------------- GLOSA, KARIKATURA----
CERTIFIKATI ? NE HVALA!
Zgodila se je revolucija, ki je pod geslom pravičnosti nekatere razdedinila in vse državljane oklicala za enakopravne solastnike družbene lastnine. Z njo srno gospodarili kot svinja z mehom. Pri koritu nismo bili (kljub deklarativni enakopravnosti) enako siti. Nekateri so bili zaslužni in so smeli uživati večji delež, kar je pri drugih sprožilo zavist.
Pa so se domislili denacionalizacije in privatizacije, ki bosta poravnali pretekle krivice in omogočili gospodarski razcvet. Lastnina naj dobi dobrega gospodarja, so rekli. Prejšnji solastniki dobijo certifikate in vsakemu bodo vpisali ustrezen delež na poseben račun. Blagor naivnim, ki bodo živeli v upanju na bodoči dobiček!
Nekateri so pravočasno poskrbeli, da bo število postsocialističnih delnic tako nizko, da ne bo sporov. Z njimi še banke ne bodo kovale dobičkov. Vendar bodo imeli vsaj delo in še takse za vodenje računov bodo uvedli. Spet bo nov vir dohodkov, nizek sicer, vendar bo lastnikov teh papirjev veliko.
Premišljujem, da se odpovem temu podarjenemu deležu.^ Ne želim se tolažiti z meglenimi prihodnjimi dobičkanosnimi delnicami. Želim si izboljšati položaj takoj. Že vem za rešitev.
Sem dedič nacionalizirane lastnine. Mojemu očetu so za potrebe povojnih aktivistov odvzeli kolo. Ja, lep bicikel, ki bi mi ob pomanjkanju denarja za bencin silno koristil. Pa so na pristojnem uradu postopek vzeli v pretres, vendar ga ne morejo zaključiti, dokler ne dopolnim zahtevka s številko kolesa. To pa pozna le oče.
Zdaj čakam in se jezim na počasnost nebeške pošte ter pešačim. Zavistni) se oziroma po limuzinah novopečenih povzpetnežev in blagorujem prvobitno brezrazredno družbo, ko so bili vsi srečni.
NAMESTO PRAULJICE
... in ko boš odrastel, sinko, ti bodo vrnili vse, kar so tvojemu dedku nekoč vzeli grdi komunisti !
KOMENTAR
Novoizvoljeni poslanci Državnega zbora so na začetku mandata morali "prijaviti" svoje premoženje in zamrzniti svoje aktivno lastništvo podjetij, obrti in podobnega. In če je verjeti aferam, ki si jih je skuhal bivši turistični minister in direktor Sove mag. Širše, so isti novodobni poslanci ocenili, da ima javnost prav, če oceni, da je neobičajno, da se javna funkcija kakorkoli povezuje s tem, čemur pravimo biznis. Tako podobno so ocenjevali te zadeve že poslanci prejšnjega sklica in zanimivo je,da so bili ob tem vprašanju z odgovori enomi poslanci vseh barv. Eden filozofsko bolj obravnavanih je menil da gre za moralno vprašanje in venomer dodajal, da imajo podobno urejeno tudi v' zahodnih, razvitih demokracijah.
Doktor Bojan Borsmer, podpredsednik Skupščine Ravne na Koroškem, je hudo zvito pred dnevi na zasedanju skupščine spraševal svojo občinsko vlado, ali je običajen način poslovanja dajanje garancij enemu od članov Izvršnega sveta kot
podjetnika. In še, ali ima ta podjetnik kaj zraven gradnje novih učilnic na OŠ Koroških jeklarjev.
Franjo Krivec, poslanec, je dejal temu "dišanje po korupciji" in "nerazčiščeni računi, ki visijo v zraku". Jožko Kert, član Izvršnega sveta pa je ob razrešitvi Marjana Berložnika, o katerem je bilo ves čas govora,povedal, da je odstop Berložnika posledica političnih pritiskov, predsednik doktor Tasič pa, da je Berložnik na osnovi sumničenj sam prosil za razrešitev. Marjan Berložnik: " Treba je razumeti podjetništvo. Zavedal sem se, da to ni dobro ( biti v občinski vladi in hkrati lastnik podjetja) ne za občino in ne za firmo. Sicer pa sem dal pnnč odpoved že lani..." Poslanci v Državnem zboru so očitno vedeli, da se da dobrobit česa izmeriti s premoženjem. Pred in po "biti funkcionar". Običajnost in neobičajnost kakega poslovanja pa z dokumentacijo.
Kot je dejal gospod Jožko Kert, za krivdo so potrebni dokazi—
Edi Prošt
PRKPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP VORANC d. o. o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: MK STUDIO, Ravne Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec
Naslov uredništva: Ravne na Kor., Čečovje 5, Tel.: 0602 / 22 999
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji fS°/i. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo._________________________
IZ VSEBINE
'
Kje ste, socialna stanovanja


