno ce­ lico. Pod to razpetino je cenejša in v izvedbi mnogo enostavnejša križem arm irana plošča, pri večji razpetim pa je še ugodnejši strop na stebrih, razdeljen z nosilci na kvadratična polja, ali p a gobasta p lošča. Pri velikih re­ zervoarjih odpade zarad i v se m anjšega raz­ m erja višine proti prem eru, v se m anjši del obtežbe na horizontalni elem ent stene. S tem postan e problem atična njihova prednost, ki je predvsem v tem, da v horizontalnem ele­ mentu nim am o momentov. V izvedbi je po­ sebno glede opaža mnogo enostavn ejša p ra­ vokotna oblika. Zato velikih rezervoarjev obi­ čajno ne bom o gradili v okrogli obliki. Tudi p ri okroglih rezervoarjih , ki imajo prej om enjene prim erne dim enzije (5— 12 m) se ne sm emo vedno odločiti za kupolo. Kupol ne bom o gradili: 1. k a d a r pričakujem o neenakom erno p o se ­ danje terena, 2. na pobočjih, k jer je m ožen enostranski p ritisk (drsne plasti) in 3. k a d a r nimamo na razpo lago dovolj iz- vežban e delovne sile. N ekaj običajnih oblik okroglih rezervoarjev s sferično kupolo kaže slika 1. O blika »a« je najobičajnejša za podzem ne rezervoarje . Obli- Z izprem injanjem širine tega pasu lahko iz- prem injam o vpetost stene v dno in izberem o najugodnejšo vrednost. Pri rezervoarskih kupolah, ki ne dosegajo velikih razpetin in k i so zarad i boljše nepro- pustnosti običajno predim enzionirane, v p rak si ni treba natančno raz isko vati robnih pogojev. Način računa, ki je prikazan v drugem delu članka, daje popolnom a zadovoljive rezultate. Ni pa popolnom a vseeno, kako oblikujemo prehod kupole na venec. T angenta na lupino naj gre približno skozi težišče ven ca ; slika 2a kaže napačno, 2b pa pravilno izvedbo. Prehod m ora biti zvezan, brez robov; slika 2c kaže napačno izvedbo. Tem u drugem u načelu se pri majhnih razpetinah zaradi enostavn ejšega opa­ ža lah ko tudi nekoliko izneverim o. Razm erje višine proti razpetini naj se giblje med 1:5 in 1:8. Prvo je ugodno, ker se obročne napetosti ob spodnjem robu prib ližujejo ničli in so m ot­ nje zarad i vstopne odprtine mnogo manjše. V stopna odprtina' bi bila iz statičnih vidikov najprim ernejša na temenu, kar p a je za osebje, ki upravlja z rezervoarjem , nepriročno. Izve­ deno je navadno tik nad vencem , tak o da gre ta v celotnem svojem prerezu neprekinjeno pod njo. Po m ožnosti naj bo čim m anjša, vendar m ora še dovoljevati udoben pristop v rezervoar. Debelina lupine naj p ri podzemnih rezervoarjih ne bo m anjša od 10 cm. Običajno se proti vencu poveča na 14 do 15 cm, tako da se za zgornjo p lo skev vzam e nekoliko večji ka »b« pride v poštev za tla, ki slabo prena­ šajo obtežbo. Njena neugodnost je v tem, da moramo armaturo — mišljeno je vedno cevje — vleči v sredino, na najgloblje mesto. Zato se ji po možnosti izognemo — n. pr. z gobasto ploščo'. Sliki »c« in »d« predstavljata stolpne rezervoarje, ki imajo dno v celoti ali delno izvedeno v obliki kupole. Zanimiva je oblika »d«, pri katerem je ravni del dna venec ku­ pole, obenem pa je kot konzola vpet v steno. polmer. Statično bi izhajali z dokaj manjšo debelino, ker pa je rezervoar v zemlji izpo­ stavljen jako neugodnim razmeram in ker zahtevamo popolno nppropustnost, je po izku­ stvih za material, k i ga imamo sedaj na razpo­ lago, 10 cm najmanjša dopustna debelina. Poleg sferičnih kupol gradimo pri rezer­ voarjih lahko tudi stožčaste, ki imajo nekoliko enostavnejši opaž. V ceni ni kdo ve kako visokih razlik, kajti pri enem in pri drugem opažu je največja ekonom ska neugodnost v tem, da lesa, razen če gradim o več enotnih objektov, ne m orem o ponovno uporabiti. K ot omenjeno, si statičn i račun kupole z m anjšo razpeitino lahko znatno poenostavim o. Pri rezervoarjih pride navadno v p o štev sam o vertikalna obtežba. Za sferično kupolo ve ljata pri sim etrični obtežbi enačbi napetosti za m eridialno in obročno sm er: T, ----------- Q : ..................... i 2 R tt sin ';

pritisk P, dobim o oblike vseh kotnih -slik prehodnic is te dolžine — K onstruktivno b i krivuljnik lahko im el obliko, ki jo prikaže slik a štev. 7, a . J e k le n o p ro žn o ra v n ilo 1 v .. . v i ja k 'k a t e n se da v ž le b u ž p r e m ik a t i v s m e r i o b e h p u š č ic Slika, 7. P ritisk P sprem enim o, če v ijak v zavrtim o na desno ali levo-. T a kon stru k cija krivuljnik a nam ne da sam o kotno silliko prehodnice z zakriv ljeno ram po, tem več tudi naravno sliko X * (tloris) prehodnice y = -----. Prehodniica z 6rD ravno ram po (kubična parab ola) im a nam reč tudi isto d iferencialno enačbo k o t elastična limlijia,. Z A K L JU Č E K Prehodnice v lolkih naših proig so navadno zelo deform irane. D esetarji regulirajo sicer krožni lok s puščicam i, ki jih odm erijo z vrvi­ co-. Prehodnice p a s e ne d a jo tak o enostavno regulirati. R egulira jo lahko sam o tehnik z N alenc-H nferjevo m etodo. S tem , da uporablja kotno sliko p arab o le četrtega reda, nam esto kotne slike parab o le tretjega ireda, že pro­ jek tira prehodnico z zakriv ljeno rampo-. P o­ sebno p ri naših glavnih progah v goratih predelih bi bilo to ve lik ega pom ena. D a bo zm ogljivost naših prog vedno večja, zah te­ vam o od njih, da vzdržijo vedno večje brzine vlakov (elektrifikacija!). Če povečam o nad- višenjie v lolkih, m aram o p o d a ljša ti prehodnice. P odaljšan je prehodnic p a pom eni odm ik krož­ nega loka od tangente pro ti sred išču . M ožnost tega odm ika je posebno p ri gorskih železnicah, k jer so globoki useki te r v isok i nasipi, zelo om ejena. Z akrivljena ram p a zah teva znatno m anjši odmik, d a se doseže isto nadvišenje v krožnem loku. Če je pa dana m era m ožnega m aksim alnega prem ika tira, .se doseže v krož­ nem loku s pr ©budnico z zakrivljeno ram po večja brzina kot p ri ravn i raimpi. T abela št, 1. prikaže nekaj številčnih vrednosti, iz katerih se razvidi, za koliko je f p ri zakrivljeni ram pi sledi, da je D = 8 vh, Iz drugega pogoja pa, da .se vzipon ram pe 1 : 400 n ikakor ne sme prekoračiti, sled i D = 800 h. Od obeh vred­ nosti z a D se vzam e večjo. Važno za vzdrževanje take ram pe je, da se p ostav lja jo v prehodnici stalne točke zelo na gosito.. V te stalne 'točke naj bo vrezana R m v km/h R a v n a r a m p a Z a k r i v l j e n a r a m p a OpombeNadvišenje h mm Dolžina D m Nagib 1: m Odmik f cm Nadvišenje h mm Dolžina D m Nagib 1: m Odmik f cm 300 65 113 80 1:708 89 113 91 1:402 57 1 D=800h 450 80 114 90 1:789 75 114 92 1:404 39 700 100 114 120 1:1053 86 114 92 1:404 25 >00p800 110 121 130 1:1075 88 121 107 1:442 30 1000 120 115 140 1:1218 82 115 111 1:484 26 Tabela štev. 1 m anjši kot pri ravni. Dolžimo D prehodnice višina nivelete notranje in zunanje tračnice, z zakrivljeno ram po se računa iz pogoja, da Predpogoj za brezhibno postavljan je stalnih sme biti vzpon v sredin i ram pe 1 : 4 v. Iz tega točk je točna nivelacija tim . Ing. S k a b e r n e L e o n : DK 624.055:657.47 O organizaciji gradbenih del v zvezi s kalkulacijo gradbenih storitev v letu 1952 K o v vseh panogah našega gospodarstva uvajam o nov gosp od arsk i sistem in se v tej zvezi ob javljajo nove uredbe, m oram o tudi v gradbeništvu p osvetiti večjo pozornost racionalnosti. Zam otanosti gradbene p ro iz­ vodnje, do lgega proizvodnega p osto pk a i.n podobnih p o seb n o sti ni treba poudarjati, sa.j se je o tem že mnogo razpravljalo. Predm et tega razmoitrivamja ne bo se stav a gradbenih program ov ali izd e lav a dobrih načrtov za razne objekte, niti izbira smotrnih in cenenih m aterialov in drugih elementov, ki vplivajo na ekonom ično grajenje, pač p a organizacija gradbenih del kot predpriprava za v sak o sm otrno gradnjo. M arsik atere neprijetnosti v p rak si, dosti nepotrebnih n apo rov in mnogo razm etanega denarja so bili predvsem posled ica nepopolnih predpriprav. K tem predpripravam spada p ravo časn a d o stav a tehnične dokum entacije, kajti če začnem o graditi brez nje, podražim o zgradbo in podaljšam o obvezni g rad ite ljsk i rok. Po »U redbi o gradnji« ne bi sm el izva­ jalec pristopiti k začetnim pripravljalnim d e­ lom, še manj p a h gradnji objekta, če tehnični e labo rat ni bil p ravočasn o dostavljen . V ko­ likor p a je izva ja lec prisiljen začeti z gradnjo, se m ora naročnik zavedati, da bo zgradba dražja in neekonom ično zgrajena. — Izkušnje, ki sm o jih dobili pred vojno in p o vojni, nam to trditev tem eljito potrju jejo ’ — P osled ice se niso p ok azale sam o v podražitvi, tem več tudi v kakovosti. — Za izvaja lca in za naročnika (investitorja) je zelo važen začetek grajenja. —- Proizvodni n alogi so bili m nogokrat raz­ čiščeni še le v drugem polletju, tako da smo betonirali često v nevarnih okoliščinah v m e­ secu decem bru ali januarju . — Po m ožnosti naj .se začne s pripravljalnim i 'deli tako, da se ne betonira ali om etuje zgradb pozimi. Ob današnjem stan ju p rak se v gradben i­ štvu in glede na sorazm erno v isoke cene za gradbene m ateriale je prav, d a proučim o ukrepe za ekonom ično grajenje. — Pri forsi­ ranem grajenju v preteklih letih sm o izgubili čut za vredn ost potrošnega m ateriala in za porabo, časa , k aterega bo pa, glede na po­ m anjkanje finančnih sred stev , treb a zopet vzbuditi. Z avedati se m oram a, da stan e danes 1 m2 m ontirane zložljive barak e približno 6200 dinarjev, kar ni malo. (B arak a izm ere 6 X 30 m stan e približno 1 milijon dinarjev.) Z ato m oram o dobro preudariti, koliko- k v a­ dratnih m etrov naselja, sk lad išč , upravnih b arak in podobnih n aprav dejansko, p o tre­ bujem o na gradbišču. Doslej smo- ureditev gradbišča p repu šča li p-oli r jem, če pa smo m orali form alno izdelati organizacijsko shemo, je potem nism o uporab ljali pri izvajanju . T aki pojavi so b ili zelo žalostni. D ober šef grad­ bišča se mora sam zavedati važnosti tega študija. Kaj često se sliši, da se svoj čas niso izvajale študije variant za ureditev gradbišča, da je to nepotrebno in odvisno delo. — Ne moremo se strinjati s takimi maziranji, saj nam izkušnja, literatura in lastni (preudarek dru­ gače povedo. Kar spomnimo se nekaterih predvojnih gradbišč, katerih kalkulacije in ponudbe niso' predvidevale stroškov za ure­ ditev gradbišča ter je moral izvajalec zato uporabljati ohlapne normative za material, delovno silo in stroške dovoza, samo da bi kril dejanske stroške za ureditev gradbišča. Seveda je pa jasno, da ne moremo zajeti vseh podrobnosti, ki nastopajo na velikem grad­ bišču, niti ne moremo predvidevati vseh mo­ mentov, ki bi morda še nastopili. Moderno gradbeništvo se razvija v postopek, kjer je planiranje ureditve in opreme gradbišča naj­ važnejši faktor pri izvršitvi velikih gradbenih ded. Nova oprema je razširila obseg del tako, da z ekonomičnimi prijemi lahko izvedemo projekte, o katerih smo pred desetimi ali dvajsetimi leti le sanjali. V nekaterih primerih si predstavljam o ureditev gradbišča morda pneiveč idealno. Nove izkušnje im nov razvoj specialnega študija pojavov na gradbišču pa omogočajo izvedbo m arsikatere nemožne um­ ske zamisli. Pogosto se izplačajo sorazmerno drage ureditve pri enem samem delu, celo tedaj, ko so začetni stroški ureditve dozdevno precej visoki. Za študij ureditve gradbišča in pripravljal­ nih del ne moremo uporabljati šablonskih »receptov ali napotil«. Tu se moramo držati dosedanjih izkušenj in kalkuliranja variant ter izbrati najekomomičinejšo varianto, upošte­ vajoč dosegljive možnosti pri številu delovne sile in osnovnih sredstev (strojne in druge opreme). Naslednji pregled 'kaže značilne vplive v gradbeni proizvodnji. Ti vplivi se spreminjajo in nastopajo v vseh možnih kom­ binacijah. Pregled daje le načelne smernice, ki jih mora dober projektant organizacije gradbišča oz. šef organizacije gradbenih del temeljito preudariti. T o p o g r a f i j a ; makroi okacij a, mikrolokacija., krajevni pogoji, meje, dostopi, kulturni spomeniki, zavarovalni pasovi, bližina mest, trgov, vasi, možnosti ureditve gradbišča, uničene ploskve zaradi ureditve gradbišča, kulture, posevki, gozdovi. K l i m a : temperatura, letni časi, deževje, nevihte, sneg, led, vetrovi, vročina, vremenska napoved ombrometričnih postaj. G e o l o g i j a : geološka sestava tal, podtalna voda, izviri, jame (možnost kraških jam), hribine, kamnolomi, gramoznice, plast ovit ost, fizikalne lastnosti tal, plazovi, zemeljski plini, topili vrelci, blato, močvirje, nosilnost tal, bližina rudnikov. V o d o s t a j i : normalna voda, visoka voda, katastrofalna voda, nizka voda, poplave, uporabna voda, pitna voda, slapovi, jezovi, mlini, postaje za merjenje vodostajev ter pove­ zava z njimi. K o m u n i k a c i j e ' : železnica, ceste, širina in radiji, vzponi, mostovi, nosilnosti teh mostov, širina, vodna pota, plovnost, zračni dostopi, obstoječe žičnice, prevozne tarife: po železnici, s tovornim avtomobilom, z vprežno Živku», nošenje tovora z živino ali potom ljudi. P o g o n s k a s r e d s t v a : električna energija, daljnovodi, kapaciteta , dimenzije, bližina električnih central, rešitve v primerih, ako ni električne ener­ gije v bližini, lastne električne centrale, pogon na nafto, bencin ali druga sredstva, razsvetljava. M o ž n o s t i p r e s k r b e d e l a v c e v i n n a m e š č e n c e v : z bližino mest in obstoječih 'naselij, pro­ dajalne, preskrba s hrano, menze, kantine, preskrba z vodo, sanitarije, bolnice, požarna varnost, notranja uprava, čuvaji. V i r i d e l o v n e s i l e i n d e l o v n i o d ­ n o s i : delovna sila iz okolice, dovoz delovne sile, krajevni funkcionarji oblasti, plače, tarifni pravilniki, krajevne dajatve. P o m o ž n e z g r a d b e : za delavnice, pisarne, stanovanja. S t a n j e n a č r t o v : potrebne spremembe načrtov, nedoločeno delo, specialno delo, zapovrstnost del, težke instalacije, nadzorstvo, predpisi. O p r e m a i z v a j a l c a : tran sportna sred stva , m ehanizacija, lokalne ureditve, m ožnost novih naprav (im provizirane na­ prave). O s t a l o : m ožnosti sk lad iščen ja, potrebne zaloge, zavarovalnina, veljavne uredbe, m ožnosti nakupa v bližini, cene m ateriala , bližina pošte, telefona, denarnih zavodov, bank, m ožnosti n ab ave v bližini, posebn o gram o­ za, kam na, lesa, opeke in apna. N avedli sm o n ekaj sm ernic, k i naj jih upošteva vsak , ki se ukvarja s študijem u re­ ditve gradbišča. O stale krajevne pogoje m ora pro jektan t ureditve gradbišča p o isk ati in najti sam. Prvi pogoj za dobro ureditev je pozn a­ vanje krajevnih prilik . — U reditve gradbišča se ne da p ro jek tirati med »štirim i stenam i«, tem več je treb a teren na m estu spoznati. K ljub še tak o sm otrni proučitvi ureditve g rad ­ b išča se po jav ljajo nevšečnosti med gradnjo, ki jih ni m ogoče predvidevati. A ko pa ne p ro ­ učujem o ureditve gradb išča v mejah m ožnosti, se ovire in neprijetn osti v rstijo druga za drugo, k ar se na gradbišču kaj ikmalu opazi. N eurejena organ izacija slabo vpliva na de­ lavce in nam eščence ter postan e v ečk ra t raz­ log, da de lavstvo beži iz gradbene stroke, ker se gradbena d e la ne izvajajo k o t treba. S tro šk i ured itve gradbišča so p rav ra z ­ lični, zato na pod lag i njih ne m orem o p ra ­ vilno presod iti, če je b ila ureditev gradb išča dobra a li slaba. P ri močni m ehanizaciji so stro šk i pripravljaln ih del in ureditve g rad ­ bišča m orda večji, a končna cena ob jekta je le m anjša od one, k jer so stroški ureditve sorazm erno majhni. N a gradbišču se m nogo­ krat izp lača im provizirati m ehanizacijo, č e ­ prav so stro šk i im provizacije prece j visoki, vendar se nam to v zaključni fazi le rentira. A li se nam tak p o sto pek izp lača ali ne, naj odloči ob jektivna kritičn a kalku lacija . M ladi tehniki k a j m alo računajo v p rak si ren tab il­ nost, čep rav bi k ratek izračun takoj pokazal, da je investicija za kak o napravo upravičena. Tu p rid e v poštev na prim er n ap rav a silosov, separacij, betonarn, velik osti sklad išč, raz lič­ nih ram p, žičnic itd. Če na omenjenih objektih n aprave niso sinhronizirane ali nepravilno di­ m enzionirane g lede na m aksim alno ali mini­ malno uporabo ozirom a če ni poskrbljeno za pravočasn i odvoz ali dovoz m ateriala , se v proizvodnji tako j p okažejo najrazličnejše m ot­ nje. K takim n apravam spadajo tudi lega tirov, kretnic, izogibališč, sk lad išč goriva itd. V p rak si p ra v rad i pozabljam o na dobro vzdrževanje transportnih n ap rav in poti in le k ratek izračun bi takoj potrdil upravičenost omenjenih ukrepov. Pri dobrem vzdrževanju transportnih n aprav in poti varčujem o s časom in denarjem . Pri deponiranju m ateriala ali konstrukcij m oramo paziti, da bodo transporti čim krajši in da ne prem etavam o že deponirano' večkrat. Izkopani m aterial takoj deponiram o na končno m esto ali p a ga odpeljem o na določen kraj, sicer m oram o kopati dvakrat ali celo trikrat. Oglejmo si na k ratko n ekatere vplive, ki pospešu jejo gradnjo: 1. P ravočasn o izvedena preddela (razči­ ščen program , m eritve na terenu, zakoličenje, kom pletni načrti in podobno). 