Telefon št. 119
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1-25 Din.
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sj>rejemajo.
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno : v Ljubljani m po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 Din, za inozemstvo mesečno 32* Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1’ Din. Malih oglasov brskega značaja stane beseda V— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 39.
V Ljubljani, sreda 17. februarja 1926.
Leto I.
Proti rudarski redukciji. — Kazen za pridnost.
Krivcu« in neutemeljene redukcije rudarskega delavstva v revirjih Trboveljske ipremogokopme druž-;be ®o povzročile med rudarskim ipro-ietarijatom največje pa upravičeno razburjenje. Vsaj so se izvršile redukcije v pretežnem delu le pri starejših delavcih, pri družinskih očetih. Zato je 'beda nepopisna in to stanje nujno1 zahteva takojšnjo intervencijo merodajnih oblaste v.
Neupravičene in neutemeljene so izvršene redukcije. Trboveljska premogoikopna družba ne more navesti za svoje početje nobenega, pa prav nobenega opravičila. Ona pravi, da je občutiti zastoj v oddaji premoga, da je tržišče s premogom zadostno preskrbljeno in je zato zmanjšanje produkcije predpogoj uspešnemu in rentabilnemu . poslovanju.
Na eno pa pozablja Trboveljska promogokopina družba, pri kateri odločajo o usodi domačega rudarskega delavstva čifutski eksploa-terji in špekulanti. Visoke, oderuške premogovne cene v znatni meri zavirajo obratovanje ostale industrije in ravno visoke, v današnjih razmerah nezmagljive cone so eden glavnih vzrokov za sedanjo industrijsko krizo.
In, pri vprašanju znižanja premogovnih cen je treba začeti debato tudi takrat, kadar ibodo enketirali o redukciji rudarskega delavstva.
Znižanje premogovnih cen jo nujno in je imožno. Natipanost na premogovnem trgu je posledica zvišane produkcije v rudarskih revirjih. Takoj pa je treba povdariti in pribiti: produkcija se je sicer zvišala, povečala, toda izato ni družba najela niti enega delavca več. Režija, produkcijski stroški so ostali tudi ob zvišani produkciji enaki, da. celo manjši in zato je imela Trboveljska premogokopna družba od tega le večji dobiček. Produkcijske 'stroške je lahko razdelila družba .na večjo produkcijo, pri tem pa .vzdržala vsled popolne svobode in ob absolutni pasivnosti državne uprave na prejšnji večini.
To dejstvo, ki ga tudi Trboveljska premogokopna. družba utajiti ne more zadošča za ugotovitev: preveč pridno so kopali rudarji, zato so kopičili špekulanti dobičke, sedaj .pa mečejo ti ljudje rudarje na cesto, v bedo. —
Mesto, da bi Trboveljska premo-gokopiia družba rešila vprašanje znižanja premogokopnih cen, hoče raj© zadržati' produkcijo premoga, zato pa rčdutirati stare rudarske delavce.
Tako pa družba^ne smo nekaznovano postopati. Ko ‘bodo epkotirali pri velikem županu in bo družba dokazovala nujnost redukcije, naj jo vpraša gospod veliki župan če je že pozabila na nezasluženo naklonjenost svoječasne deželne vlade. Takrat je deželna vlada dovolila Trboveljski premogokopni družbi iadatno zvišanje premogovnih cen, da je izvršila s tekočimi dohod ki investicijo v Rajhenlburgu, Hudi jami, Trbovljah in drugod. Danes pa hoče družba v polnem in neokrnjenem obsegu pobasati obresti teh investicij v svoj žep. Dasi so zgradili — kakor rečeno to rudnike s tistimi sredstvi, ki so jih sproti izželi iz ikonsumenta.
Sporazum ali kapitulacija Radiča pred režimom.
Belgrad, 17. felbr. Včeraj je bila
odgodena seja narodne skupščine in je imel sej-o radikalni klub, na kateri jo Pašič predložil z Radičevci sklenjeni sporazum’ ki je bil sklenjen dne 16. julija 1925. Prepis sporazuma je predsednik radikalov popoldan izročil tudi časnikarjem, kar vpliva v radičevskih krogih jako neugodno, ker znati sporazum popolno kapitulacijo Radiča v dotedanji politiki napram državi.
Sporazum obsega bistveno ta-le
dejstva:	. .. or
Na sestanku dne 2. julija 192o sta obe stranki z zadovoljstvom ugotovili, da ise popolnoma strinjata glede oisnove države SHS in da so izjave radičevcev v narodni skupščini dne 27. marca rezultat evolucije v politiki radičevcev, ker je ta stranka priznala edinstvo države, dinastijo Karadžordževičev, kolikor ima zaslug za združitev 'SHS, in uistavo na temelju katere je za celo državo en parlament.
To stališče, do katerega je prišlo po evoluciji pri radičevcih, je odločilnega pomena, 'ker predstavljajo radičevci ogromno večino Hrvatov, katerim se pridružijo tudi druge
stranke, in se bo omogočilo s tem, da ise bo sedanjo politiko izvajalo na podlagi ustave, to je načel radikalne stranke in v hrambo proti sovražnikom državnega edinstva.
Pogodba izraža željo, da sestavi Pašič skupno vlado, ki naj izvede ustavo brez vsakršne izjeme v celi kraljevini. Svoboda se no l>o omejevala' iza poštene ljudi, uvede se resna kontrola nad državnimi nameščenci in izvede čim rigorozneje šte-denjo v državnem gospodarstvu.
Sprejeti se morajo zakonski načrti o tisku, proračunu, o sodiščih, o invalidih in o pouku v ljudskih šolah; dalje zakon o občinah, skleniti obsežna redukcija državnih nameščencev ter razni drugi zakoni.
Zananja politika se ne izpremeni, neoziraje se na velike žrtve za vojaško moč, ker vojaška moč jamči za varnost od zunaj.
Radikali so sicer zahtevali sodelovanje samostojnih demokratov, ki so ga radičevci odklonili.
Soprazum so podpisali: M. N. Trifkovič, M. S. Gjuričič, Pavle Radič, dr. B. Šuperina, Ljubo Zivkovič, dr. Nikola Nikič.
Brezupni Briarcdov položaj.
Pariz, 17. febr. Ministrski predsednik je do dobra, spoznal škodo, ki jo 'bo nujno utrpel vsled tega, 'ker je razbit kartel. Ta uispeh je bil le 'navidezen in večina, iki je onemogočila in izjalovila zahtevo opozicije, la se s strožjimi merami uveljavi in izvede direktno obdavčenje _ prebivalstva, se ravno tako krčevito brani odgovornosti pri izglasovanju indirektnih davkov. Talko je tekom zadnjih sej parlament odklonil zvišanje tobačnih cen, dalje zvišanje doklad na sol, kavo in sladkor.
Vsled tega manjkajo Briaudu in finančnemu ministru Doumerju še tri milijarde, da upostavi ravnotežju v francoskem proračunu.
Pariz, 17. febr. V težavnem položaju francoskega gospodarstva je iskati možnost, da je bil znova izvoljen francoski Mussolini Tar-dieu. Ta okoinost je seveda znatno ■poostrila celotni položaj in prihodnje tedne pričakuje politična javnost najhujših spopadov med desničarskimi 'Strankami in opozicijo.
Zasedanje češkoslovaškega parlamenta.