Kudmovsky na čelu) nogometne občine
ijijj&šŠ&S
Na naslovili strank
ZMAGOVALKA TATJANA IZ RUSIJE
Foto: Ivko
------------------------ AFERE
Prevaljeni Tomaž Sašiik:
Prevest če se istraga protiv Sušnik Tomaža, sina Franca i Marije, r. Zidar, r. 12.2.1961 g. u Ljubljani, sa prebivaiištem u Prevalju, Na Produ br. 30, Slovenca, državljanin R Slovenije, dipl. farmaceuta, neo/enjenog, nala/i se u pritvoru Okružnog suda Zagreb, prema rješenju istražnog suca Okružnog suda Zagreb, broj KIR-2239/93 od 10. lipnja 1992 g....
To je del zapisa iz "iješenja" okrožnega sodišča v Zagrebu, ki je odredilo nalog za pripor Prevaljčana Tomaža Sušnika zaradi domnevne goljufije. Zgodba o tem fantu iz znane prevaljske družine je tudi na Koroškem precej zaposlovala ulično javno mnenje in zaradi "bosanske" in "letalske"afere ter dogajanja okrog Sušnika uvrščajo Prevalje med medijsko vodilne kraje v minulem dolgem vročem poletju, ki v tem kraju ni bilo vroče samo v meteorološkem pogledu.
S Sušnikovo zgodbo se je ukvarjal magazin Arena, nekaj malega pa tudi mariborski tabloid Kaj, ki je svoje pisanje nalsovil "Sušnikova prevara stoletja?". Gre pa zato, da je Tomaž Sušnik s svojo firmo Cardem sklenil posel z Zagrebčanom Slavkom Ban-dovom za dobavo tune- riških cigaret Mralboro v vrednosti več kot četrt milijona dolarjev. Delček san pov- prečnega Američana je imeti milijon dolarjev in vsota več kot 260 tisoč dolarjev dokazuje, da gre za velik posel.
Rizik pa je del vsakega podjetništva, in Sušnik je tvegal veliko, da bi se na koncu znašel v priporu in sedaj doma čaka na poziv sodišča. Sušnik naj bi za vsoto 261 tisoč dolaijev dobavil Zagrebčanu dva kontejnerja Marlboro. Povezoval se je z američanom Perry N. Hammerju, cigaret pa seveda od nikoder. Zato je Zagrebčan ročno spravil Sušnika in Hammetja v hišni pripor v Zagrebu, jima omogočil stik s svetom preko
faksa in telefona , z ultimatom, da v roku enega dneva priskrbita cigarete ali vrneta
denar. Prevaljčan in jenki nista uspela ne enega ne drugega, zato pa je Sušniku uspel stik s prijateljem policajem in elitna enota hrvaške policije ju je rešila iz hišnega pripora. Podoben ilegalni hišni pripor so nedavno izvedli tudi ugledni ljudje na Prevaljah, o čemer smo v našem časopisu že pisali, vse skupaj pa je bilo prav tako povezano z družino Sušnik.
Takšne ugrabitve so donedavnega bile le domena razvitih zahodnih držav in videvali smo
jih le v cenenih ameriških serialkah. Sedaj pač spoznavamo, da to postaja tudi
del našega vsakdana. Brezobzirno podjetništvo, pomanjkanje uzanc pravne države, brezobzirno slo po hitrem bogatenju prinaša s sabo tudi prijeme, kot so ugrabitve ali izsiljevanja. Vendar, vrnimo se k Sušniku.
Sušnikovo podjetje Cardem (na Koroškem vidite njegovega Opla s črno registrsko tablico) je sicer registfirano pretežno za računalniške storitve (znana je vseta jeza, ki jo je Sušnik povzročil s prodajo
računalnika dr. Rudiju Čretniku, koroškemu prvaku narodnih demokratov), vendar ima menda Sušnik tudi zastopništvo za prodajo izdelkov firme Philip Morris (to proizvaja tudi Marlboro) za daljno Ukrajino. Za prodajo na bližnjem Hrvaškem pa se je Sušnik povezal z Marketron International, ki naj bi dobavo spravila preko Hammerjevega podjetja North Gold Industries. Cigaret pa iz Amerike ni bilo.
"Nisem nameraval nikogar goljufati," je menda v preiskavi izjavil Tomaž Sušnik s Prevalj, in vselej sem predlagal partnerjem, naj preverijo moje poslovanje ter poslovanje mojih dobaviteljev. Po naročilu Bandova sta se za nakup cigaret Marlboro zanimala tudi Paško Brkič in njegov prijatelj Anton Tičič, solastnik firme Reiter iz Lipnice. Če bi šlo za goljufijo, mu ne bi vrnil 240 tisoč DEM. Ves čas sem pritiskal na američana Ha-mmerja, naj vendar izpolni pogodbene obveznosti do mojih strank, hotel sem ga celo tožiti na sodišču, naj vsaj vrne denar, če že ne more dobaviti cigaret, pa od vsega ni bilo nič. Poudarjam, da gospoda Ha-mmerja nisem poznal vse do dne, ko mi je firma Marketron International sporočila, naj z njim poslujem."
Počakati velja na izid sojenja, vse bolj pa se zdi, da je bil Sušnik v teh poslih izigran. Mirnega sna, kot kaže, ne bo več.
Črni Peter
SOCIALNA STANOVANJA
V stanovanjskem zakonu, kije v Uradnem listu Republike Slovenije zagledal luč sveta 11. oktobra 9191, je v prehodnih določbah zapisano, da morajo občine v treh letih po uveljavitvi tega zakona določiti, katera stanovanja se štejejo za socialna stanovanja. Že v četrtem členu tega stanovanjskega zakona pa je določeno, da so socialna stanovanja tista, ki se namenjajo za oddajo socialnemu upravičencu. V nekih davnih, prejšnjih časih smo to kategorijo stanovanj imenovali solidarnostna. Nasledstva zaenkrat še nimajo, problemi pa so isti,
glede na socialno stanje Slovencev kvečjemu večji.
Še dobro leto bo torej trajalo, da se bo iztekel zakonski rok občinam, da končajo lov v kalnem. S tem, da namreč niso določena socialna stanovanja, je upravljalcem stanovanj dopuščeno, da rešujejo stanovanjske probleme občanov, s poudarkom na socialno ogroženih, "po posluhu". Ta pa je dokaj različen. Od tistih, ki posluh za socialne probleme imajo, do tistih, ki sodijo v kategorijo "sitih, ki lačnemu ne verjamejo."
Stanovanjski zakon je kategorijo solidarnostnih stanovanj izenačil z vsemi ostalimi, ki jih je mogoče (raz)prodajati. Samo v ravenski občini jih je bilo 381 in od tega jih je 10% že bilo prodanih. Denar od kupnin se je prelil neznano znano kam, fond stanovanj se je zmanjšal, možnosti za reševanje sta-novanskih problemov pa se prav tako manjšajo. Očitno je, da v prehodnih letih ne bo zgrajeno nobeno novo stanovanje, da jih od gradbenih podjetih tudi nihče ne kupuje, transter premoženja pa je tudi po tej poti značilen. Premožnejši bodo še bolj premožni, revni še revnejši. Sicer pa se ve, kdo vse je lahko pred leti prišel do solidarnostnega stanovanja. Tudi taki, ki že po letu ali dveh kriterijev zanj niso izpolnjevali, oziroma se je njihov standard krepko dvignil. Najemne pogodbe so bile podpisane za nedoločen čas in po zakonu imajo tudi v solidarnostnih stanovanjih najemniki predkupno pravico. So bila torej solidarnostna stanovanja sploh socialna?
Občine naj bi po določilih stanovanjskega zakona in Pravilnika o normativih in standardnih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem najmanj enkrat letno objavila v sredstvih javnega obveščanja javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Ker doslej na Koroškem niso objavili razpisa še v nobeni občini, praviloma rešujejo probleme sicer ( ponekod) z razpisom, vendar dodeljujejo stanovanja kot neprofitna, za določen čas. Katera stanovanja bodo socialna, niso določili, že dejstvo, da je v temeljnem stanovanjskem zakonu zapisano. da najemno socialno stanovanje dobi samo socialni upravičenec, pa seveda omejuje krog upravičencev na prag revščine, ki si ga je določila država, torej izjemno nizko. Še kako pomembno bo zato, katera stanovanja bodo določena za socialna. 53. člen stanovanjskega zakona-namreč pravi, da najemniku sta novanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe zato, ker ni plačal najemnine in drugih obveznosti po tem zakonu, če zaradi socialne stiske, v kateri se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, ni zmogel poravnati najemnine in drugih obveznosti v celoti. Potrdilo o tem mora najemnik predložiti lastniku in občinskemu upravnemu organu, če pa center za socialno delo ugotovi, da najemnik ni zmožen v celoti poravnavati najemnine in drugih obveznosti, zagotovi lastniku stanovanja razliko do pogodlreno določene najemnine in ostalih stroškov po
tem zakonu občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, sicer mora najemniku dodeliti v najem primerno socialno stanovanje.
Statusni simboli, ki so nekaj pomenili: avto, hiša, se bodo torej razširili tudi na stanovanja, ali povedano drugače, prišlo bo do novega razslojevanja po dejanskem socialnem statusu Slovencev. Ali še drugače- stanovali bomo samo tako dobro kot bomo v resnici zmogli. Ali še drugače-lastniki stanovanj, v tem primeru občine, bodo lahko nekoga, ki ni sposoben plačevati najemnine, pač preselili v ustrezno stanovanje. Ali bo to stanovanje res ustrezalo, pa je že drugo vprašanje, kajti razlika med tem, kaj je po zakonu primerno stanovanje ( tisto, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika; šteje se, da spalnica zadošča za dve osebi, kabinet pa za eno osebo) in našim stanovanjskim standardom je velika. Preveč je namreč že zdaj stanovanj, ki po stanovanjskem zakonu niso primerna. Bodo to zdaj socialna stanovanja?
Antireklama za pokupovanje družbenih stanovanj je na Ravnah naredila svoje. Komaj 10% najemnikov bivših solidarnostnih stanovanj je menjalo lastnika (za pri-meijavo s Slovenj Gradcem, kjer so jih od 438 do 1. julija prodali kar 185) in se na milost in nemilost prepustilo usodi
najemnikov. In ker je lastnik večine stanovanj, ki so bila nekoč namenjena socialno ogroženim (takrat) občina oziroma država, je seveda pričakovati, da jih bo prekategorizirala v vsaj neprofitna, če že ne profitna. Takrat se bo tudi začela nova selitev po premoženjskem položaju, po stanovanjih, ki postajajo nov statusni simbol.
Sindikat, ki je ob izdaji stanovanjskega zakona tako na glas (na Ravnah) vpil, da gre za krajo družbenega premoženja, je zdaj dober mesec pred iztekom možnosti, da vsaj del tega premoženja "pokasira" delavski razred, tiho. In tako bo ta del premoženja ostal državi, že tolikokrat spoznani za hudo mačeho. Zagotovo je, da bo po
18. oktobru, ko izteče zadnja možnost za nakup stanovanja, vse drugače.
Sicer pa bi bilo dobro, da bi poslanci občinskih skupščin, če res zastopajo vše revnejše volilce, vprašali, kam gre denar, ki ga dobivajo na občinah za odkup bivših solidarnostnih stanovanj. Kolikor nam je uspelo zvedeti, ga je ponekod komaj dovolj za odplačevanje kreditov, revaloriziranih lastnih udeležb, torej za strogonamenske stroške. Drugod menda rešujejo z njim kadrovske probleme upra-vljalcev s stanovanji. Da bi kdo kupil ali gradil nova stanovanja, seveda še nismo slišali.
Edi Prošt
[KOKOŠKI UTIIP
Stavka v Mikonu
V	mislinjskem Mikonu so konec avgusta pričeli z najdaljšo stavko v zgodovini tega podjetja. Delava so zahtevali plače, regres, odpravnine in jubilejne nagrade. Na pogovore je prišel tudi partner iz Nemčije, delavci pa za agonijo, ki jo preživlja podjetje, krivijo vodstvo. Mikonu bržkone ne uide stečaj.
Na Muti spet berejo
xwx-x-xwxw-xwxw^
Na Muti je ponovno odprla vrata splošno izobraževalna knjižnica, ki je bila del knjižnice tovarne na Muti. Ko se je ta tovarna razdelila na več družb, so zaprli knjižnico. Po dolgotrajnih pogovorih med	vodstvom
posameznih družb in	KS je knjižnica
spet odprta vrata. Zanimivo je, da so krajani Mute med najbolj vestnimi bralci v občini Radlje ob Dravi,
Hmeljski likof
iSxSixjx;^
V	Radljah so ob koncu hmeljarske
sezone priredili tradicionalni hmeljarski likof. Zanimivo	družabno in
enografsko prireditev si je ogledalo veliko prebivalcev te občine. Tudi tokrat pa so izbrali	hmeljarskega
princa in princeso. Do prihodnjega likofa bo ta čast popadala Vanji Kremser in Ivanu Perušu.
:::::x:::x:::::x:::::x:::&
Avstrijski policisti pomagali
Policisti avstrijske Štajerske, ki so povezani v organizacijo IPA, so družini tragično preminulega policista Slavka Hrasnika podelili pomoč. To se je zgodilo na mejnem prehodu Radelj, kjer je Slavko tudi delal.
x:x::vxvx*xvx*x:::xvx%^^
Sreča v nesreči
::*::xvx*x*x*x*xw^^