2. Proučitev začetk a gradnje in možni realni term in dovršitve. T u m oramo omeniti izdelavo term inskih tabel, k i so za ekono­ mično grajen je neizogibne. — V sak skrben projektant, ozirom a šef gradbišča, izdela te r­ m insko tab elo za sebe, ne d a bi to kdo naročil ali p redp isal. Term inska tab e la je neizogibna kot pripom oček za se stav o r e ­ a l n e k a l k u l a c i j e . Iz tabele je razvidno: a) k o liko ča sa se bo gradilo, b) ko liko delovne sile potrebujem o, c) k ako velik o m ora biti naselje za n asta­ nitev p otreb n e delovne sile, d) kdaj potrebujem o m aterial in koliko, da se ne bi kopičile prevelike količine oz. da ga ne bi zm anjkalo ob nepravem času, e) zapored je del poda faze pripravljaln ih del in potrebn e deponije m ateriala, f) potrebna m ehanizacija in k ap ac ite ta te m ehanizacije, g) izračun režijsk ih stroškov glede na tra ­ janje del. 3. N aložitev odgovornosti posam eznem u osebju. 4. Nove naloge ne sprejem ati, dokler niso izvršene stare . 5. D obre dovozne žile skrbno vzdrževati. 6. P ospešen je racionalizacije v pravem pom enu b esed e (tipizirani opaži, štednja z lesom, žeblji, žico in z ostalim m aterialom ). A ko se op ek a razm etava ali s tre sa cement, m oram o m isliti na to, da sm o dejan sko »vrgli skozi okno« prem og, ki je p otreb en za p ro­ izvodnjo navedenih artiklov. 7. U porab iti v se m ateriale, k i se nahajajo v bližini (gram oz, kam en, les), kar je posebno važno danes, ko je prevoz sorazm erno' drag. 8. Po m ožnosti pro jektirati čim manj vrst m ateriala. 9. D obra proučitev ureditve gradbišča. V prim eru s lab e ureditve grad b išča je treba izvaja lca prisiliti k izboljšanju. 10. P ravočasn a preizkušnja dobavljen ega m ateriala. (Cem ent, beton, strešniki, opeka, les.) U grad i le to, k ar je v dobrem sta n ju 11. Z ahtevati konstruktivno in dobro nad­ zorstvo. T ak o nadzorstvo p ravo časn o p re ­ preči k asn e jše denarne izdatke. 12. Na gradbišču držati red povsod, to je pri deponijah, skladiščih , na zgradbi, v n a­ selju, v p isarn ah itd. 13. Enostavno obračunavanje gradbenih del in razbrem enitev tehničnega in adm inistrativ­ nega kadra. O bračunavanje zaslužkov mora biti hitro, enostavno in za delavca razum ljivo. 14. Preprečiti nepotrebno naglico in forsi­ ranje, kar p redvsem velja za u red itev grad­ bišča. Nepotrebnih stroškov, ki so nastali zaradi nepravilno razm eščenih pom ožnih na­ prav, n ikoli ne moremo dobiti nazaj. O bjavljene nove uredbe to posebn o po­ udarjajo. Talko na prim er »U redba o gradnji« poudarja odgovornost izv a ja lca za jam čevalne roke, za pogoje začetnih del, za nadzorstvo, za p revzem gradbenih del in podobno. — »U redba o projektiranju« p iše o dolžnosti projektanta, o projektnem elaboratu , o nad­ zorstvu nad izvajanjem gradnje itd. Glavni projekt naj vsebuje poleg dosedanjih prilog še shem o organizacije g rad b išča z zunanjim transportom , nadalje analizo cen za p o sa­ m ezna dela, izdelano n a podlagi podatkov iz sheme organizacije gradbišča ter priprav ljaln a in zaključna dela. P ro jekt organizacije grad­ nje je nam enjen za izvedbo pripravljaln ih del na gradbišču, za organizacijo p o sto pk a grad­ nje in da bi dobili realno pod lago za kalku ­ lacijo lastn e cene del in s tem om ogočili sestav o predračuna. Pro jekt organizacije g rad ­ nje m ora biti sestav ljen : 1. iz p ro jek ta organizacije gradbišča, ob­ enem z dispozicijo gradbene m ehanizacije, s tehničnim popisom ; 2. iz projektov za pom ožne objekte; 3. iz predizm er in p redračuna p rip rav lja l­ nih del in zaključnih del na gradbišču z n a­ vedbo tistega dela pripravljaln ih del, k i po predračunu obrem enjujejo ob jekte, za k atere se form ira gradbišče; 4. iz pro jekta zunanjega 'transporta; 5. iz organizacije posto pk a gradnje, k i ob­ sega tudi term inski načrt gradn je z izkazom potrebnih glavnih v rst gradben ega in pogon­ skega m ateriala , kadrov in m ehanizacije. A k o hočemo pristopiti k ekonom skem u grajenju, bi m oral že pro jektan t izdelati p ro jek t orga­ nizacije gradbišča, akoravn o tega navedena uredba o projektiran ju neposredno ne p red ­ videva. — Poudariti pa m oram o, da im ajo gradbena podjetja še vedno m onopolni značaj in da bo treba ta m onopol omiliti. To bi do­ segli le tako, d a izdela p redračun za ured it­ vena dela nevtralna skupina, s čim er bi dala p ro jek tan tska skupina investitorju orodje za pravilno presojo izvaja lčevega pro jek ta o rga­ nizacije gradbišča. S tem se u stvari in stru­ ment družbene kontrole. V Sloveniji, torej na m ajhnem ozemlju, se d a izdelati ta projekt organizacije gradnje. P ro jek tan tska podjetja bo p ač treba ojačiti s stro kovn jak i iz ope­ rative. T o bo možno čez k ako leto dni, ko se bodo velika gradbena dela skoncentrirala le v okvir javnih del v razm erju delitve n a­ rodnega dohodka. T ak pro jek t organizacije gradbišča, izdelan po sodobnem modernem načinu grajenja, a v okviru m ožnosti sedan jega stan ja osnovnih sred stev , naj služi tudi izva­ jalcu. B o ljša notranja organizacija daje izva­ jalcu spodbudo, pro jektan tu pa, ki zasleduje dejansk i potek del ob m orda še boljši orga­ nizaciji gradbišča, sm ernice, iki j,ih bo uporabil pri prihodnjem projektu organizacije gradbi­ šča. Zavedajm o se, da stro šk i pripravljalnih del dosežejo tudi do 30 % celotnih stroškov gradnje. Pri nizkih in vodnih zgradbah pridejo' om enjeni stro šk i bolj do izraza, manj pa pri visokih zgradbah. N avesti hočem činitelje, ki vplivajo' na račun čim realnejše cene gradbenih storitev, ne da bi posegal v posam ezne elem ente ob­ vezne 'kalkulacije za 1952. — Brez dvom a so stro šk i pripravljalnih del v gradbeništvu pro­ blem, s katerim se ukvarja v es svet in ki ga lahko na več načinov rešim o. Izbrati si mo­ ram o tisti način, k i nam najbolje ustreza. V sak o v eč jo zgradbo gradim o več let, a stroški priprav ljaln ih del nastopajo predvsem v z a ­ četku in pa ob koncu gradnje. K er so krediti večinom a vezani na proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do konca decem bra, nastanejo g lede finansiranja pripravljalnih del n evšeč­ nosti. A k o bi ta dela zajeti v obliki režijskih stro škov, bi tak obračun najbolj ustrezal b istvu pripravljaln ih del. K er se pa krediti ne p re liva jo iz le ta v le to in ker izvaja lec s svo­ jimi lastn im i sred stv i ne bi m ogel finansirati v seh pripravljaln ih del hkrati, se sm atrajo ta dela za poseben objekt. N avodilo o obvezni kalk u laciji in o obračunu produkcijskih stro­ šk o v v ,gradben ištvu predvideva, da se za prip rav lja ln a dela izdela podoben predračun kot za v sa k drug gradbeni projekt. S laba stran tak e g a obračunavan ja je v tem, da m ora in­ vestitor, ko knjiži osnovna sred stva (novo­ zgra jen e objekte), p revaliti stro ške za p ri­ prav lja ln a dela, k i jih p lača posebej, na ob­ jekte, ki mu ostanejo. Od pripravljalnih del in vestitorju dejansko sk oro nič ne ostane, n asta li strošk i pripravljaln ih de l pa obrem e­ njujejo gradbene objekte. V letu 1952 bomo zaračun avali am ortiza­ cijo na podlagi naložene am ortizacijske m ase, ki jo m ora podjetje v tem letu doseči. Pod­ jetja m orajo v so am ortizacijsko m aso razdeliti na posam ezna gradbišča in sam ostojne obrate, upoštevajoč pri tem osnovna sred stva , ki jih ima na razpolago v sak o gradbišče ozir. obrat. Pri sestav ljan ju kalku lacij m orajo podjetja izračunati razm erje med delom am ortizacije, ki odpade na določeno gradbišče ali obrat, in celotnim i p lačam i za izdelavo zadevnega grad­ b išča ali obrata in izraziti am ortizacijo z od­ sto tk i od plač za izdelavo . O dstotek, ki ga dobijo talko', uporabijo pri s est avl j an ju kallkul a c i j. Menimo, da je tak način zaračun avan ja in obračunavan ja am ortizacije ,le začasen , k er ni izvedena re lak sac ija osnovnih sred stev glede na p ar ite to dinarja. — A k o hočem o ugotoviti ekonom ičnost grajenja, m oram o preiti na indi­ vidualno am ortizacijo osnovnih sred stev glede na pravilno določene vredn ost osnovnih sred ­ stev . Izdelati bo treb a v tej zvezi predvsem cenik osnovnih sred stev , k i bo dajal enotno presojo vrednosti za izračun am ortizacije. V ceniku bodo navedene cene neprem ičnin, stro jev in strojnih naprav ter oprem e. Cenik naj bi v seboval podatike O' (kapaciteti osn ov­ nih sredstev, o dobi trajanja v letih, o š te ­ vilu ur ekonom ičnega obratovanja, ter v red ­ nost in najem nino, upoštevajoč individualne stro ške za v e lik a in srednja popravila. Šele na pod lag i tak ega cenika bom o lahko ugo­ tavljali gospod arsk o obratovanje n ašega stro j­ nega parka. Krateik izračun pokaže, da se strojno delo zelo izp lača ob upoštevanju indi­ vidualne am ortizacije, ka jti akum ulacija je vezana le na fond plač, in ročno delo se zato zelo podraži. Z a izrabo m ehanizacije ne bo treba nikakih adm inistrativnih ukrepov, ker bo že ekonom ski ukrep neizrabljene m ehani­ zacije dovolj m očan, d a jo bo uravnaval av to­ matično. Ob n ab av i novih osnovnih sred stev bo treb a preudariti gornje razloge. V letošnjem letu nam eravam o izdelati n a­ vedeni cenilk osnovnih sred stev in uporabili ga bomo v letu 1953. Šele tedaj bomo lahko izračunali realno ceno gradbene storitve, upoštevajoč individualno am ortizacijo. P re ­ udariti p a bo treb a zbiran je kalkulativnih odpisov, da le postopek ne bi bil p reveč zam otan in s tem neuporaben. Nov način k alku lacije predvideva indivi­ dualni izračun režijsk ih stroškov, to je režijo grad b išča in režijo podjetja. T ak način kalku ­ liranja ni nov, sa j je bil že objavljen v listu »S lužben a sao pšten ja saveznog ureda za cene« B eograd št. 41 z dne 12. X. 1946 z naslovom »U putstvo za obračunavan je troškova grad je- vinskih rad ov a«. B rez dvom a je pa tako ob ra­ čunavanje prav iln ejše od dosedanjega, ko smo imeli določene norm irane stopnje režije g rad ­ bišča in režije p o d je tja (režije uprave in p ro ­ daje), zah teva pa več računanja in skrbn ejšega preudarka, kar zm ore le kvalitetni kader. Po dosedanjem načinu kalku lacije (od le ta 1947 do 1952) je bil m ožen retrogradni izračun elem entov cene iz prodajne cene gradbenih storitev, ne da bi bilo znano podjetje, k atero gradi. To je bilo potrebno posebno ob d o se­ danjem adm inistrativnem finančnem planiranju. Sed a j pa, ko se sp rosti trgovanje po načelu ponudbe in p ovp raševan ja , so adm inistrativni ukrepi nepotrebni in se prepušča trgovanje čim širšem u avtom atizm u, se pravi, da se produkcija, potreb e, rentabilno poslovanje, potrebni obratni krediti, zaloge in podobno, u ravnavajo čim bolj avtom atično, a v p ro­ porcih družbenega plana. Iz omenjenih razlogov pa se lahko o rga­ nizacija produktivnih in neproduktivnih k a ­ drov pravilno določi (projektira). Predvidi se, koliko jih je neogibno potrebno za nem o­ teno produkcijo. Z ato so potrebne včasih tudi organizacijske shem e vodstva. V kalku lacijo ozirom a obračune dejanskih produkcijsk ih stro škov sm ejo priti sam o tisti stroški, ki so neogibni za produkcijo . Drugi izdatki, ki n a­ stanejo v podjetju , niso p a neogibni za p ro­ dukcijo, se ne sm ejo vračunati v kalkulacijo in obračun dejanskih produkcijskih stroškov, tem več obrem enjujejo izredne izdatke pod­ jetja. S proučevanjem potrebnih delovnih mest, s spoznavanjem dolžnosti in obveznosti o seb ja podjetja in njega poslovanje se more torej resnično »pro jek tirati« potreben kader in s tem izračunati potrebne stro ške za te kadre. Ob znani nom enklaturi stroškov, ki obrem enjujejo režije, se torej zares lahko iz­ dela izračun režijskih stroškov ozirom a sto p ­ njo individualne režije glede na osnovo izde- lavnih plač. Omenili sm o že, da dosežem o napredek gradnje tudi s tem, da podrejenem u osebju v podjetju naložim o določeno odgovornost. Or­ ganizacija gradben e operative se je danes že precej utrdila in po izpopolnitvi nekaterih vrzeli s poenostavljenjem poslovanja bomo lahko tudi p ri stroških režije m arsikaj prihra­ nili. V letu 1952 bodo seveda nastopile še ne­ katere težave in nepravilnosti pri izračunava­ nju režije, k er nam dosedanji kn jigovodski izsledki ne dajo vseh potrebnih podatkov. Objavljeni novi predpisi, nov način p lačev a­ nja zaslužkov, način kreditiran ja obratnih sredstev, sorazm erno visoki stroški za za v a­ rovanje ob jektov (DOZ) in podobno, bodo de­ lali težave, glede katerih še nimamo izkušenj. Podjetja, k i grad ijo več manjših zgradb v podobnih okolnostih, bodo verjetno izračuna­ vala enotni odsto tek režije, kar velja p red­ vsem za bazenska, m estna in okrajna podjetja. Za m ajhna podjetja, t. j. okrajna pod jetja , bo možno izračunati enotne odstotke režije, kar bo pri kalku laciji obračunavanje zelo olajšalo. Podali sm o le nekaj misli ob izidu novih uredb v zvezi z organizacijo gradbenih del. N a podlagi ostrih ukrepov gradbene in špek­ cije in nadzorstva, ki jih bomo uveljavljali v letu 1952 in v nadaljnjih letih, bo treba še dosti študija, da bomo dosegli resnično to, kar hočemo, to je ekonomično graditev. V ta nam en bo treb a pravilno organizirati posto­ pek gradbene proizvodnje od izvira do izliva, to je od sestav ljan ja program a, projektiranja, izvajanja do nadzorovanja in eksp loatacije . N avedeni ukrepi bodo prišli do izraza še bolj ob sprostitv i lastnih sred stev gospodarsk ih podjetij (investitorjev), ko bodo delavsk i sveti in upravni odbori zbirali sred stv a za in vesti­ cije ter p reu d arja li o nalaganju in rentab il­ nosti investicije. Pri projektantih kot p ri iz­ vajalcih gradbenih del bo treba ponovno vzbuditi čut odgovornosti, čut za vrednost sred stev in s tem čut varčevan ja. L i t e r a t u r a : 1. Uredba o grajenju (Ur. list št. 14/193— 1952). 2. Uredba o gradbenem projektiranju (Ur. list FLR J št. 12/123 — 1952). 3. Navodila o obvezni kalkulaciji in obračunu produkcijskih stroškov v gradbeništvu (Ur. list FLRJ št. 13/135 — 1952). 4. Prof. dr. G. Garbotz: Baumaschinen und Bau­ betrieb, 1942. 5. A. Ackermann, C. Locker: Construction plan­ ning and plant, 1940. DK 624.071.3.011.1.043.3Ing. S e r g e j B u b n o v : Dimenzioniranje lesenih zloženih tisnjenih palic Dim enzioniranje tisnjenih palic p red stav­ lja v splošnem problem , ki se ne m ore rešiti z direktnim m atem atičnim postopkom , kot se lahko reši dim enzioniranje tesnjenih ali pa upognjenih palic, k er imamo v e n i enačbi za dim enzioniranje pri tisnjenih palicah d v e neznanki (F in I), m edtem k o je pri tegnje- nih ozirom a upognjenih sam o po ena ne­ znanka (F ozir. W), Z aradi tega se d im en­ zioniranje tisnjenih palic lahko vrši edino in ­ direktno, t. j. s poizkušanjeim, tako da se vnaprej določi prerez in s tem tudi F in I in se potem kontrolirajo n apetosti ali se pa izračuna I min po Euler ju in se potem do­ loči prerez in kontrolirajo napetosti. P ravil­ nost S'upo'zicije je odvisna od p rak se , da ne rečem o od slučaja in se m ora postopek pogo­ sto v ečk ra t ponavljati, dokler se ne pride do pravilne in najbolj ekonom ične rešitve. To velja za običajne statične in konstruktivne pogoje dim enzioniranja tisnjenih palic, t. j., če je prerez palice poln in so ležiščni pogoji na koncih za obe uklonsiki sm eri enaki. Pri zloženih palicah, ki im ajo različne I v obeh uklooskih ravnih, se zadev a še nadalje kom ­ plicira in je ekonom ično re šitev še tež je hitro najti. V endar bi bilo um estno, da se pri d i­ m enzioniranju zloženih p a lic u porab lja posto­ pek, ,ki je čim bolj enostaven in operira s čim m anjšim številom neznank, ker je tem elj­ na enačba za dim enzioniranje še vedno ena sam a. T a problem p osta ja sedaj, v zvezi z razvojem lesenih predalčnih konstrukcij, po­ sebno aktualen . Z ačasn i tehnični predpisi PTP-8 za lesene konstrukcije točka 536, po­ dajajo za računanje zložene lesene palice predpis, ki je spodaj citiran. V oklepajih so pa z X označene neznanke, ki se v tem predpisu pojavljajo in d e jan sko v se spadajo v e n o tem eljno enačbo za dim enzioniranje. P redp is se glasi: 536" V itkost zložene palice se računa za os 0—0 (gl. sl.) po form uli: ̂ — V (m A0) 2 - j - A ,2 A„ . . . v itk ost cele palice, kot da bi bila p a ­ lic a sestav ljen a iz enega kom ada (po form uli 535, t. A = r ‘ -11) za A dolžino cele palice ; . v itk ost posam eznega elem enta na lokal­ no uklonsko dolžino L, (Xi) in sicer za os 1— 1; m . . . koeficien t odvisen od e lastičn osti vez­ nih sred stev (gl. sl. 1). 