Praga, 17. febr. Po dolgem oklevanju vladne večine so vendar sklicali zasedanje češkoslovaškega parlamenta. Vsa javnost z nervozno napetostjo pričakuje poteka. Za prvo sejo pričakujejo v parlamentu velikih kravalov. Jezikovna naredba, ki jo je nedavno izdala vladna večina, bo združila celotno opozicijo in ta bo zahtevala, da se o vloženih zadevnih interpelacijah razpravlja že na
prvi seji. Vladna večina bo predložila parlamentu v razpravo najpreje uradniški zakon, ki predvideva tudi regulacijo službenih prejemkov, za tem pa bi parlament takoj razpravljal o načinu kritja z uradniškim zakonom združenih izdatkov. Vladna večina bi le težko obvladala situacijo in po sedanjih prilikah sodeč ni izključeno, da bo koalicija vsled notranjih nasprotstev razpadla.
Nova odkritja v falzifikatorski aferi.
Budimpešta, 17. febr. Vse Be-thlenove akcije zadnjih dni istreme za tem, da razčisti afero najkasneje do prihodnjega zasedanja Z veze narodov. Na tem zasedanju se mora namreč rešiti vprašanje mednarodne kontrole nad Madžarsko in tak sklep bi seveda pomenil za Madžarsko obenem trudi, da je Zveza naro-
dov opustila vsakršno zahtevo po razčiščenju afere na zasedanju samem.
Kljub tej nameri in dasi je preiskovalna komisija v permanenci, se dnevno širi obseg preiskave. Senzacijo je vzbudil sedaj zopet članek, ki ga je objavit v nekem legitiani-istienem časopisu grof Kmerih Ka-
Lo zaradi neokrnjenega dobička čifutake špeku la niške in brezsrčno gospode mora stradati danes preko o00 družin. In nikogar ni, 'ki bi napravil temu početju konec. Trplje-'nje^ rudarjev in rudarskih 'družin kriči po energičnem odporu celokupne javnosti. Zaklade naše zemlje izkorišča tujec, žanje svoj dobiček, izato pa upropašča delavska življenja in delavske družine.
Boj proti draginji, boj proti izkoriščanju in oderuštvu mora ravno pri Trboveljski družbi zasaditi naj-
preje^ svojo neizprosno in nepodkupljivo lopato. Domače rudarsko delavstvo mora dobiti zaslužka in mora imeti 'zaslužno možnost. Jalov je izgovor o prenapolnjenem trgu. Znižajte cene, potem pa bo ezvišani produkciji sledil tudi povečani in pojačani komzum.
Radovedni smo le, če bo Zveza industrijcev znala uveljaviti v tem boju interese domače industrije proti vise ostalo uničujočemu interesu vsemogočne Trboveljske družbe.
roly. V tem članku je Karoly napadel grofa Telekyja, očitajoč mu, da je on posredoval med zaprtim Windiischgratzom in Gorojem. Po Karolyjevem zatrdilu bi se \Vin-dischgratz in Goro sploh ne poznala, če ne bi bil posredoval Teleky.
Na podlagi teh očitkov je policija zaslišala Telekyja v prisotnosti francoskih uradnikov. Teleky je. priznal na policiji, da mu je Win-dischgratz že pred leti omenil, da bo dal tiskati ita patrijotičnih ozirov ponarejene franke.
V merodajnih krogih računajo z veliko verjetnostjo, da bodo vsled teh razkritij odredili Telekvjevo aretacijo.
KAJ POMENIjO ODKRITJA V RADIKALNEM KLUBU.
Belgrad, 17. febr. Včeraj je na dopoldanski seji narodne skupščine nastopil prvi Ljuba Jovanovič, ki je zahteval razpravo o sporazumu med radikali in radičevci. Predsednik pa te razprave brez dovoljenja Pašiča ni pripustil. Rok, kdaj se govori o sporazumu se določi.
RADIČ SE NOCE POBOLJŠATI.
Belgrad, 17. febr. V včerajšnji ■seji je nastal velik škandal, ko je govoril davidovičevec V o ja Veljko-vic, ki je kritiziral proračun sedanje vlade. Pri tem očita Radiču, da je preveč 'koketiral z Bulgari, na kar je nastal besedni duel med Radičem in Voljkovičem ter splošen smeh in razburjenje v zbornici. Veljikovič je očital dalje Radiču, da njegovo ravnanje kot resortnega ministra izpodkopava avtoriteto in ugled države ter iznova neti plemenske strasti. Radič se je.zopet silno razburjal n kričal, na kar je bila seja odgodena.
NAPAD NA CESTI V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 17. febr. Dva mlada vzbujajoča se Madžara, oborožena s palicami in revolverji sta napadla na ulici poslanca Vaszonija, ker preveč napada ministrskega predsednika Bctlilena, češ, da je zapleten v falsifikatorsko afero. Oba Ladislav Vadnal in Franc Molnar sta bila aretirana. V parlamentu je ta fašistov-ski napad napravil veliko razburjenje. Socijalni demokrati so vprizorili silen protest, ki je popolnoma zaglušil govor ministrskega predsednika, ko je hotel govoriti o stvari na poročilo poslanca Pakotsa o atentatu.
VSTOP NEMČIJE V ZVEZO NARODOV.
Berlin, 17. febr. Generalni tajnik Sir Eric Drumond je prišel v Berlin, da uredi vse priprave za prvo sejo Zveze narodov, katere se bo udeležila tudi Nemčija. S svojim obiskom hoče Drumond izravnati vsa nesoglasja in odstraniti vse zapreke, ki še obstojajo ob vstopu Nemčije v Zvezo narodov.
VOHUNSKA AFERA NA POLJSKEM?
Berlin, 17. febr. Poljske oblasti so baje razkrile v Gorenji Šleziji špi-jonažno organizacijo nemških poljskih državljanov, ki je delala v prid Nemčije. Vesti pravijo, da je zapletenih več sto oseb v afero. Izvršilo se je nad 40 aretacij in nad sto hišnih preiskav. Nemčija je zaradi aretacij protestirala pri vladi v Varšavi. V čem obstoji spijotiaža dejanski, ni poročil: edino, kar se navaja, je, da so zahtevali svoje nemške šole.
Borza.
Danes notira Zagreb: Berlin 13.515 do 13.555 (13.532—13.572), Italija 228.83—230.03 (229-03—230.23), Newyork 56.657—56.957 (56.72—57.02), Pariz 205.44—207.44, Praga 168.10—169.10 (168.22—169.22), Dunaj 7.982 do 8.022 (7.93—8.03), Curili 10.940—10.980 (10.945—10.9857).
Curih. Belgrad 9 125 (9.125), Italija 20.94 (20.95), London 25.255 (25.25), Newyork 519.10 (519.125), Pariz 18.87 (19.09), Praga 15.37 (15.37), Dunaj 73.05 (73.05).
Praga. Devize: Lira 136.35, Zagreb 59.49, Pariz 122.925, London 164, Newyork 33.70-
Same enotne fronte.
V naši državi ne gre državni voz nikamor, ne naprej ne nazaj, prej nazaj, ker je reakcija vedno večja. Sedem let že koleba vse javno življenje brez širšega cilja. In ti večni neuspehi so pravi povod novi medicini, ki se ,ii pravi enotna fronta.
Delavstvo kot razred ima moralno pravico, da se zavzema za zedinjenje vsega delavstva, ker hoče voditi raz-' redni boj kot delavski razred. Nič prav na mestu pa doslej ni kaka enotna fronta klerikalcev, demokratov, napredna fronta, enotna fronta učiteljev, profesorjev in državnih nameščencev, ker so to povečini otroci meščanskih strank ali pa vsaj ideologije, da bodo zedinjene njih organizacije lažje intervenirale pri ministrih. Če bo radikalec minister, pošljejo na intervencijo radikala, če demokrat demokrata, če klerikalec bo pa dober tudi klerikalec.