Prava sreča v nesreči je bila 27. avgusta na cesti Črna -Mežica, na ka ero so se okoli 8.30 vsule skale. Strokovnjaki ocenjujejo, da jih je okoli tisoč kubikov, na vso srečo pa pod sabo ni pokopalo kakšnega človeka. Na Koroškem so na to nevarnost opozarjali že nekaj časa - morebiti bo toliko ča sa trajala tudi sanaaja tega prometnega vozla.
V.
PREJELI SMO
PROTESTNA IZJAVA
Spoštovani g. Žerdoner!
Podpisani protestiramo proti ravnanju vašega podjetja ob obisku visokih predstavnikov zakonodajne in izvršne oblasti Republike Slovenije pri vas, ker za navedeni sestanek nismo prejeli vabil. Seveda je vaša avtonomna odločitev, kdaj je sestanek odprt za javnost in kdaj ne, vendar se je potem treba odločitve pač držati. Če je bil torej sestanek za javnost zaprt, zakaj so na njem vendarle sodelovali nekateri novinarji. S tem so bili namreč drugi postavljeni v neenakopraven položaj. Po
informaciji ge. Abrahamove so bili povabljeni "domači novinarji", kar pa bo držalo zelo približno, saj sta dve od novinark dopisnici centralnih slovenskih medijev.
Če pa je bil sestanek za javnost odprt, lahko le ugotavljamo, da vaše službe niso sposobne oz. ne opravljajo svojega dela.
Protestiramo tudi zato, ker do zapiranja informacij ni prišlo prvič. Najbolj svež primer je podelitev nagrade Železarne Ravne, ki ste jo prav tako opravili v "ilegali". Menda ste
imeli pri tej zadevi težave, če pa ste jo že izpeljali do konca, bi jo - po našem mnenju lahko mnogo bolje medijsko ek-sploatirali. Družbe, ki v Sloveniji kaj dajo nase in na svoj pozitivni image, znajo podobne dogodke zelo dobro izkoristiti.
V pričakovanju mnogo bolj konsistentne politike do medijev vas lepo pozdravljamo.
Marko Vrečič Miro Petek Kdi prošt Ivan Praprotnik
Kamen je nežen kot dojenček
Le kdo v Mislinji pa tudi na vsem Koroškem ne pozna Toneta Pungartnika, te 65 letne
pohorske korenine. Marsikdo bi mu dejal, daje nekakšen posebnež, pa vendarle je to mož s svojo osebnostjo, ki je marsikdo nima.Najbrž ni hiše, vikenda, pa številnih poslovnih prostorov in stanovanjskih blokov, kjer ne bil bil prisoten tudi Tone s svojimi mojstrskimi oblikami. S kamnom, ki daje navdih za mnoge oblike ter
razsežnosti se je Tone srečal v letih 1952 ter 1953, v časih torej, ko je bil v Mislinji še mogočen kamnolom. Teh je bilo veliko po vsem Pohotju, še zlasti tam, kjer je bil doma značilen pohorski granit.
Kamnolom je bil kasneje seveda ukinjen, Tone pa je še naprej obdeloval kamenje. Predvsem zaradi veselja ter njegovega prefinjenega posluha in smisla za oblikovanje. Njegov osnovni moto je, da moraš kamen najprej spoznati in šele potem ga lahko začneš obdelovati, saj je prav tako nežen kot otroška ritka. Sekati ga namreč moraš po rasti v kamnu, pa najsti gre za granit ali za katerekoli druge vrste kemenja.
Tone je v vseh teh letih obdelal na stotine kubikov kemenja iz najrazličnejših kamolomov. Duh in značilni zven kladiva in lomljenje kamenja mu je tako zelo priraslo k srcu, da se mu zlepa ne misli odreči. Pravi, da kamenja še ne bo nehal obdelovati, saj sta njegovo življenje in on sam tako tesno povezana z njim.
Iz kamna, posebno pa granita, so ljudje že od nekdaj znali izvabljati čudovite in najrazličnejše oblike, prave pravcate mojstrovine. Tudi to je izziv za Toneta, da bodo v njegovih rokah še v prihodnje peli kladivo, dleto in sekač ter bodo nastajale vedno nove in nove mojstrovine.
S.J.
Gasilska Jubileja
Visoka jubileja sta slavili dve koroški gasilski društvi: GD Mislinja 90 let in GD Kotlje 70 let. V obeh krajih se je zvrstila kopica različnih prireditev, ki so kar nekaj dni privabljale številne obiskovalce. Veselo in slovesno je bilo tako v Mislinji kot v Kotljah, posebno na paradah gasilskih enot.
GASILSKI DOM “MISLINJA
Na fotografiji je večina od 103 članov mislinjskega društva ob jubileju, seveda pa je potrebno omeniti še kakšnih 200 podpornih članov, kar najbrž ni tako zanemarljiv in nepomemben podatek.
Solidna cesta bo
V Lepo dolino, kot pravijo domačini Bistriškem jarku, bodo že kmali pričeli graditi zares solidno cesto, takšno, ki bo ob vsakem času omogočila varen promet. Zapleti okrog jezu na Golici pa sc selijo v višje gospodarske in celo vladne sfere. Preprosto povedano, gradnja se je
podražila, kot bralci že vedo, je jez puščal in morali so z dodatnimi deli zapirati zemeljske luknje v hribovju. Vse to pa seveda stane. V enakem razmerju, kot pač delimo ( ali naj bi delili) elektriko: 80 za avstrijsko stran in 20 odstotkov za nas, bi morali to tudi sofinancirati.
Naše banke in eletro-gpospodarstvo pa seveda nimajo denaija! Tako celo slišimo, da bi avstrijska stran -Kelag celo odstopila od pogodbe. Nam bi torej ostal le nevaren jez, osiromašeno območje in... takšna sveta, da ne zapišem že kar pokvarjena preproščina na naš račun!
KOKOŠKI UTRIP
Visok obisk v Železarni
Ravensko železarno sta konec avgusta obiskala Herman Rigelnik in dr. Maks Tajnikar. Predstavnike pariamenta in vlade namreč zanima, kako poteka sanacija v slovenskih železarnah, ki so v letošnjem letu že pridelale okoli 80 milijonov mark izgube, in o tem se bodo pogovarjali na eni od Jesenkih sej tudi poslanci v Državnem zboru. Podobne informacije so že iskali tudi na Jesenicah.
Podgorčani s kmečkimi običaji
Nekoliko manjšo tradicijo kot teden v Črni ima etnografska prireditev v Podgorju, ki je bila v letošnjem avgustu tretja po vrsti. Kaže pa. da se je dobro prijela, saj z njo živi ves kraj. Furmani so na vozovih prikazali mašinanje žita, voz s senom, barantanje s konji, pometanje ceste, s kroniko, ko so marsikaterega kar dobro ošvrknili. Seveda ni manjkalo tudi tekmovanja v pitju piva.
Nezadovoljni poslanci
Poslanci ravenske občinske skupščine so se pred tednom dni prvič sestali po poletnih počitnicah. Tokrat so bili zelo nezadovoljni zaradi neustreznih odgovorov na postavljena delegatska vprašanja, ki jih pripravlja izvršni svet. S položaja podpredsednika IS pa so razrešili Marjana Berložnika, ki se je moral braniti tudi proti očitkom, ki so leteli na račun njegove dosedanje funkcije in hkratnega lastništva podjetja Meža.
«A
S G P KOGRAD DRAVOGRAD
P
D J
£ I J t
I G E M
T I
—t— d. o. o. -
K
Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej 'še z:
—	IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo
—	ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže
—	vse vrste betonskih mešanic
—	KO—TLAK plošče
—, betonski zidaki In druga betonska galanterija
—	separiram agregati
—	kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoti 	SE PRIPOROČAMO
Sicer pa cesta bo. Že te dni jo bodo pričeli graditi radeljski gradbeniki s soizvajalci, v glavnem podjetja iz domačega okolja.
Pa še za tiste, ki radi pretiravajo: to bo le solidna cesta, varnejša, nikakor pa ne kakšen "avtoput", kot bi nekateri radi predstavili navadno cesto!
k. vaiti
xNxNxNxN::^^
Zaskrbljujoča statistika
Naj novejši statistični podatki so pokazali, da je Koroška po plačah na slovenskem repu. Vse štiri občine in njihovo gospodarstvo s plačami zaostaja za slovenskim povprečjem, najvišji zaostanek pa je v občini Ravne na Koroškem. V Sloveniji je v juniju povprečna neto plača v gospodarstvu znašala 42.201 tolarjev, v občini Ravne na Koroškem pa vsega 32.285 tolarjev.
KOROŠKI URI Pl
Uspel Črnjanski turistični teden
V Črni so letos pospravili pod streho že 38, turistični teden, venček kulturnih, zabavnih in družabnih prireditev, ki ima na Koroškem najdaljšo tradicijo. Tudi topot je bil teden dobro obiskan, dasiravno je bilo nekaj manj prireditev, ki pa so bile na kvalitetni ravni. Tu velja podčrtati kulturni dogodek z Jerco Mrzel. Novo vodstvo turističnega društva, ki ga je prevzela Ivanka Mrdavšič, je lepo prestalo preizkušnjo.
.................. ...........
Hotuljski gasilci so praznovali
Več kot 300 pokalov, več deset diplom, plaket in drugih priznanj z evropskih in drugih prvenstev je v vitrinah hotuljskega gasilskega društva, ki je sredi avgusta proslavilo 70 let obstoja. Poleg svečane seje je bila tudi gasilska parada, ob tem jubileju pa so si zadali, da bodo postavili nov gasilski dom, saj sedanji ne ustreza več potrebam kraja in njihovih gasilcev. Odbor za izgradnjo doma vodi Krnil Pušnik.
...............XXXXXX:..........
Na Koroškem imamo Korošico
Slabih sedem mesecev je trajala gradnja novega motela Korošica v industrijski coni v Otiškem vrhu. Naložba, ki stajo izpeljala STTC in Kograd. je veljala dobrih milijon mark. V lepo urejenem lokalu je prostora za najmanj 90 gostov, v osmih sobah pa je še 20 postelj in sodobno opremljena pisarna za poslovne goste. Avgust Nabernik, direktor Korošice, pravi, da bodo uredili še tri tenis igrišča, razmišljajo pa tudi o olimpijskem bazenu.
Rpičeva noč
Libeličani, najbolj slavni pridelovalci semenskega in merkantilnega krompirja na Koroškem, so se odločili za zabavno prireditev,ki so jo poimenovali Krompirjeva noč. Razumljivo: gostom so ponudili krompir, pripravljen na več. načinov, seveda pa ni manjkalo tudi mesa in dobre kaplice.
------ PO KOROŠKI --------------------
Obnova zvonika cerkve v Dovžah
Na kraju, kjer naj bi v rimskem času stala vojaška postojanka, stoji danes podružnica cerkve sv. Urha v
Cerkev sv. Urha v Dovžah
Dovžah v Mislinjski dolini. V južni ladijski steni so leta 1954 odkrili okenca, ki so spregovorila o starosti te cerkvice. Njen nastanek verjetno ni daleč od časa, ko se kraj Dovže prvič omenja v listinah. To je leta 1318.
V okolici cerkve so našli tudi kamnito ploščo, ki govori o rimskih časih v teh krajih pod Pohotjem. Plošča je danes vzidana na zvoniku župnijske cerkve sv. llija v Šentilju pod Tutjakom.
Dr. Stegenšek to (nagrobno?) ploščo takole pojasnjuje: "Vibenus je imel po svoji ženi Sekoniji dva sorodnika (otroka?), Vilija in Urša. Tem trem, ki so bili že pred njim umrli ter še Semencijanu in neki peti osebi, od katere imena pa je ostalo le dvoje priimkov (samo začetnic!!!)
V.R.M......je postavil grobnico
Viben, ko je še živel, z željo, da se ob smrti tudi on v tem grobišču pokoplje."
Po farni kroniki, začeti leta 1861, je imela cerkev sv. Urha v Dovžah do tega časa na skrilasti strehi nastrešni stolpič, ki pa ga je zamenjal zvonik pred zahodnim podaljškom cerkvene ladje. Tudi ta zvonik je bil prekrit s
skrilavcem. Pa ga je zob časa že precej načel. Zato so se krajani Dovž skupaj z župnijskim uradom Šentilj pod Turjakom odločili, da mu naredijo novo kritino. V teh dneh ga prekrivajo z bakreno
Rimska nagrobna plošča
pločevino. Če bo vreme naklonjeno, bo delo kmalu končano in streha zvonika sv. Urha bo nova in lepa.
KUM
Naj Dravograjčanom, včasih tudi nekoliko pretirano, radi podtikamo takšne ali drugačne afere, zavožene investicije pa še kaj, je vendarle dejstvo, da so to ljudje, ki si znajo in hočejo pomagati v nesreči.
V svoji dolgoletni delovni praksi sem dravograjske občinske ali druge "odgovorne" može še vedno srečal tudi ali predvsem tam, kjer sc je zgodila kakšna nesreča ali so bili ljudje v hudih stiskah!
Nesreča je doletela tudi upokojenko Doro Ferk na Viču pri Dravogradu. Ko starejšemu človeku pogori streha nad glavo in vse kar ima, je res hudo. Kot da se ti zruši ves svet, je dejala sama.
Pa so ji priskočili na svojstven način na pomoč celo njeni soupokojenci. Zbrali so nad tristo tisoč tolarjev in jih predali nekako v času, ko jih je krvavo potrebovala za omete.
instalacije in vse drugo v že obnovljeni hiši.
Človeška toplina in odnos do človeka v nesreči sta doma v teh krajih!
k.valtl
Predsednik dravograjskih upokojencev Matko Kavtičnik je izročil Dori prispevek sovrstnikov.
li
^ -Z. it	'
^	TM-
4T < ♦ ^
“■j- ■—.
ppp^pprr^Ti
Oò Dravi smqjjti doma