5361 K oeficient m se računa po formuli: m FI/ 1 + k3 nrlo 2 . n 3 .. . višina palice v ploskvi uklona v cm (X,) n r . . . število veznih p lo skev (X3) n* . . . število veznih sred stev , ki jih vezna p loskev p re sek a na 1 palice (X 4) m1 lo . . . uklonska dolžina cele palice metrih v ks . .. koeficient v sm islu tab lice 6 Sl. 1. Koeficient ks za V rsta veznega sredstva centrični pritisk pritisk z upogibom 1. ž e b l j i . . . . b b 10 d? 5 d2 2. v i j a k i ....................... b b 3 da 1.5 d2 3. v a ljk aste zagozde iz trdega lesa . b b 1 5 d d b . . . širina p rereza pravokotno na uklonsko sm er (cm) (X5) d . . . prečnik veznega sred stva (cm) (X6) To pom eni, da novi predpis za dim enzio­ niranje lesenih tisnjenih palic uvaja v e n o tem eljno enačbo za dim enzioniranje kar 6 neznank, ki se m orajo določiti praktično vse n ekako »na oko«, da bi se potem lahko kon­ tro lirale napetosti. Seved a je zelo težko za­ deti pravilno vseh 6 neznank, da bi se takoj dobila najeikoinomičnejša rešitev . Pri praktični uporab i tega predpisa se m ora dim enzionira­ nje običajno v ečk ra t ponoviti in v sak ok rat pri tem, kot že sam e form ule kažejo, p redelati p rece j računskih operacij, preden se pride naposled do rezu ltata. T ak posto pek je zelo zam uden in neprikladen, poleg tega pa, kar je še posebno važno, so rezu ltati, ki se do­ bijo po tem postopku, prece j bolj neugodni in manj ekonomični kot rezultati, ki jih dajo podobni, v nekaterih drugih državah veljavni predpisi za dim enzioniranje. N aš predpis PTP 8 — to čk a 536, ki je zgoraj naveden, je dejan sko nepopolno citi­ ran sov je tsk i predpis OST-90001-38 s poprav- ko U 25-41 za koeficien t k . T oda celo sov je t­ sk a strokovna literatu ra ocenjuje ta predpis kot precej nerealen , posebno kar se tiče m edsebojne vezav e tisnjenih palic z v ijak i in lesenim i zagozdam i ter meni, da bi se m orali koeficienti k s kljub popravku iz U 25-41 še nadalje znižati. N adalje navaja sov je tsk a lite­ ratura, da bi se m orala večina lesenih tisn je­ nih palic, dim enzioniranih po prejšnjih so ­ vjetskih normah iz le ta 1931, že zdavnaj zlo­ miti, če bi se njihova nosilnost kontrolirala po normah O ST 90001-38, kar se pa v p rak si ni nikjer zgodilo. S tem se hoče tudi dokazati, da so te norme nerealne in zahtevajo p re ti­ rane dim enzije prerezov. N aš predpis je še nadalje pom anjkljiv, ker ne navaja tistih p o stav k sov jetskega predpisa, ki om ogočajo določene o lajšave pri raču n a­ nju tisnjenih p a lic , in ublažujejo nerealnost in neupravičenost zgoraj citiranih postavk. T a ­ ko n. pr. dovoljuje predpis delno upoštevan je vztrajnostnih m om entov tudi tistih delov p re ­ reza, ki niso priključeni v vozliščih in sicer po form uli: I = Ip + 0,5 . Inp kjer je Ip vztrajn ostn i moment priključenih Inp ,, ,, nepriključe- nih delov Pri tem so sev ed a m išljeni deli prereza, ki po tek a jo po v se j dolžini palice. N adalje n a­ va ja predpis tudi postopek za računanje z lo­ ženih tisnjenih palic v drugi uklonski p loskvi na uklon tako, da se v itkost palice v tem prim eru računa brez upoštevanja zloženosti stebra , t. j. I / I J b r r I F br Č eprav je ta p o sto p ek razumljiv, ven dar bi bilo um estno, da se v predpisih naznačita oba načina računan ja uklona za obe uklonski ploskvi, da ne bi bilo nobenih dvom ov pri dim enzioniranju, ki bi sicer bili popolnom a upravičeni g lede na kom pliciranost računa Uklona za eno izm ed uklonskih p loskev. D a bi dobili bolj konkreten pojem o zn a­ čilnostih n ašega novega p redp isa PT P - to čk a 536, je najbolje, č e ga prim erjam o z drugim i zadevnim i predpisi, najprej načelno, nato pa tudi konkretno z računskim i prim eri. Spodaj jih bomo prim erjali najprej s predvojnim i ju­ goslovanskim i predpisi, nato pa z novejšim i nem škim i predpisi. Predvojni jugoslovanski predpis za les št. 15.579 od 20. VI. 1933 točka A-3 navaja sam o n asledn je: »Za uklon veljajo predpisi M in istrstva za gradnje št. 34.545/32 (za p re ­ računavan je tlačenih delov konstrukcij).« S tem je posto pek pri dim enzioniranju tisnjenih lesenih palic načelno izenačen s postopkom za dim enzioniranje tlačenih jeklenih palic. B i­ stvo tega p o sto p k a pri dim enzioniranju zlo­ ženih p a lic je v tem, da se vezni elem enti tako razpored ijo vzdolž palice, da v itkost posam eznega e lem enta p rereza ne bi bila večja od v itkosti v se palice. Če je ta v itkost X < j 40, se p a lica lahko računa kot polna. Vezne elem ente se dim enzionira glede na prečno silo, ki je en aka A = —, kjer je A v 28 tonah, P je celotni prerez palice v cm 2. T a podatek velja seved a sam o za jeklene kon­ strukcije, ker bi pri lesenih konstrukcijah dobili p revelike vrednosti za A. Za les bi se lahko vzelo po analogiji iz nem ških predpi­ sov prečna sila velik osti 2 % od osne sile. Predpis je kot vidim o precej enostaven, če­ prav je nam enjen predvsem železnim kon­ strukcijam , pri katerih je običajno več ja na­ tančnost kot pri lesenih konstrukcijah. Ven­ dar bi se tem u predpisu lahko očitalo, da ne upošteva specifičn osti le sa kot m ateriala, ki se pod obtežbo obnaša drugače kot železo. S i­ cer je p rak sa p okazala , da so lesene kon­ strukcije, računane na podlagi tega predpisa, zadostile svojem u namenu. V Nem čiji se za računanje zloženih lesenih tisnjenih palic uporab lja predpis DIN 1052, ki je precej enostaven in pregleden: uklon glede na nem aterialno os se računa s teoretičnim vztrajnostnim m omentom po formuli: I = Io + V4 (In — Io) kjer je I — računsk i (teoretični) vztrajnostni moment prereza. Io — vztrajnostn i moment reduciranega p rereza (pri katerem so v si ele­ m enti p rereza skupaj zloženi brez raz m ak o v ); In — vztrajnostni moment razm aknjenega prereza . K tem u se p o stav lja še omejitev, da se raz­ m aki večji od dvakratne debeline elem enta, ne sm ejo upoštevati. Pri večjih razm akih se upošteva teoretičn a razdalja enaka dvakratn i debelini elem enta. Vztrajnostni m oment po­ sam ezne palice m ora biti v sa j: _ 10 . S . Sk2 i ■—■ n Pri tem je: S — največja tlačna sila celotne palice v t Sk — uklonska dolžina vse palice v m n — število elem entov palice U klon se glede na m aterialno os p ri zlo­ ženih palicah računa kot pri polnih. T a predpis je v Nemčiji že dolgo časa v veljav i in se je v p raksi dobro obnesel. J e dovolj enostaven in prik laden za račun, ob­ enem je izdelan specialno za les, ter ni ko­ pija p red p isa za jeklo, kot je prejšn ji jugoslo­ van sk i predpis. Pom anjkljiv je edino v tem, da ne daje natančnih sm ernic za dim enzioni­ ran je veznih elem entov in predpisu je edino vezave z najm anj dvem a vijakom a za debeline lesa do 18 cm in 4 v ijake za debelino večjo kot 18 cm. S icer so sile, ki n astopajo v teh elem entih zelo m ajhne (pri železu do 2 % od osne sile) tako da tudi minimalne v ezav e n a­ vadno zadostu jejo . Za dim enzioniranje vlože- nih tisnjenih palic po tem predpisu so razni avtorji, kot Troche, Bussenins, G attnar, izde­ lali nomograme, s katerim i s e dovolj hitro pride do rezultata. Da bi prim erjali prikladnost našega nove­ ga predpisa PTP-8 z omenjenimi bivšim i ju­ goslovanskim i in novimi nem škim i predpisi, smo izdelali nekaj računskih prim erov. K ot osnova je vzeta zložena palica iz dveh elem entov z m edsebojno konstruktivno raz­ daljo 12 cm, uklonsko dolžino l x= l y = 3,00 m in osno tlačno silo P = 8.000 kgr. U klonski koeficienti, ki so različni v vseh treh pred­ pisih, so v računu zm eraj vzeti iz ustreznega predpisa. D opustna n apetost na p ritisk je vzeta povsod enako o = 100-kgr/cm2 (gl. sl. 2). 1. D i m e n z i o n i r a n j e n a p o d l a g i s t a r i h j u g o s l o v a n s k i h p r e d p i s o v M. G. br . 34545/32 za prerez, sestav ljen iz dveh plohov 2X4/16, dobimo naslednje rezu ltate : F = 8 X 16 = 128 cm i = 4,62 Iv = — ^203 — 123) = 8.360 cm1 12 i y = ------------ = 8 , 1 0 c m , l y > i x 128 Slika 2, Za dim enzioniranje je m erodajna m ate­ rialna o® Xmax = 552. = 65; w = 1,68 4,62 Praax = = 7.640 kgr ^ 8,000 kgr 1.68 Še bolj ekonom ičen p rerez bi dobili z zm anjšanjem debeline in povečan jem višine ploha, ker predpis ne om ejuje m inim alnega vztrajnostnega m omenta posam eznega e le­ menta, tem več zahteva sam o izenačen je v it­ kosti posam eznih elem entov z v itkostjo v se palice. V tem je brez dvom a pom anjkljivost tega p redp isa nasproti nem škem u predpisu, ker dopušča ob prim ernem številu vezi upo­ rabo zelo tankih plohov in celo d esk za tlačne palice, kar pa ni upravičeno. V danem p r i­ m eru smo obdržali debelino ploha 4,0 cm kot minimalno, ker bi sicer potreb ovali preveliko štev ilo vezi. Pri danem prerezu je število vezi naslednje: Za posam ezni elem ent je: P alica m ora imeti 3 vm esne vezi. Število veznih sred stev v eni vezi se vzam e analogno kot p ri železnih konstrukcijah min. 2 kom ada. Pri v sak i vezi smo vzeli po dva v ijak a 0 3/t". 2. K o n t r o l a n o s i l n o s t i p r e r e z a p o PTP-8 t o č k a 536 z a i s t i p r e r e z : F = 2 X 4 X 16 = 128 cm2 X = ^(m X0)2 -j- X!2 nrm = J / i - j- k s ; 20 cm, nr = 2, ns 2,00= ---- . 0,75 , b 16k s — 3 d2 10,5 102 , n s 2,67, lo = 3,0 m = 1,52 m = 1/1 + 1,52 20.2 \ 1 + ^ 8 = 24 03,02,2,67 = ^ 3 ,5 3 = 1.88 X o = = x !y = 3 0 0 ^ ^ 3 7 iy 8,10 X, = 65 x = V(1,88.37)2 - f 652 = V4.83) + 4.220 = = ^ 9.050 = 95: w = 2,92 n 100 . 128 Pmax — — — 4.380 kgr 2,92 P rerez dim enzioniran po PT P-8 prevzem a 4.380 . 100 s a m o ---------------- = 57% tiste obrem enitve, 7.640 ki jo prevzem a isti p rerez , dim enzioniran po starem jugoslovanskem predpisu . 3. D i m e n z i o n i r a n j e n a p o d l a g i n e m š k i h p r e d p i s o v D i n 1052 Za P = 8.000 krg lx == ly = 3,00 m M inimalni vztrajnostn i m oment enega e le­ m enta: I : 10 . 8,00 . 3,0; 2 = 360 cm4 V zam e se p rerez 8/12 Imin = 512 cm4; im n = 2,31 om. F = 2 X 8 X 12 = 192,0 om5 V nadaljnjem uporab ljam o G attnarjeve m onogram e: S lik a 3. T _ 16'43 Amin — = 85,3; F = 64 cm2 ix = = 3,36 cm ; 12 85,3 lmln — ^max 300 - 87 = 1,33 = 1,15 3,46 64 300 100 . 192 Xmax = 65; = 1,15 X 65 = 75 cm, n = — = 4 75 tsm r max --- 2,38 I y = 6,50 cm w = 2,38 8.060 kgr = 8.000 kgr štev ilo vezi se določa na podlagi določitve m aksim alne razdalje med vezmi: l im a x = = X nlsx • im in == 87 . 2,31 — - 2,05 m ker je dolžina vse palice 3,00 m, zadostu je sam o ena vez v sredin i; s tem je h = 1,50 m. V sm islu DIN 1052 je vez zvezana z dvem a vijakom a 0 3/4"- 4. K o n t r o l a n o s i l n o s t i p r e r e z a p o PTP-8 t. 536 F = 2 X 8 X 12 = 192 X = V[m xy. + v2 ; 11 -- 1,50 m m = | / i + k + - Ur .i; X, : _ 150 _ f loS . ns 2,31 h = 28,0 cm nr = 2 ns = 2 _ 1,50 L — 3 00 m • 1< k 12 12 3 d2 3. 1,872 10.5 m = l / l + U 4 • 28 ' 2 = l / l + —- r 3,0-: . 1,33 \ 12,i 65 1,14 = ^ 6,25 = 2,50 _ tgjgg-ia») = 2Q 23Q cm 12 ly 300 10,2 u = |/2 0 ^ 230 = p 192 105,5 = 10,2 80 ^(2,50.30)2+65 = ^5.620 + 4230: = V 9.850 = 100; w = 3,22 P max = — ' 192 = 5.960 kgr 3 .2 2 P rerez dim enzioniran po PTP-8 prenese 5.9b0.100 , s a m o ----------- = 74% tiste obrem enitve, ki 8.060 jo prevzem a isti p resek v sm islu DIN 1052. Iz tega je razvidno, da dobimo v obeh p ri­ merih, po starih jugoslovanskih predpisih in po DIN 1052, bolj ekonom ične prereze. V prvem prim eru p ren aša prerez po predpisu PT P sam o 57 %, v drugem prim eru pa 74% obrem enitve. V endar ni s tem rečeno, da je treba p lo skev p rereza povečati v ustreznem sorazm erju, da bi se nosilnost izenačila. Po­ večan je nosilnosti po PT P-8 se doseže tudi s povečanjem štev ila vezi, toda tudi s tem se gospodarn ost zm anjša. Pri povečan ju štev ila elem entov p re re za se pom anjkljivost p red­ p isa PT P-8 še povečav a, iker se povečav a koeficient »n« in s tem tudi »m «, k ar po­ vzroča povečan je vitkosti. P rerez iz dveh ele­ m entov je najbolj ugoden za predpis PTP-8, ven dar je ta p redp is tudi v tem prim eru manj ekonomičen, kot drugi predpisi. G lede kom ­ pliciranosti se pa brez dvom a sploh ne more prim erjati z ostalim i predpisi. C elo kontro­ liranje nosilnosti, kot smo zgoraj prikazali, je precej zam otan postopek, če bi se pa m oral prerez po predpisu PTP-8 dim enzionirati, bi to bil še veliko bolj zam uden in kom pliciran način. K ar se tiče prim erjave stare ga jugo­ slovanskega in nem škega predpisa DIN 1052, se m ora reči, da izgleda slednji bolj upravi­ čen, čeprav zah teva povečan je p lo skve pre­ reza nasproti prvem u. S tari jugoslovanski predpis je v splošnem pom anjkljiv, ker se di­ m enzioniranje lesenih tisnjenih palic večino­ ma naslan ja na dim enzioniranje jeklenih tis­ njenih palic in nima specifičnosti predpisa za les. Predpis DIN 1052 je v nekem pogledu najbolj strog izm ed omenjenih predpisov, ker om ejuje minimalni vztrajnostni moment p o sa­ m eznega elem enta, česar ne zahteva celo naš nov predpis PTP-8. Toda kljub tem u daje rezultate, ki so nekoliko ugodnejši kot jih daje ta naš predpis, je pa brez dvom a veliko bolj enostaven. S temi ugotovitvam i problem a seveda nismo rešili, tem več sam o nakazali. Nedvom no predstav lja jo novi predpisi PTP-8 v celoti velik napredek v naši teh­ nični zakonodaji, ker so predvojni predpisi bili zelo nepopolni in delom a tudi nejasni, toda posam ezne postav k e teh p redpisov bo m orala p ra k sa še izpopolniti. P redpis za ra ­ čunanje zloženih tlačenih palic je ena izmed takih postavk . T a predpis pom eni načelno korak naprej v reševan ju tega zam otanega problem a, ker p ostav lja v gotovo statično odvisnost v se konstruktivne elem ente tisnjene palice, ven dar je videti, da s tem predpisom še nismo našli najbolj praktične in najbolj ekonom ične rešitve tega problem a. Tudi nem ­ ški predpis DIN 1052 ni treba sm atrati za nekaj popolnega. Celo nem ški strokovnjaki ga sm atrajo za začasn ega. Prof. S toy pravi: »R e­ šitev tega problem a je možna edino na pod­ lagi preizkusov ob ustrezni teoretični p ri­ m erjavi rezu ltatov .« Svetovna vojna je p re­ kinila delo nem ških znanstvenikov na tem področju. M ožno je, da tudi DIN 1052 zahteva predim enzionirainje tisnjenih palic, vendar je nedvom no veliko bolj enostaven in tudi bolj ekonom ičen. N ovejša češka strokovna litera­ tura in p ra k sa uporab lja pri dim enzioniranju zloženih tisnjenih palic ravno tako v celoti nem ški predpis DIN 1052. D oločitev realnih, tehnično in ekonom sko upravičenih p redpisov za dim enzioniranje zloženih tisnjenih palic bi lahko bila hvaležna naloga naših gradbenih institutov. T oda ni dvom a, da zah teva ta problem velik o dolgo­ trajnega dela in se ne more rešiti v kratkem času. Vendar, dokler ne pridem o do zaneslji­ vih lastnih rezu ltatov, bi bilo, ikot vse kaže, najbolj um estno pri dim enzioniranju tisnjenih palic u porab ljati nem ški predpis DIN 1052, ker se je v p rak si dobro obnesel in ker je v strokovni literaturi podrobno obdelan (Gat- tnar), v prim erjavi z našim novim predpisom je pa veliko bolj enostaven in daje tudi bolj ekonomične rezultate. L i t e r a t u r a : A. Troche: Allgemeines Berechnungsverfahren für mittig gedruckte Holzquerschnitte, 1934. Fr. Bussenius: Beitrag zur Berechnung mehrteili­ ger Druckstäbe aus Holz, 1939. A. Gattnar: Bemessungstaffeln für Holzbauten, 1943. F, Schleicher: Taschenbuch für Bauingenieure, i943. I. Otreško: Primenenije derevjanih konstrukcij v stroiteljstve, 1947. A. Skrbek: Drevene konstrukcee krovü velkyeh rozpeti, 1948. I v a n S o v i n e : DK 624.131.54:624.131.3 Vrednotenje eksperimentalno ugotovljene deformabilnosti temeljnih tal D eform acije temeljnih tal, ki sesto je na­ vadno iz nehomogenih in anizotropnih zemelj- nih p lasti, se računajo običajno s takšnim i poenostavitvam i, da se določijo najprej nape­ tosti po m etodah, ki se izvajajo iz teorije prožnosti za elastičnostno izotropni polpro- štor, potem pa se upoštevajo v posam eznih pasov ih deform acijski moduli, k i se določijo eksperim entalno. V zorce zem eljnih plasti, ki jih skušam o vzeti čim manj poškodovane, p re­ iščem o na istisdjivost in prožnost v laboratoriju ali pa izluščim o — po obratni poti zgoraj na­ kazane račun ske m etode — deform acijske mo­ dule iz izmerjenih deform acij poizkusnega brem enskega telesa. Način, kak o lahko upo­ rabim o to drugo m etodo, je bil v tem časop isu že obravnavan [1] in prikazan i so bili pogoji in om ejitve te m etode. O prvi eksperim en­ talni m etodi (edom etrski) je razprav ljal L. Š u k l j e v N ašem grad jevinarstvu [2]. Zato ne ene ne druge m etode tu ne bom o ponovno raz lagali. Želimo le vzporediti n ekatere rezul­ tate, k i so bili v L abo ratoriju za m ehaniko tal TV Š v L jubljani ugotovljeni za iste zem- RAŽPREDELNICA I Ši. Stavbišče Jašek Vrsta zemljine Vglobitev bremen, ploskve pod dno jaška cm Modul določen a) z edometrom b) s poizkusno' obremenitvijo v tlačnem intervalu kg/cnrGlo­bina cm 0,5—-1,0 1,0— 1,5 1,5—2,0 2,0—2,5 a b a b a h a b 1 Študentsko naselje Ljubljana « 1 O < \S Prašnatiin drobni pesek z vmesnimi plastmi sive gline 'z organ, primesmi 20 106 100 125 81 132 67 — — 2 a l 220 Peskov,ita glina 40 117 110 126 77 — — — — 3 Eh 180 Šota 20 28 0 34 36 — — — 4 Fizikalni inštitut Ljubljana A 310 Srednji