Meščansko časopisje hvali enotno fronto uredništva, na učiteljsko se pa jezi, pa le zato, ker je zigubilo absoluten politični vpliv nanj, kot ga je prej imelo.
Naše stališče glede takih zadinjenih organizacij je enostavno in jasno.
Priznavamo potrebo enotnih strokovnih oziroma stanovskih organizacij. Toda te organizacije bodo šele takrat kaj pomenile, če se bodo zavedale, da so bojne organizacije. Če kdo hoče govoriti samo napitnice ministrom, zato še ni treba organizacije, ker tako stvar lahko opravi tudi na navadnem sestanku ali banketu. Ni dovolj, če se snujejo enotne fronte brez trdnega prepričanja, da je tudi vsaka organizacija državnih nameščencev pravzaprav deL organizacije izkoriščanega razre-
Čitajte naš podlistek! Z današnjim dnem sino začeli objavljati v podlistku znano socijalno dramo najboljšega sodobnega hrvaškega pisatelja sodru-ga Miroslava Krleža:	»GOLGOTA«.
Miroslav Krlež je v hrvaški literaturi isto, kar je bil v slovenski Ivan Cankar, njegova drama »Golgata« je ena najlepšili socijalnih iger, kar jih sploh najdemo v svetovni socijalni literaturi.
Čitajte naš podlistek, čitajte to dovršeno lepo Krleževo dramatsko delo.
da, ki mora, če hoče izpolniti svojo nalogo, voditi razredni boj. Delavski razred vodi svoj krušni boj proti pri vatnemu in državnemu kapitalu, državni nameščenci so pa primorani voditi ta boj proti največjemu kapitalistu v državi, to je proti meščanski družbi, ki ima v državi gospodarski monopol.	*
Na krivi poti so zedinjene organizacije, ki stoje pod protektoratom meščanskih političnih strank, katerih glavni interes je, da državni kapitalizem čim bolj izkorišča svoje nameščence ter da čimveč prištedi za nevarni militarizem. Te zedinjene organizacije morajo torej predvsem zapustiti dosedanjo pot beračenja in postati razredno. bojne.
Delavci v Sloveniji.
(Članek izven uredništva.)
Kar velja za celo državo SHS — namreč »delavci vkup«, če hočemo, da se to neverjetno težko stanje v državi odpravi in da se prepreči še hujša bodočnost —• velja še v obilnejši meri za pas v Sloveniji.
Vsled naravnih bogastev, vsled vodnih sil in pa z ozirom na ugodno lego ob železniški zvezi v Trst in Reko ter z ozirom na velike premogovnike, se je v naših krajih razvilo precej industrije. Že v Avstriji, ki ni bila temu naklonjena, so kapitalisti in podjetni možje ustanavljali v naših krajih mogočne industrije. Papirnice Vev-če-Medvode, Kranjska industrijska družba, cementarna v Dovjem, Falska elektrarna, smodnišnica v Kamniku industrije v Tržiču (predilnica, papirnica, čevljarske industrije), industrije v Domžalah, v Litiji, predilnica v Št. Pavlu pri Preboldu, mlini v Kranju, Celju itd. itd. Vse to iz predvojnega časa. Po vojni so se zgradile nove industrije: tekstilne v Kranju, v Kočevju, v Jaršah, v Mariboru, tovarne verig v Lescah, papirnica v Domžalah tovarne za razno galanterijsko robo, milarne itd. itd. V Sloveniji je kazalo, da se bo razvilo pravo industrijsko življenje. Jugoslavija bo imela svojo obrtniško industrijsko pokrajino v Sloveniji in v enem delu Hrvatske, drugod pa bo z intenzivnim poljedelstvom in poljedelsko industrijo (sladkorne tovarne, ekstrakti, spirituosa, konopljar-ne, semenarstvo, živinoreja, perutninarstvo itd.) producirala za dom in eksport. Bosna, Črna gora poleg Slovenije pa bodo dominirale v eksportu lesa, Vojvodina, Srem in Srbija bogate žitnice, zagospodarijo v dosedanjih državah. Macedonski in bosanski tobak pa bo iskan po celem svetu.
Kako pa jel
Nikjer tako, kot se je mislilo; povsod slabo. V Bosni in Hercegovini beda, na Hrvatskein in v Vojvodini nezadovoljnost. V Dalmaciji se vse izseljuje, kamor kaže pot: v Južno Ameriko, v Avstralijo, kamor kdo pokaže. V Srbiji ne gre naprej. V Macedoniji: bog visoko —, car dal ek o!
In v Sloveniji? Pridne roke nimajo dela. Industrijalei sklicujejo protestne shode, njih korporacije pošiljajo spomenice, memorandume, pritožbe. Trgovina počiva; obrtniki povprašujejo in tekajo, kje bi dobili naročil, da ne ustavijo isvojih skromnih delavnic
N. pr. naše mizarske tovarne in mizarske delavnice?! Ni dvoma, da imamo v tem oziru najboljše kvalificirane delavce in industrijo, ki se lahko meri z drugimi po širokem svetu. Danes nima dela! Belgrad pa sklepa odredbe, ki onemogočajo našemu inizar-.skemu podjetniku konkurirati s tisto novo industrijo, ki so jo v središču države ustanovili — ne Srbi, ampak mednarodna čifutarija. Ali pa naša kovinska industrija? Peša. Odpustila je že več kot eno četrtino delavcev, nekje celo čez polovico. Produkti železniške stroke se pa naročajo za Srbijo potom reparacij... Mlinska industrija stoji. Veliki Majdičev mlin stoji — stoje še drugi. Velike vrednosti so brez vrednosti. Itd.
Delavci Slovenije stojimo pred važnimi in velikimi vprašanji. Pred vprašanji obstoja' nas samih, naših družin. Ali naj vzamemo cule, povežemo vanje naše siromaštvo in gremo tja dol, od koder nas bodo gonili s paudurji in policaji, kot gonijo danes naše sinove, ki gredo v Niš, Skoplje itd. za kruhom.
Ali naj nas razdvajajo še vprašanja: kdo zna bolj radikalno blatiti in zabavljati — kdo je za javno obračunavanje naše revščine — ali za podobne reči, ki si jih lahko privoščijo tisti, ki jim gre dobro?!
Za nas, ki nam gre slabo, veljaj geslo: »Slovenski delavci — vkup!«
Nepoznan.
0 demokratizmu.
Še ni mesec dni, ko se je razpravljalo po časopisju o demokratizmu. V razpravi je bil pravzaprav parlamentarni demokratizem. Povod tej speei-jalni debati, kakor tudi člankom ob raznih prilikah o tem vprašanju, je dala >xPrager Presse«, ki je objavila izjave nekaterih znanstvenih avtoritet o bistvu demokratizma.
Skoro vse izjave so bile tr tem edine, da je demokratizem izvirno in pravo načelo le v odnošajih med člani državami in drugačnimi enotami človeške družbe. Človek je že po naravi družabno bitje; s civilizacijo in današnjim gospodarskim razvojem pa je človek postal še bolj odvisen od svoje okolice, s katero se mora na demokratičen način sporazumevati, če hoče v njej čimbolje izhajati. Da je najidealnejši demokratizem tudi socijalistična zahteva in načelo, v tem smo si na jasnem.
