ŠTEVILKA 3 OKTOBER 1997 ALI STE VEDELI. BESEDA UREDNIKA ... da je v Glasbenem zavodu v Zagrebu 1.1933 o književnosti v Združenih državah Amerike predaval naš ameriški rojak, pisatelj Luis Adamič. ... daje prvi otroški vrtec v Zagrebu leta 1932 odprla Sonja Sever (1900 -1995), žena dramatika, publicista in trgovca Iva Se-verja, ki je živel, ustvarjal in umrl v Zagrebu. ... daje bil avtor Kekca Josip Vandot (1884 -1944) ubit pri bombardiranju Slavonskega Broda v Trnjanski kuti leta 1944, kamor so ga leta 1941 Nemci izselili z družino iz Maribora, .,, da je naše društvo 20. maja 1939 v Zagrebu priredilo nastop Ljubljanske glasbene matice. Slovesni koncert je bil pripravljen ob 70-lelnici mu-zikologa mons. dr. Janka Barleta, ravnatelja pisarne zagrebške nadškofije, pa tudi ustanovitelja in člana več zagrebških slovenskih organizacij. Na koncertu so sodelovali sopranistka Ljudmila Polajnar, basist Tone Petrovič, pianist prof. Marijan Lipovšek in mešani zbor Glasbene matice. Dirigiral je ravnatelj Ljubljanske opere Mirko Polič. Predsednik Glasbene matice dr. Ravnikar je slavljettcu izročil častno diplomo z verzi Otona Zupančiča. ... da se je Primož Trubar šolal na Reki od leta 1520-21 in da je bil sprt z radikalnimi somišljeniki (Klombnerjem) zaradi napak pri prevodih v hrvaščino. ... da so gostilničarji ob Jadranski obali leta 1934 zaprosili, da se članstvu našega društva posredujeta naslednji obvestili: V gos-tioni "Ljubljana" v Cri-kvenici pension bo najce- nejši v Crikvenici, vina sortirana in kuhinja izborna in V gostilni "Pri Slovencu " v Splitu bodete najceneje in najbolje pos-luženi in sicer z domaiom "koštom". Kosilo in večera Din 16,... daje Bogomir Ma-gajna (1904 - 1963) študiral medicino v Zagrebu in da je napisal povest "Gornje mesto" o študentskem življenju v Zagrebu ... da je bil Anton Malinič (1850 - 1920) v letih 1896-1920 škof na Krku in da se je boril proti poitalijančevanju Hrvatov. ... da je Fran Lhotka glasbo za balet "Davo u selit" napisal inspiriran s plesom velikega slovenskega baletnega para Pina in Pije Mlakar. ... daje Josip Rijavec (1890-1959), ki je kot tenorist na hrvaških opernih odrih zaslovel med obema svetovnima vojnama, prvi slovenski umetnik, ki je rusko publiko seznanil z vokalno liriko slovenskih skladateljev. ... daje hrvaški plemič Franjo Krsto Frankopan (1643-1671) v prevodu Molierove igre George Dandin vlogo prevaranega moža zapisal v slovenščini. Frankopan je v avstrijski ječi poleg hrvaške zbirke pesmi "Gardic za čas kratiti" napisal tudi slovensko šaijivo pesmico "Fratri potniki". Silvin JERMAN; Polona JUR1NIČ, Ilinka TODOROVSK1 Viri: Hrvaški zgodovinski arhiv, Arhiv Slovenskega doma, Glasbena enciklopedija, Ivan Grbec: Ljudske pesmi, Marija Barbieri: Hrvatski operni pjevači, Kazališna izdanja HNK Zagreb, Slovenska književnost Cankarjeve založbe 1996 V TRETJE GRE RADO Bn 'il sem nadvse presenečen, ko me je pomembna uradna oseba ob neki priložnosti vprašala: "Ali bo izšla tretja številka Novega odmeva?" Od kod ta dvom? Za kaj pa ne bi izšla! Ze od druge številke je ostala obilica materiala. Bilo je toliko prispevkov, da vseh preprosto ni bilo mogoče objaviti. Nekatere med njimi lahko berete v tej številki, Začetek izhajanja Novega odmeva je tako zelo odmeval, daje bila druga številka že za 20 odstotkov večja od prve. Imela je 24 strani in dvakrat več sodelovcev. S pisci in prispevki torej ni težav. Napovedujem nadaljevanje posameznih tem, kakršni sta recimo Slovenski slavčki na hrvaških odrih in Dopustite, moje je ime - okvir... Tu so tudi stalne rubrike - od Preteklosti v sedanjosti do Kulturnih obzorij - ki so že postale izziv za nove prispevke in nove sodelavce. In navsezadnje: koliko znanih in (za zdaj še) neznanih zagrebških Slovencev je, ki so prispevali k razvoju Zagreba in to na vseh področjih ljudske dejavnosti! Koliko je slovenskih kulturnih in drugih dogodkov, ki se kar naprej vrstijo v Zagrebu! In kaj vse se dogaja Slovencem na Hrvaškem in še posebej v našem društvu! Vsebina prihodnjih številk Našega odmevaje preskrbljena! Tudi denar ne bi smel biti problem, Tako vsaj lahko sodimo po zanimanju in pohvalah, ki so po obeh številkah kar deževale. Med člani je bilo celo slišati, da bi bili - če bi to bilo potrebno - pripravljeni zbirati ne samo pisne prispevke za časopis, ampak tudi denarne. V šali bi iahko dodal, da želim bodočim naraščajem toliko novih številk Novega odmeva, kolikor nadaljevanj ima TV-nanizanka Santa Barbara. Ali pa vsaj, kot zdaj priljubljena Marisol. Silvin Jerman Ob izidu druge številke Novega odmeva smo prejeli številne čestitke, nekateri povabljenci pa so se tudi pisno opravičili, ker niso utegnili priti na slovesno predstavitev. Čestitko predsednika Republike Slovenije Milana Kučana nam je posredoval šef njegovega kabineta Peter Toš. Izid druge številke Novega odmeva po predsednikovih besedah dokazuje, "da ste Slovenci v Slovenskem domu v Zagrebu dejavni in da Vam ne zmanjkuje idej za nadaljevanje dela Vašega kullunto-pros-vetnega društva". Predsednik državnega zbora Janez Podobnik seje opravičil za odsotnost in nam zaželel, "da bi tudi v bodoče opravljali bogato in uspešno kulturno in izobraževalne delo med Slovenci in seznanjali z našo kulturo tudi prebivalce Hrvaške." Sodelavcem Novega odmeva in drugim članom Slovenskega doma je "za prizadevnost pri izdajanju glasila" čestital predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik. "Za delo, trud iti voljo" pri ustvarjanju včasopisa nam je čestital tudi Andrej Zlebnik, ncždanji pooblaščenec slovenske vlade za odnose s Hrvaško in zdajšnji slovenski veleposlanik v Egiptu, ki je zapisal, da "še posebej zaslužite čestitke za kvaliteto in informatinost vsebine glasila." V imenu Slovenske izseljenske matice sta nam svetovalka Marjana Blazni k in tajnik Janez Rogelj zaželela, da hi bilo naše glasilo "dobro sprejeto med bralci", Pisal nam je tudi nekdanji slovenski nadškof Alojzij Šuštar , kije vsem Slovencem v Zagrebu zaželel "obilo božjega blagoslova" in zrazil upanje, "da se bo tudi moj naslednik nadškof dr, Franc Itode zavzemal za Slovenski dom in Kultumo-prosvetno društvo v Zagrebu." Za povabilo na predstavitev nove številke Novega odmeva sta se zahvalila tudi koprski škof in narodni ravnatelj za Slovence po svetu Metod Pirih in mariborski škof Franc Kramberger, ki sta nam prav tako pri nadaljnjem delu zaželela vse dobro in veliko božjega blagoslova. Peter Toš Šef Kabineta predsednika ^Ignez PodpfinijCj dr. ^m^cf, C " ^ ' ^nt^Jmi^ ¡\3Klrej 'Zlebnik pooblaščenec vlače RS za odnose B Hrvaško Naslovnica: Notranjost cerkve Matere Božje Lurdske v Zagrebu arhitekta Jožeta Plečnika. Novi odmev izdaja Kultura »-prosvetni! društvo Slovenski dom iz Zagreba. Za izdajatelja: Darko Šonc. Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo: Miroslava Marija Balum. Marijan Horn, Polona Jurinič. Ivica Kunej, Cvetka Malko, Franc Slrašek, Darko Šonc, Ilinka Todotvvski (pregled in oprema besedil). Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FS d.o.o,, Masarvkova 28, Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 500 izvodov. Naslov uredništva: Kultttrno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masat^kova 13/1, 10000 Zagreb, telefon/telefaks: ++ 385 1 421 985. SLOVENSKI DOM m NAS DRUGI DOM PRI NAS V GOSTEH: OBISKAL NAS JE IANEZ PODOBNIK Le pa in za nas pomembna tradicija se nadaljuje: tudi tokrat je delegacija slovenskega državnega zbora ob uradnem obisku Zagreba obiskala Slovenski dom. Slovenski poslanci s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom na čelu so v Zagreb prispeli 11. julija. Najprej so se sešli s hrvaškimi kolegi, nato jih je sprejel premier Zlatko Mateša, zgodaj popoldne pa je predsednik sabora Vlatko Pavletič zanje priredil slovesno kosilo. V restavracijo Okrugljak je bil povabljen tudi naš predstavnik. Kot ¡e pri takih protokolarnih kosilih že navada, so jedi hitro prihajale, še bolj hitro pa odhajale. Na koncu kosila sta predsednika Podobnik in Pavletič izmenjala zdravice in nazdravila dobrim odnosom med dvema narodoma. Akademik Pavletič je zelo lepo dejal, da mora Hrvaška prijatelje iskati med narodi, ki enako rečejo kruhu. In to so Slovenci. Po kosilu je državnozborska delegacija obiskala še ministrstvo za zunanje zadeve, ločno ob 17. uri pa je prišla v Slovenski dom. Postregli smo jim s svežim sadjem in slovenskim vinom, kar se je vsem prileglo, saj je bil zelo soparen dan. Delegacijo je najprej pozdravil veleposlanik Matija Malešič , nato pa je besedo prevzel predsednik Slovenskega doma in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Podrobneje spregovoril o zgodovini Slovenskega doma, o dejavnostih in o težavah. Posebej je opozoril na dva problema: na prostorskega in finančnega. Iskanje rešitve, po kateri bi Slovenski dom ostal v zdajšnjih prostorih, je za obstoj društva usodnega pomena! Po odhodu Petra Vcnclja s položaja državnega sekretarja v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in skupaj s proračunskimi zapleti je usahnila tudi pomoč. Ta problem občutijo vsa tri društva - Slovenski dom iz Zagreba, Triglav iz Splita in Bazovica z Reke. Predsednik Podobnik je glede obeh vprašanj obljubil vsestransko pomoč - tako osebno kot s strani državnega zbora. Po uradnem delu smo v sproščenem vzdušju še nadaljevali pogovore s slovensko delegacijo. Gostje so zvedeli veliko zanimivega o življenju zagrebških Slovencev, o naših članih in priznanih umetnikih Bobiju Marottijti, Vasiliju Jordanu, Noniju Ziincu, Ivici Kuncju.. Slovenski delegaciji in predsedniku Podobniku smo zaželeli srečno pot nazaj v Slovenijo, sami pa smo še ostali in "pospravili" mize. D.R. SESTANKI UPRAVNEGA ODBORA N. sestankih, ki jih je po potrebi in v skladu z doiočiii statuta skliceval predsednik Darko Sonc, sn svoj čas in prostor dobila vsa tekoča in aktualna vprašanja iz dejavnosti Slovenskega doma. Na 17. in 18. seji je tekla raz- prava o delu Upravnega odbora in o nujnih kadrovskih zamenjavah v njem. Na 18. seji (21.aprila) je nova članica Upravnega odbora postala Polona Jurinic. Na IS. in 19. seji je bila v ospredju akcija zbiranja slovenskih knjig za Slovenski dom, ki jo je pripravil in izpeljal Radio Brežice. Organizatorjem smo zelo hvaležni, saj je naša knjižnica s pomočjo radijskih poslušalcev bogatejša za 1011 knjig. Na 19. seji Upravnega odbora je predsednik Sonc poročal o sestanku na Uradu za nacionalne manjine ili zajednice pri hrvaški vladi in o pogovorih z "Venecijan-sko grupo" v Saboru. Na 20. in 21. seji Upravnega odbora se je pod drobnogledom znašlo delovanje mešanega in ženskega pevskega zbora Slovenskega doma. Ugotovili smo, da sta zbora dosegla viden napredek v reper-tuamem programu in kakovosti, ali da pa je treba doseči še višjo raven na javnih nastopih. Predsednik Sonc je na 21. sejo Upravnega odbora povabil umetniški svet pevskih zborov in zborovodjo Petra Kutnjaka, ki pa se povabilu žal ni odzval, lz umetniškega sveta so prišli Jadranka Kenc, Marija Nemec, Ivanka Nikčevič, Marijan Horn, Zoran Sonc, Dragica Rubčič in Silvester Vidič. Sklenili smo, da bosta še naprej delovala oba zbora -mešani in ženski. Da bi razbremenili pevke, ki sodelujejo v obeh zborih, se bo nekoliko spremenil umik pevskih vaj: vsak zbor bo vadil enkrat na teden po dve uri. Franc Strošek pisa. Urednik je povedal, da se bo druga številka Novega odmeva z branjem sama dovolj predstavila in da je ni treba hvaliti, saj - kot bi rekli kajkavci - "Sama hvala niš nevala". Naslednji je besedo prevzel Vlado Ravnikar iz Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Spregovoril je o Francetu Prešernu, ki mu je na nek način posvečena druga številka Novega odmeva. Nato je Marijan Horn odpe! svojo že tradic ionalno kronika Novega odmeva in njegovega uredništva. Zatrdil je, da že ima pripravljeno kroniko za št. 4, kar pomeni, da mora biti pred tem vsekakor natisnjena št. 3. Umetniški del predstavitve Novega odmeva je bil pravo presenečenje. Nastopil je namreč oktet bivših članov Študentskega kluba Slovenskega doma iz petdesetih in šestdesetih let, ki je s pesmijo resnično obogatil umetniško in družabno vzdušje v našem društvu. Nivrej Namlis S predstavitvijo 2. št. Novega odmeva je bilo precej preglavic. Dve eminentni osebi - ena iz Zagreba in ena iz Ljubljane - sta se v zadnjem trenutku opravičili in sporočili, da ju na predstavitev ne bo. In kaj zdaj? Predsednik Slovenskega doma Darko Sonc je po pozdravu navzočih besedo kratko malo predal uredniku Sil-vinu Jermanu, ki gaje tako nepričakovano doletela naloga, da predstavi novo številko časo- ODMEVNI NOVI ODMEV KAKO SMO SE PREDSTAVILI SLOVENSKI DOM m NAS DRUGI DOM USPEŠNA AKCIJA RADIA POSAVJE - STUDIA BREŽICE: 1011 KNIIG ZA ROJAKE /3ve! potrebuje dobre ljudi z idejami ali svet potrebuje ljudi z dobri mi idejami. Iti dobro je biti ob pravem času na pravem mestu in izkoristiti čas in mesto za dobro idejo. In prav to se je zgodilo Radiu Posavje - Studiu Brežice v povezavi s Slovenskim domom v Zagrebu, saj so poslušalci brežiškega radia rojakom na Hrvaškem in knjižnici Slovenskega doma v Zagrebu poklonili 1011 knjig. Ideja seje porodila lani, konec novembra, ko so člani Literarne sekcije Žarek, ki deluje od lani pri KUD Brežice, gostovali z literarnim večerom v Slovenskem domu. Še danes se spominjajo toplega sprejema rojakov in prostorov, ki so oddajali dobrodošlico, tudi knjižnica, ki ima tu svoje mesto s starim knjižnim arhivom. Takrat so rojaki povedali, da v svoji knjižnici pogrešajo knjige slovenskih založnikov in slovenskih avtorjev in s tem lepo, pisano slovensko besedo. Rodila se je ideja, ideja seje spremenila v besedo in beseda v dejanje. Vse skupaj pa je kasneje dobilo podporo še v kolektivu radia. Teden dni po slovenskem kulturnem prazniku sem v progtamu Studia Brežice gostila predsednika Slovenskega doma Zagreb Darka Šonca. Ko sva našim poslušalcem predstavljala prvo številko revije Novi odmev, sem prvič javno poslušalcem našega radia predstavila namen, da gremo s skupnimi močmi v akcijo zbiranja knjig za knjižnico Slovenskega doma in da bo to 23. aprila, ko bo Svetovni in slovenski dan knjige. Rezultat tega dne in še kasnejših je 1011 zbranih knjig. Namen je bil dosežen. Ena knjiga, en prijatelj, ena knjiga več prijateljev, ker eno knjigo prebere več ljudi, že zato, ker je z ljubeznijo do knjige in branja nasploh tako - nikdar ne vemo, kdaj se bo ta ljubezen zgodila. Svet ima 100, svet ima 1000 obrazov, Naš mali slovenski svet od Nove Gorice do Ljubljane, od Novega mesta preko Sevnice, Krškega, Brežic do rojakov v Zagrebu pa je v primeru 1011 darovanih knjig pokazal, še enkrat, obraz iskrenosti, prisrčnosti in dobrote. Že Marijan Horti: ZAHVALA RADIU POSAVJE - STUDIO BREŽICE IN NJEGOVIM POSLUŠALCEM Beseda izrečena ste ob dnevu knjige se zgubi v pozabo, nam jih darovali, pisana ostane Od srca vam hvala za vsakdanjo rabo. za darilo vaše, Tisoč in enajst ki razveselilo raznih knjig ste je vse člane naše! zbrali, tolikokrat omenjena številka je presegla vsa pričakovanja in vse naše najlepše sanje. Dobro je verjeti v ljudi. Slovesnost ob predaji knjig je bila v petek zvečer, 23. maja, v prostorih Slovenskega doma v Zagrebu v navzočnosti veleposlanika RS na Hrvaškem Matije Malešiča, v.d. direktorja Urada RS za Slovence v zamejstvu in tujini Uroša Mabkovca, poslanca DZ Slovenije in župana občine Brežice Jožeta Avšiča, članov in predstavnikov Radia Posavja - Studia Brežice z direktorjem in