in drobni pesek 10 64 276 96 204 — — — — 5 C 310 Pešk ovit a glina z organ, primesmi 20 24 36 27 21 — — — — 6 Tovarn, dimnik Rog. Slatina 1 465 Prašnati in drobni pesek 0 70 219 100 140 — — — — 7 Valjarna bakra Sevojno 6 505 Malo glinovit prah s prašnaitim peskom 20 30 41 33 41 36 19 40 8 8 3 420 Prah, pesek in nekaj proda 20 46 260 54 193 63 120 80 63 9 10 3 370 Malo glinovit prah in pesek 20 99 320 100 183 102 117 142 76 19 370 Malo glinovit prah s pe­ skom in nekaij drobne­ ga proda 20 124 664 127 578 130 458 143 440 ljine p o obeh m etodah ter vrednost obojnih rezu ltatov precen iti na nekaterih sicer zelo redkih m eritvah usedan ja stavb. R azen tega želim o opozoriti na nekatere pojave pri po­ izkusnih obrem enitvah, k i se zelo pogosto n a­ pačno tolm ačijo, in analizirati vplive na te pojave. Posredni, a p rv i sm oter teh vzpore- ditev in analiz je, d a -se osvetli stopnja z a ­ nesljivosti običajnih računskih napovedi in da s e nakažejo sre d stv a za izboljšanje ali ko­ rekturo teh napovedi. Prim erjalne vrednosti modulov stisljivosti, ugotovljenih vzporedno n a terenu (preizkusna obrem enitev) im v laboratoriju (edometrsika preizkušnja), so razvidne iz razpredeln ice I. Poizkusne obrem enitve so se vršile na b re ­ m enskih p loskvah 5000 cm 2 (kvadratna stran i­ ca 70, 7 cm), edom etrske preiskave pa v a p a ­ ratih profila 100 mm in višine 40 mm. Pri tolm ačenju rezultatov, zbranih v ra z ­ predelnici I, je treb a upoštevati, da se vrši p re isk av a v edom etru v kovinskih oklepih, ki prepreču jejo v sa k o bočno deform acijo; zato se z naraščajočim i tlak i specifična stisljivost m anjša in deform acijsk i modul veča. N a­ sprotno pri preizkusnih obrem enitvah sp ec i­ fične deform acije z naraščajočim i tlak i n av a­ dno naraščajo , k er ima zem ljina pod brem en­ sko p loskvijo m ožnost bočnega izriva. Pri tem je n araščan je deform acij z naraščajočim i tlak i toliko večje, ko likor manj odpora nudi okolno zem ljišče zoper izrivanje. T a odpor je pač najm anjši, če je poizkusna p loskev polo­ žena p rosto na dno stavbne ali sondne jam e, in je tem večji, čim bolj je brem enska p loskev v dno vgloibljena. Z lasti pri d oce la nevezljivih k ak o r tudi pri zelo drsiljivih vezljivih tleh lahko dobim o o nosilnosti tal s poizkusno obrem enitvijo do­ cela napačno sliko , če je brem enska p lo skev položena na izrav n an o dno' stavbne ali son­ dne jam e, ne da bi se m ogle izrivanju tal ob stran i upirati zem eljne plasti nad preizku- šanim dnom. K o lik o m orejo te gmote vplivati na ve lik ost drsne odpornosti tal, razvidim o n. pr. iz znanega F r ö h l i c h o v e g a k rite ­ rija robne obrem enitve, v katerem se izraža ta vpliv z globino g. Če pišem o ta kriterij v posplošeni obliki [3] 7T q = ^ (c + p . T • g) (c = = kohezija, !'■ = količnik strižnega odpora, 7 = i prost, teža tal), vidimo, da je pri g = O (kar u streza obrem enitvi na površini) n . c T eoretično je torej pri nevezljivih tleh (c t = o) drsna odpornost na površini nična, pri vezlji­ vih tleh pa zado stn a sam o v zem ljinah s p re ­ cejšno kohezijo. K e r je osnovan navedeni kri­ terij na pogoju, da tudi v najm anjšem obsegu drsna odpornost ta l ne sm e biti izčrpana, je sev ed a zgoraj izpeljan i teoretični zaključek pretiran. V endar nazorno tolm ači, da se mo­ rejo dobiti p r i neposrednem prenosu rezu lta­ tov preizkusne obrem enitve n a odpornost temeljnih tal v določeni globini g napačni in sicer preveč pesim istični podatki. To velja z la­ sti tedaj, če je izvedena preizkusna obrem e­ nitev s prem ajhno brem ensko ploskvijo . Tako so se n. pr. pri neki preizkusni obrem enitvi na čistih, docela nevezljivih prodnih sav sk ih na­ plavinah v K ranju, ki je bila izvedena brez vglobitve z brem ensko ploskvijo 400 in 1000 cm2, p o k azali že pri tlaku 1,5 do 2.0 kg/cm 2 velik i usedki in so tlakom 3.0 kg/cm 2, ki bi jih mogli že po izkustvu tem tlem v sek ak o r prip isati kot dopustne, u stre­ zali moduli stisljivosti 35 do 90 ,kg/cm2. (Na­ vadno se za tak šn a tla dobe moduli preko 1000 kg/cm 2; tak o so bili na istem stavbišču ugotovljeni s preizkusn o obrem enitvijo na ne­ koliko vezljivem produ moduli 800 do 3300 kg/cm 2.) K o t drug prim er n avajam o pre­ izkusne obrem enitve na vrhnjih slojih ter­ ciarne gline v Zenici, ;ki im a poltrdno kon­ sistenco in je sam o v tanki p lasti ob kon­ taktu s podtalno vodo nekoliko razm očena. (N ekaj podrobnih rezu ltatov o teh preizkusnih obrem enitvah je navedenih v [4].) K er je strižni kot zelo majhen, kohezija pa se na površinskih ploskvah, ki pride jo v kon takt s podtalno in zračno vlago, razvezuje, se drsna odpornost pri preizkusni obrem enitvi, izved e­ ni brez vglobitve, hitro izčrpa, kar lahko zapelje do napačn ega zak ljučka o dovoljeni obrem enitvi ta l k ako r tudi o njihovi stislji­ vosti, H. M e i s c h e i d e r je n ak azal način, kako se lahko tudi iz takšn ega obrem enilnega preizkusa dobe podatki o konstantah striž­ nega odpora in s tem posredno o nosilnosti tal. Če potem s takšnim i podatki ali s podatki o strižni odpornosti, ki jih ugotovim o z labo­ ratorijsk im i analizam i, doženemo, da je drsna odpornost p ri projektiran i globini tem elja za­ dostna, p a lahko v takem prim eru privzam e­ mo tudi za večje tlake, pri katerih je prišlo pri napačno izvedeni preizkusni obrem enitvi do velik ih drsnih prem ikov, m odule stisljivo­ sti, ugotovljene p ri nižjih tlakih. V endar mo­ rajo t i tlak i p resegati prvotne tlake, za k a­ tere je b ila ob izkopu preizkušena p lo skev razbrem enjena. Če je nam reč zagotovljena drsna odpornost, ni treba pričakovati, da se bo z naraščajočim i tlak i specifična stisljivost večala. Če se povrnem o sedaj k razpredeln ici I, lahko ugotovim o, da se vzporedni rezultati v več prim erih dobro sk ladajo (n. pr. štev, 1, 2, 3, 5, 7). O bčutne pa so n. pr. razlike pod štev. 4. V zorec drobnega in sredn jega peska, ki je v seb oval zek> malo finejših vezljivih frakcij, se je verjetn o med vzetjem in ob v gra­ ditvi v edom eter toliko razrahljal, da je bila v edom etru ugotovljena stisljivost dokaj velika. S m atrati m orem o zato rezu ltate p re­ izkusne obrem enitve za pravilnejše, ker p re­ iskujem o p r i preizkusnih obrem enitvah bolj in­ tak tn a tla. Iz navedenega in iz sličnih prim e­ rov sledi, d a so poizkusne obrem enitve za propustne, m alo vezljive zemljine, ki se težko a li sploh ne dajo vzeti v intaktnem stanju, učinkoviti 'pripomoček za presojo nosilnosti tal. Tudi prim eri pod štev. 8, 9 in 10 kažejo dosti m anjše vrednosti za module, ugotovljene v edometrih. Po opazovanju L abo ratorija za m ehaniko tal TVŠ v Ljubljani dobimo pri edo- m etrskih preiskavah trdnih do poltrdnih zem ­ ljin p ren izke vrednosti. Za dosego m odula s0 = 400 kg/cm 2 bi sm ele n, pr. zn ašati defor­ m acije edom etrsikega vzorca za obtežilni in­ terval A p t = 1 kg/cm 2 pri višini vzorca hü”40m m največ 0,1 mm. T akšn e deform acije p a povzroči — vsa j p ri nižjih obrem enitvah — gotovo že sam o lizravnanje površine v ap a­ rat vstavljen ega vzorca. Pri preizkusni obre­ menitvi p a bi gornjim deform acijam ustrezala vrednost 1,45 mm. Pri vzporeditv i rezu ltatov edom etrskih p re iskav in poizkusnih obrem enitev pa ne sm em o p ozab iti na časovni faktor. A ko p re ­ izkusna obrem enitev prem alo časa traja, do­ bimo' lahko za modul stisljivosti veliko p re­ visoke vrednosti. D a bi pokazali, v kolikšni meri lahko prem alo časa tra ja jo ča obrem eni­ tev izkriv i podatek o modulu stisljivosti, na­ vajam o v razpredeln icah II in III in na sliki 1 podatke o hitrosti ozirom a o stopnji kon soli­ dacije edom etrsikega vzorca na eni stran i in tal hom ogene se stav e pod preizkusno brem en­ sko p loskvijo 5000 cm2 na drugi stran i in sicer na osnovi T e r z a g h i j e v e teorije o use­ danju glinastih plaisti, Pri računu sm o upošte­ vali 120 cm debel sloj stisljive p lasti pod b re ­ mensko' p loščo s pridržkom , da se more od- cejati voda sam o navzgor. Za stisljiv a tla smo vzeli modul stisljivosti 50 kg/cm 2, za srednje stisljiva tla modul 100 kg/cm 2 in za m alo stislji­ va tla m odul 500 kg/cm 2. RAZPREDELNICA II Propustnost tal Stislji- vost tal Hitrost konsolidacije zemljine v edometru višine 4 cm v sloju debeline 120 cm velika (k = IO-3 cm/sek) velika srednja mala hipno hipno hipno 5' 3' 1' srednja (k = 10-5 cm/sek) velika srednja mala hipno hipno hipno 8h 4h Ih mala (k = IO-7 cm/sek) velika srednja mala 26' 13' 3' 34 dni 17 dni 6 dni zelo mala [k = 10'9 cm/sek) velika srednja mala 2 dni 1 dan 5h 9 let 6 let 1 leto Iz razpredeln ice III lahko zaključim o, da m oram o n. pr. pri m alo propustnih tleh (k = 10-7 cm/sek) opazovati u sedan ja pri p re ­ izkusni obrem enitvi vsa j 5 dni, da se razvije 64— 93% usedov ali da m orem o iz poteka k ra jšega časovnega opazovan ja preceniti ve- RAZPREDELNICA III Propustnost tal Stisiji- vost tal Stopnja konsolidacije 120 cm debele plasti (v %) Ih j 24h i 48h 1 72h 120h po obremenitvi velika (k = 10-3 cm/sek) velika srednja mala pop. pop. pop. srednja (k = IO-5 cm/sek) velika srednja mala 58% 72% pop. pop. pop. mala lk = 10-7 cm/sek) velika srednja mala 34% 44% 68% 45% 57% 78% 53% 64% 85% 64% 77% 93% likost končne deform acije. Pri manj in zelo m alo propustnih tleh (k = lO 8 in k = 3 10 9 cm /sek) p a se v dveh m esecih odn. v enem letu razvije 67— 99% oz. 57— 97% u se­ dov. (N atančnejši podatki so razvidni iz sli­ ke 1.) Slika 1. Opozoriti moramo še na navodilo predpi­ sov za temeljenje [1], da je treba po končani preizkusni obremenitvi na mestu, kjer je bila položena bremenska ploskev, izkopati tla vsaj do globine, ki je enaika poldrugokratni širini bremenske plošče, da se prepričamo, da vpliv obremenitve ni bistveno segal v spodaj ležeče plasti drugačne sestave. Navajamo dva prime­ ra, kjer je bilo pri takšni sondaži ugotovljeno, da ima preizkušena stisljiva plast le manjšo debelino, pod injo pa so manj stisljiva tla. Ako takšne sestave tal ne bi upoštevali, bi dobili v teh primerih tudi pri računu modula stislji­ vosti dosti previsoke vrednosti. Iz opisanih — čeprav žal maloštevilnih — vzporednih preiskav moremo potegniti na­ slednji zaključek: V homogenih vezljivih tleh dobimo pri skrbno izvršenih preizkusnih obremenitvah fizikalne konstante tal, ki se dobro Skladajo z rezultati edometrskih pre­ iskav ali pa so moduli, ugotovljeni z edome- trom, nekaj nižji. V sipkih in bolj peščenih tleh, kakor tudi pri preiskavah trdnih in pol- trdniih zemljin pa dobimo pri preizkusnih obremenitvah realnejše rezultate. O zanesljivosti enih kakor drugih ekspe­ rimentalnih podatkov o deformabilnosti te­ meljnih tal se moremo seveda prepričati samo S t a v b i š č e Vrsta zemljine M o d u l d o l o č e n a) ako ne upoštevamo spodnje manj stisljive plasti b) ako upoštevamo spodnjo manj stisljivo plast v t l a č n e m i n t e r v a l u kg/cmž 0,5— 1,0 1,0— 1,5 1,5—2,0 a 1 b a 1 b a b Stanov, zgradba v Trbovljah pesek 504 305 455 262 277 125 Fizikalni institut Ljubljana pešk. glina z org. prim. 56 36 32 21 — — ma ta način, da vzporedimo usedke, ki jih na­ povemo na osnovi takšnih podatkov, z izmer­ jenimi useki stavb. Naši predpisi zahtevajo, da so za vse stavbe, za katere so izvršene geomehanske analize usedkov, meritve de­ formacij temeljnih tal obvezne. Žal se ta pred­ pis zelo malo izpolnjuje. Vendar moremo po sicer maloštevilnih meritvah, ki so bile n. pr. v Ljubljani izvedene za stavbe nekaterih znanstvenih inštitutov na Mirju, v Beogradu pa za reprezentativni hotel Novega Beograda, sklepati tole: 1. Z računi, k i so osnovani na teoriji prož­ nosti s pridržkom , da so tla e lastičn ostno izo- tropen polprostor, se dobe pri uvedbi lab o ­ rato rijsk o ugotovljenih m odulov vrednosti, ki navadno nekoliko (kakšnih 30%) p resegajo iz­ m erjene usedke, so p a vsekakor iste v e li­ kostne stopn je. 2. Če uvedem o module, ki jih dajo preizkusne obrem enitve (po kritični p re­ soji motilnih vplivov), dobim o vrednosti, ki se izm erjenim še bolje približajo. (Zopet opo­ zarjam o na pogoje in om ejitve tolm ačenja preizkusnih obrem enitev, navedenih v [1]). 3. Zgornja dva zak ljučka veljata sam o s po­ gojem, da se izločijo laboratorijsk i rezultati za vzorce, ki se po naših zgornjih ugoto­ vitvah ne m orejo vgraditi intaktno in da se rezu ltati preizkusnih obrem enitev kritično tolm ačijo. S l o v s t v o : [1] L, Šuklje, Presoja nosilnosti tal po rezultatih preizkusne obremenitve. Novator 1949, št. 2—3. [2] L. Šuklje, Direktno računanje sleganja temelj­ nog tla iz deformacije edometarskih uzoraka. Naše gradievinarstvo 1949, št. 6. [3] L. Šukfje, Drsenje temeljnih tal pod učinkom brezkrajnega bremenskega pasu. Ljubljana 1945. [4] L, Šuklje, Prispevek k vprašanju o izboru pi­ lotnega temeljenja. Gradbeni vestnik 1951, št. 9—10. Poročila o geomehanskih analizah Laboratorija za mehaniko tal TVŠ v Ljubljani iz let 1945—1951. (Pred­ stojnik dr. ing. L. Šuklje.) I ng. M a r t i n O b r a n : DK 627,824.6 O razčlenjenem tipu težnostne dolinske pregrade (Noetzli-Pfeilerkopfmauer) Noetzlijeva vodilna misel je bila, da se beton skoncentrira na mestu maksimalnih napetosti, na ostalih mestih pa naj bi deloval samo kot pove­ zava. Po prvotni zamisli je glava stebra izobliko­ vana po krivulji. Med petami stebrov ostane pri manjših višinah lahko prazen prostor, pri večjih višinah pa se pete stikajo podobno kot glave. Vodoravni prerez je razviden iz skice 1. Zaradi enostavnejšega opaža se daije večkrat prednost poligoinalni obliki glave stebra. Debelina glave »d« znaša približno 4 do 5-kratno debelino stene »s». Razdalja med osmi stebrov znaša pri večjih pregradah do 15 m. Ker narašča vodni pritisk z globino, raste prioti dnu ne samo celotna debe­ lina pregrade, ampak tudi posamezne dimenzije glave in pete stebrov, iz katerih je sestavljena pregrada (skica 2). Vodna stran je nagnjena proti toku vode, ker mora prerez razmeroma hitro naraščati. Razen tega deluje vertikalna kompo­ nenta vodnega pritiska ugodno na stabilnost pre- HORIZONTALNI PRtitA grade proti drsanju (horizontalnemu premiku), ker poveča vsoto vertikalnih sil. Zaradi majhne debeline pregrade v zgornjem delu neposredno pod krono, izdelamo ta del ne­ kako do gloibine 10 do 15 m polno. Izoblikovanje stebra se začne od te globine in gre do dna do­ line (glej skico 2). Širino krone pregrade volimo od 4 do 6 m, ker zgradimo na njej običajno cesto, ki veže obe pobočji, V celice med stenami stebrov včasih na­ mestimo (zlasti pri večjih pregradah) turbine in generatorje, s čimer prihranimo izdatke za stroj­ nico. Pregrada je težnostna, zato jo gradimo obi­ čajno v obliki preme, ker je premica najkrajša razdalja med obemi pobočji in zahteva najmanj V E R T IK A L N I P R E S E K gradbenega materiala. Iz arhitektonskih razlogov dajejo nekateri konstruktorji prednost ločni obli­ ki, posebno pri večjih višinah, ker je ta oblika lepša. Zaradi velike togosti preglriade v vertikalni smeri, prevzame ta ves vodni pritisk in horizon­ talni lok ostane praktično neobremenjen. Statični račun. Pregrada tvori statično določen nosilni sistem. Vsak steber smatramo za konzolo z različnimi ho­ rizontalnimi prerezi, elastično vpeto v dno doline. Računamo samo najvišji steber, medtem ko do­ bimo za ostale nižje stebre iste napetosti do ustrezne enake višine najvišjega stebra, saj so vsi stebri do iste globine enako' izoblikovani. Horizontalne prereze, v katerih računamo na­ petosti, volimo 5—10 m, kar je pač odvisno od višine pregrade. Pri nižjih izberemo gostejše prereze, pri visokih pregradah pa obdržimo raz­ daljo 10 m. Vodni pritisk, ki deluje pravokotno na pre­ grado, razdelimo zaradi enostavnejšega računa na njegovo vertikalno in horizontalno komponento. Prvi vertikalni prerez pregrade, kakor tudi posamezne dimenzije glave, stene in pete stebrov volimo »po občutku«. Zato je priporočljivo pre­ gledati dimenzije že zgrajenih pregrad podobnih višin, če jih imamo na razpolago, ker nam dajejo dobro osnovo za prvi osnutek projekta. Najprej računamo napetosti zaradi lastne teže, nato pa za vodni pritisk in kombiniramo obe na­ petosti. Najpreglednejše je, če sestavimo rezultate tabelarično in narišemo črto opornico za lastno težo in kombinacijo z vodnim pritiskom. Rezultate napetosti nanesemo grafično, kajti te krivulje mo­ rajo biti zvezne. Skokaste ali »trebušaste« krivu­ lje nam pokažejo takoj računske napake, ki jih moramo takoj korigirati, da se ne prenašajo v nadaljnji račun (skica 3). Rezultati napetosti prvega projekta v splošnem ne bodo zadovoljivi, dobili smo bodisi previsoke ali prenizke vrednosti. Tudi njih potek od krone pregrade do temelja ne bo ustrezal v večini pri­ merov. Verjetno bo treba korigirati debelino vse pre­ grade kakor tudi posameznih dimenzij glave in pete stebrov za posamezne prereze. Pri tem mo­ ramo paziti na lep zvezni prehod