Drugače pa govore o demokratizmu večinoma vse meščanske stranke zaraditega, ker je današnji parlamentarizem skoro po vseh državah v krizi. V parlamentih, ki imajo splošno in enako volilno pravico, imamo na tu-
cate strank, ki so sicer programatično meščanske, torej sorodne, vendar ne parirajo vladam, marveč ovirajo nasprotno vlado čisto iz strankarskega egoizma, da ne more delati po svoje. Odtod imamo številne vladne krize. Meščanske avtoritete, ki jih navajamo zgoraj, so torej popolnoma pravilno označile bistvo demokratizma s tem, da so skoro dosledno izjavile, da je demokratizem prava oblika odnošajev v človeški družbi, toda, če parlamentarni demokratizem ne vrši svoje misije, ni kriv temu demokratizem kot tak, marveč povojna demoralizacija in pa nezadostno pojmovanje bistva demokratizma, to je, človeštvo se še ni povzpelo do one izobraženosti, da bi demokratizem pravilno pojmovalo in ga izvajalo.
Pravi demokratizem pomeni vlado naroda, to je vlado po volji naroda, ki zahteva enako pravičnost do vseh članov družbe. Demokratizem pa, ki sloni na slučajni premoči tega ali onega nabiranja v varstvo svojih predpravic in v škodo drugega dela človeške družbe, pa ni demokratizem, marveč diktatura, ki ima namen sebično izkoriščati del človeške družbe na račun njegove nevednosti.
Socijalisti se torej že načelno ne moremo odreči pravemu demokratizmu, tudi ne parlamentarnemu. Dobro sicer vemo, da z današnjim parlamentarnim demokratizmom ne pridobimo mnogo, ker je človeštvo še premalo vzgojeno, da bi prav pojmovalo demokratizem ter znalo varovati svoje interese z njegovo pomočjo. Toda tudi današnji parlamentarizem, kolikor je demokratičen, je vzgojen ter vehementno pospešuje razvoj človeške družbe in poglablja med narodi pojem pravega demokratizma.
Naše stališče v tem vprašanju sme biti načelno edino le, da je za razvoj potreben tudi parlamentarni demokratizem, ki izhaja iz splošnih volitev po čistem proporcu. če preživlja parlamentarni demokratizem krizo, ni temu kriv demokratizem sam, ampak slabo pojmovanje demokratizma. V odpravo tega nedostatka pa je treba več izob-
razbe.
Pravijo...
Tiskovnega zakona še pošten žur-nalist ne kapira. Še pošten Slovenčev žurnalist kljub krščanski ljubezni do bližnjega, ki jo najbrže ima, velikokrat in obilo, posebno pa sedaj v pustnem času greši.
Kaj čuda, če zapadajo v tak oreh tudi drugi pod kožo krvavi in z vsemi žavbami namazani žurnalisti in reporterji.
Ali bi ne hilo lepo, če bi pa le enkrat prilezel na svetlo monopolizirani in napovedani Macafizljev tiskovni sistem, z originalno in verodostojno razlago povrhu? Potem bi „Jutro“ ne pisalo več učiteljskih društev popravkov.
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
t
Drama v petih dejanjih.
Prevel FERDO DELAK.
Sencam Rlemonda in Fortimbrasa.
Agnus Dei! Qui tollis peccata mundi! Ora pro nobis!
OSEBE:
člani arzenalnega odbora.
PAVEL,
KRISTIJAN,
KLEMENT,
PETER,
IVAN,
TOMAŽ,
ANDEJ,
KSAVER, delavec v arzenalu. Ksaverjeva žena.
Kristijanova žena.
Ksaverjev sin.
Kristijanov sin.
1., 2., 3. delavec na „Republiki“ levo.
1., 2., 3. delavec na „Repul)liki“ desno.
1., 2. delavec na »Republiki" v sredini.
1., 2. glas iz kota.
Glasovi. Protiglasovi v ladji.
1., 2., 3., 4. glas iz traverze.
Nadzornik arzenalske delavnice.
1., 2., 3., L, 5., 6., 7. glas množice.
Rdeča maska.
Starec.
Straža na mostu.
Straža.
1., 2., 3. delavec na pokopališču.
Zbor.
Glasovi in protiglasovi na pokopališču. Mrliči in vizija gonje.
1., 2., 3. konjenik.
Konjenica in mitraljeza.
Zdravnik.
Dejanje se vrši v centralni Evropi pred veliko nočjo.
1. 1919.
Prvo dejanje.
Soba pri Andreju, v pivnici. Noč. Dim. Edina razsvetljava je sveča v steklenici. Ko se zastor dvigne, sc vsi, v nekem zapletenem konfliktu, pretepajo. Belluni omnium contra ornnes, iz katerega se plastično razvije sledeč prizor: Pavel je z golim nožem navalil na Kristijana; zadržuje ga dvojica, katere sc z vso silo otresa. Prevračajo se stoli, scena je nervozna in napeta.
PAVEL; Pustite me! To je gad! To ni človek! KRISTIJAN: Mene! Mene! Mojo čast bo grdila taka ničla! Zdrobim ga na mestu! KLEMENT: Psst! Mir! Za božjo voljo, ljudje!
Spametujte se! Pozna je noč! Mir! Psst! PETER: Pavel! Spametuj se! Pavel!
IVAN: Čakaj! Pusti! Za to je še čas! Pozno je! Pavel! (Vsi ti glasovi so istočasni).
PAVEL (se izvija in se izvije): Prav nič ne bom čakali Slepar! Telefonično govori s policijo!
Vsak dan! Lopov!
KRISTIJAN: To je laž! Dokaži! Ničvrednež!
Dokaži!	,	T.	.	. . , .	„
PAVEL (pada v emfazo): Kaj naj dokažem? Po meni ni še nihče nikoli pljuval! Pes! Zaklati bi te bilo treba, kakor psa! Gad!
(Padajo stoli, razbil se je vrč; izgleda. da se bodo znova pobijali).
KLEMENT: Vi ste znoreli! To je provokacija! PAVEL: Ta tu je provokacija! Vrzite ga ven!
Ven!	.
IVAN, PETER, TOMAŽ: Psst! To se vse sliši veni Prebudili bomo hišo!	. * .,
KRISTIJAN: Dokaži! Lopov! Ti mene uo. o lati 1? Ti, mene? Kaj?	»rnili
(Zopet so navalili drug na drugega, p , . in svečo. Prišlo bi do pretepa, če so^ence skozi ono malo z rešetkami °1!' »item ' sn u pehota.	ki koraka	v	dolgi
Vnfte.	Enoliten< ropal
-ailKaii	dihanje	Eden
sneto ki j^Znulek	pre	_
(se ie ponspel do okenca in gleda ven): Ab slišite? Gotovo cel bata! Ijon! Glej! In baterije!
(Cuje se ropot topovskih koles m topot podkev. Dolg in neprijeten premor, poln depresije).
(Daljo prih.)
Stev. 39,
„D E LAVSKA POLI 'I I K A"
Stran 3.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
»Sreda. 17. febr.: »Naša kri«. Red E. Četrtek, 18. februarja: Ana Christie. Red C.
Petek, 19. februarja: Zaprto., (generalka).
Opera.
Začetek ob pol 2i. uri.
Sreda, 17. februarja: Večni mornar, premiera. Izven.
Četrtek, 18. febr.:	»Zvedave	ženske«.
Red F.
Petek,. 19. februarja: Tosca. Red A.
Sprememba repertoarja. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, objavljen za tekoči teden, se zaradi tehničnih zaprek spremeni takole: V sredo, dne 17. t. m. igrajo v drami »Našo kri« za red E in v četrtek 18. t. m. pojo v operi »Zvedave ženske« za red F.