«r
<« li	'‘'





àcTm.JL&tX #*_
*■«■>' V
j, fi
—iJI
VV;

-

JL.,-..&'*	ygm
■*& Trf .
\ *«».

7 ;.V
•? /
Ov , «
ir •1 1»
#' '
>&é è
iméi
**L KJ
\
r, -
s
T '<<

j, s >;7?3:* xj ;
'r-^-STfVJ>

w ^	> k '
:

\

v^i^. '.vvtV
fef 4*.^
^ C"
^ -4»
><*
ìsL^
•#l.
Dravograd (1993)

'''^
{

VI




v v
PREPUŠČENI SAMI SEBI
Obnova cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Podgori
Nedaleč od farne cerkve v Kotljah, na Srotneku, stoji podružnica sv. Mohorja in Fortunata, krajše Šmohor. Cerkev, ki so jo navadno postavljali v 15. stoletju, je potem, ko so pred dvema letoma začeli z obnovo in odstranili omete, pokazala presenetljivo podobo. Na cerkveni ladji so odkrili gotska okna starejšega tipa kot so \ prezbiteriju,, gotski portal ter eno romansko okno. Na osnovi tega zdaj znanstveniki cerkev postavljajo celo v 10. stoletje. To je presenetljiva starost, čas, v katerem so nastali brižinski spomeniki. Holuljski župnik g. Avguštin Kaščan meni, da bi lahko cerkev bila postojanka misionarjev oglejskega patriarha, pod katerega so spadali kraji južno od Drave.
mohor, ki je bil doslej pod varstvenim režimom druge stopnje, je z odkritjem posuti kulturno zgodovinsko ~pomc-mbnejši, tako da je odlok o razglasitvi kulturnega spomenika že v postopku. Ni pa le častitljiva starost tista, ki daje temu mestu poseben pečat. Zanimivo vlogo je cerkev in njena okolica odigrala par stoletij kasneje. Področje od Uršlje gore do Javornika je bila izbrano za graditev obrambnih in utrjenih linij zoper turške vpade v 15. in 16. stoletju. Okrog cerkve sv. Mohorja so zelo dobro ohranjeni okopi, ki v premeru 60 metrov obkrožajo cerkev in prostor okrog nje. Okopi, globine in širine 6 metrov, so bili takrat napolnjeni z vodo in ko sc je približala turška nevarnost, so
se tedanji prebivalci zatekli v cerkev in dvignili dvižni most. Zob časa in neustrezna bližina stare trase ceste sui Šmohor močno načela. V prezbiteriju na vzhodni strani in tam kjer se spaja za ladjo, so nasuile velike razpoke, ki grozijo, da se bo cerkev zrušila sama od sebe.
razpokani spodnji del. Veliko dela pa je še pred njimi.
Pri dosedanjih delih je gradbeni odbor pokazal veliko iznajdljivost, saj so na podlagi dopisa o razlgasitvi kulturnega spomenika del gradbenega materiala nabavili ceneje.
Po besedah predsednika
KOROŠKI UTRIP
Tretji ekološki tabor
....
Pred začetkom novega šolskega leta so na ravenski gimnaziji pripravili tretji ekološki tabor, ki se ga udeležilo 33 mladih iz šestih slovenskih srednjih šol. Poleg domačinov so na Ravne prišli še učenci iz Slovenj Gradca, dveh mariborskih gimnazij, Idrije, Velenja, Postojne in slovenske gimnazije v Celovcu.
Primer Šilih v rokah tožilca
Kriminalisti UNZ Slovenj Gradec so končali svoj del preiskave okrog nenavadne smrti mladega Gregorja Šiliha iz Slovenj Gradca in so svoje poročilo oddali javnemu tožilstvu. Ta primer je bil medijsko zelo eksploatiran. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da se v poročilu potrjujejo nekatere trditve staršev pokojnega Gregorja. Počakajmo pa na sodni proces.
Blagodejen dež
Konec meseca avgusta smo končno pnčakali tudi padavine, ki pa posledic letošnje suše ne bodo kaj prida omilile. V občini Ravne na Koroškem ocenjujep, da znaša škoda v kmetijstvu okoli 380 milijonov, v gozdarstvu pa dodatnih 80 milijonov. Občinski proračun je že interveniral z denarjem za regresiranje umetnih gnojil in nakup semen.
Citroen v Slovenj Gradcu
Avtomotor iz Celja oziroma njegova poslovna enota v Slovenj Gradcu je razšinla svojo dejavnost. Pred tednom dni so odprli salon avtomobilov Citroen in tako po te francoske konjičke poslej ne bo treba več v Celje, ljubljano, Maribor ali celo Koper.
Slovenj Gradec -regijsko središče
w:-x:x-xlx:x:x:x:x:::xWxw
V slovenskem tisku je bilo te dni mogoče prebrati, da je za koroško regijsko upravno središče po novi zakonodaji vendarle predviden Slovenj Gradef. Z občine Ravne na Koroškem so že protestirali.
- ^
Da je bilo trhlo ostrešje zvonika, kritina in ometi, najbrž ni treba posebej govoriti.
Pred dvema letoma so torej pod vodstvom agilnega župnika Raščana začeli cerkev obnavljati. Župnija si je nekaj denarja izposodila v mariborski škofiji in z delom nekaterih krajanov, zbranih v gradbenem odboru, so doslej obnovili ostrešje zvonika, namestili bakreno kritino, strelovod in vzidali polknicc. Prav tako so z jeklenim lokom zaščitili
gradbenega odbora Antona Hudupiska iz Podgore je odziv Hotuljcev soliden, denarja pa tudi iz tega vira ne bo dovolj. Stroški so namreč narastli zaradi zahtev zavoda za spomeniško varstvo. Vendar bi bila velika škoda, če bi zaradi finančne suše zašli v kompromise pri obnovi. Prav tako se ne bi smelo zgoditi, da bi okolica z mogočno lipo in turškimi šancami ostala neurejena. Zato gradbeni odbor ne bi smel ostati osamljen.
Marko Vrečič
Osamljene in izropane karavle
Nekdanja armada je imela v Mežiški dolini devet karavl v omnejnem pasu. Dobri dve leti po tem, kar na naših mejah ni več nobene vojske, je večina teh stražnic v kaj klavernem
stanju.
V upravljanje jih je prevzelo Karavla v Strojni ima Ministrstvo za obrambo, izjemno lepo lokacijo. Sledovi občina pa jih posreduje v nekdanje urejenosti zemljišča najem. Novi najemniki, kot je ob stavbi so še vidni, sicer pa
Planinski dom na Košenjaku
na primer Ministrstvo za šolstvo, ki je vzelo v najem karavlo v Strojni in na Sonjaku, za obnovo in vzdrževanje še niso utegnili poskrbeti.
Holmec. Še se vidijo posledice bitke. 10 --------------------------------
kot je bilo. Čelna stran karavle kaže globoke razjede od strelnega orožja, z razbitih oken pa malomarno visijo naoknice.
Krajevna skupnost Holmec je želela imeti karavlo zase, občina pa je ocenila, da bi bil to pravšen objekt za gostinsko turistično dejavnost. Se preden pa so interese uskladili, je prišel zahtevek za denacionalizacijo bivše lastnice zemljišča, ki je avstrijska državljanka. Tako je zdaj postopek za oddajo v najem ustavljen.
Boljšo usodo so doživele tri karavle, ki pa so jih sedanji najemniki dobili še od bivše armade. Tako v Lomu nad Mežico domujejo lovci, na Olševi Zavod za delovno usposabljanje mladine, v Topli pa gorski reševalci in Smučarski klub Črna. Najboljšo od vseh, v Koprivni, pa ima - nihče drug kot Sova.
Vsi objekti imajo do 200 kvadratnih metrov uporabne površine, starost pa je različna. Za neoddane Holmec, Reht, Terča in Peca je bilo sprva precej zanimanja, ko pa se je izkazalo, da je vandalizem opravil svoje - zdaj so namreč že povsem izropane in poškodovane, so namero opustili. Na občini tudi ni bilo mogoče izvedeti, kolikšna bi bila najemnina, ki bi jo od teh objektov pobiralo obrambno ministrstvo. Kaže, da se jih bo teže znebiti kot njenih nekdanjih uporabnikov. Ministrstvo za obrambo pa bi jih lahko vsaj zaščitilo, ko je bil za to še čas.
Edina, vsakomur dostopna karavla na Koroškem je na Košenjaku v Dravogradu, ki je ob koncu tedna odprta planincem.
Z. Strgar
zgradba propada. Več kot očitno je tudi, da so vanjo vdrli nepovabljeni.
Streljaj od impozantnega mejnega prehoda na Holmcu ki se ga po srditih bojih spominja vsak Korošec, je še vse luko
STARŠI!
jTRGOVSK^PODJETJEh SLOVENJ GRADEC
Za vaše znanja željne šolarje, so vam v BLAGOVNICI Mislinja - Trgovskega podjetja ŽILA SLOVENJ GRADEC, pripravili nadvse ugoden nakup zvezkov in ostalih šolskih potrebščin.
Vse šolske potrebščine lahko dobite na odloženo plačilo treh mesecev, oziroma na tri čeke.
Pa še cene:
□	60 listni zvezek formata A5 D 60 listni zvezek formata A4
□	šolske torbe že od
26,20 sit 89,30 sit 2.990,00 sit
Obiščite jih, zagotovo boste zadovoljni!
Slovenjgradčani in nekateri i/ okoliških krajev so si konec vročega poletja lahko spočili oči na brhkih dekletih i/ bivših republik Sovjetske /veze. V organizaciji hotela Kompas je tudi na Koroško prišel Miss topless show, ki je sicer gostil predvsem v letoviških krajih ob slovenskem pnmetju. Tekmovalke so imele kaj pokazati, zmagovalna trojica pa je bila tudi lepo nagrajena ( poleg aplavza publike) s praktičnimi darili.
V strokovni žiriji so sedeli Avstrijec, Ravenčan in Slovenjgradčan, najbolj realno pa je menda ocenjevala znana Ravenčanka. Naš urednik (v žiriji drugi z leve) nikakor ni hotel poseči po najvišjih ocenah, saj je celo prikupni blondinki dodelil le oceno štiri, kar je lepo razvidno tudi na fotografiji desno.
/.nameniti dravograjski direktor Anton Vrtič je v središču Dravograda posodobil letni vrt restavracije Na klancu. Priznati moramo, da so njegovi investicijski prijemi še vedno konkurenčni zasebnemu kapitalu, ki si tudi na Koroškem vse bolj utira pot v gostinsko - turistično dejavnost. Vrtičev vrt je eden redkih pri nas. v katerega so bila letos vložena družbena sredstva. V pričakovanju privatizacij se podobna podjetja nerada odločajo z.a takšen poseg.
Posebna novica
Glede na to, kako je sloviti sostar King, ki začasno živi v Mežici, pomagal pri zbiranju dokumentacije za njeno izgradnjo, bo po vsej verjetnosti omenjeni gospod upravitelj mežiške tržnice.
ILEGALEC
Znameniti novinar Ivan Praprotnik, avtor še bolj znamenitih koroških solzic, m opustil dela v rokometnem klubu Nova oprema, ampak deluje pritajeno v senci popularnejših, predsednika Beliša in seta strokovnega štaba Potuška. Dobrodušni Ivan se ob vprašanjih glede premiernega nastopa v Evropi skrivnostno smehlja, pri sebi pa bržkone razmišlja o preboju v drugo kolo.
/Foto bodica\
Ja, ja, je že tako: če v centru Mislinje najdete kontejner, v katerega ne odlagaj smeti, pa se je že dodobra napolnil z njimi. In če je za nameček v njem še ohišje nekdanjega "FICKA" z voznikom, je kar zvrha napolnjen!
Kdo mu |e pomagal?
O mežiškem rudniku in njegovem nekdanjem velikem vodji Dušanu Kitcku že dolgo nismo kaj zapisali. Kako tudi bi, saj sc o njem nič kaj ne sliši. Zato pa Mežičani še vedno ugibajo, kdo mu je pomagal pisati obsežno pismo svojemu nekdanjemu nadšefu Janezu Pačniku.
V soseski ima ljudi, ki bi mu lahko pomagali s svojim zgodovinskim spominom. V ulici faraonov pa največkrat omenjajo ime Draga Krištofa kot možnega pomočnika pri Kitckovem gladkem in lepem izražanju ter nabitosti s podatki.
IN PREPIHANE CVEKE
Ravenčanka Katja Hafner ni ogrela le obiskovalcev na letnem bazenu Mojca ob izboru Miss Koroške '93 in žirije, ki jo je izbrala za prvo spremljevalko, ampak očitno tudi bralce Prepiha. Na uredništvo so namreč deževala priporočila in želje, da objavimo njeno fotografijo.