posameznih di­ menzij od krone prosti temelju. Za novo izbrane dimenzije pregrade pono­ vimo ves računski postopek, nakar ugotovimo nedostatke te oblike. Preden dobimo ustrezno pravilno obliko pre­ grade, bo treba izvesti več poizkusov in korekcij posameznih dimenzij, in sicer tem več, čim višja je pregrada. N. pr, pri projektu za pregrado Lim- berg (120 m) smo napravili deset večjih korekcij, preden smo dobili zadovoljive dimenzije. Črta opornica, tako za lastno težo, kakor tudi za kombinacijo z vodnim pritiskom, mora o-stati v jedru prereza. V primeru, da bi za lastno težo padla črta opornica iz jedra prereza, bi nastale na zračni strani natezne napetosti, kar bi utegnilo dvigniti pregrado od temelja. Te morebitne raz­ poke bi se ob polnem bazenu zopet zaprle. S ta­ bilnost pregrade s tem sicer ne bi bila ogrožena, vendar so iz estetskega vidika te razpoke neza­ želene, Če bi pri polnem bazenu padla črta opor­ nica iz jedra prereza, bi nastale na vodni strani natezne napetosti, ki bi utegnile povzročiti raz­ poke. Vzgon bi se s lem povečal, prerez za pre­ vzem tlačnih napetosti pa zmanjšal, Pri terni mo­ ramo paziti, da dopustne napetosti pri terenih z manjšo nosilnostjo niso prekoračene. Vzgon je sicer manj nevaren kot pri polni težnoisitni pregradi, vendar je bolj zanesljivo, če računamo z delnim vzgonom, kakor pa brez vzgona. Podatke zanj dobimo .najbolj zanesljivo iz mer­ jenih rezultatov pod že zgrajenimi pregradami v podobnem terenu. Vsekakor moramo vse ukreniti za zmanjšanje vodnega podpritiska kot pri polnih težnostmih pregradah, t. j, temelj dobro počistiti, razpoke inficirati s cementnim mlekom, temelj X D R 0 P R E R E Z A - O IA 0 R A M I N A P E T O S T .I Skica 3. pred betoniranjem torkretirati. Na vodni strani je koristno zgraditi peto (Herdmauer) —- glej skico 2. Napetosti zaradi vzgona kombiniramo s prej iz­ računanimi napetostmi za lastno težo in vodni pritisk. Za ustrezne vertikalne napetosti izračunamo sedaj napetosti v smeri vodne im zračne strani po znanem postopku ravnotežja ravninskega na­ petostnega stanja. Glavne napetosti izračunamo po Mohru in zrišemo ttrajektorije (skica 4). Potek trajektorij je merodajen za vzdolžne dilatacije, ki jih prilagodimo smeri maksimalnih tlačnih nape­ tosti pri polnem bazenu, da preprečimo tvorbo vzdolžnih razpok, Ker |je potek trajektorij za lastno težo drugačen kot pri polnem bazenu, mo­ ramo stremeti za tem, da se bazen kmalu začne polniti. (Pospešiti tempo betoniranja!) Zaradi boljšega prehoda napetosti od glave stebra na steno in potem na peto, je priporoč­ ljivo izvršiti te prehode po krivulji in ne premo­ črtno. (Glej skico t.) Za stabilnost pregrade je merodajna varnost proti horizontalnemu pomiku (drsenju). Za koefi­ cient trenja moramo vzeti pravilno vrednost. (G +V ) . f > H. Nagnjenje oziroma zasukanje pregrade zaradi razmeroma široke osnovne ploskve ni nevarno. Ta tip pregrade je varen pred prevrnitvijo, prime­ ren je tudi za terene z manjšo nosilnostjo. Vpliv temperature in krčenja cementa. Ker tvori pregrada statično določen sistem, nima sprememba temperature bistvenega pomena. V notranjost pregrade pa prodira vpliv spremembe temperature zelo počasi. Vipliv krčenja betona zmanjšamo s pravilno izbranim cementom, ki oddaja med vezanjem razmeroma malo toplote. Pri visokih pegradah, kjer znaša širina glave stebra okrog 15 m, beto­ niramo vsak steber zase, medtem ko je pri nižjih pregradah priporočljivo betonirati po dva stebra skupaj, ker bi sicer dobili preveč dilatacij. Tako so betonirali pregrado Dixence (85 m) v Švici, Dilatacije med stebri moramo skrbno zatesniti. Dobro se obnese Smithov patent. Pri slabo in po­ vršno izvedeni zatesnitvi lahko preide voda v prazne celice, ki odteka potem med petami ste­ brov. To pomeni izgubo energije, ker je ta voda neizkoriščena. Če bi slučajno med petami stebrov voda ne mogla odtekati, bi se akumulirala v prazni celici in izvajala pritisk na razmeroma šibke stene stebrov, ki bi ta pritisk mogli vzdr­ žati le do določenega vodostaja v celici, nakar bi se mogla porušiti stena, potem pa ves steber. To bi pa pomenilo katastrofo za pregrado, ker bi voda potem udrla iz bazena. Zaradi tega mo­ ramo izvesti zatesnitve med glavami stebrov zelo skrbno, med petami pa niso potrebne. T R A J E K T O R I J E N A P E T O S T I ■ V Z D O L Ž N E D IL A T A C IJE Delovne rege, kakor tudi vzdolžne dilatacije, izvedemo po skici 4, da preprečimo vzdolžne raz­ poke, ki so zelo nevarne in utegnejo ogrožati stabilnost pregrade. Razen na krčenje, moramo cement preizkusiti na vodonepropustnost in trdnost. Cement, ki ne ustreza tem trem zahtevam za betoniranje pre­ grad, ni uporaben. Ekonomska primerjava. Na splošno je debelina razčlenjene težnostne pregrade v spodnji polovici večja kot debelina polne težnostne pregrade, ker maso betona v notranjosti zmanjšamo na tenke stene in skon­ centriramo v glavi in peti stebrov. To pa pomeni zmanjšanje celotne kubature nasproti polni tež- nostni pregradi. Prihranek na betonu bo tem večji, čim višja je pregrada in čim boljše so izbrane posamezne dimenzije glave in pete stebrov. Piri nižjih pre­ gradah je sicer volumen betona nekoliko manjši kot pri polni, vendair je opaž obširnejši in kom- pliciranejši, tako da se celotni stroški ene in druge variante mnogo ne razlikujejo. Zaradi večje osnovne ploskve razčlenjene pregrade je izkop pri njej večji. Ekonomska meja med polno in razčlenjeno težnostno pregrado leži nekako med 20 in 30 m višine, kar je odvisno predvsem od profila doline in transportnih prilik, Nasproti ločni pregradi razčlenjena težnostna pregrada ni ekonomska, ker zahteva razen večje kubature betona obsežnejši in kompliciranejši opaž. Razen tega je stopnja varnosti ločne pre­ grade neprimerno večja kot razčlenjene težnostne, kajti pri morebitni tvorbi razpok se pri ločni pregradi ustvari novo ravnotežje s pregrupacijo sil, medtem ko se pri težn.ostni take razpoke običajno povečajo in utegnejo imeti neugodne posledice. Študij variant pregrade Limberg (120 m) je pokazal, da je razčlenjeni tip bil ekonomičnejši od polne težnostne pregrade, a precej dražji od ločne pregrade, čeprav pogoji za ločno pregrado niso bili najugodnejši. Zato so se tudi odločili za ločno pregrado. Zanimivo je dejstvo, da se je gradbeno pod­ jetje branilo razčlenjene težnostne pregrade za­ radi kompliciranega opaža. Praktično pride gradnja razčlenjene težnostne pregrade v poštev pri večjih višinah, kjer niso dani geološki pogoji za gradnjo ločne pregrade, zlasti še, če manjka solidna skala v dnu doline, ker je v tem primeru obremenitev terena manjša kot pri polni težnostih. Polnih težnostnih pre­ grad se pa pri večjih višinah izogibamo zaradi nevarnosti tvorbe vzdolžnih razpok, ki so naj­ večja nevarnost za stabilnost težnostnih pregrad. Čeprav so nekateri avtorji razčlenjeni tip tež­ nostne pregrade ugodno komentirali, je do danes izveden le v par primerih, n. pr. Dixence (85 m) v Švici, Rio Salado Dam (Mexico). S l o v s t v o : Hinds, Creager, Justin: Concrete dams Tölke: Talsperren. J o ž e K a r l o v š e k : DK 683.94:666.7(497.12) Razvoj keramičnih peči na Slovenskem Najpomembnejša tehnična naprava kera­ mične obrti in industrije je keramična peč. H keramiki prištevamo izdelovanje strešne in zidne opeke, podeželske lončevine in pečnic, boljše in bele lončevine ter kameninastih in porcelanastih izdelkov. V tem članku bomo obravnavali predvsem lončarske in pečarske peči, ki so ponavadi podobne oblike. Izpustili bomo peči za stavbno opeko ter omenili sodobne industrijske keramične peči za ostalo keramiko le na splošno, ker spadata ti dve poglavji v posebno razpravo. Lončarske in pečarske peči, ki so se raz­ vijale na Slovenskem, so pomembne za nas v zgodovinskem , etnografskem in tehničnem pogledu. V sak kraj im a svo jo značilno k era­ mično peč, tako da so zastopan e skoraj vse razvojne stopnje oid prim itivnega ognjišča na prostem do sodobne muflove peči. Z aradi tega je nujno potrebno objaviti ta razvoj, da ne utone v pozabi, posebno sedaj, ko se pri nas zlasti razvija keram ična industrija. S tare peči so p rece j p rep roste , so brez dragocene oprem e in jih gradim o zelo poceni. Pri gradnji novih p eči m oram o strem eti za čim večjim napredkom in opuščati stare siste ­ me; pogostokrat nam reč p orab ijo ti preveč dragocenega kuriva, razen tega pa tudi vlo­ ženo blago ni zadosti močno ter enakom erno žgano. V endar pa ne m orem o preiti v navad­ nem lončarstvu in p ečarstv u zarad i gospodar­ skih in drugih vidikov k ar naenkrat na visoko tehnično stopnjo, tem več se m oram o razvijati polagom a v sk ladu z našim i izkušnjam i in sodobnim i tehničnimi pridobitvam i. Posam ezne priobčene prim ere peči lahko upoštevam o pri izboljšanju ali obnovi v sak e stare peči, k i je še na m anjši ali večji razvojni stopnji in jo želim o sam o delno izboljšati. Z ategadelj so vse priobčene risbe v obliki načrtov, da je m ogoče iz njih povzeti način in dimenzije konstrukcije. S lo ven sko lončarstvo sodi m ed najstarejše in najbolj razširjene obrti na Slovenskem . Brezšteviln e izkopanine lončarskih izdelkov nam pričajo , d a je bilo v naših krajih lončar­ stvo razvito že v m lajši kam eni dobi, nato pa v vseh poznejših zgodovinskih dobah. Zaradi tega je izvor naših keram ičnih peči iskati v lončarskih pečeh. L o n č a r s k a k o p a . N ajbolj p reprosto so še nedavno lončarili v okolici Črnomlja. Na kon cu v a si so im eli lončarji skupni prostor »pališče«. N a njem so zakurili velik ogenj, da so dobili dosti žerjavice. N a sredo zravnane žerjav ice so zabili m očan drog in okoli njega so naslonili drva »kalan ice«. Okoli kalan ic pa so naložili lonce in drugo b lago v obliki kope, kakor nam kaže slika 1. Končno so obdali kopo še z bukovim i poleni in nato začeli kuriti »obžigati«. P o l j s k a p e č s krožnim tlorisom je najprim itivnejša peč, ki jo najdem o še sedaj pri prekm urskih lončarjih. Obod je zidan iz opeke v obliki kon ičastega v a lja z obokom na vrhu. Peč stoji kar na prostem in sam o n ekatere im ajo slam nato pokrivalo, kakor nam kaže slika 2. Kurijo v treh spodnjih od­ prtinah, b lago v lagajo skozi vhodno odprtino — »istije« , dim se pa kadi skozi vrhnje luknje — »sopihe«. K u p o l a s t a p e č je izboljšana poljska peč in stoji že v zaprti lopi — »b arak i« . T ak e najdem o pri lončarjih v okolici Kom ende. G lej sliko 3. Obod je zidan iz opeke v obliki ku­ pole, ki je debela na vrhu 12 do 15 cm, v pod­ stav k u p a 25 do 30 cm. Svetlobn i tlorisni p re ­ m er p eč i m eri 3 do 3,20 m; višina znaša 1,90 do 2,10 m. Kurijo v štirih odprtinah. Ena kuriščna odprtina je večja, ker rab i obenem za vlagan je blaga. P o sred i peči in ob obočni sten i so kurilni kanali, ki im ajo spodnji del stene iz opeke, vrhnji pa iz loncev. K anali so prekriti s Samotnimi ploščam i. N a zunanji stran i je peč p ovezan a z železnim i vezmi. Proti vrhu ima obok nekaj lukenj za izhod pare in dima. Ko nehajo kuriti, postopom a zazidajo posam ezna kurišča in vrhnje luknje, da se b lago prehitro ne ohladi. P oraba drv za enkratno žganje zn aša okoli 5 m3. P e č z o v a l n i m t l o r i s o m , ki je ne­ k ak a prehodna oblika med okroglo in četvero- kotno, najdem o v okolici Ribnice. G lej sliko 4. O si m erijo 3— 3.50 : 2,40— 3 m. Opečni obod je debel 25 do 30 cm. K urijo na dveh n aspro t­ nih kuriščih. Ob sten i v notranjosti in po sredin i vodijo poglobljeni kurilni kanali, ki jih pokrivajo s strešno in zidno opeko. Iz peči se dim kad i skozi stike, na suho' zazidane vhodne odprtine ali vrat. Lopi, v k ateri stoji peč, p ravijo »ožaga«, in k ad ar kurijo, pravijo, da posodo »ožigajo«. P o raba drv za enkratno žganje zn aša okoli 4 m3. Slika 4, P e č i s p r a v o k o t n i m t l o r i s o m so nekoliko n apredn ejše ; gradijo jih v okolici Šentjerneja. G lej sliko 5. V lek ognja lahko reguliram o, k er im a peč dimnik z zasunom. K urijo sam o na eni stran i peči, ki im a tri skupna kurišča. T e peči so veliko bolj eko­ nomične, k er porab ijo skoraj polovico manj kuriva, k ak o r p re j opisani peči. Peč v sv e ­ tlobni površin i 1,90X2,40 m in z višino 1,30 m p orab i za en kratn o žganje 1 do 1,50 m3 buko­ vih drv. D ebelin a stene zn aša 38 do 45 cm, talko da gre v izgubo le m alo toplote. P e č i n a p o l »m u f 1 o v k e«, to je peči, v katerih objem ajo dim in plam eni naložene surove izdelke sam o delno, gradijo lončarji in pečarji v G radcu pri Črnomlju. G lej sliko 6. Te peči so podobne sedanjim pečarsk im , ki jih gradijo napredni pečarji v Ljubljani, Novem m estu, M engšu itd. V tlorisu so peči p ravo­ kotne oblike in im ajo za strop segm entni obok. Na ožji stran i, pod odprtino za v la­ ganje, je kurišče s štirim i odprtinam i. Pod kuriščem je pepelnik, re še tk a pa je se stav ­ ljena iz bo ljše žgane navadne opeke. Za Slika 5, OGNJIŠČE V R A T A 0KR0GIA LONČARSKA PEC V D01EMJI VASI PRI RIBNICI P R E R E Z A - -B - -C LONČARSKA PEČ V OKOLIC! ŠENTJERNEJA M U25 VRATA IN DIMNIK , , KURIŠČE I i PREREZ A-B DIMNIK A ■ DIM. ZAPIRA LJUBLJANA, 20. IX 1956 .JšA R L fiV Š EK - JOŽE PEPEL pečeh, k ad ar začnem o kuriti, vhodno odprtino vedno zazidam o. D v o e t a ž n o k e r a m i č n o p e č s krož­ nim tlorisom najdem o pri K am niški 'keramiki, ki izdeluje belo lončevino. Zgradili so jo ita­ lijanski m ojstri okoli le ta 1890. Spodnji p ro ­ stor im a segm entni, vrhnji p a polkrožni obok. G lej sliko 7. Stena je 1 m debela. K urišče je pod vso spodnjo etažo. K uriva porabijo' veliko, to je 15— 17 m3 drv za enkratno žganje blaga v peči. Lončeno blago- v lagajo v posebne šam otne va ljaste posode — »kapseljn e«, da ga dim ne okadi. Žgemo lahko do 1100° C. D v o e t a ž n o , n a p o l m u f l o v o p e č je postav ila leta 1932 L on čarsk a produktivna zadruga na M laki p ri Komendi. Peč so zidali po načrtih nem ške tvrdke P adelt iz Leipziga. G lej sliko 8. Posodo žgejo hkrati v obeh e ta ­ žah, vendar je spodnja e taža poprej izkurjena. Z ato po izkurjenju spodnje etaže vm esni zasun zaprejo , odprejo pa spodnjega pri kurišču, tako da gre v sa vročina naravnost v vrhnjo etažo. K o sta obe etaži izkurjeni, zaprejo še dim niški zasun, da se p eč prehitro ne ohladi. Za enkratno kurjenje porab ijo okoli 10 m3 bukovih drv. K urijo p a lahko tudi z lignitom iz V elenja. V tej peči sorazm erno porabijo veliko več kuriva, k ak o r v navadni, v začetku opisani kupolasti peči. Zato uporabljajo na­ vadno peč poleti, pozimi pa velik o dvoetažno peč, ker hkrati greje še delavn iške p rostore in suši izdelano surovo blago. V veliko peč posodo tudi lepše vlagajo-; peč p ren ese večjo tem peraturo, to je p reko 1000° C, in je to Slika 7. enkratno žganje b laga v peči, ki je velika v notranjosti 1,60 X 3,50 X 1,20 m, porabijo do 4 m3 drv in dosežejo tem peraturo do 900° C. Dim in plam en se va lita po spodnjih kana­ lih, iz njih gresta v vertikaln i kanal na zadnji strani peči in potem skozi k ratek vodoravni uuBuana 10x19̂0 Slika 6. kanal v -notranji pečni prostor. Od tu gre dim skozi prednji pokončni kan al, potem nad obo­ kom in -koinčno v v isok in precej m asivni dimnik. Dimnik ima zapah in snažilna vratca. Stene so 38 do 45 cm debele in povezane z vezmi in z lesenim i ali železnim i stebri. V takih pečeh dosežem o bolj enakom erno žganje in višjo tem peraturo. Pri vseh keram ičnih PODOLŽNI PREREZ KURIŠČE VRATA PRITLIČJE I NADbTROPJE ZAZIDANA VRATA Slika 8. LONČARSKA PEČ LONČARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE ZO.Z. V KOMENDI M E R I L O 1 : 5 0 posebno ugodno za žganje boljše posode. V navadnih dom ačih pečeh dosežem o nam reč tem peraturo sam o od 700 do 900" C. M u f l o v a p e č , ki je grajena po so­ dobnih tehničnih načelih, je postav ljen a n. pr. pri podjetju »D ek or« v Zgornji Šiški pri L jub­ ljani, k jer izdelu je jo lepotično keram iko. L e ta 1932 jo je p o stav ila nem ška tvrdka Padelt. G lej sliko 9. P ro sto r v peči, kjer žgem o blago, je popolnom a zračn otesn o zaprt, da ne m orejo plimi, p lam en in dim škodovati blagu. O bdan je s posebnim tankim obodom iz sam otnih plošč, tak o da tvori z zunanjim m asivnim zidom kurilne k an ale , ki potekajo enakom erno v vseh sm ereh. Vhodna vra ta pred kurjenjem zazidam o. K urim o lahko z drvmi ali boljšim premogom . Žgemo od 900 do 1300° C. S šam otom sta obložena kurišče in no­ tran ja stran zunanjega zidu in iz šam ota so tudi p red e lk i kurilnih kanalov. Peč je p ove­ zana z železnim ogrodjem ; iz kovine je tudi v sa kurilna garn itura, t. j. pepeln a in kurilna v ra tca ter re še tk a . Z okroglim prostostoječim dim nikom je p eč povezana z dimniškim k an a­ lom, ki je izoliran proti vlagi. T oploto peči izkoristim o pozim i tudi za segrevan je delov­ nih p rostorov in za sušenje surovih glinastih izdelkov. Z aradi tega so okoli nje nanizane delavnice in sušilnice. V se do sedaj opisane