»Večni mornar«. I. akt. Ladja norveškega pomorskega kapitana Dalanda se je rešila pred nevihto v varen zaliv ob skalnati obali. Moštvo je utrujeno in gre kmalu počivat. Medtem pa se približa obali druga ladja. Črna, skrivnostna z rdečimi jadrami — ladja Blodečega Holandca — Večnega mornarja. Ta ne pozna nevarnosti. Ni je vihre, ki bi jo pogubila, ni je kleči, ki ibi jo potopila, kajti njen kapitan je proklet, da blodi večno po morjih, dokler ga zvesta žena ne reši. Vsakih sedem let sme nesrečnež stopiti na suho zemljo da išče tisto, ki bi ga rešilo prekletstva. Vendar doslej ni našel. Zato 8t“Pa spet s strahom na suho, da bi vnovič poskusil srečo. Tu ga najde Da-aaci m ga ,pozove> I|Ulj gre ž njim in se <«e v njegovi hiši. Poln očetov-s K ega pouosa mu tudi pripoveduje o svoji hčerki Senti, in brezdomec, Večni mornar spet zasanja o rešitvi ter ponudi Ualandu vse zaklade, ki .jih nosi njegova ladja. Ta je zadovoljen in ladji se pripravita za odhod v Dalan-dovo domačijo.
II. akt. V sobi pri Dalandu sede
dekleta in predejo. Tudi Senta je med
njimi. Resna in zamišljena gleda na
•sliko Večnega mornarja, ki visi nad
vratnih Strastno poje balado, katero
je zložil preprost narod, in ki govori
9 njegovi usodi. Ko vstopi Brik, njen
z«nm, nima zanj dobre besede. Ženin
jo mora zapustiti z zlo slutnjo v srcu.
vrn+o	»umu. V tem se odpro
vrata in oco Dnlund ve-tmni u f,
možem, čigar bleda podoba visi na'
vratmi. Kot okamenela se zasti-mita
drug vr drugega, in ko sta sama, mu
priseže Senta zvestobo do smrti.
III. akt. Ob obali ležita obe ladji. Krog Dalandove vlada veselje. Moštvo pije in raja. S Holandčeve ladje tpa se oglase pošastne pesmi in veselje je proč. Pride Senta in za njo Erik. ki ji očita spremembo in hoče pojasnila. Holandec pa, ki ju pri tem razgovoru zaloti, podvomi o zvestobi Sen-"e- Njegova ljubezen mu narekuje da pobegne takoj, da še Sente ne zaplete v prokletstvo. Zato odhiti na ladjo, ki se z bliskovito naglico odpelje. Zdaj spozna Senta usodo, ki jo loči od moža, katerega ljubi in kateremu je obljubila rešitev. Vrže se s skale za njim v morje in njena ljubezen je zmagovalka. Pošastna ladja se pogrezne v globino morja in vse naokrog zavlada dih ljubezni, božja roka.
Tiskovni sklad za »Delav-sko Politiko«.
Delavski Politiki« ni lahko. Lotila se je dela, ki je res težavno. Ujedi,nje-’ vati in združevati delavske razredne v us te, ki so jih najrazličnejši činitel ji in najrazličnejše okoliščine razdružile najrazličnejše tabore, sekte, stranke in grupe. Tisti, ki imajo prav veliko interesa na tem, da delavstvo ne pride do skupnosti, do složnega zavestnega ,r’ uspešnega dela, delajo zlasti sedaj z vso vnemo proti temu, da bi se »De-
«.vs. a ohtika« razširila in uveljavila. Precej j,h je ki 6akaj0( kako b
drugi zopet skodožeijUo upajo, da .se naloga ne posreči. Mnogo pa jjk je _ in ti so najboljši, ki živo delujejo na to, da se »Delavska Politika« udomači, da ostane to vsak dan bolj potrebno orožje v rokah delavcev. In ti delujejo nevstrašno za »Delavsko Politiko« s tem, da nabirajo nove naročnike, da kolportirajo list in te dni so začeli celo zbirati za Tiskovni sklad »Delavske Politike«. Pravijo: delavci pokaži-
11,0	tudi dejansko z zbiranjem med so-drugi, da je »Delavska Politika« naš list in nikogar druzega.
Veseli nas to. Hvaležni smo jim zn ta plemeniti namen in želimo res našemu tiskovnemu skladu obilo uspeha.
Prva zbirka v ta namen nam je bila že izročena. Prispevali so: Bradeško Din 0.50; Čolnar Din 1; Ropret Din 20; Anžič Emil Din 1; Kovač Jakob Din 1.25; Hladnik Ivan Din 10; Kovačevič Din 10; Zupan Josip Din 1.50; Vilhar Fr. Din ,5; Bučar Din 2; Petejan Din 4; Tekavc Karl Din 2; Vrhunc Val. Din' 20; Brezar Štefanija Din 5; Brezar Valentin Din 5; Svetek France Din 6; Jurčič Sime Din 10; Udovč Josip Din 2; Ant. Cugvie Din 6; Otorepec Din 10; Selan Ivan Din 5; Ivan Rakovec Din 5; Marija Rakovec Din 5; Jurčič Ana Din 8; Belič Jože Din 10. Skupaj Din 155. Že preje enkrat smo izkazali Din 89; skupaj Din 244. Naj žive posnemovalci.
Dnevne novice.
je, da se prepričate, da crt-.-r par nogavic z žigom in znam:« (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje par! drugih Dobivajo sa v prodajalnah,
Križem sveta.
Zadnje ure angleškega kralja Henrika VIII. Kakor znano je bil angleški kralj Henrik VIII. (1509—1547) silovit tiran in okruten človek. Vsa grozodejstva, ki so mu vznemirjala vest, je pa izdatno zalival z vinom. Celo na smrtno postelj je poklical vina, pil in pil in s pojemajočim glasom rekel okoli stoječim: »Tako, gospodje, sedaj pa gre vise rakom žvižgat: moja krona, moje življenje in moja duša!«
Kaj vse je treba gladovnim umetnikom. V Berlinu živi znani gladovni umetnik Wolly, ki je nedavno vzdržal' 37 dni brez hrane. Sedaj prične zopet z gladovanjem. Nabavil si je znova velik steklen zaboj, koder bo »zaprt« v zaboju pa rezervno zalogo in sicer 300 steklenic selterske vode in 5000 cigaret.
V rudokopih za antracit v Ameriki so stopili v stavko vsi delavci. Zadnje dni so se vršila pogajanja, ki so uspela in sicer v prid delavcem.
Koliko je stala francoska država na uro. Natančno so izračunali za 19. V začetku 19. stol. so znašali izdatki stoletje, koliko je stala država 'na uro.
115.000	frankov na uro, pa se dvignili za časa kralja Luis Filipa na 150.000 frankov. V drugi republikanski dobi so se znižali na 103.000 frankov, za vlade Napoleona III. poskočili na 249.000 frankov. V letu 1880 so pa že dosegli višino 307.000 frankov.
Bogoljubov se baje ne udeleži se-merinškega Šahovskega turnirja. Sovjetski naučni komisar mu je namreč tekmovanje prepovedal, to pa zato, ker je dunajsko sodišče oprostilo dva ruska terorista, ki sta hotela izvršiti atentat na sovjetskega konzula. Prireditelji turnirja se sedaj pogajajo s sovjetskim poslanikom na Dunaju, kakšen bo uspeh, je težko reči.
Slavni učenjak Licliteniberg je rekel nekoč: Če hočeš delati pravilno, ni treba ,da bi bil dosti podkovan v pravu, toda če hočeš varno delati krivico, je pa treba pravo prej temeljito preštudirati.