glavnim urednikom Srečkom Zoretom. Kulturni program ob svečanosti so prispevali MPZ Franc Bogovič iz Dobove, pevski zbor Slovenskega doma, Drag» Pirman, predstavnik knjižnice Brežice in član literarne sekcije ŽAREK, z recitacijo Prešernove pesmi Slovo od mladosti. Natalija Jenko Sunčič NA URADU ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU i^bisk predsednika slovenskega državnega zbora Janeza Podobnika je zelo pozitivno in silno hitro odmeval na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu: že dva tedna pozneje, 24. julija je državna sekretarka Mjhaela Logar na pogovor v Ljubljano povabija predsednika Darka Šonca. Na sestanku je bil navzoč tudi Andrej Škrlevaj z Ministrstva za zunanje zadeve. Sonc je državno sekretarko seznanil z zgodovino vseh treh društev na Hrvaškem - Slovenskega doma iz Zagreba, Triglava iz Splita in Bazovice z Reke. Logarjeva si je vse podatke pazljivo zapisala in glede nekaterih zahtevala še podrobnejša pojasnila. Sestanek je omogočil medsebojno poznanstvo in bo zanesljivo prispeval k boljšemu in bolj pristnemu sodelovanju v prihodnje. Takoj smo rešili vse nakopičene probleme v zvezi z denarnimi sredstvi. Državna sekretarka je obljubila pomoč pri reševanju prostorskega problema in napovedala, da bo skušala prek veleposlanika Matije Malešiča posredovati pri hrvaških oblasteh. Moramo se zahvaliti Andreju Škrlevaju, ki je v pogovorih odigral vlogo "katalizatorja", saj že dolgo let spremlja delo Slovenskega doma in drugih društev in je zelo dobro seznanjen z vso problematiko. Državno sekretarko smo povabili, da obišče Slovenski dom v Zagrebu, kar je z veseljem sprejela in čaka naše konkretno povabilo. Vroč in uspešen dan v Ljubljani smo končali s hladnim ljubljanskim pivom. Čakala nas je samo še pot do Zagreba. D.R. NAŠI PRVI PETKI - POKAŽI KAJ ZNAŠ? J^onavadi se šampanjec odpre za navzoče slavljence tega meseca. Posebnost v juniju pa je bila, da smo z njim čestitali našima prvima članoma iz ZDA. univerzitetnima profesorjema dr. Bredi Kogoj-Kapeta-nicin dr. Davorju Kapetaniču. Sicer pa veliko članov Slovenskega doma v našem mesečnem biltenu najprej pogleda, če piše "V petek sc dobimo", čeprav je že vsem jasno, da srečanje prvi petek v mesecu bo, pa če to v biltenu piše ali ne! Očitno je, da so ta srečanja članom po volji, saj se širi tudi krog tistih, ki sodelujejo v programu s šalami, recitacijami svojih pesmi, aforizmi, skeči in podobno. V minuli sezoni nas je večkrat obiskal Franci Butlovič, ki je tudi predstavljal drugo številko Novega odmeva. Slišali smo "Regule za lepo ponašati se" iz t. 1SS3 v kajkavskem narečju, nekaj aforizmov - odgovorov na aforizme Žarka Petana. Zc uveljavljen "petkov dvojec M. in S." je na zanimiv način (tako vsaj misli, če m ti je uspelo, je pa drugo vprašanje) - v dvogovoru prikazal "Krajčevičevega Jurja" in na naše prilike prirejene šale iz Male antologije slovenskega smeha KOLOFOKTAR 2. Z recitacijami svojih pesmi so se iskazali". Klara Zel, Vladimir Lisjak, Jerko Frlekin, Durdka Mikcta. Viktorija Schroedcr, Josip Strugar, Marta Bekcr in morda še kdo, ki mi ga je skleroza izbrisala iz spomina. Z mini koncertom ob proslavljanju rojstnih dnevov pa so nastopili tudi člani glasbene skupine "KOGO tamily" in njihov dedek Silvin. Prvi petki so s programom pred šampanjcem in po njemu, med plesom in petjem postali prava ustvarjalnica naših članov. Lahko bi rekli, da so to prireditve Pokaži kaj znaš. Sima Hoje SLOVENSKI DOM m NAS DRUGI DOM DUHOVNA SEKCIJA: ROMANJA NA SLADKO GORO, V CELJE, KRŠKO... Z), "uhovna sekcija Anton Martin Slomšek je tudi letos poskrbela za romanje v Slovenijo. V lepem maj skem jutru, v soboto, 10. maja smo se zbrali na Mažuraničevem trgu v Zagrebu, da poromamo v Slovenijo, tokrat na Štajersko. Z avtobusom smo odšli na pot proti Čclju, Do meje s Slovenijo smo občudovali lepo urejeno hrvaško Zagorje, ki je že bilo odelo v pomladno zelenje. Najprej smo se ustavili na Sladki gori. Marijina cerkev je biser baročne umetnosti na Slovenskem. Občudovali smo Jelovškove freske, razkošne oltarje ter ostalo opremo od orgel do spovednic. Orgle je preskusil naš dirigent prof. Vinko (;lasnuvič. Pevski zbor je zapel nekaj Marijinih pesmi Predvideni polurni postanek seje krepko zavlekel. Pot do Celja je bila kratka. Celjsko panoramo smo si najprej ogledali s celjskega gradu. Nato smo šli k glavnemu cilju romanja - k cerkvi sv. Jožefa. Tuje tudi na Ituvo preurejen Dom duhovnih vaj, ki ga oskrbujejo lazaristi. Laza riste je v Slovenijo v prejšnjem stoletju povabil Anton Martin Slomšek, Najprej so prišli v Celje, šele nato v druge kraje Slovenije. Sedaj je v Celju g. Andrej Urbane!, ki je štiri leta skrbel za slovenske maše v Zagrebu. Pri maši pri sv. Jožefu smo se spomnili umrlih članov našega društva. Pevski zbor jl' s petjem prispeval k svečanemu razpoloženju. Po maši smo imeli kosilo, ki so ga pripravili v lepi jedilnici Doma duhovnih vaj. Ob sproščenem klepetu in petju smo se zadržali več kot dve uri. Na poti domov smo se nameravali ustaviti še v Brestanici, toda zaradi slabosti ene izmed udeleženk romanja smo morali iskati zdravniško pomoč v brežiški bolnici. Za hitro in uspešno pomoč se ilr. Zorkovi lepo zahvaljujemo. V Zagrebu živijo Slovenci iz različnih krajev Slovenije. Na romanjih po Sloveniji jih je vedno med nami nekaj, ki pri tem obiščejo svo j rojstni kraj. Tudi na tem romanju so obujali lepe spomine vsi tisti, ki so te kraje poznali še iz mladih let. V mesecu maju je imel v Zagrebu sv. maše p. Roman Moiore iz Krškega. Z našim dirigentom sla se spoznala že takrat, ko je p. Roman študiral v Zagrebu. Zato je bilo hitro ^ 1 L * 1 VPj \V \ dogovotjeno, da bo naš zbor pel v Krškem v soboto 2. avgusta, na Porciunkulo.V kapucinsko cerkev, ki je posvečena Mariji, pridejo ta dan številni romarji. Naš pevski zbor je pel pri dveh mašah, obakrat je bil izbor pesmi različen. Le romarsko pesem, ki jo je na Slomškovo besedilo uglasbil naš dirigent prof. Vinko Glasnovič, so zapeli na koncu obeh maš. V Krškem smo si ogledali bogato samostansko knjižnico, ki se ponaša z nekaterimi redkimi primerki knjig. P. Metod Jeršin nam je knjižnico razkazoval s takšnim navdušenjem, da nam je bilo žal, da te razlage nismo snemali. Krško je imelo pomembno vlogo v dobi reformacije. Tu je bil doma Jurij Dalmatin, ki je prvi prevedel v slovenski jezik Sveto pismo. Šolo, ki jo je v Krškem obiskoval Dalmatin, je vodil Adam Bohorič, pisec prve slovenske slovnice. Originalne Dalmatinove Biblije iz leta 1584 nismo videli, z vernim posnetkom te izdaje smo primerjali najnovejši standardni prevod Svetega pisma. Iz Krškega smo šli še v Brestanico. Najprej smo se ustavili v Marijini baziliki, pozneje pa še na gradu. V njem smo si ogledali muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev ter razstavo o zgodovini gradu. Od leta 1881 do 2. svetovne vojne je bil tu samostan trapistov. Ko so jih Nemci izgnali, je bilo v gradu poselitveno taborišče za izgon Slovencev. Zapori so bili še po vojni, do leta 1968.0 tem obdobju po 2. svetovni vojni na razstavi ni gradiva. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam to romanje omogočili, še posebej pa p. Romanu za pogostitev in odlično organizacijo, daje bi! ta dan poln lepih doživetij, srečanj. Marlina Koman Na srečanju v nedeljo, 20. aprila je g. Ti-len Skubic za nas recital Slomšek med nami. Slišali smo, kako ie Slomšek navduševal ljudi za lep slovenski jezik, za materino besedo. Skoda, da ni bilo več poslušalcev. V nedeljo, 4. maja smo se pri maši spomnili 70. obletnice smrti Jakoba Aljaža, župnika iz Dovjega. navdušenega planinca. Njegova zasluga Te. da je Triglav ostal slovenski. Ker je med nami precej navdušenih planincev, je bila ta maša zahvala za vsa lepa doživetja v gorah. (M.K..) RADIO SLOVENIJA V SLOVENSKEM DOMU 12 . septembra nas je obiskala Maca Sva-bič, urednica rubrike "Slovenci po svetu" L programa Radia Slovenija. Dogovorili smo se, da bo v Slovenskem domu posnela več pogovorov. Dogovorjeno, storjeno. Predsednik Darko Sonc je predstavil številne dejavnosti Slovenskega doma v zadnjih nekaj letih. Tajnica Slovenskega doma Miroslava Maria Ba-hun je govorila o zahtevnih administrativnih in strokovnih nalogah tajništva: vse, kar je omenil predsednik Sonc, gre namreč tudi skozi tajništvo, tu pa so še letni in tromesečni načrti dela, finančne analize, zapisniki ter navsezadnje zbiranje in prepisovanje člankov za Novi odmev. Polona Jurinič je opozori lana slabo izbiro slovenskega tiska v Zagrebu. Dejala je, da slovenske knjige v Zagrebu sploh ni mogoče kupiti. Ivica Knnej je spregovoril o uspešnih iiterarno-recitatorskih večerih. Izjavil je, da bo v Slovenskem domu morda ustanovil gledališko skupino. Urednik Novega odmeva Sil-vin Jerman je opisal nastajanje in pripravo prispevkov za časopis. Dejal je, da ga prijetno presenečajo odgovornost in resnost članov uredništva ter kakovost prispevkov in kritik. Marijan Horn je opisal delovanje treh pevskih zborov Slovenskega doma, njihove nastope in udeležbo na tekmovanjih. Podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Franc Strašek je povedal, da je bila zveza ustanovljena januaija 1992, ko so to zahtevale politične okoliščine po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Urednica Maca Svabič je bila nad delom Slovenskega doma in organizacijo Slovencev na Hrvaškem prijetno presenečena. Z njeno včlanitvijo v Slovenski dom smo dobili še enega hvalevrednega člana. Posneti pogovori so bili in bodo predvajani na 1, programu Radia Slovenija ob petkih od 21. -23. ure, F. S. SLOVENSKE DRŽAVNOSTI 25. junija smo praznovali dan slovenske državnosti. Slavnostni govornik je bil slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič. V programu so sodelovali pevski zbor Slovenskega doma, Josip Ma-rotli ter Vlatka Splajt in Ivana Trgrlič. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi razstava slikarke Darje Lohnikar-Lovak. SLOVENSKI DOM m NAS DRUGI DOM IZ ŽIVLJENJA PEVSKIH ZBOROV letošnja pomlad in poletje sta bila za ženski in mešani pevski zbor zelo delovna, pa tudi uspešna, saj sta imela oba zbora poleg rednih vaj celo vrsto uspešnih nastopov in gostovanj. PRI ZBORU LITOSTROJ V LJUBLJANI 16 maja smo obiskali mešani pevski zbor Litostroj, kije pred časom gostoval v Slovenskem domu. Na koncertu v Litostrojevi restavraciji so najprej nastopili naši gostitelji, potem pa sta zapela oba naša zbora, ženski in mešani. V koncertnem programu je bilo šestnajst pesmi; dvanajst med njimi so izvedli naši pevci. Navzoči so nas počastili z močnim ploskanjem. Po obilni večerji, ki so jo pripravili naši gostitelji, smo skupaj prepevali, recitirali in plesali, okrog druge ure zjutraj pa smo le s težavo "kompletirali" naš avtobus, saj se nekateri niso in niso mogli ločiti od Litostroja in Li-tostrojčanov, ki jim gre zares prisrčna hvala za lep petkov večer. PRI ČRNOGORSKEM ORUŠTVU MONTENEGRO V ZAGREBU Ob dnevu hrvaške državnosti so nas v goste povabili prijatelji iz črnogorskega društva Montenegro iz Zagreba. Naš mešani pevski zbor se je povabilu odzval in je na slovesnosti zapel več pesmi iz svojega programa. Po nastopu se je nadaljevalo prijateljsko srečanje v veselem razpoloženju. TABOR PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI Po stari navadi smo se tudi letos udeležili Tabora in sobotnega koncerta zamejskih pevskih zborov v dvorani osnovne šole Ferdo Vesel v Šentvidu pri Stični. Naš ženski zbor je na koncertu zapel tri pesmi: primorsko ljudsko "Le pridi, le pridi" (Breda Sček), "Da te nt" (Emil Gabrovšek} in "Šentviška lipa" (praiz-vedba M. Horn, P. Kutnjak). Naš nastop je bil zelo lepo sprejet, posebno pa "Šentviška lipa", ki je domačinom povečala srčni utrip. Po nedeljskem nastopu 248-tLh pevskih zborov smo se srečali na skupnem kosilu pevke in pevci treh slovenskih društev na Hrvaškem - Bazovice z Reke, Triglava iz Splita in Slovenskega doma iz Zagreba. V vedrem razpoloženju smo skupaj preživeli lep nedeljski popoldan. KONCEBTV DOBOVI K povabilo pevskega zbora iz Dobove, ki je že gostoval v Slovenskem domu, smo se 29. junija udeležili skupnega koncerta pevskih zborov iz Dobove, Bazovice iz Reke in Slovenskega doma iz Zagreba. Skupaj smo proslavili Dan pregnancev in se spomnili žrtev iz druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Druženje je bilo zelo prijetno in tudi koristno, saj je bilo v pogovorih veliko idej za sodelovanje v prihodnje, pesem pa je v veselem vzdušju odmevala globoko v noč. Marijan Horn PRIMORSKA POJE K množični prireditvi Primorska poje, ki jo že 28 let prireja Zveza pevskih zborov Primorske, prepevajo domači zbori in slovenski zbori iz zamejstva in sveta. Nastopi se vrstijo po celi Primorski. Letošnjo pomlad seje na prireditev, na kateri je prepevalo okrog 150 pevskih zborov, uvrstil tudi pevski zbor Slovenskega doma. In to po zaslugi organizatorjev in nekaj naših članov Primorcev. 21. marca 1997 je naš pevski zbor odšel na pot v Ilirsko Bistrico, kjer je zvečer nastopalo še 5 pevskih zborov. Že pred Ilirsko Bistrico, pod vasjo Prem nas je pričakal, nas pozdravil in nam zaželel dobrodošlico tajnik Zveze kulturnih organizacij Ilirske Bistrice Dimitrij Bonano, ki nas je povabil da si ogledamo tipično primorsko vasico Prem, rojstno hišo pesnika Dragutina Ketteja in premsko grajščino ter da vse to zalijemo s_ kozarčkom prave brkinske slivovke. Vojko Čeli-goj nam je povedal veliko zanimivega o Kettejevem življenju in delu, pa tudi o življenju ljudi v teh kraško-primorskih krajih, še posebej o dogodkih, ki so zelo pomembni letos, ko Primorska slavi 50. obletnico priključitve k matični domovini Sloveniji. Prihod v Ilirsko Bistrico je bil "svetel", kajti noč je že padla in povsod so bile že prižgane luči. Morali smo pohiteti s pripravami pred nastopom (oblačenje, šminka ...), ker je bil naš pevski zbor prvi na T xx- fe olj etni susretizagrebačkih glazbenlh amatera STRI.'¿'iNO MIŠLJENJE PROSlTOBF.Nr, KOMISIJE O NASTUFIMA ZBOROV A, ANSAMBALAIORKE5TAHA KONCERT L, 17.3.1997. 2. mješovtti zbor -slovenski dom" Dirigent: PeUr Katsjak Broj pjevaia: 27 Zbor jc i ovc godini pakAUO d« je zadržao dosadaiaju razinu i da w uspijeva pernato po ved« vari i Snu svoje djdovanje. Njcguje se slovenski i hrvatski repertoar Dirigent predano vodi ansarobl. "POLJE. KDO BO TEBE LJUBIL" • treb» iz\esi joSjednu Iriticu. Suzvu^eje dobro. Zvuk ponulo CBtnnUc Treba u loncu izjednafiti kvftttem tona. TO HO JEN A TRAVCA" - foriejelijepo zaobljen "O MRAKU™ - fcomogerio i dobro izvedeno. Dmumka je pnmjcrena. "POPEVKE SEM S LAGAL" - interpretacija jc dobra. AgogUut i dinamika su odgovarajučL Nagle diruimiike prerojene prebdiju rvučnost i snagu zbora. Unutsmje dionic« treba bolje izbahnsiiaii u odnosu na vanjske, kao fio je to bilo postignuto u zadnje dvije skladbe Stvaranje tona treba temeljiti na dijafrzgmalaom naftu, firoe se postile opposgtraru ton i bolj» homogenost zvuka. SwgS« Rainisjngifif^v Dmko Fio.proC j* .IJSSliEftu-®| Bnuik»Surt,ii5t ; ¿¡S/ NA SREGANIU GLASBENIH AMATERJEV K 1 a XX. Spomladanskih srečanjih zagrebških glasbenih amaterjev sta letos sodelovala ženski in mešani zbor Slovenskega doma. 17. marca sta nastopila na koncertu v Hrvaškemu glasbenem zavodu. Strokovna komisija, v kateri so bili prof. Sergije Raints, prof. Dinko Fio in prof. Branka Stare, je oba zbora ocenila takole: xx. proljehvi susreti zagbebačkib glazbemih amatira STRtČNO MIŠLJENJE PROSUBBENE KOMISUE O NASTfPBHA ZBOROVA. ANSAMBALA! ORKESTARA KONCERT L, I7J.1MT. J. ŽENSKI ZBOR-SLOVENSSil DOM" Dirigent: Prlar Kutnjak Broj pjcvnčica: Ovij ansamfci ima vrlo dobar poscutijal i mogočnost m jot veri napredaj: Dirigem jc sa jednajtavilim pokrsdma lijepo i sugestivno vedki izvedbu "5KRJANČEK POJE. ŽVRGOLl" ■ .iti hj avufcti i zaobljeni Scprani fasto ttisnjto pjevaju (plitki, rediiafra (Bivalna emisija imia) "NA TUiiH TLEH" ■ dobia i iidija izvedba koja bi bila još bolja da posloji veči imenniBi tona. "KOŽA NA VRTU^. lijepo izvedeno Ima ugoda;a i intcnziicia Dinamikama logiina, rraae il iipjtvajie a akoidi jasni. "NA GRlCU" - na kianm ronovima [yim!o tnamiio pjevano Ali) SU vrio zvučiu. izvedba jc dobra. Svc vi prema kraju nakupa zvaik jejva '"K/l_ Ur veni raznolikost u intoprelzdjama sveukupan dojam ciu bi jol bulji Sergije Painii.pfpi DmlioFin.pr^ na, _H| z/a^tB * ji Branko ^Isn.p^tO^^.