p eči so še vedno neekonom ične, ker so malo produktivne in ker ne izkoristim o vse toplote, ki odhaja po kurjenju v zrak. T u n e l s k a m u f l o v a p e č je najboljša in najbolj ekonom ična sodobna n aprava za žganje keram ike. T ako p eč so postav ili v zadnjem času pri keram ični industriji v L ibo­ jah pri Petrovčah . Peč je načelno podobna krožni o p ek arsk i peči, sam o s to razliko, da plam en in dim ne objem ata naloženega blaga, tem več sta speljan a skozi posebne celice ali kanale, k ak o r pri navadni muflovi peči. Obrat je neprekinjen, k ap ac ite ta je velika, zato jo uporab ljam o sam o pri večji industriji. V tlo­ risu im a peč obliko kolena, podkve, ali pa četverokotn ika, tako da je cela n aprava za­ ključena. G lej sliko 10. Na O'gnjedržnem stojalu s sam otnim i por­ celanskim i kroglam i se porniče počasi blago po tunelu. Na vogalih peči so m ontirani po­ mični v ijak i za pogon sto jal. Police za nala­ ganje b laga so iz ognjedržnega železa ali pa iz sam otnih iplošč. T em peratura se v tunelu ali mizi, tako da ostanejo sto ja la na progi. Žganje p o tek a desetk rat hitreje kakor v sto ­ ječih muflovih pečeh z večjo prostornino. Kurim o s premogom, k i ga p a porabim o do p etkrat manj k ako r pri navadnih pečeh. Slika 9. Slika 10. stopnjuje proti sredini, kjer doseže najvišjo stopnjo-, proti izhodu pa pojem a. T ako blago polagom a segrevam o’, žgemo, in nato zopet ohlajam o’. Od sredine tunela v leče jo kurilni plini proti obem a koncem a, kjer gredo potem že precej shlajeni v dim nik. Izpraznitev in napolnitev stojal vršim o na zveznem mostu Iz v sega navedenega je razvidno, da mo­ ram o, ak o hočem o razviti našo keram ično industrijo in pri tem varčevati delovno silo ter dragoceno kurivo, m isliti na tunelske m uflove peči. Posam ezne izboljšave peči za keram ično obrt so p a razvidne iz posam eznih priloženih prim erov. Kritika našega dela J o ž e K a r l o v š e k : DK 693.004.64 KVALITETA DELA IN POMANJKLJIVOSTI NA NAŠIH GRADBIŠČIH Na predlog Gradbenega tehnik um a in z do­ voljenjem Sveta za gradbene in komunalne za­ deve LRS sem si ogledal naša glavna gradbišča v Sloveniji. Namen ekskurzije je bil, povezati se z operativo na gradbišču samem in popisati vse njene slabe in dobre izkušnje v šolskem pouku in v skriptih, Ne bom razpravljal, kako močno se je raz­ mahnila naša gradbena stroka po vojni, kako so­ dobno so opremljena naša gradbišča in kako stremimo po čim popolnejši mehanizaciji dela. Popisati hočem samo vse pomanjkljivosti in manj kvalitetno delo predvsem pri stranskih ali po­ možnih delih. R e d in s n a g a . Kamor koli pridemo, naj­ prej opazimo, na gradbišču, 'kakšna sta red in snaga okoli stavbe. Na gradbišču v Medvodah sem hodil po dvoriščih, kakor bi se sprehajal po negovanem parku. Pesek, kamen, les, drva itd., vse je bilo lepo zloženo na svojem mestu, tako da je možno material vedno pregledati in koli­ činsko ugotoviti. Drugod pa sem se zadeval na razmetani material okoli stavbe, in ko sem obrnil na tleh ležeči les, je bilo videti, da je mogoče že več dni ali celo tednov ležal ljudem v spotiko. Kupi gramoza in peska leže daleč na okoli, da se material uničuje. Na orodju in na samokolni­ cah se je držal zastareli omet ali beton. Pri taki stavbi je bilo po navadi delo tudi manj kvali­ tetno. Stavbna skladišča za orodje in material so običajno v redu in so skladiščniki ponosni, ako jih kdo obišče in, pohvali. Pri nekem skladiščniku za strojni in instalacijski material pa sem videl predmete v skladišču razmetane in skladiščnik j'3 hitel, da mi je pred nosom zaklenil vrata. A p n e n a j a m a . Med prvimi pomožnimi ob­ jekti, ki jih postavimo na gradbišču, je tudi apnena jama. Ta je po navadi izvršena najbolj povrišnoi Kadar ni opažena, zavzema veliko- stavbenega prostora,, stene se rušijo in zemlja se meša z apnom. Površno o-dmetani izkop jame še poveča nered in grd pogled. Vendar ,pa sem v »Li­ tostroju« pri neki začeti stavbi opazil, kako- je bila apnena jama poleg ostalih pomožnih naprav skrbno izvršena v lepi obliki in postavljena v določeno črto, kakor da bi bila narisana na pa­ pirju. Z a č a s n a s t r a n i š č a . Najmanj smo po­ svetili do sedaj pozornosti začasnim straniščem pri gradbiščih, čeprav s-padajo v zelo važno po­ glavje; skoraj nikjer ne ustrezajo sodobnim hi­ gienskim predpisom, ponekod pa so skrajno ne­ marna. Greznična jama je nepokrita, da se lahko mrčes pase na fekalijah; obod ima, velike špra­ nje, da se človek lahko prehladi, kadar vleče mrzel veter. Vrata so po navadi polomljena že v nekaj dnevih. Sedež je pomočen, ker ni po­ sebnega pisoarja, ali pa je celo, panesnažen, ker ga nihče ne čisti. Neprijetno je hoditi na po­ trebo v ona množična stranišča, ki nimajo pre­ delnih sten ali virat, tako da te lahko vsak opa­ zuje. Stranišča na počep so česito zelo zanemar­ jena, da ne veš, kam bi počepnil, že zunaj ali znotraj stavbe. Nekatera obsežna gradbišča imajo premalo začasnih stranišč, tako da morajo de­ lavci predaleč hoditi na svojo potrebo; zato pa je pogosto ponesnažena bližnja okolica. Da bodo stranišča v redu, jih je treba najprvo pravilno in solidno postaviti ter nato stalno vzdrževati in spopolnjevati. M e n z a. Vsako večje gradbišče ima postav­ ljeno svojo menzo, ki obsega kuhinjo, jedilnico in pritikline. Nekatere kuhinje so preobsežne. Slu­ žinčad mora preveč tekati sem in tja, pozimi so take kuhinje mrzle in prevelik prostor je za­ mudno snažiti. Včasih imajo hoteli ali gostilne veliko manjše kuhinje, toda v njih kuhajo za veliko več ljudi. Pri nas upoštevamo premalo mehanizacijo dela in ekonomično opremo kuhinje. Strop je često prenizek in ventilacijske naprave so tako pomanjkljive, da se nabira v kuhinjah neprijetna vlaga. Veliko razliko med posameznimi gradbišči najdemo glede opreme jedilnic. Ponekod so lične mize za štiri osebe pogrnjene in vidiš' na njih jedilni pribor. Drugod se pa streže ljudem bolj pomanjkljivo, ali pa čisto preprosto. Dolge okorne mize so n. p,r. nepogrnjene in ljudem ne dajo niti žlic. Zato morajo ljudje prinesti žlice vedno s seboj in jih pO' jedi spraviti neomite v žepe. Vilice si malokateri kupi, zato morajo' z umaza­ nimi rokami trgati in jesti ne vedno mehko meso. Seveda si pri tem brišejo roke ob sveži namizni pirt. Tudi nož bi bil potreben, ker imajo nekateri ljudje, posebno starejši, že slabe zobe. Sprva res ni bilo mogoče v tem pogledu ustreči, toda sedaj, ko se pribor že lahko kupi, ko je delavstvo že boli stalno in se vsakdo usede pri mizi na svoj stalni sedež, so odveč vsi prejšnji izgovori. Zato strežimo ljudem kulturno, vsaj tako, kakor v preprosti gostilni. D e l a v n i c e . Pri nekaterih začasnih delav­ nicah ni v bližini umivalnika ali vode, da bi si človek ugasil v poletnem času žejo, ali da bi si umil umazane roke. Saj mora delavec včasih z golimi rokami delati umazano delo, posebno v mehanični delavnici, kjer si pri čiščenju strojev zelo grdo umaže roke. Med kratkim delovnim odmorom se delavcu ne ljubi hoditi daleč umivat roke, zato prijemlje jedila kar z umazanimi rokami. D e l a v s k a n a s e l j a . V začasnih stano­ vanjskih blokih je skoraj povsod preskrbljeno za sanitarne potrebščine, toda te so tu in tam še pomanjkljive. Ženska stranišča na izpiro so n. pr. pr e, j zamašena Ikakoir moška, ker niso oprem­ ljena s potrebnimi zaboji za odvržene predmete. Kadar se vselijo ljudje v novo stavbo, so stra­ nišča že prve dni pokvarjena ali zamašena, ker ljudi pač nihče ne pouči, kako se uporablja so­ dobno stranišče na izpiro. Tudi to je treba ljudem povedati, posebno tistim, ki pridejo iz podeželja. Množične prhe so navadno urejene brez po­ sebnih slačilnic, ki bi bile združene s prho. V bližini imajo namreč skupno slačilnico. Take ko­ palnice ljudje neradi uporabljajo. Vsaka prha naj bi se povečala še za slačilnico na račun hodnikov in predprostorov, ki so skoraj povsod preveliki. Vrata v kopalnicah, straniščih in v prostorih, kjer dosti polivajo z vodo, imajo pogosto mokre, ali celo nagnite podboje, ker segajo do mokrih tal. Najboljša rešitev bi bila ta, da niso vrata nasajena na navadne plohaste podboje z oblo­ gami, temveč samo na letvo, ki je pritrjena na ostenje predelnih sten. Letva, kakor tudi vrata morajo biti do 10 cm vzdignjena od tal, T e k m o v a n j e. Prisilno tekmovanje pri delu na gradbiščih je imelo pogosto slabe na­ sledke. Namesto da bi počakali na dovoz dobre­ ga materiala, so uporabljali slabo žgano opeko, svež les, umazan pesek, ali sploh neprimerni material. Da je bila stavba hitro pod streho, so sezidali samo obodno zidovje, brez prečnih no­ silnih zidov. Nasledek tega je bila slaba medse­ bojna povezava in neenakomerno Dosedanje, ko se je izvršilo še ostalo zidovje. Zaradi hitrega dela so morali često tudi učenci delati v akordu in za njihovo kvaliteto ali učenje je bilo premalo mar strokovnim delavcem, ker so* ti gledali pač le na svoj akordni zaslužek. M l a d i k a d r i . Na hitro roko izučeni k a­ dri niso veliko pripomogli do napredka stavbar­ stva. Nov polir n. pr. ne zna zastaviti stopnic, priučen tesar ne zna napraviti pravilne lesne zveze za menjalnike, zidar ni vesten pri izvršitvi kletne izolacije, tako da se prostori kmalu ovlažijo itd. Novo ometana balkonska ograja bo gotovo v nekaj mesecih od dežja zamazana, ker nima betonska ograjna plošča odlkapnika. V nekem to­ varniškem stanovanjskem bloku pri Domžalah, ki je na zunaj še čeden na pogled, vodijo v obe nadstropji stopnice iz armiranega betona, ki so tako grdo s cementno malto ometane, da je člo­ veku kar neprijetno hoditi po njih, Taka ne­ znatna dela, ki pa vendar pozneje veliko učin­ kujejo glede lepote in kvalitete, moramo pove­ riti spretnejšim in zanesljivejšim zidarjem. Naši mladi tehniki so morali sprva večidel sedeti v barakah in pisati vsa mogoča poročila, tako da S0‘ izgubili pri tem ves čas in vso voljo do praktičnega udejstvovanja na stavbi sami. Slabo nadzorstvo je bilo tudi krivo več nesreč. K a n a l i z a c i j a . Za hišno kanalizacijo so se doslej premalo zanimali vsi, od zidarja do in­ ženirja, Zavedati se moramo, da je kanalizacija nekak živ element, ki vedno deluje. Nepravilno izvršen snažilini jašek je vzrok, da se kanal hitro zamaši. Dno jaška mora biti v isti višini s ka­ nalom in zaoikrožice morajo biti pravilno in gladko izpeljane. Ličen pokrov raznih jaškov, ki je lepo četverooglait, nepretesno in nepreohllapno položen v utor ter s pogrezljivim ročajem, je že velika zidarska umetnost. Tu se zrcali zidarska natanč­ nost, ki naj bi bila dokaz njegove zmožnosti. Ravno tako je s peskolovcem. Greznična plošča je često betonirana do vrha terena, kar kvari lepoto dvorišča, ali pa je za­ suta, toda brez vstopnega nastavka, tako da mo­ ramo iskati in kopati, kadar odpiramo pokrov. O kakih čistilnih napravah, ki naj bi vsaj delno očistile greznično tekočino, ki odteka skozi pre­ tok, še premalo razmišljamo. Projektiranje in iz­ vršitev popolnih grezničnih jam in čistilnih na­ prav, sta pač. tudi važni tehnični nalogi, ki se jih naj lotijo naši tehniki. G r a d b e n i m a t e r i a l i . Preveliko varče­ vanje ali celo pomanjkanje dragocenega gradiva, kakor n. pr. lesa, cementa in železa je marsikje pospešilo slabo kakovost dela. Uporaba svežega lesa za stropnike, bo marsikje pokazala slabe na­ sledke šele v nekaj letih, ko bo začel les trohneti ali gniti. Po osušitvi zunanjega opaža barak, smo mo­ rali opaž večkrat zaradi velikih špranj odstraniti in na novo pribiti, kar je brez dvoma neeko­ nomično. Tlaki iz slabega cementa se bodo hitro ob­ rabili. Strešna opeka je ponekod premalo žgana in glina premalo predelana, tako da veliko opeke v že v prvi zimi razpoka. Nek nov objekt v Str- nišču je pokrit s salonitnimi ploščami in krov je tak, kakor da je bil nanj izvršen bombni napad. O b r t n i š k i i z d e l k i . Ne samo zidarski in tesarski izdelki, temveč tudi ostali obrtniški izdelki in industrijski proizvodi kvarno vplivajo na solidnost stavbe. Stanovalci se pogosto prito­ žujejo, da okna pri nalivih puščajo vodo, pozimi pa piha skozi špranje mrzel veter. Parketi so tako položeni, da stiki močno zijajo. Kljuke pri vratih odpadajo, posebno šarniri se hitro polo­ mijo, in instalacija, pa naj si bo ta ali ona, je kaj kmalu pokvarjena. Pleskarska dela kaj kmalu pokažejo svoj slab barvni material. S t o p n i c e . Montažne armiranobetonske stopnice sicer precej uporabljamo, toda težava je pri njih montaži, ker niso stopnišča zidana toč­ no po načrtu, tako da moramo sekati podestne nosilce često do polovice debeline ali stranico stopnice poglabljati v steno. Če se v strojništvu da graditi na 1 mm ali še manjšo mero natančno-, potem lahko tudi v stavbarstva zahtevamo na­ tančnost do 1 cm; saj sta sodobni zidar in polir nekaka stavbna monterja, posebno sedaj, ko ima­ mo že precej montažnih in tipiziranih gradbenih elementov. S t r o p i . Montažni nosilci iz armiranega be­ tona so se izkazali kot primerni, kjer so za to pogoji, vendar je hitra in površna izdelava kvarno vplivala na njihovo kvaliteto. Za tovarniške stro­ pe so pa primerni še vedino na samem kraju be­ tonirani armiranobetonski stropi, ker se v tovar­ nah pogosto premikajo slučajne obremenitve in prodirajo razne instalacije na mnogih mestih ploščo. Pri stanovanjskih blokih pa uporabljamo kot masivne strope vedno bolj montažne armirano­ betonske plošče z opečnimi vložki. Leseni stropi s plohastimi nosilci niso ugodni zaradi slabe izolacije zvoka; izdelava je zamudna in komplicirana. Prihranek lesa je neznaten v primeri s solidnostjo in preprostostjo dela pri uporabi navadnih masivnih stropnikov. K u h i n j e . Velike stanovanjske kuhinje se večkrat ne obnesejo zaradi prevelikega čiščenja in ker so pozimi premrzle. Dobro rešitev stano­ vanja z večjo stanovanjsko predsobo, ki ima peč in iz njega dostopen prostoren balkon, najdemo v novejšem stanovanjskem bloku »Litostroja«. Pozimi ni treba kuriti še v spalnicah, ker pri­ haja toplota iz predsobe. Balkon se vsestransko uporablja in je poleti pol življenja, posebno za otroke. Kuhinjske shrambe so večinoma pre­ majhne in so, če imajo okna na balkon, vedno prašne. K o m u n a l n e n a p r a v e . Prehitra in nujna izvršitev načrtov večkrat ni dovoljevala, da bi projektant izdelal še podrobne načrte za komu­ nalne potrebe, kakor n. pr. za ureditev cest, poti, dvorišč, parka, za odvažanje smeti, za shrambo otroških vozičkov in koles, za gasilsko napravo, za ograje itd. A vse te naprave so prav tako nujne za stavbo, ker so to pač zunanji -organi hiše, ki tako rekoč posredujejo med notranjostjo hiše ali industrijskega objekta in med zunanjim svetom. Stavba brez teh naprav je pusta, nepri­ jetna in pomanjkljiva. Ko je stavba dograjena, moramo skrbeti, da vedno namestimo tekoči hišni uporabni ali -od­ padni material na posebne, določene prostore, v tanke ali skladišča. Človek naj se počuti tudi v tovarniškem ob­ močju prijetno in kulturno. Lepa okolica, nego­ vani park in pospravljeno dvorišče naj človeka spodbujajo k delu in živl-jenju. Stavba in tudi in­ dustrijski objekti naj ne kvarijo okolice, temveč naj postanejo nov člen -slikovite pokrajine. Zgledno je urejen »Litostroj« v Ljubljani; nje­ govi industrijski objekti so kot sodobni dvorci v obširnem parku, a hidrocentrala na Maribor­ skem otoku harmonično poživlja celotno pokra­ jino kot arhitektonski, mogočen okras, čeprav je industrijski objekt. I ng . M a r t i n O b r a n ; DK 627.823.3 VZDOLŽNE RAZPOKE — NAJVEČJA NEVARNOST ZA STABILNOST TEŽNOSTNIH PREGRAD Vzdolžne razpoke se pojavijo v longitudi­ nalni smeri pregrade, to je približno pravo­ kotno na smer vodotoka. Nastanejo zaradi krčenja betona. Zaradi vpetosti pregrade v temelj, odnosno gornjih blokov v spodnje, pri katerih se je krčenje že končalo, nastanejo zaradi krčenja tako visoke natezne napetosti, da beton razpoka. Te razpoke se širijo od spodaj navzgor. če je dolžina posameznih blokov prevelika, se pojavijo tudi prečne razpoke med dilata­ cijami, zato moramo natančno preštudirati velikost krčenja in k temu določiti potem dol­ žino posameznih blokov. Površinske razpoke, ki se pojavijo pred­ vsem na zračni strani, ne ogražajo v ničemer stabilnosti pregrade, vendar zmanjšujejo od­ pornost betona proti vremenskim vplivom, zato moramo postopek krčenja betona podalj­ šati, in zračno stran pregrade držati vlažno. Najnevarnejše so razpoke, ki nastanejo ob praznem bazenu po končanem krčenju betona. Njih potek je razviden iz skice 1, Nevarne so predvsem, ker sekajo trajektorije glavnih na­ petosti pri polnem bazenu. Razen tega jih ne N EV A RN E R A Z P O K E P O KO N Č AN EM K R Č E N JU P R I PR A ZN EM B A Z EN U Z račn a stra n Vodno stran m orem o opaziti, dokler se niso razširile do zračne stran i (razpoka la ; l a ’). Od ostalih razpok m oram o opaziti le tiste, k i so v ob­ m očju kontrolnih hodnikov (lb). T