Tudi kritika. Slavni komponist in klavirski virtuoz Chopin je bil nekoč povabljen k neki grofici na kosilo. Kosilo je bilo precej skromno in tudi kratko. Po kosilu je pa grofica zaprosila Chopina, naj zaigra na klavir. Chopin se je obotavljal, končno pa se le dal preprositi. Zaigral je kratek, ampak čudovito ganljiv valček. Grofici je bilo žal, ker je bil valček tako kratek, Chopin jo je pa zavrnil: »Kadar igram, se vedno uravnavam po količini kosila.«
Klepetava ženska je zaprosila slavnega šaljivca Saphira, naj ji zapiše v spominsko knjigo nekaj stavkov, ki bi se nanašali nanjo. Ni se dolgo pomišljal m je zapisal: »Verjetno je, da bi zenske klepetale tudi brez jezikov, nemogoče pa je, da hi kdaj molčale, če imajo jezike.« Babnica ni nikoli več nadlegovala Saphira.
Predavanje »O zadružništvu,« ki ga priredi Delavska Akademija v Ljubljani, se bo vršilo v četrtek, dne 18. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predaval bo s. Rudolf Golouh.
Slovenska fronta brez fronte. — Slovenske meščanske stranke so v zadregi. Že leta in leta so se samo teple za prvenstvo med narodom, delale zanj pa nič. Medtem je pa finančna delegacija poslala širom Slovenije svojo ekskutorsko vojsko, obrti in kmetije so prišle na boben, industrija in trgovina pa propadata bolj in bolj, menda tudi zato, ker je Belgradu do gospodarsko in industrijsko kolikortoliko močne Slovenije ravno toliko kot nam do Radičeve čovečanske hrvaške republike ali do Pašičeve radikalne Srbije. Sedaj ko je katastrofa že tukaj, ko se mostovi rušijo in domačije propadajo —• sedaj so naše gosposke stranke v težkih skrbeh za posledice. In ker vedo, da je v takih razmerah nevarno nositi vsaka zase svoj težki del težke odgovornosti, so se izmislile neko skupino slovensko fronto, v kateri naj bi demokrati in klerikalci in druge njene podobne stranke in skupine v bratski slogi reševale Slovenijo. Delo za to svojevrstno slovensko fronto jim ne gre sicer preveč iz rok — nesoglasja so še precejšnja, vendar ni izključeno, da se ob »Slovenčevem« zavzemanju za stvar vendar vstvari skupna fronta vseh pri slovenskem gospodarskem in političnem polomu kompromitiranih strank. S tem, računajo, da se bodo vsaj izognili morebitnim prepirom, kdo da je na polomu največ kriv. Koliko bo s tem pomagano Sloveniji je seveda drugo vprašanje. Toda zato našim čednim strankam ne gre.
Premog na ljubljanski borzi. Te dni je začela ljubljanska borza noti-rati premog. Za enkrat samo od Nove ga mesta. Prav je, da se začnejo premogovniki kosati s cenami. Današnje cene premoga so neopravičeno visoke Želeti bi bilo, da se cene primerno znižajo, in če borza v Ljubljani pripomore kaj k temu, ji bodo konzumen ti premoga še hvaležni.
Trboveljska premogokopna družba ustanavlja zopet neko prodajno družbo za premog. Take prodajne družbe so samo radi podraževanja. Ne bilo bi napačno, če 'bi se pristojne oblasti danes, ko vlada pripravlja protidraginj-ski zakon, vprašale: čemu je pa treba vmesnih instanc. Parola mora biti: Znižajte cene premogu!
Kako je katoliška cerkev spoštovala enakost ljudi V V včerajšnjem »Slovencu« beremo, da se je katoliška cerkev rada različno ravnala; imela je več mer, kadar je merila svoje vernike. »Slovenec« poroča o tkzv. Cagotili. ljudeh brez uhljev, ki žive sredi Fran-ClJe, v departementu Gascogne, in pravi: »Bili so to najbolj zaničevani rod na Francoskem... Zato je bil v cerkvi zanje določen poseben, omejen prostor.« 1, seveda: Kristus je oznanjal čisto ljubezen, »njegova« cerkev pa se ni držala teh lepih naukov. Celo v cerkvi -so zaničevani imeli »poseben, za nje dolo-cen in omejen' prostor...« Prav je, da 1° klerikalni list tudi pomotoma enkrat prizna.
Nedeljski počitek. Hude borbe vodi savez privatnih namještenika za nedeljski počitek v trgovskih podjetjih, h'- 1924. se je že doseglo, da je izšla na temelju zakona o zaščiti delavcev navedba o počitku, no, pred volitvami v februarju 1. 1925. pa jo je gosp. minister socijalne politike »nazaj potegnil« — jz političnih vzrokov. 31. okt.
3925
.10 je pa zopet izdal in zaukazal
vsem velikim županom, da morajo trgovske prodajalne v nedeljah hiti zadrte,- Trgovci so takoj priredili protestne akcije, tem so sledile akcije in en-ccte, ki so jih inspirirali organizirani nameščenci. Danes je uveden nedeljski Počitek po celi državi za vse trgovske Posle — izuzeta sta samo bačka oblast m Belgrad. Seveda se trgovci puntajo Proti temu. V mnogih krajih sploh se ne pokoravajo ministrski odredbi. Boj trgovskih nameščencev za prosto nedeljo bo še 1 jut. Naša pomoč jim je zagotovljena.
Kakor smo že poročali se v Rusiij vedno nadaljuje boj med Zinovjev-
ci in oficijelno komunistično stranko. Petrograjska »Pravda« z dne 8. jan. prinaša zanimivo pismo tovarniškega delavca, kjer se dobro zrcalijo razmere v petrogaj.skih delavnicah. Piše namreč: »Prinesel sem s seboj v delavnico spise o 14. strankinem kongresu, katere bi moral razdeliti med delavce. Knjige in spise sem položil na mizo, nenadoma pa pristopi k meni drug Šu-bladze, s tajnikom delavske skupine. »Teh spisov ne smete razdeljevati, ker bi povzročili desorganizacijo,« mi je izjavil. »Kako da ne, saj so to agitato-rični spisi in se nanašajo na kongres!« sem odvrnil jaz. »Tvoj organizator sem in me moraš ubogati!« je odločno razsodil drug. Okoli nas se je nabrala gruča delavcev. Ko je Šubladze to videl, je stopil k telefonu in poklical stražnika iz tovarniške stražnice. Bil sem odstavljen iz službe, stražnik me je pa odpeljal v delavniško centralo, kjer so mi pobrali knjige in spiše.« V isti številki piše »Pravda« o sličnem slučaju iz delavnic severozapadnih železnic. Tam so poročila o 14. kongresu ruske komunistične stranke, to je govori Staljina. Rikova in Buharina in drugih, vedno konfiscirani. delavce pa. ki razširjajo spise, zapode iz službe.
Tuj kapital v Jugoslaviji. Mannes-manu-Coburg-Berg- und Iliittenwerke so razširile svoj delokrog tudi na Jugoslavijo na ta način, da skušajo doseči večino v Zelezo-industrijski delniški družbi v Čakovcu. Ta tovarna je izdelovala dosedaj žične in jeklene izdelke. Tej tovarni bo priključil novi lastnik tovarno pločevinastih izdelkov.
V Lescah je pri kopanju gramoza zasulo delavca Franc Pogačnika. Jzko-pali so ga še pravočasno, tako da so našli še živega. Prepeljati so ga pa morali v bolnico.