^/ SLOVENSKI DOM m NAS DRUGI DOM vrsli. Dobro smo zapeli pet pesmi, občinstvo nus je v prepolni dvorani pozdravilo z burnim ploskanjem, tako da smo zapeli še dve dodatne pesmi. Nato je zbrane pozdravil podpredsednik Slovenskega doma Franc Strašek, ki je s predsednikom ZKO Ilirska Bistrica Francem Gom-Itafem izmenjal spominska darila. Pri skupni večerji, na katero so bili povabljeni vsi nastopajoči pevski zbori, je bilo zelo veselo: jelo se je, pilo in pelo. Moški pevski zbor Dragotin Kette i/. Ilirske Bistrice je zapel bistriško himno 'Tječe, tječe Bistrica voda, Bistrica voda Bistrica ..." Ko smo se okoli polnoči poslovili, so nas navzoči pozdravili z burnim ploskanjem, Akademski pevski zbor Vinko Vodopivec pa nas je pozdravil s priljubljeno primorsko pesmijo "Bazovica", S prijetnimi vtisi in počutjem ter z mislimi v srcu - Na svidenje prihodnje leto prelepa Primorska - smo prišli zjutraj v Zagreb. Čao I Ivanki Nikčevič SREČANJE V MOJI DEŽELI letošnje srečanje Slovencev po svetu in zamejskih Slovencev sta pripravili Slovenska izseljenska matica in občina Ribnica. Prireditve so se začele že v juniju, osrednja pa je bila 6. julija v Ribnici in okoliških vaseh, kjer je program trajal ves dan. Na prizorišču na grajskem odru so se vrstili nastopi humoristov, glasbenikov, zabavnih in narodnozabavnih ansamblov, folklornih skupin in pevskih zborov, Med drugimi seje predstavil tudi mešani zbor Slovenskega doma, ki je zapel štiri pesmi: Slovenska dežela, O mraku, Polje, kdo bo tebe ljubil in Po- pevke sem slagal. Poslušalci so nas nagradili z močnim ploskanjem in lahko rečemo, da je bi! to še eden v vrsti uspešnih nastopov mešanega zbora v minuli sezoni. "Na srečanju smo spoznali argentinskega Slovenca Alberta Gregoriča iz Mendoze, ki nam je prepeval pesmi iz Latinske Amerike. Bo nekoč morda prišel s svojim ansamblom tudi v Zagreb? Jasna Nemec SREČANJE PEVSKIH ZBOROV OD ČEDADA 00 LOGATCA "STARA KELTIKA" ^Cerknem smo bili 8. junija. Med potjo je bilo v avtobusu zelo veselo: spomnim se, da je mimo avtobusa hitela množica zelenih hribov in dol in, bilo je tudi nekaj mest, spomnim se neke reke... nekje smo se ustavili, pa s kavico ni bilo nič, ker je nekaj mesecev prej zgorela restavracija, pa smo to opravili nekje drugje... in že smo bili v Cerknem. Tja smo bili povabljeni na Srečanje pevskih zborov od Čedada do Logatca "Stara Keltika". Na srečanju so sodelovali pevski zbori iz sedemnajstih krajev Slovenije in štirje zbori iz zamejstva. Ženski in mešani zbor Slovenskega doma sta pod vodstvom dirigenta Petra Kut-njaka zapela po tri pesmi. Pobudnik in organizator te revije sta bila Peter Razpet - Petko in Območna obrtna zbornica Idrija Pred koncertom, ki je bil izveden na prostem, smo obiskali muzej partizanske bolnišnice v soteski Pasice. V spomin na osebje, na doktorico Franjo in vse BOLNIŠNICA FRANJA f^erjetno ste za to bolnišnico že vsi slišali, če pa niste ali pa ste o njej že vse pozabili, ne bo odveč nekaj podatkov. Bolnišnico je decembra leta 1943 v soteski Pasice pri Novakih ustanovil dr. Viktor Volčjak. januarja I. 1944 je bolnišnico prevzela dr. Franja Boje - Bidovec, po kateri je objekt dobil ime. Bolnišnico sestavljajo barake, zgrajene med dvema stenama nad gorskim potokom in med seboj povezane z lesenimi podi. Ranjence so nosili po potoku, prav tako tudi hrano in vse, kar je bilo potrebno. Zanimivo je, da je bolnišnica imela svojo elektrarno, rentgen in operacijsko sobo. V strmih stenah je imela bunkerje za ranjence in za obrambo. Bila je dvakrat napadena, vendar je sovražnik ni mogel uničiti. Centralni oddelek je lahko sprejel 108 ranjencev, skupaj pa se je v vseh oddelkih zdravilo prek 900 ranjencev, Med skalami smo videli označene grobove 56 partizanov, ki so v bolnici umrli. Po vojni so jih pokopali v skupno grobnico v Cerknem. Bolnišnica Franja je na vse naredila močan vtis. (I.H.-B.) bolnike in ranjence, ki so se zdravili v tej bolnici, je delegacija nastopajočih položila venec pred spominsko ploščo. Obkroženi z ljudmi, ki radi pojejo, smo se pozneje še malo poveselili, zapeli in zaplesali, nato pa pot pod noge in spet v Zagreb. Irena Hribar-Buzdovačič SREDE S TUJIMI VELEPOSLANIKI; PO VSAKEM DEŽIU PRIDE SONCE, PO VSAKI V0INI MIR ./Vavada je že, da nas skoraj vsak mesec obi šče kak veleposlanik, akreditiran v Zagrebu, 28. maja nas je z obiskom počastil belgi jski veleposlanik Frans Hintjcns. Na predavanju je obširno govoril o razvoju demokracije v Belgiji. Kolje znano, je imela Belgija v preteklosti velike probleme z nacionalnim vprašanjem, saj gre za državo z dvema narodoma - Flamci in Valonci, Belgija se danes uvršča med države z najbolj razvito demokracijo v svetu. In tako razvito in urejeno državo jc ob koncu predavanja veleposlanik zaželel tako Sloveniji kot Hrvaški. Po odhodu avstrijskega veleposlanika Andrcasa Berlakovicha, je v Zagreb prišel Rudolf Bogner. V Slovenskem domu se je predstavil 17. septembra. Predavanje o avstrijsko-hrvaškili odnosih je prebral v zelo dobri hrvaščini. Tematsko gaje razdelil na štiri dele - kultura, gospodarstvo, politika in turizem. Režime vseh je. da so Avstrija, Hrvaška in Slovenija zgodovinsko povezane ena z drugo in daje prihodnost njihovih odnosov v čim pestrejši povezavi. V političnem delu predavanja je bil zelo kritičen do hrvaškega odnosa do vračanja beguncev; dejal jc, da mora Hrvaška spoštovati tisto, kar je podpisala v Daytonu. Avstrija je vedno pripravljena pomagati z nasveti, kot partner, ki je zainteresiran, da na Balkanu zavlada trajen mir. Na vprašanje, kakšni su odnosi s Slovenijo je odgovoril, da so zelo dobri, kar pa ne pome- ni, da ne bi mogli biti še boljši. Pravi diplomatski odgovor. Veleposlanik je po predavanju odpri razstavo mlade slikarke iz Dubrovnika Nine Simanovič. V zabavnem delu programa je nastopil tenorist Hrvaškega narodnega gledališča Hrid Matic, ki je zapel nekaj napol itan-skih pesmi ob spremljavi na klavirju. Pozneje so se ugledni gostje okrepčali z lepimi in okusnimi sendviči. "Material" zanje je podaril Gavrilovič, pripravile pa so ga članice Slovenskega doma. Ohranili bomo tudi lep spomin na prejšnjega avstrijskega veleposlanika v Zagrebu Andreasa Berlakovicha: umetniška slika, ki nam ¡oje podaril, še zdaj krasi zidove Slovenskega doma, V začetku oktobra je predaval jugoslovanski veleposlanik Veljko Kneževič. Njegov nastop v Slovenskem domu je potekal pod geslom -po vsakem dežju pride sonce, po vsaki vojni pride mir. Kneževič je povedal, da sta Hrvaška in Zvezna republika Jugoslavija v letu dni po medsebojnem priznanju sklenili že osem pomembnih sporazumov, med njimi o socialni varnosti in maloobmejnem prometu. Zdaj sta za podpis pripravljena še sporazum o trgovini in ekologiji, naslednji pa bodo na vrsti sporazumi o bančnem poslovanju, o izogibanju dvojne obdavčitve in o letalskem prometu. Do maja prihodnjega leta