Tukaj je - pa saj si punca zasluži publiciteto!
Cenjen gospod
V zaselku pod Gonjami na Prevaljah je gotovo najbolj eenjen gospod dr. Malic Tasič. Ljudje ga častijo in hvalijo občino kot nihče. Kako tudi ne bi, saj se bodo najbrž še to leto vozili po lepem asfaltu.
No, drugače pa je v zaselku ob Suhi na Ravnah, Brdinjah... in še kje.
NOGOMET IN LES Z ROKO VROKI
Miro Ankon - šef slovenjgraških nogometašev, je pod imenom Racionalles dobro štartal v tretji slovenski ligi. Po prvi osvojeni prvenstveni točki je bdo zaznati prešerno zadovoljstvo na obrazu slovenjgraškega nogometnega stratega, kljub temu da je v minulem poletju nepričakovano izgubil precej domačih igralcev. Vratar Ferdo Matevž je odšel v Avstrijo, brata Kotnik sta opustila treniranje, Marko Matevž in pomožni trener Marko Skopljakovič pa sta okrepila konkurenčno moštvo v Dravogradu.
Tapieeve ambicije ostajajo kljub temu visoke.
Po nekaj dneh naše negotovosti se je iz Sarajeva živa in zdrava vrnila Gina Kuserban, znana organizatorka nočnega programa v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu in soorganizatorka showa Miss topless. Podjetna Gina je tako dokazala, da njena hrabrost pri podiranju "malomeščanskih" barier ni slučajna. Gina napoveduje, da bo v prihodnje nočno življenje Slovenj Gradca še bolj atraktivno ter privlačno za domače in tuje obiskovalce.
NI LAHKO VODITI PODJETJA
ALI OBRTI BREZ RAČUNALNIŠKE IN
PROGRAMSKE OPREME.
SAOP D.O.O., CANKARJEVA 72, 65000 NOVA GORICA, TEL. 065 27760 - centrala, FAX: 065 24 078
TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE
Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo:
•	VSEH VRST PREHRAMBENIH IZDELKOV
•	ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE POJAČE
•	ČISTILA, PRALNE PRAŠKE, GALANTERIJO
Dejavnost opravljamo v Koroški regiji in izven
Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskih podjetjem in družbenih prehranam.
S U V < L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, (ax 42-264
Obiščite nočni klub hotela KOMPAS vsak dan med 22. in 03. uro (razen četrtka)
>	Zanimiv program
>	Bogata ponudba
>	Pridite in se prepričajte
lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
(§) lek d.d. Hptefairaa
tovarna farmacevtskih in Kemičnih izdelkov d. o. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517
--------- TURIZEM ---------
Slovenjegraški turizem
Tako pravi Danilo Jakoš, prvi človek turistične in gostinske ponudbe Slovenj Gradca, ki vključuje hotela Kompas in Pohorje, pizzerijo Turist in gostišče Dom. Direktor podjetja Kompas Hoteli Slovenj Gradec je na tem delovnem mestu leto dni in štiri mesece, pohvali pa se lahko z likvidnostjo svoje firme, predvsem pa z novostmi v turističnem utripu mesta miru. Vse skupaj še zdaleč ni blesteče, prav zato pa ima gospod Jakoš v rokavu še skrite adute, ki omogočajo razcvet turizma pri nas.
Danilo Jakoš:	'Do konca leta bo v
Slovenj Gradcu igralnica!"
• Gospod Jakoš, najbolj odmevna novost v vašem poslovanju je nedvomno nočni klub v hotelu Kompas, ki ponuja atraktiven erotični show program. Kakšne poslovne rezultate beležite s to dejavnostjo?
Poiem, ko smo izgubili stik / našimi gosti iz. Belgije in Nizozemske zaradi znanih političnih dogodkov, smo morali našo ponudbo za goste, ki jih imamo, popestriti. Odločili smo se za nočni klub, ki je začel delati letos februarja. Nedvomno je to prava stvar, saj smo s tem prišli do dodatnega denarja, do katerega sicer ne bi prišli, prav tako pa smo obogatili nočno življenje. Seveda tudi naši gostje ne hodijo spat prav hitro in jim naša ponudba v nočnem klubu pride prav."
•	Ali je s	tem	erotičnim
programom prišlo tudi do pojava organizirane prostitucije pri nas?
"O tem ste vi v vašem časopisu že nekaj pisali. Mi smo o tem veliko razmišljali, preden smo se začeli s tem ukvarjati. Slišali smo namreč, kaj se je dogajalo v podobnih klubih in zato smo bili zelo previdni. Povezali smo se z agencijo Video studio Bled, s katero imamo pogodbeni odnos. Ta agencija ureja kompletno dokumentacijo teh deklet, ki so nastanjena pri nas v hotelu. Njihovo delo, bivanje in gibanje v hotelu so pod strogim nadzorom.
Moram reči, da pri nas nimamo izkušenj s prostitucijo, saj se dekleta zavedajo, da bodo izgubila delo, če bodo prekršila pravila. Poskusi so bili, vendar smo to preprečili že na začetku, ko smo dve dekleti odslovili. V hotelu se nimamo namena ukvarjati s prostitucijo, dejstvo pa je, da bo slej ko prej to normalen pojav tudi pri nas."
•	Kakšna pa je sicer letos zasedenost hotela Kompas in kdo so vaši gostje?
"Govorim lahko o obdobju januar-junij letošnjega leta. Zasedenost je dokaj dobra, glede na to, da nismo uspeli privabiti naših nekdanjih gostov iz tujine. Kompas je bil zaseden več kot 40 odstotno, od tega je približno 40 odstotkov gostov poslovnežev, okrog 30 odstotkov predstavljajo gostje, ki bivajo pri nas prek aranžmajev (gre za izlete, ekskurzije...), ostali pa so prehodni gostje, ki v našem hotelu iščejo predvsem počitek.
Januarja smo nastanitveni del hotela Pohoije zaprli, ker tamkajšnja kakovost bivanja ni mogla zadovoljiti minimalne potrebe gostov. Prav tako je bilo vzdrževanje predrago, seveda pa razpolagamo z. zadostno kapaciteto v hotelu Kompas."
• Slišati je, da naj bi bila v Pohorju igralnica. Ste res delali. na tem oziroma ali je to uresničljivo?
Podjetje Kompas Hoteli Slovenj Gradec se v tem času pospešeno ukvarja z denacionalizacijo oz. privatizacijo objektov, kjer zdaj deluje. Tečejo pogajanja z lastniki zgradbe, v kateri domuje gostišče Dom, prav tako pa so zahtevek po denacionalizaciji vložili lastniki hotela Kompas oz. zgradbe, ki je prej stala na tem mestu. Slo je namreč za novogradnjo na prostoru, kjer je bil prej hotel Korotan.
"Zamisel o igralnici v Slovenj Gradcu je stara že dve leti in pol. Podjetje je dobilo dovoljenje od ministrstva za finance in ostalih ministrstev, ki dajejo soglasje za to dejavnost, da se odpre igralnica. Imeli smo intenzivne pogovore s Casinojem Ljubljana, žal pa je prišlo do spremembe v zakonih, spremenila se je tudi struktura igralništva pri nas. Toda kljub temu danes resno delamo na tem, našli smo zainteresiranega partnerja, seveda pa zdaj ne morem podrobneje govoriti o tem.
Lahko povem samo to, da imam v teh dneh sestanek in da bomo najverjetneje v
TURIZEM
prvi fazi do sredine septembra v hotelu Pohorje imeli igralne avtomate. Seveda pa vsi skupaj čakamo na nov zakon, ki bo prinesel bistvene novosti v igralništvu, sprejet pa naj bi bil konec septembra.
Da pa v Slovenj Gradcu še vedno ni vsaj mini casinoja, gre pripisati znanim aferam, ki so prispevale svoje. Prepričan sem, da bo do konca letošnjega leta v našem mestu igralnica, če le nc bo prišlo do kakšne konkurence na tem področju, kar pa je malo verjetno po pogovorih na občinski ravni."
•	Slovenjgradčani in ostali pa so
se lahko v letošnjem poletju zabavali na vrtu	hotela
Pohorje, kjer ste jim med drugim ponudili tudi glasbo v živo?
Z obiskom na našem vrtu smo zelo zadovoljni. V	ureditev	vrta	in
restavracijskega dela smo	vložili 2,8
milijona tolarjev lastnega denarja, brez kreditov, in to se nam je izplačalo. Obisk se je potrojil, bili pa smo tudi deležni pohval naših gostov. S poudarkom na glasbi, za katero smo menili, da ne sme biti narodno - zabavna, smo hoteli ljudem približati tisti melos s teras ob morju. Veliko ljudi mimreč ni odšlo na obalo, mi pa smo jim vsaj delno skušali zapolniti to vrzel.”
•	Greva na splošni problem našega turizma. Ta se izredno slabo propagira, znano pa je, da so turistične kapacitete v tujini izredno dobro marketinško pokrite. Kako deluje vaš marketing, vaša propagandna dejavnost?
Podjetje zaposluje 52 ljudi, največ pa jih ima izobrazno IV. stopnje, torej končano srednjo šolo. Poleg tega štipendirajo 6 bodočih kuharjev in natakarjev, omogočajo pa tudi opravljanje prakse študentom višje turistične šole, katerim naj hi kasneje ponudili tudi zaposlitev. Vsi zaposleni imajo omogočeno tudi permanentno izobraževanje v MIC-u
^(marketinški izobraževalni center). ^
Pri nas propagande praktično ni. Dokler smo mi spadali pod Kompas Jugoslavija, smo to imeli urejeno. Po razpadu tega smo bili v sklopu Kompas-turizem, ki je potem še naprej skrbel za marketing. Takrat smo svoje kapacitete prodajali agencijam kot so Kompas Continental, Generalturist, Astratours in podobni. Zdaj skrbi za stalne stike z agencijami, s katerimi sodelujemo, vodja izmene v recepciji.
Ključni problem je v tem, da se Slovenija ne predstavlja kot celota. To bo treba nujno storiti. To počne Madžarska, zdaj sc priključujeta Češka in Romunija in če bo šlo tako naprej, nas bodo vse te države močno prekašale. Dokler bomo posamezniki poskušali prodreti na tuje trge, ne bo uspeha. To pa zato, ker so vstopi v tuje kataloge tako dragi, da si jih posamezne enote ne morejo privoščiti.
Mi smo skupaj s šestnajstimi slovenskimi hoteli lani šli na nizozemsko tržišče. S sabo smo imeli kompjetno gradivo, propagandni material, ki pa je poseben problem, saj je zelo drag. Tiskanje
prospektov in drugega promocijskega materiala predstavlja takšen strošek, da ga posamezno podjetje enostavno ne premore. Če to ne bo na določeni kakovostni ravni in podprto s strani države, potem ne bo uspeha. Bled, ki predstavlja turistični biser naše države, sploh ni vključen v mednarodne turistične kataloge. Na Bledu je katastrofa in če se odgovorni ne bodo odločili o tem, ali bomo turistična država ali pa kaj drugega, bo tako tudi z ostalimi."
• Bržkone bo potrebno Slovenj Gradec in z njim Koroško bolj propagirati s skupnimi močmi, torej skupaj z občinami. Se vam zdi, da bi to izpadlo učinkovito?
"Pošteno je, da pohvalim odnos občine do nas. V vsakem primeru naletimo na razumevanje s strani občinskih ljudi. Mislim, da bi se morale med sabo povezati vse, dejavnosti, npr. muzej, galerija, turistična pisarna, gostinci, da bi skupaj nastopili in promovirali naše mesto, našo regijo. Pri tem moramo odmislisti občino. Upoštevati moramo stvari kot so sejem Prežema. Takšne in podobne aktivnosti je treba spraviti v širši prostor.
Mislim, da bo zdaj srečanje mest miru, kasneje bo olimpijada mladih, zatem srečanje književnikov, imamo športno letališče, ki se zelo močno razvija, in še cel kup stvari je, ki so del mesta. Slovenj Gradec je mesto miru in vsi bi lahko nastopali pod to znamko. Gostinci, trgovci, hotelirji in vsi ostali. Tako bi prišli do identitete, ki pa je zdaj nimamo."
Rok Tamše