V Mariboru se ga je neki možakar za pust tako korenito navlekel, da je v pijanosti vzljubil adamitsko stremljenje. Slekel se je na sredi ceste, obleko pa je popolnoma raztrgal. Nagega je moral vleči stražnik na policijo.
/V Bosni in Hercegovini so uboji in umori kar na danevnem redu. V vasi Čerčikov-ic so se v pijanosti sporekli svatje, spor je zahteval dva mrtveca; v Travniku sta se pa v prepiru začela obdelavati dva kmeta, Saban Rubano-vič in Pilikovic. Pilikovič je z nožem preparal trebuh Rubanovicu, da je na mestu obležal mrtev.
V Belgradu so aretirali 60-letnega starca, kateremu se ljubezen do nežnega spola še prav nič ni ohladila; kajti vedno in povsod zalezuje mlada dekleta in jih izvablja k sebi pod raznimi pretvezami. Hladi se v zaporu — ker je proti njemu dosti obtežilnega materi jala.
Ogenj bi se bil kmalu razširil v Simon Gregorčičevi ulici, da ga ni pravočasno zapazil, službujoči stražnik in obvestil gasilskega urada. Vnele so se namreč saje v dimniku. Gasilci so ogenj takoj zadušili.
V svet ga jo gnalo hrepenenje. 15-letni dečko Grad Armin je pobegnil z doma od svojih starišev, za popotnico je vzel 400 Din in se ni od nikogar poslovil.
Bankovci so ga omamili, pa jih je
cel šop pograbil iz mizniee mesarja Franc Nereda v Rožni dolini mlad fant. Bilo jih je za približno vsoto 5000 Din. Vendar ga je pri dejanju nekdo takoj opazil in zročil ga je stražniku.
Neopravičeni berači se pojavljajo tudi po Ljubljani. Te dni je beračil /po ulici pred Škofijo mlad zdrav fant In precej grobo obdeloval ljudi, ki mu niso prispevali; kakor hitro je nabral kaj več, jo je odkuril na »četrt« h Kolovratu. Pijan je silil v ljudi in na vsak način hotel miloščine. Jel je tudi razgrajati, češ, vam .bom že dal vetra. Končno se ga je usmilila policija.
Mladi potepuhi so se začeli klatiti po Ljubljani in po predmestjih Ljubljane in ker nimajo stalnega bivališča, s.i najamejo stanovanje na svojo roko zdaj tu, zdaj tam. Pred dnevi so zalotili v senu na hlevu gostilničarja v Mostah štiri nadležence; kadili so v senu in prižigali vžigalice, kar jih je izdalo. Tri je stražnik aretiral, četrtemu se je pa posrečil beg.
Sporf.
Tekma Jadran - Svoboda. V nedeljo 14. t. m. so .se pričela tekmovanja, katera je razpisal Ljub. nogom. pocLsavez za tkzv. Zimski pokal. Kot prva sta se srečala na zelenem polju del. klub SK. »Svoboda« in pa SK. »Jadran«, kateri je med prvimi klubi v LNP.
Naši sodrugi so požrtvovalno igrali in dosegli v pi'vi polovici lep rezultat 3 : 1; seveda v drugi polovici je uspelo bolj rutiniranemu nasprotniku zvišati rezultat na 12 : 1. Med sodrugi igralci moram v prvi vrsti omeniti vratarja sodr. Bambiča, kateri je pokazal takoj pri prvem nastopu, da se razume na svoj posel, bil je najboljši mož na polju in njemu se je zahvaliti, da ni bil poraz še težji. Dobro mu je sekundiral v obrambi sodr. Ban. Drugi branilec je pa v drugem polčasu vsled težke blesure odpovedal medtem, ko je bil v prvem polčasu na mestu. Izmed krilcev je bil dober sodr- Hariš; medtem, ko se to ne more reči o ostalih dveh krilcih. V napadu je bilo dobro desno krilo so-druga Sušnika, sodrugu Gabršku se ne more odrekati dobra volja in zmožnost, ni pa mogel vsled indisponiranosti razviti vsega svojega znanja. Sodr. Urbančič je napravil edini goal za svoje barve po lepi kombinaciji s srednjim napadalcem.
V splošnem se je opazila neka neskladnost v igri, čemur je pa kriv dolgi zimski čas. Delavskemu klubu ni bilo mogoče tre-anirati za časa zime v zaprtih prostorih, ker jih nima. Tudi to vprašanje, ki je samo finančne prirode, bo pač treba rešiti.
Ko se izpolnijo šibka mesta v moštvu, se bodo brez dvoma dosegli boljši rezultati. Omenil bi samo še to, da je bil ta pokal razpisan od Lnp. menda samo raditega, da klubi tudi v zimskem času igrajo in se s tem ohranijo sveži.
Sodruge športnike naj ta poraz ne plaši, temveč le vzpodbuja, da vztrajajo, kajti tudi za naše del. klube pride kmalu čas, ko bomo po vzgledu delavskih klubov v drugih državah tudi mi prednjačili.
Še nekaj. Sodrugi, zapomnite si tudi to, da so vam zadali današnji poraz nekdanji Svobodaši.	ks.
Belgrajski podsavez je kaznoval državnega prvaka SK Jugoslavijo, ker je nastopil z iinternacijonalcem-branilcem Ivkovičem s tem, da mu je odbil 2 točki. Z ozirom na to kazen je vložil SK Jugoslavija protest na u. o. podsaveza, ki pa je potrdil odločbo p. o. ter s tem zavrgel protest. SK Jugoslavija misli vložiti protest na glavno skupščino saveza.
Rusko smučarstvo o Božiču. Moskovski svet za telesno kulturo je priredil o božičnih praznikih propagandni smuški zvezd-
ni tek, katerega start (začetek) je bil v raznih okrajnih mestih, cilj (konec) pa v Moskvi. Progo za tek si je lahko vsakdo sam izbral. Kdor je svojo pot pretekel v gotovem času, je prejel diplomo. — Jak.
V rdeči (komunistični) Sportski internacij onali, katere središče je Moskva, je organiziranih ca 1 milijon športnikov. Vsaj na toliko se ceni, a določno to število ni.
Prireditve.
Predavanja Delavske Akademije na Viču. Delavska Akademija v Ljubljani priredi letošnjo zimo na Viču sledeča predavanja: 1. Francoska revolucija. 2. Karl Marks. 3. Zgodovina Rusije. 4. Postanek zemlje in živih bitij. 5. Socialni boji bitij. 6. Recitacijski večer. 7. O leposlovju. 8. Organizacija delavske izobrazbe. 9. Slovensko narodno gospodarstvo. 10. Zdravje in delavski razred. Prva dva predavanja sta se že vršila, predaval je sodr. Golouh, četrto predavanje pa se bo vršilo v ponedeljek, dne 22. februarja t. L — 1 Vod a v ;l nja se vrše vsak ponedeljek v delavskem domu. Na predavanja vabimo vse viške delavce in delavke ter izobrazbe željne sodruge. Delavska Akademija v Ljubljani.
Celje.