bi morale biti po Kneževičevih besedah razmere zrele za odpravo vizumov. Jugoslovanski veleposlanik je napovedal nadaljnje meddržavne pogovore o usodi pogrešanih in o položaju beguncev in njihovega premoženja. Glede diplomatskih stikov s Slovenijo ie Kneževič dejal, da bo tudi to vprašanje prej ko slej prišlo na dnevni red, da pa v Beogradu še niso pozabili, kako hladno je leta 1992 Ljubljana odgovorila na vest o jugoslovanskem priznanju Slovenije. Po predavanju je veleposlanik odprl razstavo slikarke Milke Kneževič. D.R. NA NAŠEM ODRU KONCERT GLASBENE MATICE IZ MARIBORA: TOPEL ODMEV IZ RODNE DEŽELE K odru dvorane Prešeren Slovenskega doma je bil 18. junija velik in izredno bogat koncert ženskega pevskega zbora in elektronskega orkestra Glasbene matice iz Maribora. Primerno izbran program, kije bil pravi venček glasbenih cvetlic, je vzbudil silno navdušenje, Pevski zbor je mojstrsko podkovan z vzorno prostorsko razporejenimi zrelimi glasovi in natančno uravnane inpostacije. To mu daje stabilno tonsko armaturo, zaokrožen topli volumen, visoko koherentno stereofonijo in gosto tonsko barvo, ki jo je glasbeno zelo senzibilna dirigentka Jožica Lovrenčič - Lah inspirativno interpretirala v nežni povezavi decentno izvajanih tonskih odtenkov. Zbor je zelo prepričljivo v originalu interpretiral Haendla, Havdna, Schumanna in Morleya ter naravnost zasijal v Schubcrtovcm MaiHedu. To je bil lep prispevek k praznovanju 200. obletnice skladateljevega rojstva. Prefinjene prelive prozornih akordov je obogatila decentna in vzorna klavirska spremljava Andreje Pak. Prav pogrela nas je izvorna dikcija umetniško izvedenih narodnih pesmi Ježeve suite, aranžirane "za dušo". Prepoznana posebna izgovorjava samoglasnikov je ogrela vedno prisotne spomine in globoko vtisnjena čutenja rodne grude. Mnogi so pri ponovljeni pesmi "Sijaj, sijaj sončece" zraven zapeli svojo, v mladosti nekoliko drugače peto štajer- sko domačo različico; "Kako bom pa sijalo k'sem vedno žalosno". Izredno navdušenje je sproži! vodja orkestra elektronskih orgel Drago Kotnik s svojim serioznhn elektronskim oktetom, v katerem igrajo sami glasbeni pedagogi, in tudi oni "za dušo". S posrečeno izbiro skladb in čustvenimi aranžmaji za osem sintetizatoijev nas je mlad in zelo podjeten dirigent z Gricgovim Peer Gyn-tom in v ritmu zmeraj živahnega spleta Straus-sovih valčkov vodil preko zasneženih planin in cvetličnih trat dežele vedrih in veselili ljudi. Odločitev aranžeija Drage Kotnika, da se dinamika elektronskega orkestra uresniči z volu-men-pedali ali ročno, s kalibriranimi potencio-metri brez "touch funetiona" je za sedaj najboljša rešitev. V zelo zahtevnem in zavestnem aranžmaju je prišla do izraza Kotnikova občutljivost za primerno tonsko barvo izvornih skladb. Do polne veljave je pri šla prednost, kije za visoke dosežke danes že pogoj, daje aranžer takšne elektronske glasbe v končni izvedbi tudi dirigent. Zalo je bilo muziciranje Kotnikovega elektronskega orkestra zelo uspešno, presenetljivo in za vzgled vsem glasbenim pedagogom v načinu širenja za Slovence karakterističnega in na daleč znanega družabnega glasbenega življenja. Kajti skupno muziciranje v takšnem orkestru že razširjenih sintetizatoijev prinaša pravo, nenadomestljivo osvežitev od večkrat pretirano individualnih vaj klasične šole. Prisrčna hvala mariborski Glasbeni matici in njeni predsednici Cvetki Rous za gostovanje v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer si lepšega in toplejšega odmeva iz rodne dežele nismo mogli zaželeti. Zoran Bobič Šonc DRUŽENJE Z BACHOVIMI SONATAMI IN DRŽAVNO ZALOŽBO SLOVENIJE (J red: maja smo imeii v našem domu poseben kulturni dogodek. Ob razstavi glasbenega opusa notnih edicij Državne založbe Slovenije smo prisluhnili koncertu študentk ljubljanske Akademije za glasbo. Izvedle so Bachove sonate za flavto in klavir, ki so izšle kot notne izdaje pri založbi. Urednica za glasbo pri DZS Pavla Uršič - Kunej nam je predstavila izobraževalno založništvo in katalog učbenikov in priročnikov za leto 1997 s področja glasbe za vse stopnje šolanja. DZS je založba s petdesetletno tradicijo. Izdajajo note za glasbene šole, note za zbore, splošne priročnike ter učbenike in šolske priročnike za osnovno šolo. Skrbijo da vsi inštrumenti dobijo literaturo. Radi bi izdali cel cikel Bacha, dva zvezka sta že izšla, tretji je v pripravi. Na koncu predavanja je vse navzoče povabila na ogled notnih izdanj in obljubila, da bo en izvod dobila naša knjižnica. Na koncertu po predstavitvi DZS so nastopile flavtistke Breda Stemberger, Tina Pangeršič, Liza Hawlina, Alenka Jničar, Anamarija Tomac in Ana Kavčič v redakciji red. prof. Fedje Rupla in prof. Vlaste Doležal - Rus, ki jih je tudi spremljala na klavirju, izvedeno je bilo šest sonat J.S.Bacha. Med publiko je bilo nekaj študentk 7, Zagrebške akademije za glasbo. Polona Jurinič pjesma (Petar Kutnjak) "Spomin na mlada leta", zatim snimka ansambla Toneta Žagatja "Niso kriva naša leta". Šlo reči u komentaru, kad je glazba s naslovom rekla sve. Moramo reči da naš prijatelj raspjevanog srca bilježi dane internacije u Italiji. Njegov vedar optimistički duh uvijek sreče ljude dobra srca, tako da i slušatelju po-ručtije i prenosi tu vedrinu. Veomapažljivi oda-bir i sklad uglazbljenih pjesatna, recitiranih sti-hova te povezivanje programa (Ivica Kunej) dali su neposrednost i Ijepotu ove večeri. An-sambl Toneta Žagarja pjeva "Čas hiti", da bi smo ipak otkrili u melodioznoj pjesmi Ivicc Katčica tajnu "Sestrice tri" da je jedna od njih postala životna družica i supruga gospodina Horna gda Pavla. "Spomin na prvo ljubezen" izveo je an-sambl Šaleški fantje iz Velenja na melodiju voditelja Franca Žerdonerja. "Mornarjevi spomini" o dalekim putovanjima po svijetu i vračanje "dekletu kaj čaka doma ..." izveo je ansambl Toneta Žagarja. "Čestitka" s ispijanjem kupice do dna i naš mješoviti zbor završio je u svečanom tonu uglazbljenim stihovima našeg pjesnika Marijana Horna i velikog glazbenika Petra Kutnjaka "Slovenski dom naš drugi dom". Jelena Balenl MARIJAN HORN - NAŠ PRIJATELJ RA§PJEVAN0G SRCA Z Wot'¡c kao pjesma ... vesela, sjetna, pr-pošna, šaljiva, tužna, puna ljubavi prema ženi, prijatelju ili domovini. Sve smo to mogli doživ-jeti u jednpi večeri od našeg nadarenog prijatelja Marijana Horna. "Slovenski dom naš drugi dom", uglazbljeni stihovi našeg pjesnika postala nam je kao himna i bliska stihom i melodijom kao i optimizam autora, koji je započeo svoj dar pokazivati več u gimnaziji. Tako su mladalačke ideje inspirirane gitarom i bliskim rodacima uz pijaču u lzoii prati le talent i ustrajnost odluke: "Pisat ču pjesme". Zbor Slovenskog doma izveo nam je praizvedbu pjesme "Sončni zahod". Sjetna pjesma o prijatelju Dušanu Lasiču, pokoj-nom profesoru na fakulteto govori o tuzi. za dje-vojkom koja je po zadatku morala ilegalno otiči u okupiranu Ljubljanu, a on s partizanskom troj-kom u Bosnu, svibnja 1944, te je prešao dugi "bijeli put" preko Italije na Vis. Uglazbljena PREDAVANJA IANKO BENIGAR -ANTROPOLOG IN ZNANSTVENIK SVETOVNEGA SLOVESA jfiTunec septembra nas je v Patagonijo v Južni Ameriki in v življenje Janka Benigarja z zanimivim predavanjem popeljal Svetozar Guček iz Ljubljane. Janko Benigar (Zagreb 1883 - Pulmeri v Argentini 1950) seje rodil gimnazijskemu profesorju Janezu Bcnigarju iz Ilirske Bistrice in materi Rozi iz Dobrave pri Radečah. Imel je sestro Ružo in še pet polbratov, med njimi Aleša Benigarja, ki je bil frančiškan in pater misionar na Kitajskem. Janko Benigar je v Zagrebu obiskoval tehnično fakulteto in se udeleževal predavanj iz filologije, filozofije in medicine. Nekoč so ga v nekem univerzitetnem krožku izbrali za potovanje v Bolgarijo, ki gaje opravil peš. Pri