Škofja Loka Kidričeva 58
k
JELOVICA
!el.:064/631-241
fax,;064/632-261

okna
senčila
vrata
mont. stene
stanovanjske
hlie
Wk
oolovtmkl
popuit
gatovlnikl
paputl
CCUSHI S€J€M+0^
\/ hali I
sejemski popust
sejemski popust

PREDSTAVNIŠTVO: RAVNE NA KOROŠKEM, Cečovje 5. tel.: 0602 / 20 175.
Delovni čas: od 8-15.30 vsak dani. in 3. sobota v mesecu od 8. do 12. ure

REPORTAŽA
KOROŠCI SO PREDSTAVLJALI SLOVENIJO NA DVEH ZNANIH MEDNARODNIH FESTIVALIH
$ HARMONIKO PO FRANCIH
Harmonikarski orkester KUD "Prežihov Voranc" Ravne na Koroškem je skupaj s folklorno skupino "Janko Živko" iz Poljčan in z znanima har-nikarjema - bratoma Jevšenak iz Ljubečne zastopal barve Slovenije na dveh znamenitih francoskih festivalih:	na 7.
mednarodnem folklornem fe-ivalu ”49 es FETES DE L’EDELWEISS" v mestu BOURG-SAINT-MAURICE v Savojskih Alpah in na 15. mednarodnem harmonikarsko-folklomem spektaklu
"FESTIVAL DE MONTGU-YON" v mestu MONTGUYON v departmaju Charente - Marti-me blizu Bordeauxa. Skupaj so nastopili km 29-krat in se na obeh festivalih uvrstili v sklepno prireditev.
BOURG-SAINT-MAURICE je prijazno alpsko mesto v departmaju La Savoie. Leži v naravnem kotlu, z vseh strani pa ga obdajajo visoki vrhovi Savojskih Alp. Pozorni gostitelji so nas nastanili v modernem alpskem hotelu Are 1600 v pogorju Peisey-Vallandry. Že njegovo ime pove, da so ga zgradili na zavidljivi višini 1600 metrov za potrebe zimskih olimpijskih iger. Dva hotela pa sta bila še nekaj više: Are 1800 in Are 2(X)0.Vsak od teh hotelov lahko sprejme več kot 2000 gostov. Priznati smo morali, da smo bili v objemu
čudovito lepega alpskega sveta. Če so se najvišji oblaki razgrnili, smo lahko videli tudi 4810 metrov visoki Mont Blanc.
Že prvi večer so se naši harmonikarji in poljčanska folklorna skupina s tremi godci predstavili gostom enega izmed teh hotelov s samostojnim večernim nastopom. Videti je bilo, da so bile naše viže in plesi domačinom in drugim turistom všeč, saj so naš program navdušeno sprejeli.
Na nastope pa smo se morali voziti od drugega dneva dalje 20 kilometrov daleč v dolino, kjer je ležalo mesto Bourg-Saint-Maurice. Tri dni so se morali Korošci in Štajerci, ki so v Franciji zastopali barve Republike Slovenije, tudi po trikrat na dan pošteno spotiti, da so Francozom pokazali in dokazali, kaj zmorejo.
Ritem folklornega festivala v tem lepem alpskem mestecu je bil, milo rečeno, nor. Vsak dan so nam prireditelji strogo začrtali po (približno takem) predpisanem vzorcu:	takoj po
zajtrku prevoz v dolino; vaja; po vaji dopoldanski nastop ali povorka (défilé) po mestu; po kosilu popoldanski nastop; po večerji pa večerni nastop v veliki dvorani. Nič čudnega torej, če je tretjega ali četrtega dne eden izmed utrujenih
harmonikarjev vprašal nekako tako:" Jaz bi rad samo to vedel, kdaj se bomo lahko vsaj malo naspali?"
V Bourg-Saint_Maunceu so poleg Slovenije nastopile še Armenija, Rusija, Španija, Nemčija, Škotska, Grčija, Italija, Maroko, Nikaragva, Švica in domačini Francozi.
Pet dni v mestecu Bourg -Saint - Maurice je hitro minilo in že smo morali na našo drugo postajo. Po lepih francoskih cestah smo obšli znana mesta Chambery, Lyon, St. Ettiene, Cleremont Ferand, Tulle,
Pcrigaux in končno prispeli v Montguyon v departmaju Charente - Maritime, kakih štirideset kilometrov vstran od znameniteva Bordeauxa.
Montguyon je sicer center kantona Montguyon. V tem
mestecu je bil mednarodni harmonikarsko-folklomi spektakel. Tu je bilo še za spoznanje težje. Ker je Montguyon tudi v primerjavi z našimi Ravnami na Koroškem zelo majhno mesto, saj šteje le okoli 1600 prebivalcev, so nas morali porazdeliti po drugih krajih v kantonu.
Slovence so dali v idilično mestece Saint Aigulin, ki je bilo spet vsaj 20 kilometrov oddaljeno od Montguyona. In spet so nam neumorni organizatorji festivala predpisali strog dnevni red. Po zajtrku pri družinah, kjer smo prespali, sta nas naša šoferja morala vsak dan vse pobrati in nas zapeljati v Montguyon, kjer je bil spet podoben razpored kot v Bourg -Saint-Maunceu.
Poseben dogodek za obiskovalce in tudi za nas je bila izvedba sklepne prireditve v Montguyonu. Tu so režiser, koreograf, glasbeni direktor in drugi sodelavci res prekosili sami sebe. V nekakšni pol naravni areni pod značilnimi razvalinami lepega montgu-yonskega gradu je bila tri večere zapored finalna prireditev festivala, na katero so se poleg Slovenije uvrstile še ekipe Turčije, Poljske, Romunije, Rusije in najboljši
harmonikarji - solisti iz Francije.
V štiriumem nočnem spektaklu so Francozi dokazali, da so mojstri režije in efektnega scenarija finalne prireditve, ki ji je sklepni bengalični ogenj v
Slovensko folkloro je zamenjala skupina "Janko Živko" iz Poljčan
18 -------------------------------------------------------------------—----- PREPIH
REPORTAŽA
zgodnjih jutranjih urah ob predvajanem šansonu "Norček” nepozabne francoske šanson-jerke Edit Piaf pričaral evforične in skoraj že nadnaravne vtise in občutke.
Po dvanajstih dneh smo sicer zelo utrujeni, toda vseeno zadovoljni in znotraj veliko
bolj bogati zapuščali naše zadnje festivalsko prizorišče. Izkoristili smo redko priložnost in se v zgodnjih jutranjih urah
za urico ustavili v romarskem Lurdu (Lourdes), obšli smo mesta Talouse, Carcasonne, Montpellier, Nymes, Arles, Marseille, skočili za hip še na Ažurno obalo (Toulon, Cannes), si v znameniti Nici (Nice) v večernih urah zmočili vsaj noge v toplem morju in ponoči
videli še kneževino Monaco. Ko smo končno prestopili francosko mejo, smo na italijanskih tleh že nekako laže
zadihali in še bolj zahrepeneli po objemu ljube slovenske pokrajine, ki smo ji za štirinajst dni obrnili hrbet.
Zdaj je vse že zgodovina; vsak udeleženec francoske turneje je v svoji podzavesti gotovo temeljito premlel vse dobre in tudi morebitne slabe plati našega druženja v Franciji.
Eno pa je treba reči takoj. V daljni Franciji (napravili smo prek 5000 kilometrov) je slovenska ekipa, četudi je bila sestavljena iz treh različnih skupin, živela, delala in se počutila kot ena sama velika družina. Zato gre gotovo največja zasluga gospodu Milanu Brecht, direktorju festivala "Zlata harmonika Ljubečna", ki je že prej v Sloveniji in zatem v Franciji vzorno in energično držal vse organizacijske niti trdno v rokah. Vsi udeleženci smo dolžni gospodu Breclu izreči
iskreno zahvalo za njegovo delo, zahvalo pa smo dolžni tudi umetniškima vodjema poljčanske in ravenske ekipe, gospodoma Branku Fuksu in Lojzetu Reberniku, še posebno pa našemu prevajalcu gospodu Samu Mežnarcu, brez katerega bi se naša ekipa v Franciji počutila precej klavrno.
Pohvaliti je treba tudi naše koroške grče, harmonikatje, ki so kljub temu, da niso več rosno mladi, kar korajžno vzdržali divji ritem obeh festivalov. V Franciji so Slovenijo predstavljali tile naši harmonikarji:
Lojze Rebernik, Jurij Breznik, Lenart Cigler, Adi Cigler, Andrej Hercog, Mihael Jamer, Peter Jamer, Bogdan Jehart, Edo Pečoler, Vili Podhraški, Alojz Štruc in Vinko Šuler.
Miroslav Osojnik
Harmonikarji KUD Prežihov Varane
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE \ OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM
PREMIJE ZA PR0ST0V0UN0 ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 1. julij- 30. september ZAVAROVALNI PAKET	letna premija SIT
Območna enota RAVNE NA KOROŠKEM
Ob suhi 11/b, 0602 / 22 461 Izpostave:
MOZIRJE 063/831 840 Na Trgu 10
RADLJE 0602/71 120 Mariborska c.37 SLOVENJ G.0602/41 441 Kopališka ul. 27 VELENJE 063/851 987 Efenkova 61
1 POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (PZZ)*	14.400,00	:
2 ZDRAVSTVENA VARNOST celota (ZVC)	14.100,00	/L/:;;-':/V
3 ZDRAVSTVENA VARNOST kurativa (ZVK)	3.420,00	
4 VEUKO TVEGANJE (VT)	6.000,00	
5 POŠKODBA (P)	4.440,00	
6 ZOBOZDRAVSTVO celota (ZOB)	3.660,00	
a) ZOBOZDRAVSTVO - ZDRAVLJENJE (ZZ)	1.020,00	X; . ; ; .
b) ZOBOZDRAVSTVO - PROTETIKA (ZP)	6.120,00	
7 ZDRAVILA (Z)	1.860,00	X
8 NADSTANDARD (NAD)	16.380,00	
9 POMOČ NA DOMU (PND)	31.920,00	|
- POMOČ NA DOMU + TELEFON (PND-T)	38.280,00	
10 ZOBNA PROTETIKA - celota (ZPC)	34.500,00	
11 ODDIH A (ODA)	46.740,00	
ODDIH B (ODB)	20.040,00	:
12 VOZ - CELOTA	103.680,00	
13 VOZ -O-S-B	76.920,00	■
14 VOZ - ZOBOZDRAVSTVO	10.380,00	..
* S PAKETOM "POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE"	SO POKRITA VSA	
DOPLAČILA, KAR POMENI, DA SO TU ZAJETI ŽE VSI PAKETI OD TČ. 2 DO VKLJUČNO		: ||i
TČ. 7.		
PREMIJE SE LAHKO PLAČUJEJO TUDI V POLLETNIH, ČETRTLETNIH ALI MESEČNIH		
OBROKIH.	J J	
ŠPORT
Nogometni klub Dravograd
Nogometaši Dravograda so lansko sezono izpadli iz enotne druge državne lige. S tem so ostali v globoki senci prevaljskega nogometnega burna in vse kazalo, klubu grozi še nadaljnja pot navzdol, saj je izpad iz druge lige pomenil velik neuspeh za abmiciozne Dravograjčane. V tem težavnem obdobju pa se je za klub ob Dravi potegnil Dušan Kudrnovsky, ki je sicer tudi župan Dravograda, in postavil nove temelje v organizaciji in delovanju kluba.
Lanska sezona je zapravljena, v letošnji pa bodo dravograjski nogometaši igrali v tretji ligi -vzhod, kjer jim bo eden izmed
katerim zdaj omogočamo malo boljše pogoje za spremljanje tekem. Zdaj imamo na razpolago štiristo sedišč na
V klubu ne težijo h generalnemu pokrovitelju, katerega ime bi nosili. 0 tem Dušan Kudrnovsky pravi :''Seveda
Predsednik Kudrnovsky ima tako argument več, ko zagovaija delo na dolge proge, ki mora dati določene rezultate. Kako pa
KUDRNOVSKY NA ČELU NOGOMETNE OBČINE
konkurentov tudi slovenjgraški Racionalles. Dušan Kudrnovsky,
ki je postal novi predsednik kluba ( prej je to funkcijo opravljal Željko Kljajič), je postavil novo strategijo dela od najmlajših kategorij naprej in v administraciji kluba.
"Treba je bilo enostavno presekati način dela, ki je vladal prej. Skupaj s štiričlanskim izvršnim odborom, ki ga poleg mene sestavljajo še podpredsednik kluba Vinko Krajnc, Anton Vrtič in Avtust Črešnik, sem se odločil za novo politiko, ki ima po mojem prepričanju zdravo osnovo. Odslej bomo dali poudarek na vzgoji lastnega kadra, sedanjo prvo moštvo pa bo za svoje rezultate primerno nagrajeno po novem pravilniku.
Kup malenkosti obstaja, ki jih igralci prej niso bili deležni, da bi lahko bili povsem zadovoljni in zadosti motivirani za dobro igro in popolno angažiranost. Mi se trudimo, da to po potrebi spremenimo, saj
lahko prav zadovoljen igralec da največ. Danes imamo v klubu razčiščene odnose, nikomur nič ne dolgujemo in to je že dobra osnova za pričakovane rezultate.
Naš cilj je seveda, da se vrnemo v drugo ligo, nikakor pa ne za vsako ceno. Pričakujemo, da nas bodo na tej poti podprli naši navijači,
\ mcaK V tej po
improvizirani tribuni, kjer so bila prej samo stojišča. Kapaciteta cele tribune pa je približno tisoč ljudi," je povedal Kudrnovsky.
In kakšno moštvo bodo v
smo pripravljeni sodelovati z vsakim, ki bi videl svoj interes v našem klubu. Toda moje mnenje je, da je bolje, če sodelujemo pod imenom Dravograd, saj s tem vključujemo v svoje delo in
pravzaprav uspeva enemu človeku opravljati funkcijo župana, predsednika kluba, povrh tega pa biti še zasebnik?
"Obremenjenost je vsekakor velika, k reorganzaciji nogometnega kluba pa sem
JVK Dravograd 1993/94 - član tretje lige - vzhod
letošnjem prvenstvu gledali Dravograjčani? Od igralcev, ki lani niso uspeli obdržati drugoligaški status, sta odšla Vavče (v Fužinar) in Pokeržnik (v Avstrijo). V moštvo so prišli Matavž (iz Slovenj Gradca), Kurteši (iz makedonskega Tetova), Martini (iz Radelj) in Mori ( na novo registriran). Poleg tega je trener Ivi Kokol dobil novega pomočnika v Marku Skopijakoviču. ki je prišel iz Slovenj Gradca. Tehnični vodja moštva je Andej Salčnik.
rezultate celo občino. Ena izmed možnosti za afirmacijo naše občine je tudi nogomet."
Bržkone bodo Dravograjčani hoteli in znali podpreti zdravo organiziran klub, v katerem med drugim po novem deluje tudi svet staršev, kr sodelujejo pri delu z mlajšimi kategorijami. Da je zanimanje za nogomet v obdravski občini zares veliko, pove podatek, da je v tej sezoni začelo s treningi več kot sto pionirjev, ki so razdeljeni v A m B selekcijo.