vorba r a z ­ pok tra ja lah ko več la t in jih opazim o navadno šele takrat, ko je že prepozno. K er je pri težnostni pregradi vertikaln a konzola — elastično vpeta v temelj — edini nosilni element, ki je ločen z razpoko (la ) na dva dela, je s tem ogrožena stab ilnost pregrade, saj o monolitnem delovanju ce lo t­ nega p rereza ne m ore biti več govora. Posebno nevarna je obrem enitev prečnih sil, kajti od tega — v kolikor ista oba dela sposobna prevzeti strižne n apetosti — je od­ visna stab ilnost pregrade. Če se bazen km alu napolni, se sprem eni sm er največjih n apetosti im m orebitne vzdolžne razpoke, ki sedaj nastanejo, p o tek a jo ugod­ nejše (sk ica 2, 2a, 2b). Zaradi tega je Noetzli predlagal, da vzdolžne d ilatacije potekajo p ri­ bližno parale ln o s sm erjo največjih tlačnih napetosti (sk ica 2). N EV A RN E R A Z PO K E PO KO N ČAN EM K R Č E N JU P R I PO LN EM B A Z EN U Zračno stran Vedno stran Skica 2. V sekako r p a m oram o strem eti za tem, da čim preje začnem o z zajezitvijo, tako da šk od ­ ljive razpoke (po skici 1) sploh ne m orejo nastati. Pri polnem bazenu obstoja v določenih prim erih nevarnost, da se na vodni stran i p regrad a dvigne od tem elja (sk ica 2, razpo k a 3). V tem prim eru se vzgon poveča, razpoka se širi tako daleč, da se ustvari novo ravn o­ težje brez nateznih n apetosti (ozirom a takimi, ki jih beton p ren ese brez tvorbe razpok) s p o ­ večanim i tlačnim i napetostm i na zračni strani. Ob upoštevan ju deform acije ta l se je p o k a­ zalo, da je n evarnost odtrgan ja p regrad e in tvorbe vzdolžnih razpok pri trši hribitni večja kot p ri m ehkejši. N. pr. težnostna pregrada, fundirana na apnencu (ki ga mo-ramo dovolj zatesniti), je v arn e jša kot če b i bila zgra jena n a bazaltu ali granitu. Čim masivnejiša je pregrada, tem v eč ja je nevarnost razpok, k a jti odvajanje toplote med vezan jem cem enta je težje. Če znaša debelina p regrad e od 20 m naprej (meja n ek ak o m ed 20 in 30 m), m oram o računati z m ožnostjo tvorbe razpok . N ikakor p a ne sm em o živeti v zmoti, da s povečan jem debeline pregrade povečam o njeno stabilnost. Z n arašča jočo višino pregrade se veča njena debelina in s tem tudi nevarnost tvorbe vzdolžnih razpok. Zaradi tega de jstva se pri večjih višinah pregrade, k jer je velik a debe­ lina težnostne p regrade neizbežna, izogibam o te oblike. G lede na profil doline in geološke prilike, bomo izbrali naslednje oblike: L 1. Če zn aša — < 3,5 do 4 (dolžina krone pregrade nasproti njeni višini), geo loška p re ­ isk ava pa je ugotovila dovolj trdno hribino za prevzem horizontalnih obrem enitev, je ločna pregrada najboljša in najefcomoimičnejša rešitev. 2. Pri manj ugodnem razm erju 4 < — ^ 5, vendar pa p ri dovolj trdni hribini, bom o volili ločno-težnostno pregrado. V tem prim eru je priporočljivo n aprav iti ekonom sko prim erjavo med ločno težnostno in ločno pregrado z ho­ rizontalno vodotesno rego ob temelju, k i izloči delovanje konzol. 3. Če im a hribina razm erom a m ajhno nosil­ nost, bom o z uspehom aplicirali razčlenjeno težnostno p regrado (N oetzli-Pfeilerkopfm auer). 4. N a dobri skali, pri neugodnem razm erju — > 5 za ločno pregrado, bomo gradili razč le­ njeno-ločno ali p lo šča to pregrado. Ekonom ska prim erjava teh dveh variant, p ri kateri pa m oram o u p oštev ati tudi stro ške opaža, bo za določeni prim er odločila, k atera od njih pride za izvedbo v poštev . Priporočljivo je prim er­ jati s tem a dvem a varian tam a razčlenjeno težnostno pregrado. T vorbo razpok , predvsem pri polnih tež- no sitni h pregradah , pa preprečim o: 1. S pravilno izbranim cementom, ki od­ d aja m ed vezan jem čim manj toplote. Na pod­ lagi laboratorijsk ih poskusov , k jer sm o ugo­ tovili velik ost krčenja, določim o prečn e in vzdolžne d ilatacije . Izbrani cement m oramo preizkusiti — razen na krčenje — na vodotes- nost in trdnost. Zelo pomembno je, da beto­ niram o s cem entom , k i mnogo ne variira , se pravi, da m ora cem entarna dobavljati enako­ m eren cem ent. (K riterij g lede izbire cem enta velja za v se oblike pregrad.) 2. S povečan jem prostoirninske teže betona, ker s tem zm anjšam o debelino pregrade, saj zm anjšani volum en d aje isto težo. 3. Z zm anjšanim doziranjem cem enta na 1 m3 betona, k er zm anjšana količina cem enta oddaja m anjšo količino toplote. Pri tem pa ne sm em o zm anjšati trdnosti betona, ker b i s tem znižali stopnjo varn osti p regrade. Z malo količino cementa dosežemo visoke trdnosti betona samo ob zelo skrbni izbiri materiala in prvovrstni izdelavi. Vodocementni faktor moramo držati čim niže (0,35— 0,40), kar zahteva dobro nabijanje z električnimi vibratorji. Kamniti agregat mora biti popol­ noma čist in imeti pravilno granulacijo. Pri betoniranju težnostne pregrade Ecker v Nem­ čiji se je zelo dobro obneslo dodajanje kamni- tih blokov. Beton je služil le za m alto. To vrsto betona m oremo sm atrati za strojno izvedeni zid iz lom ljenca, kjer zidarjevo roko nadom ešča težki vibrator. Z grobim agre­ gatom so dosegli prostorninsko težo 2,74 t/m3. P o raba cem enta je zn ašala 150 kg na 1 m3 betoma. T rdnost betoma je zn ašala po 90 dneh pribl. 500 kg/cm 2, kar daje dopustno napetost a,iop = 75— 80 kg/cm 2. D osegli so tudi dobro vodomeipropustmost, sa j so osta li kontrolni šahti po zajezitv i suhi. Za betoniranje pregrad priporoča T oelke 135 kg cem enta in 65 kg tra sa ali turam enta na 1 m3 betoma. Pri tej kom binaciji se oddaja toplote zm anjša, trdnost betona p a je po enem letu dosežena. Tehnične izpopolnitve Ing. L. S k a b e r n e : DK 621.867,51:691-492 ZRAČNA DRČA ZA TRANSPORT SIPKEGA M A T E R IA LA B ivši B iro za napredek v proizvodnji grad­ beništva M inistrstva za gradnje L R S je pri študiju tehnološkega procesa za Tovarno gradbenih polizdelkov v L jubljani proučeval m ožnosti najceinejšega tran spo rta cem enta. L itera tu ra in p rak sa k ažeta nam reč, da je potrebna za tran sportiran je cem enta na razne načine naslednja uporab ljena energija: s kom prim iranim zrakom s pom očjo tzv. Fuller črpalke — 2 KWK za tono cem enta, s polžem in elevatorjem — 0.6 KW h za tono cem enta, s transportnim trakom in elevatorjem — 0.4 KW h za tono cem enta, z zračno drčo in elevatorjem — 0.31 KW h za tono cem enta. Iz gornje razpredeln ice je razvidno, da zahteva najmanj stro škov zračna drča. Z druge strani so pa tudi zaradi enostavnosti kon­ strukcije investicije najm anjše. V se tri p rvo navedene načine transporta sipkega m ateriala poznam o že dalj časa. Pri teh načinih so nam že znane njihova obraba, vzdrževanje in investicije. L e drče še nismo podrobneje poznali, zato je b iro izdelal grobe načrte in priprav il s sodelovanjem G radb e­ nega inštituta L R S poizkusno leseno drčo. Preden bomo poročali o rezultatih poiz­ kusne drče, bi nekoliko podrobneje opisali delovanje tega transporta. Zračna drča je nekoliko nagnjeno korito, ki je p regra jen o na dva dela s porozno m em ­ brano, slika 1. V spodnji del dovajam o zrak z ventilatorji. Po gornjem pa teče ali bolje drči sipk i m aterial. Sam princip je znan že dalj časa . T vrdka Polisius je izdelovala take drče pred drugo svetovno vojno, p ri čem er je u porab ljala za m em brano glinaste porozne plošče. ! D rča deluje na ta le način: Vzdolžni prerez slike 1 nam kaže, da se sipk i m aterial, ki drči po drči, pravzaprav deli v dve plasti. T ik nad opno je prvi sloj, ki ga napravi em ul­ zija sipk ega m ateriala in zraka, in drugi sloj, sam m aterial. P rva p la st je p la st nekakih krogličnih ležajev , k i odpravijo trenje med drugo (gornjo) p lastjo sip k ega m ateriala in opno. Po tej p lasti drči m aterial brez odpora po naklonu navzdol. Čim g o ste jša je opna, tem tan jša je prva p last in tem več lahko tran s­ portiram o p o gornji p lasti. V to prvo p last dovajam o zrak z ven tilatorjem skozi spodnji del drče, nato pa pronica skozi opno ter se em ulgira z m aterialom . M inim alni naklon, ki je za u spešen transport potreben , je 4% . Za tak način tran sporta so izdelali v G rad ­ benem institutu L R S poizkusno 4 m leseno drčo. Za opno se je poizkušalo z raznimi platni. Končni poizkusi so dali platno s p ri­ merno gostoto. To p latn o izdeluje naša to­ varna »Induplati« v Ja rša h . Za poizkus navajam o naslednje podatke: L esen a drča je bila dolga 4 m (glej sliko 2). N agnjenost 4% , to je na dolžino 4 m, 16 cm ali cca 2" 30'; širina drče 0.15 m. ■ m / ~ z : . r .: ? \\ 1 1 /C? \\\\\\\\\W\Y$4\ — 1 c= / Slika 2. ÖO ( J ) U porabljeno tri lege sp ecialn ega platna. Izm erjena potrebna količina zrak a 2.2 m3 na k vadratn i m eter tlorisa p latna, izmerjen potreben pritisk 180 mm vodnega stolpca. Slika 1. Poizkusi so bili izvršeni s cementom. Zrak smo dovajali z ventilatorjem , ki je ustrezal gornjim zahtevam . R ezultat tega poizkusa nam je pokazal, da lahko s to napravo tran s­ portiram o 20 ton cem enta na uro, z m alen­ kostno porabo toka. N ato.sm o p rešli na polindustrijsko napravo v cem entarni Trbovlje. Nam estili smo enajst- m etrsko drčo nam esto polža, ki stoji v tovarni na m estu, k i im a najneugodnejše pogoje za tran sport in je staln o v obratu. Tu priteka nam reč 80° C vroč cem ent direktno iz mlinov. Platno je na tem m estu vzdržalo štiri m esece stalno v obratu. Platno v drči pa vzdrži še mnogo dalj na m estih, kjer sipki m aterial ne prihaja v tako vročem stanju. T a 11-m etrska d rča je 20 cm široko plo­ čevin asto korito, v k a terega spodnji del dovaja z ra k ven tilator, ki so ga obnovili v k lju čavn ičarsk i delavnici. D rča se je p re­ senetljivo dobro obnašala, saj je štiri m esece nepretrgom a p ren aša la 300 ton cem enta na dan z m inimalno porab o toka za ventilator. M edtem je pa v cem entarni spom ladi 1951 zarad i obrab ljen osti postal rezervni kom pre­ sor za nadaljn je izkoriščan je neuporaben. Ta rezervni kom p resor je služil za transport cem enta iz g lavn ega obrata do skladiščnih silosov ob kolodvoru. V prim eru okvare g lav­ nega kom presorja bi m oral obrat ustaviti m letje in tran spo rt cem enta. S trokovn jak i cem entarne, G lavne direkcije gradben ega m ateriala , bivši biro za p o sp e še ­ vanje proizvodn je M G in G radbenega insti­ tuta L R S so uvideli, da je treba hitro najti zadovoljivo rešitev , da v eni naših cem entarn ne bo za o sta ja la produkcija. Zedinili so se, da uporabijo za dolžino 110 m zračno drčo. N ajprvo so n ap rav ili 18-m etrsko drčo. U po­ rabil se je k ar stari ventilator, sa j bi po m erjenju p r it isk a in zrak a zadoščal tudi za 110-m etrsko drčo. M ehanična delavnica ce­ m entarne je nato izdela la še nadaljnjih osem ­ deset m etrov drče. Prerez drče kaže slika 1. Dne 12. m arca 1952 je bil prvi poizkus na 110-m etrski drči. Poizkus je uspel. T reba je bilo le še č a k a t i odlitke za elevator, ki bo cem ent sp rav il na višino železobetonskih silo­ sov. Tudi to delo je bilo opravljeno tako, da danes že tran sportirajo po novi drči 300 ton cem enta dnevno. Zračno drčo lahko izdelam o iz raznega m ateriala : iz 3— 4 mm debele pločevine, ki je o jačena s kotniki, iz 5— 8 mm d ebelega sa lo ­ nita, ali pa tudi iz lesa. Važno je le, da je spodnji del, v k aterega dovajam o zrak pod pritiskom 100— 500 mm VS, neprodušno zaprt. Zračne drče delujejo na stisnjen zrak ven­ tilatorjev in je priporočati, da se uporab ljajo majhni ven tilatorji s srednjim ozirom a nizkim pritiskom . Če pa postavljam o v enem delu tovarne več relativno kratkih drč, jih je možno n apajati iz enega^m esta z ventilatorjem . Drčo lahko zavijem o v pravokotni smeri z enostavnim križanjem v pravem kotu v raznih višinah, slika 3. Za polnjenje več silos- nih odprtin nam estim o odcepe te r silo se z a ­ poredom a polnimo, slik a 4. Lahko jo pa tudi razčlenim o na več napajalnih krakov, slika 5. D rče pa lahko' uporabljam o tudi za p raz­ njenje silo so v ; v tem prim eru je uporabiti turbo-ventilatorje, ki im ajo večji pritisk . P ri­ poročljivo je, da je gornji del drče zaprt, ker porab i pri tak i konstrukciji drča manj zraka. T ako pokrito korito pa naj ima pri tem blizu vtoka stekleno okno, da je možno nadzorovati tran sport m ateriala . T a krov naj bo tako izoblikovan, da se1 m ore sneti p ri čiščenju korita. Zračna drča deluje neslišno in je ni treba m azati in ne pom eni nobene nevarnosti pri obratovanju. Ekonom sko stran, ki je sicer najvažnejša, bomo na k ra tk o opisali: A k o vzam em o za stro ške investicije in obrabo, pogon in vzdrževanje, stan e tran s­ port: s F u ller črpalko . . . 100% , s transportnim trakom . 10% , s polžem ....................... 42% , z zračn o drčo . . . . 5 %. Novosti iz drugih revij »YOUTZ-SLICK« METODA DVIGANJA BETONSKIH PLOŠČ V južnem T ek sasu so uvedli novo m etodo gradnje z dviganjem stropnih plošč. Plošče najprej vlijejo na tleh in jih nato s hidrav­ ličnimi dvigali dvignejo do potrebne višine. D vigala so pritrjena na vrhu stebrov, ki naj nosijo stropne plošče. Na batu in na tem elj­ nem delu hidravličnega dvigala s ta pritrjeni po dve matici, skozi k atere tečeta dva dro­ gova z vrezanim i vijačnicam i. D rogovi so na dolnjem kon cu priviti v obroče, :ki so vzidani v stropne plošče. Brž ko se b at dvigala dvigne, poganja majhen hidravlični motor m atico na tem eljnem delu dvigala, m atica na batu p a se ne vrti. D rogovi se pri tem tudi ne vrtijo. K o se bati dvigal na stebrih dvi­ gajo, potegnejo drogovi ploščo navzgor. Ko se bat dvigala do kon ca dvigne, preneha hidravlični pritisk, p lošče pa držijo v novem položaju m atice na tem eljnih delih dvigal. Te m atice sedaj mirujejo. Pero, k i je pritrjeno na b a t in tem eljni del, ^stisne nato dvigalo. M edtem pa zopet majhen hidravlični motor vrti m atice na batu. T a postopek se ponavlja, dokler ne dvignejo plošč v zaželen stropni položaj. S to m etodo so prihranili velik e vsote denarja. U spelo jim je dvigniti pri gradnji univerzitetnega poslop ja Trinity stropno plo­ ščo za trak t, k i obsega p et učilnic in hodnik v celotni izm eri 45X 15 m, v enem dopoldnevu. T a m etoda, ki prihrani do tretjine grad­ benih stroškov, poen ostav lja in sp rošča arhi­ tektovo delo, inženirsko delo pa napravlja bolj učinkovito. Instalacije se h itreje m onti­ rajo, dviganje odpade, natančnost se poveča. A rhitekt ima proste roke, ker lahko pod »p lavajočo« ploščo razpored i prostor po mili volji. Podjetnik, ki je prevzel gradnjo univerzi­ tetnega poslop ja Trinity, je stav il ponudbo s tem načinom dela v višini 68,25 dolarjev za kvadratn i meter, m edtem ko so osta li računali pretežno 107,5 dolarjev za kvadratn i meter. Pri gradnji te g a objekta, k i je s ta la v celoti 285.000 dolarjev, so v prim erjavi z najcenejšim drugim načinom gradnje prihranili sam o pri betonskih delih 22.000 dolarjev. Potrebovali niso nobenih višinskih odrov. Od teh 22.000 dolarjev so prihranili 2200 dolarjev, ker ni bilo treb a dvigati betona, 1000 dolarjev pri arm aturnem delu in 1200 dolarjev pri z idar­ skem delu, ker so im eli zidarji dober dostop in ker odprtine niso potreb ovale preklad. Nadaljnjih 1000 dolarjev so prihranili, ker so lahko okenske okvire neposredno obesili na p lo šče zgoraj in k e r ni bilo vm esnih sten ali stebrov. Obrtniki so opravili svo ja dela de­ lom a hkrati na vseh ploščah, ker so te bile vlite na tleh ena na drugo. E lektričn o nape­ ljavo so lahko napravili na površini, ogrevno napravo pa v velikem obsegu, zarad i velikih razsto jev med stebri, v vdolbinah pod okni. Pri tem so prihranili 1400 dolarjev pri ogrev- nih napravah , 1200 dolarjev pri električnih in 1500 dolarjev pri ostalih instalacijah. Pri dviganju plošč so ugotovili, da se te lahko usločijo, č e jih vsaj osem dni ne negu­ jejo, če arm atura nad stebri ni neprekinjena in če jih pri obročih okrog stebrov ne arm i­ rajo proti strigu. Isto m etodo je uporabil arh itekt Colley pri nekem stanovanjskem naselju. Pri neki eno­ nadstropn i hiši so najprej dvignili 15 cm in 20 cm stropne plošče. N enosilne votle p re­ delne stene sestav lja jo bloki iz lah kega b e­ tona. Lupine sten so 10 cm debele, votlina pa tudi 10 om. Zunanje stene so iz 15 cm blokov in postavljene 15 cm izven stebrov. Plošča štrli 90 cm preko stene, da zasenči okna. Lahki beton je bil sicer dražji, vendar so večje stro ške nadoknadili, ker je bilo treba manj železa in ker je bilo nam eščanje lažje. Beton je izkazal po 28 dneh zarad i m anjše vseb ine vode trdnost 330k g/cm 2. N am eščan je tega betona je bilo še stk ra t cenejše od n a­ m eščanja navadnega betona. N avzlic velikim odprtinam v p loščah za stopnišče, n iso pri dviganju imeli nobenih nevšečnosti. Pri vlivanju plošč so ločili na tleh eno ploščo od druge, tako da so spodnjo prekrili z neko parafinsko spojino ter jo nato potresli s sm ukcem . Pri tem so znam enja s k redo na lojevcu kot popolno kopijo dobili odtisnjena na gornji plošči. To je dalo sija jn o m ožnost