Okoliška šola. Dopisnik v »Slovencu« je menda tako »kunštn«, da sliši travo rasti. On namreč trdi, da ne bodo kmeti mestni gospodi šole zidali. Vprašamo gospoda dopisnika, da nam odgovori, kdo je tisti, ki plačuje največ davkov. Po njegovem mnenju so to čisto gotovo gospod Westen, potetm razni birti, trgovci in največ pa kmeti. Ml pa mislimo, da bi ne bilo mogoče Westnu plačevati davkov, če ne bi bilo v njegovi tovarni tisoče delavcev in delavk, ki vsak dan spreminjajo surovo pločevino v lepo izgotovljeno posodo. S tem, da so ti zaničevani delavci, s katerimi se hočeta visoka Pečuh in Omladič meriti z davki, izvršili delo, so stvorili za gospoda Westna več vrednosti, kakor je predstavljala poprej sirova ipločevina. Za izvršeno delo se delavcem da odškodnina, plača se jiim delo, ki so ga izvršili. Gospod Westen pa ne plača delavcem vsega kar so njegovi delavci zaslužili s tem, da so napravili za trgovino blago, temveč samo nekaj tega. Ker je Westen izgotovljeno blago prodal, je napravil dobiček. Iz tega dobička plačuje on svoje davke. Delavci pa, ki morajo Vsi živeti ter rabijo za prehrano razne potreb-
Kupujte srečke državne razredne loterije pri
Zadružni banki v Ljubljani
Aleksandrova cesta S.
Glavni dobitek Din 1,900.000. -. Vsaka druga srečka zadene!
Cena: cela srečka Din 80 -, polovica srečke Din 40*—, četrtina srečke Din 20 —.
Naročilo potom dopisnice zadošča.
ščine, so primorani iti k trgovcu, obrtniku. Ker pa vsi ti prodajajo svoje blago z dobičkom, pri čemer računajo tudi svoje davke, ki jih morajo plačevati in zraven tega hočejo še boljše živeti kakor Westnovi delavci, je torej ■jasno, kdo je itisti, ki plačuje in kdo je tisti, ki bo zgradil okoliško šolo, o kateri je sedaij v celjski okolici toliko debate. Mi simo dali samo en primer, in sicer z Westnovimi delavci. Vse to se pa nanaša tudi na druge obrate in podjetja. Ge so torej ravno delavci tisti, ki bodo guadili in ustvarjali sredstva, s katerimi se bo plačevala šola imajo po našem največ pravice zahtevati, da dobijo za svojo deco najdragocenejši zaklad in to je dobra in higi-jenična šola. Delavec nima drugega za Svojega otroka, kakor skrb, da se njegov otrok izobrazi ter usposobi za oni čas, ko 'bo primoran stopiti v življenje ter se samostojno preživljati. Delavec si ne more toliko prihraniti, da bi lahko dal svoji hčerki bogato doto. Ker torej delavstvo vsega tega nima, kar imajo njegovi izkoriščevalci, mu je največ zato, da ima njegov otrok dobro izobrazbo. Ker pa delavec nima časa in tudi no sredstev, da bi lahko vzgojeval svoje otroke tako, kakor to lahko storijo tisti, ki od delavčevega dela živijo, je dolžnost družbe (države, občine) skrbeti, da bodo člani družbe dobro vzgojeni. Ali vemo, da gospodi ni mnogo, na tem ležeče, da ima preprosto ljudstvo šole. Mi vemo, da so se vpeljale šole samo v toliko, kolikor je to v interesu kapitalizma. Današnje, šolstvo čisto gotovo ne odgovarja našim zahtevam. Kar se šolstva tiče, imamo mi svoj program. Danes pa se še moramo boriti celo za tem, da dobimo isto, kar je v eminentnem interesu kapitalistične družbe. Danes ugotavljamo samo bene, da je tu prilika, da smo spoznali do dobrega klerikalno politiko. Kaj je treba šole; manj šol, manj izobrazbe, dalj bomo lahko vladali nezavedne duše.
vgnezdili v delavske familije meščanski listi »Jutro«, »Slovenec«, »Domovina«. Če človek preiskuje, zakaj se je to zgodilo, pride na odgovore: »Gemu bom pa bral take delavske liste, ki so samo napadali posamezne osebe. Možje, ki so bili od nevem kedaj v prvih vrstah, so bili naenkrat proglašeni za ničvredne. In to teden za tednom. Zdaj imam mir.« Danes živi prav veliko delavskih famili j v zmoti, da je meščanski dnevnik, ki ima veliko papirja in podob, primerno čtivo za delavskega človeka. — Daljna zmota je, ko nekateri mislijo, da je odrešitev v — sv. pismu. Imamo grupo adventistov, to je onih, ki pripovedujejo, da je organizacija hudičevo delo, le sv. pismo bo vse rešilo. Ta zmota je posledica konfuznega filozofskega razlaganja ljudi, ki ne razumejo ne filozofije, ne gospodarskega vrvenja in ne socijalizma. — So v zmoti tudi tisti, ki nahajajo vso srečo v kartah in pijači. Tedaj zmota nad zmoto. Veselo znamenje pa je, da izhaja »Delavska Politika« vsak dan, tako da morejo tisti, ki ne poznajo še delavskega lista, tudi svojo zmoto spoznati in se naročiti na delavski dnevnik. Tudi za nesrečne adventiste bo treba preskrbeti in v »Delavski Politiki« prinesti več člankov o verskih sektah in o socijalizmu, ki ga te sekte ne poznajo. Tudi kart in alkohola naj se spomni »Delavska Politika« in naj včasih pove, da je ločiti zabavo v igri od hazarda v igri. Igram lahko, da pozabim vsakdanje brige, igrati pa, da oberem soseda — to pa ni lepo! S pijačo je prav tako. Vse s pametjo — pa ne bo zmot!
Šoštanj.
Iz Gorenjske.
Koro&ka. Bola-Javornlk. Kmot«. v
katere so posamezni naši delavci zašli, postajajo kar smešne. Radi pomanjkanja dnevnega delavskega lista so se
Javen shod v Šoštanju. Dne 18. februarja 1926 ob 16. uri se bo vršil v hotelu »Jugoslavija« v Šoštanju javen shod z dnevnim redom: 1. Izid volitev v Del. zbornico. 2. Starostno zavarovanje in socija.lna politika. 3. Važnost delavskega tiska. Poročevalec sodr. Ciril Bohm iz Celja. Delavci in delavke pridite vsi na shod!
TDaki/licE boAKk
»DELAVSKO POLITIKO«!
Knjiga
Knafličev ..SOCIALIZEM" se kupi. Ponudbe na upravo lista.	85
Odprodaja
zimsko blago in ostanke v lastno izgubo. Vse drugo blago pa po zelo znižani ceni. 99
Šentpetershi bazar
Ljubljana, Martinova c. 8.
Gospodična
išče malo mesečno sobo v bližini Tržaške cede. Vpraša se v upravi „Del. Politike*'.
Čevlje
na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, sv. Petra cesta 6.
96
Polenovko
namočeno, marinade vseh vrst po konkurenčnih cenah
morske in sladkovodne ribe
dobite vsak dan v špecijalni trgovini	90
t*
Riba
4*
Ljubljana, Gradišče 7.
II Ljubljani, na Tržaški časti
Te dni izide Socialno politične knj'žnice II. zvezek
KARL MARKS
   ----
monografija.
Spisal: M. BEER.	105
Strani 116. — Cena Din 20—.
Naroča se pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksandrova c. 5.
Aleksandrova cesta- 5
r. z. z o. z.
Ustanovljeno l. I8®8
SPREJEMA	P°s<>'J UJE	obrest
hranilne vloKe nn tekoSi raSun in jih obrestuje po dogovoru.	na	menice,	zastavna	pisma	m	lombard	p
r,	PUHrnni	Ljubljana, Alekanndpovn cesta. »te-s. »
 —---------------------—-----------------------------------------------------------------------  —------------------------------------~	" . . ]lanl pisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. _ Za
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. - Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v LJub.h •
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.