pristopil zato, ker le nosi ime Dravograd in mi ni vseeno, kaj se z njim dogaja. Glede na svojo funkcijo, ki jo imam v občinskem sistemu, čutim dolžnost za opravljanje tega dela. Po začrtanem delu, ko smo nekaj že naredili, mislim, da ne bi smeli imeti večjih težav, seveda pa bodo o končnem rezultatu odločali predvsem igralci, v katere imam polno zaupanje, " je na koncu pogovora povedal Dušan Kudrnovsky.
----------- ŠPORT ------
im ra ianca
Navdušeni inculici pikada, ki so zbrani v Dart klubu Janca, domujejo na Robin dvoru v Dravogradu. Svoje prostore imajo v bistroju Janca, katerega lastnica Marjana Haložan je "krivec" (seveda skupaj / ostalimi ljubitelji darla) za ustanovitev kluba. Marjana je najela aparat pri podjetju Dco igra i/ Maribora, ta pa je privabil vse zainteresirane, da pričnejo s svojo kariero v dartu.
Klub je bil registriran lani marca, danes pa že šteje 40 članov (od tega 7 žensk). Najmlajši član kluba je 15 letni Simon Haložan, najstarejši pa 65-letni Lojze Ceru. Zanimivo je, da za Janco mečejo tudi štirje Slovenjgradčani in tri Vuzeničanke. Tako je njihova družba res pestra.
Predsednik kluba Karli (irašič, ki je zraven že od vsega začetka, se je izkazal tudi z izdelavo povečanega pikada, ki kot svetilka visi v bistroju Janca. Se enega, manjšega, pa je izdelal njihov tekmovalec Peter Mongus. Sicer se v klubu trenutno največ ubadajo s slabimi odnosi z ZDISAS (Zveza društev igralcev na športnih aparatih Slovenije), ki jim letos ni dovolila nastopa na državnem prvenstvu na Ptuju. Zveza jih namreč ni sprejela pod svoje okrilje, ker klub ni kupil oziroma najel športnega aparata pri njih. Ta njihova samovolja je bila deležna tcmcliitcjše analize v časopisu Kaj. V klubu upajo, da bo te samovolje osrednje organizacije kmalu konec, saj imajo sami v najemu testiran aparat, ki zadovoljuje vse postavljene kriterije. Svojo pritižbo so že poslali na naslov ZDISAS, še vedno pa čakajo na odgovor.
Sicer pa so tekmovalci Jance v kratkem času dosegli nekaj izvrstnih rezultatov.
Podpredsednik	Slavko
Haložan se malce boji, da so bili v tem kratkem obdobju celo preveč uspešni. Rebeka Špiljak je na lanskem državnem prvenstvu osvojila 2. mesto in s tem pridobila pravico do nastopa na Evropskem prvenstvu v Angliji. Tam je zasedla odlično 7. mesto in to potem, ko je klub deloval šele nekaj mesecev.
Na že omenjenem državnem prvenstvu v Sežani je bila Jožica Vačovnik četrta. Na letošnjem prvem koroškem prvenstvu je bil Zvonko Krivec prvi, Slavko Segovc drugi in Janez Sekolovik četrti.
Prav zaradi težav z domačo zvezo so metalci pikada iz Jance prisotni na tumiijih v sosednji Avstriji. V Lipnici je Zvonko Krivec osvojil četrto
mesto, v Neuhaucu pa je bil prvi dan tretji, drugi dan tekmovanja pa četrti. Na tem drugem tekmovanju je sodelovala tudi Slovenj-gradčanka Klavdija Blažek, ki je bila med ženskami prva, v moški konkurenci pa sedma.
Sploh se lahko v Dart klubu Janca pohvalijo z vzorno organiziranostjo. Vsi člani imajo enotne trenirke in majice, vsak mesec pa dobi vsak član tudi 300 žetonov za treninge. Do sedaj so osvojili 7 pokalov, v bistroju pa imajo razstavljenih še 6 medalj in nekaj priznanj od tridesetih. S preostalimi enajstimi koroškimi dart klubi, ki pa še niso vsi registrirani, načrtujejo organiziranje koroške zveze, to leto pa že prvič poteka ligaško tekmovanje naše regije. Poleti so bili na tumiiju Alpe - Adria v Volkermarktu v sosednji Avstriji, kjer so prav tako dosegli zavidljive uspehe.
Rok Tamše
GLOSIRANA ČRNA KRONIKA
MLADOST M KRIVIH POTEH
Ker v teh poletnih mesecih v koroški črni kroniki ali v policijskih zapisnikih prevladujejo zlasti prometne nesreče, je najprej treba reči nekaj v tej zvezi. Vemo, da je vzrok za precejšnje število tovrstnih nezgod tako imenovani človeški faktor ali preprosteje povedano: človek. Pa vendar ne gre zanemariti tudi naših neprimernih cest.. Ena izmed njih je vsekakor tista, ki pelje iz Kotelj do Slovenj Gradca, mimo Dulerja. To je povezava, ki so jo za tedaj sorazmerno majhen denar zgradili pripradniki jugo vojske. Ni treba biti strokovnjak in na to so mnogi opozarjali že ob njeni otvoritvi - da ugotoviš mnoge pasti na tej cesti. Zlasti nevarni so ovinki, ki so skorajda praviloma speljani brez pravega nagiba. Še več, če se izrazim po šofersko: nosijo ven -torej v jarek ali usek. To potrjujejo tudi nekatere prometne nesreče, ki so se pripetile v zadnjih tednih. In kaj narediti?
Seveda zdaj ni ne denarja ne drugih možnosti, da bi cesto popravili ali na novo zgradili. Zato bo treba pač na njej uvesti splošno omejitev hitrosti. Kolikšna naj bo, pa naj izračunajo strokovnjaki. Zdaj je to bržkone prava dirkalnica.
Požari
gore tistega, kar se dogaja na naši tako imenovani zeleni meji.
Čeprav je zadnje deževje nekoliko zmanjšalo nevarnost požarov v naravi, pa previdnost še vedno ni odveč. Požar namreč ni vedno povezan zgolj s sušo. Kar dva primera sta bila v zadnjih tednih na Koroškem, kjer je do požara in precejšnje škode pnšlo zaradi neprevidne igre otrok. V enem primeru - v Radljah ob Dravi je na pnmer več kot dan po otroški igri in peki krompirja zagorela brunanca, škoda pa znaša več kot 300.000 tolarjev. Seveda pa je bilo tudi nekaj požarov zaradi strele.
* Mladost na krivih poteh
2e večkrat sem v tej svoji rubriki pisal o različnih rekordih. Najpogosteje so šoferji tisti, ki so na tapeti. Govora pa je seveda o alkoholu in promilih. Tokrat pa moram omeniti še enega rekorderja, ki pa - žal - opozarja na nek družbeni pojav, na katerega ne moremo bit ponosni. Gre za otoški kriminal. V minulem obdobju je koroška policija odknla otoka -razumljivo je, da ne moremo objavit nit njegovih inicialk - ki je samo v nekaj tednih odpravil kar 46 tatvin in pri tem "zaslužil" okoli 66.000 tolarjev. To pa je pojav, nad katenm bi se morali zamislit, še zlast, če upoštevamo, da ne gre za osamljen primer
Naj ob koncu tega dela črne kronike navedem še, da je koroškim policistom uspelo odkrit tudi tihotapce ukradenih osebnih avtomobilov iz Avstrije v Slovenip. To pa je najbrž le vrh ledene
88 Šrafciger
I.B. iz Bukovske vasi je utemljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim predmetom. Pred picerijo v Šentjanžu je namreč z izvijačem (šrafcigerjem) grozil M.R. Poleg običajnega postopka pred sodnikom za prekrške se lahko I.B. obeta tudi zasebna tožba gospe Pizze, ki se je je osumljeni bojda nameraval btt kar z izvijačem, čeprav v tem lokalu povsem normalno postežejo z nožem in vilico.
V Hudem Kotu je spet hudo. Tokrat je NN udaril po dveh ubogih jelkah, ki so v naših gozdovih že tako ali tako precej redke. Protpravno si je tako pridobil 7.5 kubika lesa in GG Maribor oškodoval za okoli 45 tisoč tolarjev. Jelke naj se torej v bodoče temu gozdu izogibajo.
Človek lahko vrta m vrta in vrta, da bi si izmislil kakšno novo goljufijo. M.K. s Sel se je zadeve loti na lažjem koncu. Goljufijo je storil kar z vrtalnim stojem, da mu ne bi bilo treba preveč vrtat po možganih. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja goljufije. Za okoli 10.000 tolarjev je prodal vrtalni stoj, ki ni bil njegova last.
Tudi v manjših bančnih poslovalnicah ne morejo več brez sodobnega poslovanja. Tako je nekdo v agenciji LB v Mislinji vnovčil ponarejeni bankovec za 100.000 italijanskih lir Morda pa bomo že kmalu v kakšnem pogrošnem slovenskem časopisu lahko prebrali takšen naslov: Črni tg v Mislinjskem
jarku. Ali morebit celo: Italijani okupirali Mislinjo...
Če bo T.B. iz Mežice morda dobil vrnjeno svoje kolo z motorjem ali moped APN 4 bo najbrž še posebej vesel. Pokvarjenega ga je namreč pnslonil ob plot - zmikavt pa ga je odpeljal. T.B. zdaj globoko upa, da je dejanje storil kakšen popoldanski obrtnik mehanik, ki mu bo moped -seveda popravljen - vrnil. Lastnik je pripravljen celo plačat popravilo.
» Divje v domačem
P.R. iz Vuhreda je utemeljeno osumljen nezakonitega lova. Na srečo brez "smrtnih žrtev"! Na polju je namreč uliovil dva mlada divja prašiča m ju doma gojil. Njuja vrednost je okoli 40.000 . tolarjev, zdaj pa ju je že izročil lovcem. ! Podobno dejanje je storil tudi R.S., ki j pa je imel manj lovske sreče, saj je ujel le enega divjega prašička in ga prav tako gojil doma. Tudi on ga je izročil lovcem Iz policijskega zapisnika pa ni razvidno, kaj bodo s prašiči storili lovci! Najbrž jih bodo gojili v domačem lovišču. Tako ali tako se ve, kje bodo najbrž končali! Ob tem še obvestlo: divje živali doma gojit jes togo prepovedano, pa četudi iz povsem "samaritanskih" nagibov. Svojevrstna "svata" sta bila M.K. in M.J., ki naj bi bila v noči na 22.8. iz gasilskega doma v enem izmed koroških krajev odnesla zaboj piva in 6 steklenic vina. Svata zato, ker je bila v gasilskem domu gostja. No, nočna gosta sta najbrž hotela zgolj izreči sožalje ženinu, saj sta vino takoj popila, pivo pa sta pustla. Za intermezzo pa tale cvetka iz policijskega zapisnika. V poročilu o neki prometni nesreči je bito glede ponesrečenca dobesedno zapisano (citram) ''.... od zdravnikov je bil obdelan ." (konec alata). "No, zdaj imamo črno na belem, da so zdravniki pravzaprav rokodelci!", bi to komentral moj prijatelj Miran. " Sicer pa: "Operaaja uspela - pacient umrl!", bi ga najbrž bito še slišat.
* K maši
Neznani storilec je v avgustu ob nepravem času prišel k "maši" v cerkev
Svete Barbare na Legnu pn Slovenj Gradcu. Odnesel je več predmetov. Kaže, da satorilec ne pozna dovolj dobro božjih zapovedi, ki pravijo tudi “ne kradi" in je to storil celo v svetem hramu. Bržkone ga zato prava "maša" še čaka! Na božjo prizanesljvost lahko morda še računa, na sodnikovo pa nikakor ne! Strašansko pomanjkanje vitaminov je moral občutt NN. Če bi ne bilo tako, bi lahko odšel na tržnico in si kupil kakšen kilogram svežega sadja. Ne on ne! Na tržnico je šel zunaj njenega delovnega časa, razbil steklo na kiosku in si prisvojil kar 30 kilogramov nektarin in 20 kg. sliv. Lastnika je oškodoval za dobrih 10.000 tolarjev, škode pa povzročil za 30.000 tolarjev. Do vitaminov bi po običajni pot lahko prišel ceneje! I G. s Prevalj pa je osumljen, da je izkoristil nepazljivost urarja A R. in mu ukredel uro vredno več kot 7000 tolarjev. Bojda namerava I.G. postreči sodniku s tole zgodbo: "Bil je tako lep dan in ura v izložbi je tako lepo "šla". Pa sem pomislil, zakaj bi midva ne šla skupaj!" Če mu bo sodnik verjel, bo najbrž odvisno od tega, kakšno uro nosi in kako mu "gre". Še ena o prašičih, tokrat povezanih z goljufijo. S.G. je utemeljno osumljen tega dejanja. Že aprila naj bi bil namreč svojemu sosedu obljubil, da mu bo iz Pomurja pripeljal 4 prašiče. Sosed R.S. mu je dal 500 DEM m 1000 ATS predujma. Seveda že sklepate, da ni bito ne prašičev ne denarja. Kadija bi v tem primeru lahko dosegel poravnavo, če bi na primer predlagal da S.G. sosedu namesto prašičev dostavi ustrezno količino klobas.
» Divji zahod
S področja javnega reda in mini prihaja osrednji dogodek tokrat z Raven na Koroškem. Tam so v noči na 14.8. imeli pravi “divji zahod". Uro po polnoči je skupina motonstov namreč krepko kalila nočni mir. Pri tem jih je podžigalo okoli 70 ljudi. Policija je morala posredovat s solzilcem in gumijevkami. Če imajo na Ravnah že Califomijo, potem upajmo, da ne bodo kmalu imeli še kakšen "dvoboj pn OK Coralu"!
T.l.
Čečovje 5, 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 / 20 165, Fax.: 0602 /21 076
PROIZVODNJA ŠPORTNE OPREME STORITVE UVOZA IN IZVOZA, TER POSREDOVANJE PRI STIKIH S TUJIMI PARTNERJI GROSISTIČNA PRODAJA IZDELKOV FIRM
>	SAKU RA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program)
>	CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov)
>	LOGOS, (pisala)
PRODAJA LESENIH IN PLASTIČNIH BARVIC, RADIRK TER ŠOLSKIH, PISARNIŠKIH DARILNIH IZDELKOV IZ RECIKLAŽNEGA PAPIRJA.
Ufaj nase geslo "MI PIŠEMO % VAMI” postane Indi vaše.
GALERIJA
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
iiTAYCLÌCTri* li iluli lufcr-
TO JE
ŠPORTNA REVIJA
EKIPA
IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKUI
Nagrajenci iz križanke št. 13/93:
Kosilo za dve osebi: Jože Kobovc, Meža 47, Dravograd
Večerja za dve osebi: Jožica Nagernik, Leska 10, Mežica
Domač narezek: Elza Srebre, Rudarjevo 28, Črna Nagrade podarja Gostilna Bučinek iz Vodriž.
#0
::::::::::::::