natančne razpored itve ne sam o predelnih sten, tem več tudi mehaničnih in električnih naprav. In štalater je m ogel 75 % svojih san i­ tarnih naprav p refabricirati in jih m ontirati na tleh. Ploščo pa so z njimi v red dvignili. Zato je m ogel stro ške za tretjino znižati. E lek ­ trične in stalacije so tu položili, preden so vlili p lošče. Pri neki tovarni so sk ra jša li s tem načinom gradnje delovno dobo od 7 n a 4 m esece. Pri zgradbi neke trgovske zbornice so uporabili za 7,5 m razpone 27 cm d eb ele p lošče iz lah kega betona. Inženirji p redvidevajo tudi kom binacijo p re jn ap etega betona z m etodo dviganja plošč. Inženir F red Severud je pred laga l poleg tega, da bi tako postav ili nek le ta lsk i hangar. N ajprej bi vlili kupolo, ki bi jo na stebrih dvignili, nato pa bi zaporedom a dvignili še sten sk e obroče, na koncu pa bi stebre od­ stranili. (Izvleček iz revije The M agazine of Building, sept. 1951. Sestav il S. E.) Di p l . i ng. W a l t e r W i r t h : STAVBNO NADZORSTVO PRI ŽELEZOBETONSKI GRADNJI Prof J. Bolomey je sestavil prav za majhno stavbišče pripraven postopek, po katerem lahko izredno dobro kontroliramo kvaliteto betona. Po tem postopku si presejemo iz betona nekaj poiz­ kusne malte ter si iz nje napravimo upogibne prizme 2X2X12 cm, ki jih preizkusimo z majhnim aparatom. Na osnovi empirično znanega razmerja, ki ga je objavil Bolomey: upogibna trdnost poskusne prizme tlačna trdnost kocke lahko ugotovimo tlačno trdnost v določenem polju. Na slika 1. primerjamo Bolomeyeve izsledke poskusov s Tardejevimi objavami, ki kažejo odnos med upogibno trdnpstjo in tlačno trdnostjo betona. Spodnja Tardejeva krivulja gre tudi pri švicarskih cementih skozi sredino polja, zgornja pa določa, razen nekaterih izjem, njih gornjo mejo. Spodnja Bolomeyeva krivulja vpada, kot pričakovano, v Tardejevo polje, dočim kaže gornja, da se v pri­ meri z betonom upogibna trdnost poskusnih vzor­ cev s sejanjem poveča. Diagram nam dokazuje, da lahko na osnovi maltnih preizkusov ocenimo upo­ gibno trdnost betona. Ta postopek pa nima in tudi noče imeti namena, da bi izločil državne preizkuševalne zavode. Nasprotno, s tem postop­ kom dragoceno dopolnimo običajne kontrole s tlačno trdnostjo prizem ali kock. Nekateri temu ugovarjajo, češ da je treba izvid uradne preizkušnje više oceniti kot lastno kon­ trolo, ki naj bi bila zato nepotrebna. Seveda bi sodišče verjetno v spornem primeru upoštevalo uradni izvid, ne pa lastne beležke. Kjer pa s skrb­ no samokontrolo obdržijo trajno visoko kakovost, bi kak uradni preizkus komaj mogel ugotoviti nezadostno kvaliteto. Po večini pa zaradi previ­ sokih stroškov že tako ne izdelujejo poizkusnih kock. Za primerjavo je treba navesti, da je imela strojna industrija aparate za preizkušnjo trdote pred nekaj desetletji samo v laboratorijih državnih preizkuševališč in v nekaterih redkih veleobratih. Danes ima vsak srednji ali celo majhen obrat svojega preizkuševalca trdote. Torej so tudi tu prešli od slučajnih preizkusov, ki so jih izvedle tuje kontrolne postaje, k tekoči samokontroli, ki je na splošno dvignila kakovost. Pomen uradnih preizkuševališč, ki so se v isti dobi močno razvila, se torej ni prav nič zmanjšal zaradi samokontrole. S pogosto uporabo postopka pa spoznamo še novo prednost, ki pri današnjih normah in običaj­ nem načinu preračunavanja ni razvidna. Presoja betona na njegovo upogibno trdnost je zanimiva pri izdelavi betona brez razpoklin, t. j. pri izdelavi cistern itd. Visoka upogibna natezna trdnost kaže zanesljivo tudi na majhno drobljivost, kar je veli­ kega pomena pri zabijanju kolov in pri drugih konstrukcijah, ki so preračunane na udar. Pri skrbnem delu lahko dosežemo neobičajno visoke upogibne trdnosti. Medtem ko znaša upo­ gibna trdnost švicarskih cementov v predpisani malti okroglo 55 do 75 kg/cm2, lahko po Bolomeyu z maltnimi prizmami (300 kg/m3 betona s plasti- mentom, togoplastično) dosežemo upogibne trdnosti do 125 kg/cm2 in več, že po sedmih dneh pa 80 do 90 kg/cm2. V nekem primeru sem ugotovil, da so bile z visokovrednim cementom že po 40 urah dosežene trdnosti 32 do 35 kg/cm'2. Jasno je, da lahko razopažimo in obremenimo beton, ki izkazuje ustrezajoče visoke trdnosti, mnogo prej kot dovoljujejo predpisi. To nam nudi velike gospodarske prednosti. Rok za odstranitev opor znaša po predpisih 10 do 30 dni, kakršen je pač objekt, rok za obre­ menitev železniških mostov pa znaša 50 dni. Na osnovi naših merjenj pa smo mogli pri železniških mostovih 6 m razpetine odstraniti opore že po treh dneh, s polno težo (lokomotive) pa jih obre­ meniti že po sedmih dneh. Neposredno pred raz- opaženjem oziroma pred obtežbo pa smo seveda 0 '00 200 100 000 500 600 700 Tlak kglcm" Po Slika 1. Tlačna in upogibna trdnost betona natančno pregledali in ugotovili obstoječe trdnosti. Kadar pa beton ne doseže običajne trdnosti, lahko to ugotovimo že pri razopaženju ter podalj­ šamo po potrebi rok za polno obtežbo. Pri tako kratkih razopažnih rokih pa moramo pustiti po­ skusni vzorec, da se strdi v natančno istih okol- nostih, v katerih zidamo zgradbo. Poskusni vzorec položimo torej na beton, brž ko je to mogoče. Ako bi hoteli pritegniti k tej kontroli normalne preizkusne kocke, ne bi izpolnili pogoja enake lege, predvsem pri hladnem vremenu za čas pre­ voza, torej za nad polovico časa celotnega strje­ vanja. Seveda mora odgovorni inženir v vsakem posameznem primeru ugotoviti za razopaženje potrebno preizkusno trdnost. Kakega splošnega pravila za to danes še ne moremo postaviti. Ugotoviti moramo še, če sledi trdnost lezenja (Kriechfestigkeit) istemu ali drugim zakonom kot strjevanje, predvsem pri najvišjih trdnostih. Vitke, nadrobno členkovite zgradbe se smejo razopažiti pri višjih preizkusnih trdnostih kot masivne, ki se na splošno manj nagibajo k deformacijam. Kot vsak kontrolni sistem ima tudi Bolomeyev postopek samosvoje napake. Da bi se izognili napačnim sklepom, moramo te napake poznati in oceniti njih vpliv. Pri vibriranju malte v formah se izloča več ali manj vode, kar bi lahko pri današnjem poznanju cementov dovedlo do previ­ soke ocenitve betonske kakovosti. Po mnogih dosedanjih avtorjevih opazovanjih se izloča v takih primerih voda praviloma tudi v zgradbah, V tem primeru poveča tako izločanje vode tudi trdnost. Vzrok izločanja pa so posebne lastnosti, ki jih ima zmes prodca in gramoza ter v posebnih okolnostih cement. Zaradi izločanja vode torej ne moremo odklanjati tega kontrolnega sistema. Poleg tega pa je Bolomey z mnogimi poizkusi dovolj dokazal, da se je upogibna trdnost prizem v primeri z be­ tonom sistematično povečala. Jasno pa je, da je r g / c r r ' « 1 I / / 7 o 2 i e Vre Slika 2. Strnjevanje La- farge-cementa, mešanice I, v/c = 0,3 do 0,35. Križci pomenijo nadaljnje meril­ ne točke za druge meša­ nice. preveliko izločanje vode škodljivo, ker ostane premalo vode za vezanje cementa in ker je pri majhnih poskusnih prizmah mnogo večje kot pri samih zgradbah. Resnejši pa je prigovor, ki velja tudi za poskusne kocke, namreč da trdnost naravnost »negujejo« ter zato poskusni kosi ne jamčijo za resnično trdnost betona v zgradbi. Jasno je, da nas more samo zavest odgovornosti in volja do resnice obvarovati prevare in samoprevare. Kajti »negovanje« trdnostnih poizkusnih kosov ni nič Slika 3. Kalup iz umetne smole drugega. Na gradbiščih se pojavlja večkrat čudno mišljenje: kolikokrat mi je hotel strojnik preprečiti odvzem poskusnih vzorcev, češ da vsebuje prav ta mešanica mnogo lepljivih ostankov iz bobna ter da je za poskuse preslaba! Da bi mi prihranili naporno sejanje malte iz betona, so mi za moje poizkuse z očito usluinostjo ponudili tudi posebno pripravljeno mešanico. Hkrati z uvedbo tega kontrolnega sistema moramo torej o tem teme­ ljito poučiti tudi osebje. Za odvzemanje poskusnih vzorcev pa moramo pooblastiti samo najvestnejše osebe, ako hočemo preprečiti veliko škodo. Zelo koristno je, če odvzamemo razne serije poskusnih vzorcev iz mešanic slučajno različne konsistence ter jih primerno označimo, na primer »premokro«, »normalno«, »presuho«. S tem dobimo (če smo pregledali zadostno število poskusnih vzorcev) zanesljivo sliko o betonski trdnosti- v zgradbi. Pri zgradbah z velikimi povprečnimi prerezi leži temperatura poskusnega vzorca med strjevanjem dokaj niže kot temperatura betona v zgradbi tudi tedaj, ko položimo poskusne vzorce na sam beton. S tem se dviga betonska trdnost v zgradbi hitreje kot v vzorcu. Ker leži ta napaka na ugodni strani, je torej brez pomena. Razlika v trdnosti treh v eni seriji istočasno pripravljenih poskusov znaša redkokdaj več kot 2 do 3%. Često pa je avtor ugotovil tudi popolno skladnost. Poskusi po Bolomeyu so torej posebno pripravni za ugotavljanje časovnega poteka v strje­ vanju. Ako uporabimo za vsak kontrolni termin po en poskusni vzorec iz vsake trojne serije, dobimo tri kontrolne termine s tako rekoč identičnimi poskusi. Poraba gradiva za poskuse je tako malenkostna in pregled zahteva tako malo časa, da lahko tudi na majhnih gradbiščih izvršimo dnevno več serij poskusov. S poskusi združene stroške pa bogato odtehta dobiček iz hitrejšega razopaženja. Poleg tega si s čestim uporabljanjem pridobimo veliko zanesljivost v ocenjevanju oziroma pri sestavljanju mešanic prodca in gramoza, kar zaleže več kot tako imenovano izkustvo starih »praktikov«, ki dosegajo uspehe iz izkustva le po videzu, ne pa z merjenjem. Prav izredno dragoceno pomoč pa nam nudi ta postopek tam, kjer nimamo dovolj časa na razpolago (v železniškem prometu), na primer pri težkih popravilih z gliničnim ali s portland­ skim cementom, ki mu dodamo kak pospeševalec za strjevanje (n. pr. Sila). Poskusi z raznimi mešanicami nam enostavno in hitro pokažejo pri­ meren postopek. S kontrolnimi poskusi med po­ pravilom doženemo termin ponovne vzpostavitve železniškega prometa. Sl. 2. prikazuje, kako se ugo­ tavlja napredek trdnosti brzovežočega glinionega (Lafarge) cementa. Tisto konstrukcijo so že čez 4 in pol ure po mešanju betona lahko obremenili z lokomotivo. Po naključju je pri prvem vlaku, ki je prevozil popravljeno mostišče, iztiril en vagon. Popravljen most je vzdržal tudi to dodatno obtežbo. Kot je treba na eni strani Bolomeyevo apara­ turo brez pridržka pohvaliti, tako je treba na drugi strani opozoriti na neke pomanjkljivosti, ki se pojavljajo po daljši uporabi. Toda kot bomo v naslednjem prikazali, se te pomanjkljivosti z lahkoto odstranijo. Preizkuševalni aparat je sicer nad vse eno­ staven, toda pri lomu razpade in ga je treba za vsak poskus na novo sestavljati. Poleg tega kaže dinamometer na pero, ki deluje na pritisk, ten­ denco, da se postavi pri večjih obtežbah poševno. Ta napaka ogroža natančno merjenje pri višjih trdnostih, ker ekscentrična natezna sila, ki deluje na poskusni vzorec, ne poteka več paralelno z osjo vzorca. Poleg tega je merilno območje s 100 kg/m2 nezadostno in bi ga morali razširiti najmanj na 125 kg/m2, še bolje pa na 150 kg/m2. Kalup za poskusne vzorce je enak v labora­ torijih in sestoji iz skoraj 20 železnih delcev, ki jih je treba z veliko potrpežljivostjo sestavljati. Po vsaki uporabi moramo te delce, deloma na šestih straneh, skrbno očistiti, naoljiti in na novo sestaviti, pri čemer tudi najmanjša nečistoča onemogoča sestavljanje. Čiščenje teh drobcev je zelo zamudno. Povrh pa je vedno možno, da kak košček na stavbišču izgubimo. V prizadevanju, da odstrani nedostatke Bolo- meyevega okvira, je avtor po večkratnih poskusih sestavil boljšo obliko, ki jo kaže slika 3, Pri tem pa se ni mogel izogniti neki temeljni spremembi: opustiti je moral kvadratično obliko prereza. Ako preidemo k prerezu v obliki skoraj kvadratičnega trapeza, potem lahko sestoji kalup za enega ali več poskusnih vzorcev iz enega samega kosa (prijavljen patent). Ako pa uporabimo za izdelavo bakelit, ki se ga cement ne prime, nam odpade sestavljanje, razopaženje in zamudno čiščenje ter oljenje. Pri trojni seriji pridobimo eno uro delov­ nega časa, povrh pa bakelit ne rjavi kot železo. Pri izmenjavi kvadratičnega prereza poskus­ nega telesa s trapeznim, moramo paziti na to, da leži mejna ploskev v preizkuševalnem aparatu na Slika 4. kaže nanovo sestavljen preizkuše­ valni aparat, čigar izdelovanje sedaj pripravljamo. V načelu je podoben Bolomeyevemu aparatu, je majhnega obsega, tako da ga lahko prenašamo v aktovki. Porušno silo lahko prečitamo na Slika 4. Preizkuševalni aparat za prizme 2X 2X 12 cm, zgoraj zaprt, spodaj pripravljen za preizkušanje. F - peresna tehtnica, K - ročica, P - prizma, S - vlačni kazalec, Z - kazalec. n a t e z n i strani navpično na ravnino upogibnega momenta. Ker sta oba glavna vztrajnostna mo­ menta enaka, leži tudi nevtralna os navpično na momentno ravnino, Natezne napetosti so torej čez vso širino natezne strani enako velike kot pri kvadratičnem prerezu. Bolomeyev preizkuševalni aparat lahko prilagodimo novi poskusni obliki. tehtnici F. Porušno trdnost pokaže kazalec S na skali tehtnice F. Če jo pomnožimo z 10, dobimo robno napetost na natezni strani v kg/cm2. (Iz »Schweizerische Bauzeitung«, 1950, prevod dr, A. S.) Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik ing. Ljudevit Skaberne. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 11 a, tel, 49-58. — Tiska Mariborska tiskarna. — Dotiskano 15. septembra 1952 PO D JETJE SLOVENIJA (ESTE QBADNIA CEST IN MOSTOV LJUBLJANA - IHOVd CCSfa 38 Telefon 55-05 Izvršuje gradnje: cest z raznimi sistemi vozišč, večjih most­ nih konstrukcij in cestnih predorov. Polaga liti asfalt: na pločnikih, tovarniških prostorih, keg­ ljiščih itd. Dobavlja porfirni agregat v vseh granulacijah. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „BETON“ CELJE — Ljubljanska cesta 16 Telefon 367 i z v a j a hitro in solidno vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. S svojimi stranskimi obrati izvršuje tudi vsa v stroko spadajoča obrtniška dela. o IZOLACIJSKE MASE ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) TEHNIČNI PODATKI! Zmehčišče 50—80° C. PROIZVOD IZDELUJE: V pločevinastih sodih, teže ä 200—240 kg. » I Z O L I R K A «, L J U B L J A N A . o U p o r a b a : Za vertikalno in horizontalno izolacijo zidov, temeljev, stebrov, re­ zervoarjev itd. Nanaša se v vročem stanju na suho površino. o BITUMENSKA EMULZIJA „A 6* C E S T N A ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) TEHNIČNI PODATKI: Zmehčišče 25—30° C po K. S. PROIZVOD IZDELUJE: V pločevinastih zaprtih sodih. » I Z O L I R K A « , Jamstvo 1 mesec. L J U B L J A N A . 1 o U p o r a b a : Za izdelavo cestnih površin, za popravila na cestah (hladni premaz). o BITUMENSKA EMULZIJA „B“ I Z O L A C I J S K A ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) TEHNIČNI PODATKI: Zmehčišče 35—50° C po K. S. PROIZVOD IZDELUJE: V pločevinastih zaprtih sodih. » I Z O L I R K A « , Jamstvo 1 mesec. L J U B L J A N A . o U p o r a b a : Za izdelavo cestnih podlog, za izolacije temeljev, zaščitne premaze proti vlagi itd. (hladni premaz). o BITUMENSKE MASE 1*0 POSEBNEM NAROČILU ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) TEHNIČNI PODATKI: Kislinoodporne, zalivalne mase, posebne PROIZVOD IZDELUJE: bitumenske premazne mase itd. » I Z O L I R K A « L J U B L J A N A . ’ o U p o r a b a : Za lesene in betonske tlake, za usnjarne, mlekarne, za živilsko industrijo itd. STREŠNA IEPENKÄ ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) številka lepenke 120 150 PROIZVOD IZD ELU JE: širina role v centimetrih 125 125 » I Z O L I R K A « , dolžina role v metrih 10 10 L J U B L J A N A . teža role v kilogramih 20 18 O U p o r a b a ; Za pokrivanje streh v dvojnem ali trojnem sloju, prem azano s pre­ mazno m aso. Delo se vrši ob suhem vremenu. Za izolacijo temeljev, sten in montažnih stavb. O BITÜMENSKI PAPIR ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) TEHNIČNI PO D A TKI: V r o l a h : širina role 100 cm; dolžina role 10 m. teža role 20 kg. PROIZVOD IZ D ELU JE : ».I Z O L I R K A « , L J U B L J A N A . O U p o r a b a : V vročem stanju za lepljenje poedinih plasti prekritih pasov strešne lepenke. O U p o r a b a : Za pokrivanje provizoričnih in pomožnih objektov in za izolacijo tem eljev. PREMAZNA MASA ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) TEHNIČNI PO D A TKI: Zmehčišče 60—80° C. PROIZVOD IZ D ELU JE : V pločevinastih sodih, teže a 200—240kg. » I Z O L I R K A « , T eža pločevine soda 11 kg. L J U B L J A N A . O Cu n N< O U p o r a b a : Prem az preko zadnjega slo ja strešne lepenke v debelini 2—4 mm. Pred uporabo se m asa segreje do približno 120° C. M asa se nanaša na suho površino in ob suhem vremenu. O IE P IIN Ä MASA ( B I T U M E N S K I I Z D E L E K ) TEHNIČNI PO D A TKI: Zmehčišče pri 50° C. PROIZVOD IZ D ELU JE: V pločevinastih sodih, teže ä 200—240 kg. » I Z O L I R K A «, M asa se segreje do 120° C. Delo se mora L J U B L J A N A , vršiti v suhem vremenu. O o