Ipii
Siiwi
iir;
mm


#

MIERX

Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK Dravograd
vam priporoča obisk
SALONA GALANTERIJE ZA INTIMNO NEGO - SEX SFIORA
Presenetila vas bo i/jemno pestra ponudba izdelkov za vafie dobro počutje in sprostitev, ter ; velika izbira intimnega perila, primernega tudi za darila.
zavarovalnica triglav
d.o.o.
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
623X0 Sloveni Gradec, Vorančev trg 2,
Tel.: 0602/41 X42. Fax: 41 X40 '
PREDSTAVNIŠTVA
Radlje ob Dravi, Mariboska X,
Tel.: 0602 / 73 024, fax: 73 026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12,
Tel.: 0602 / 23 65X, Fax: 23 769
Hodimo vam vse vrste zavarovanj ter takojšnjo poravnavo nastaBh škod
OBISKALI VAS BODO
TUDI NASI zastopniki
oblazini enega pohištva in ugodni prodajni pogoji!
O 20 % popust ob
gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero V lastnih prodajnih enotah
Novi: opremE
SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO
Stari tre 304	Regcrške košeniee 65a
V 061 )2 44 185, 41 144	()68 21 674
V ČASU 26. MEDNARODNEGA OBRTNEGA SEJMA V CELJU;
OD 10.09.1993 DO 18.10.1993, VAM NUDIMO PRI PROIZVODIH NOVE OPREME 25% POPUST
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stan Trg 304 Telefon (0602) 42 OSI; telefaks 42 153