tem je preučeval gospodarsko-,socialne in biološke probleme narodov in kra- jev, skozi katere je potoval in o izsledkih napisal več etnoloških in socioloških študij. Pri 20 letih jc obvladal že enajst jezikov, med njimi celo jezik balkanskih Ciganov, Njegovo najljubše opravilo je bilo prebiranje k I a -sičnih in filozofskih del, Kot človek ne-j mirnega 1 duha je spoznal da človek med mestnimi zidovi ne najde sreče in da se vedno bolj oddaljuje od narave. Zahrepe-nel je po širjavah, svobodi in okolju. In nekega dne seje odločil: reven kot cerkvena miš seje leta 1908 izkrcal v Argentini, kjer seje začelo njegovo novo življenje. Začel pa se je tudi dolg, mučen boj. Leta 1910 seje poročil z Indijanko iz Pam- pe, Eufeinijo, hčerko poglavarja, ki mu je rodila 12 otrok. Po njeni smrti mu je druga žena, tudi Indijanka. Rosaría Pena rodila 5 otrok. Do leta 1925 je živel v Catrielu v provinci Rio Negra, nato pa v Neuquenu. Od leta 1924 je kot član Narodne akademije za zgodovino objavil mojstrsko delo o jezikoslovju in naro-doslovju Araukancev. Najpomembnejše delo je knjiga Problem ameriškega človeka iz leta 1928. Do leta 1937 je živel v Alumineju in nato do svoje smrti leta 1950 v Pulmari v Provinci Neuquen ob čilski meji. Solidaliziral se je z avtohtonimi prebivalci, ki so postali žrtev agresije in pohlepnosti lovcev na zemljo. Po delu brez predaha, podnevi fizično za golo življenje svoje družine in ponoči brez spanja v študiju in pisanju, je utnrl na pragu kolibe, ki jo je sam zgradil iz ilovice. Sorodniki Janka Benigarja, ki živijo na Hrvaškem, negujejo stike z njegovimi potomci iz Argentine prek sina Alejandra Manquea Kondorja. Z njim se je srečal tudi Svetozar Guček, ki pripravlja obsežno raziskovalno delo o tem velikem slo-vensko-hrvaškem znanstveniku. Polona Jurinič STIKI MED NARODI V KAKO POPRAVITI ZOBNE ALI SI LAHKO SAMI OLAJŠAMO ŠOLSKIH KLOPEH DEFORMACIJE? TEŽAVE? O organizaciji učnega procesa s praktičnim izobraževanjem v organiziranem "šolskem podjetju" jc predavala profesorica Du-nju Bczjak z Ekonomske srednje '.iile v Mariboru. Govorila je o povezovanju učencev slovenskih šol / učenci šol v drugih državah, Tako že v šolskih klopeh (bi rekli L!-VI: - v živo) spoznavajo različno-ti in se seznanjajo z drugimi državami in narodi. Pozitivne iz-kiiSuje iz šol v posameznih dt žuvah s« tako prenašajo v druge sredini;. Prihaja do partnerstva, Kjtt&lnvnnja narodnostnih kultur in (iblfiijev, To se dogaja tudi na Mvčimjih učenčev različnih šol iz in/ličnih držav! Zanimiva in poučim pedagoška informacija. Ivan Srijmen N, raš dolgoletni član prof. dr. Zvonko Poje je pripravil predavanje z diapozitivi o popravljanju zobnih deformacij. Zanimivo je bilo videti postopek pomikanja podočnika z uvajanjem vzmeti in pomikanje sekalcev. Predavanje je bilo zelo strokovno, saj je dr. Poje redni profesor 110 zagrebški stomatološki fakulteti in priznan strokovnjak za dentalno patologijo. Končal je zobotehnično šolo v Zagrebu, potem pa študij stomatologije na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Že kot študent je pokazal zanimanje za znanstveno in praktično delo v dentalni patologiji. Za študijske uspehe je prejel Nagrado rektorja sveučilišča v Zagrebu. Po predavanju je d_r. Poje odgovarjal na vprašanja. Člane Slovenskega doma, ki imajo te?.ave z zobmi iz njegove stroke, je povabil, da pridejo k njemu na brezplačni pregled in svetovanje. (Jes) Dv va predavatelja, Silvester Fišter in dr, Boris Farkaš sta spregovorila o tem, kako si lahko sami olajšamo svoje zdravstvene težave, kako lahko sami od svoje podzavesti izvemo, kaj nam bolj ustreza za zdravo življenje in kje se skrivajo nevarnosti za naše zdravje. Fišter je pojasnil pojem "akumasaže" in razložil, kako ro-lerji raznih vrst - od ježka do mika-da - delujejo na akupunktume točke in refleksne cone. V zgodovinskem delu predavanja pa je povedal, kako so si stari narodi že zdavnaj z raznimi oblikami ma-sažnih terapij pomagali v zdravljenju. Dr. Farkaš nas je seznanil z veščino aktiviranja naše podzavesti, da bi nam odgovorila na vprašanja glede našega zdravja. Podzavesti "odgovarja" z neopaz- nim krčenjem mišic v pesti. Da bi to krčenje postalo vidno, se kot mehanična okrepitev uporablja posebna naprava - biotenzor. Videli smo, kako se biotenzor uporablja in kako z njegovo pomočjo zvemo, ali živilo odgovatja naši prehrani, v katerem delu telesa imamo zdravstvene motnje in bolezni, pa še kaj pomembnega za naše zdravje. Biotenzor lahko uporablja vsak zase, ali za izpraševanje druge osebe. Predavatelja sta organizirala tudi delavnico, v kateri so zainteresirani lahko videli in preizkusili njuna pomagala. Zainteresiranih je bilo veliko. (Sij) ŽIVIMO NA HRVAŠKEM SVET ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 16 . maja je v Splitu zasedal svet Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Poleg članov sveta (predstavniki Slovenskega doma, Triglava in Bazovice), so bili navzoči tudi veleposlanik Matija Malešič, v,d, direktorja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Uroš Ma-hkovec in tajnik SIM Janez Rogelj. Prijetnonovicoje posredoval Boštjan Kor-diš, ki je povedal, daje bilo s pomočjo društva Triglav ustanovljeno novo slovensko društvo dr. France Prešeren v Sibeniku. Društvo za zdaj šteje 40-50 članov, ima vsa potrebne doku-mente_ in je že registrirano pri pristojnem organu v Sibeniku. Ima svoj statut, upravne in nadzorne organe in se pripravlja, da zaprosi za sprejem v zvezo. Zanimiva razprava je potekala glede usklajevanja programske dejavnosti v posameznem društvu. Sklenjeno je bilo, da sta obseg in kakovost programov osnova za predstavitev pri ustreznih uradnih organih Slovenije in Hrvaške. Navzoči so se strinjali, da morajo programi prispevati k negovanju slovenske identitete, slovenske samozavesti in slovenskega jezika. Svet Zveze slovenskih organizacij na Hrvaškem je ponovno zasedal 22. julija v Zagrebu. V obširni razpravi sta posebej izstopali dve temi. Člani sveta so veliko pozornosti namenili novi metodologiji načrtovanja celotne dejavnosti v zvezi in njenih članih. Pogovorili smo se o nejasnostih glede posameznih delov metodologije in na koncu sklenili, da se bo v prihodnje načrtovanje celotne dejavnosti odvijalo po metodologiji, ki jo je predpisa! pristojni hrvaški vladni urad. V razpravi smo ugotovili, da pristopni dokumenti, novoustanovljenega slovenskega društva iz Sibcnika ne ustrezajo določbam zvezinega staluta. Člani sveta so sklenili, da bodo o sprejemu društva Dr. France Prešeren v članstvo zveze odločali na prihodnjem zasedanju. Društvu se dotlej dodeli nujna finančna pomoč, njegovo vodstvo pa mora pristopne dokumente čim prej ustrezno dopolniti in popraviti. Franc Strašek POUK SLOVENSKEGA JEZIKA letos poteka v dveh skupinah, v obeh so učenci, ki so se slovenščine začeli učiti že lani. Začetne skupine letos ni. Pouk seje začel v septembru in poteka vsak ponedeljek od 17,- 20. ure, Marija Crnkovič I Obiskovalci tečaja slovenskega jezika so spisali "skupinski" prispevek o tem, zakaj se učijo slovenščine. Spisa profesorica Marija Crnkovič ni lektorirala. ZAKAI SE UČIM SLOVENSCINO? Fsakič ko me gdo upraša zakaj se učim slovenščine, ne vem kaj naj povem. A je to za-rad ljubezni do jezika, a je to morda zato da bi se lažje pogovarjal z Slovenci, gdo ve zakaj? Zdi se mi da so vsi ti razlogi ubistvu en majhen košček odgovora na eno navidez enostavno vprašanje: zakaj se učimo slovenščine? Večinoma vsi se hočemo prilagoditi sredini v katero pridemo, in kaj če je kraj v kateri pogosto gremo v Slovenijo? In kaj če bi se tudi radi pogovarjali z prebivalci ne da bi jih silili da govorijo tako kot mi? Odgovor mi se zdi zelo enostaven. Treba seje naučiti jezika ljudi h katerim pridemo. Treba seje vživeti v okolje, drugače človek zgubi vse tiste majhne stvari ki jih domačini med seboj delijo. Tisto spoznanje o ljudeh in navadah je eden od pomembnih razlogov zakaj bi vsak človek lahko poskusil naučiti tuji jezik. Slovenščina mi se zaradi bližine dežele in zaradi slovenščine do tega kako podobna je hrvaščini zdi kot zelo poskusa vreden primer. Republika Hrvatska ustanovljuje se kao nacionalna država brvatskoga naroda i država pripadnika inih naroda i manjina, koji su njezi-ni državljani: Srba, Muslimana, Slovenaca, Čeha, Slovaka, Talijand, Madžara, Židova i drugih, kojima se jamči ravnopravnost s gradanima hrvatske narodnosti i ostvarivanje nacionalnih prava u skladu s demokratskim normama OUN i zemalja slobodnog svijeta. Iz Ustava Republike Hrvatske (Izvorišne osnove) Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovanske narodnostne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. (...) Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon. Iz Ustave Republike Slovenije (5. člen) VOLILI BOMO PREDSEDNIKA SLOVENIJE -L .Predsednik Državnega zbora RS je razpisal neposredne volitve za predsednika republike za 23, november letos. Predsednik republike se po Ustavi Republike Slovenije izvoli z absolutno večino veljavnih glasov volilnih upravičencev. Vkoiikor nobeden od kandidatov ne bo prejel predpisane večine glasov, se bo opravil drugi krog glasovanja izmed dveh kandidatov, ki bosta prejela najvišje število glasov. 2. Volilni upravičenec je oseba, ki je slovenski državljan in ki bo najpozneje 23.11.1997 dopolnili 18 let starosti, pod pogojem, da mu ni odvzeta poslovna sposobnost. 3. Po navodilih Republiške volilne komisije bodo letošnje volitve v tujini izvedene na dva alternativna načina; a. volitve po pošti b. volitve na diplomatsko konznlarnem predstavništvu Republike Slovenije 4. Volilni upravičenci v tujini so izseljenci (državljani RS, ki nimajo več prijavljenega stalnega prebivališva v RS) ter zdomci (državljani RS, ki še imajo prijavljeno stalno prebivališče v RS), ob upoštevanju ostalih dveh pogojev navedenih v točki 2. 5. Obe zgoraj omenjeni skupini volilnih upravičencev, ki želijo glasovati, morajo svojo zahtevo pisno poslati Republiški volilni komisiji, s tem da morajo izseljenci dodatno zahtevati vpis v volilni imenik, medtem ko so zdomci že vpisani v omenjeni imenik in izrazijo pisno samo svojo željo voliti. Z omenjenimi zahtevami se morajo stranke obrniti na Republiško volilno komisijo, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, fax.: 00 386 61 13 31 269. 6. Zadnji rok za vložitev omenjenih zahtev je 30 dni pred dnem volitev torej 24.10.1997. Po vsej verjetnosti bo ta rok podaljšan, ker ne gre za prekluzivni rok. Po ustrezni prijavi na Republiško volilno komisijo bo vsak volilni upravičenec dobil po pošti volilno karto in glasovnico za glasovanje po pošti, potem pa se bo sam odločil ali bo volilno karto uporabil za glasovanje po pošli ali pa bo na podlagi volilne karte glasoval na diplomatsko konzularnem predstavništvu. 7. Pri glasovanju po pošti se rok za vrnitev glasovnic ni spremenil t.j. 24.11.1997 do 12.00 ure. 8. Tajnost glasovanja volilnih upravičencev bo v obeh zgoraj opisanih primerih zagotovljena kot to določa zakonodaja, glede glasovanja na diplomatsko konzularnem predstavništvu pa naše veleposlaništvo pričakuje v teh dneh podrobnejša navodila Republiške volilne komisije. Navodila pripravil Marko Sotiar, Veleposlaništvo RS v Zagrebu Volitve v 40-čIanski državni svet bodo 26. in 27. novembra. ŽIVIMO NA HRVAŠKEM O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE: PRIDOBITEV Z NATURALIZACIJO J^zakonu o državljanstvu Republike Slovenije ni definicije državljanstva. Teoretiki ga običajno opredeljujejo kot "vzajemni odnos med posameznikom in državo, ki po eni strani pomeni politično pripadnost osebe določeni državi, po drugi strani pa pravilo razmerje posameznika do države, To razmerje je javnopravne narave in pravnoformalno zagotavlja državljanu vse politične, državljanske in socialnoekonomske pravice, ne glede na poreklo in ne glede na datum in način pridobitve državljanstva". Državljanom pa niso zagotovljene le pravice, temveč se jim nalagajo tudi dolžnosti. Posamezne pravice in dolžnosti državljanom Republike Slovenije določa že sama ustava - nekatere neposredno (volilno pravico, svobodo gibanja, sodelovanje pri upravljanju javnih zadev, pravico do peticije ...), nekatere pa posredno. Naj se dotaknem samo nekaterih pravic, ki so pomembne v vsakdanjem življenju: - pravica do prostega vstopa v državo, - prepoved "izgona" iz države, - pravica do naselitve oz.prebivanja v Republiki Sloveniji, - pravica do potne listine, - lastninske pravice na nepremičninah, - pravice iz zdravstvenega zavarovanja, - pravica na področju zaposlovanja... 2.člcn zakona pozna in prizna tudi državljanstvo tuje države (bipatrid ali celo polipatrid): "Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, se na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače". Pridobitev državljanstva Na temelju določil 3.člena zakona se državljanstvo Republike Slovenije pridobi: po rodu, z rojstvom na območju Republike Slovenije, z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje, po mednarodni pogodbi. Pridobitve državljanstva po I „2. in 4. točki ne bom razlagal, ker se v teh primerih državljanstvo največkrat pridobi ex lege. Za Slovence v tujini je najbolj zanimiva 3. točka 3. -člena zakona - pridobitev državljanstva z naturalizacijo na podlagi prošnje. Če bi me kdo vprašal, kaj pomeni naturalizacija, bi odgovoril približno takole: naturalizacija je pridobitev državljanstva na podlagi prošnje. Pomeni, da postopka za sprejem v državljanstvo ni mogoče uvesti po uradni dolžnosti, temveč na podlagi vloge osebe, ki želi pridobiti slovensko državljanstvo. Naturalizacija se praviloma temelji na pristni vezi med posameznikom in državo. Tujec želi vzpostaviti aktiven odnos z vsemi posledicami, ki izhajajo iz državljanstva. Da bi to bilo mogoče ugotoviti je potrebno nekajletno prebivanje tujca v Sloveniji. V času, ko uveljavlja pravice v Sloveniji kot tujec, mora s svojim vedenjem dokazati obstoj tistih predpostavk, ki omogočajo sklep n "upravičenosti" podelitve slovenskega državljanstva. Zakon v okviru pridobitve državljanstva z naturalizacijo loči tri vrste: - redno, - naturalizacijo z olajšavami in - izredno naturalizacijo. Sprejem v državljanstvo z naturalizacijo ni pravica. Država po prostem preudarku odloča, ali bo podelila svoje državljanstvo ali ne. Pri odločitvi se mora upoštevati državni interes, ki ga zakon opredeljuje s pojmom nacionalni interes. Pri tem je pomembno poudariti, da državni interes opredeljuje Vlada Republike Slovenije, ne pa ministrstvo za notranje zadeve. 10. člen zakona taksativno navaja S točk pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki zaprosi za slovensko državljanstvo z redno naturalizacijo ali pa z naturalizacijo z olajšavami (I2.člen). V obeh primerih (10. in 12.člen) mora oseba dejansko živeti v Republiki Sloveniji (5 let po 10. členu in 1 leto po ¡2. členu). Slovencem, ki živijo v Republiki Hrvaški in nimajo načrta dejanska živeti v Republiki Sloveniji ali pa bi želeli pridobiti tudi državljanstvo Republike Slovenije, zakon to omogoča s 13. čle-nom.To je pridobitev državljanstva Republike Slovenije z izredno naturalizacijo. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Franc Strošek KAJ JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH? Zagreb -18. februarja sta se gospodarska ministra Metod Dragonja in Davor Štern pogovaijala o položaju Jedrske elektrarne Krško in o pripravi prostotrgovinskega sporazuma. Ljubljana - Hrvaški zunanji minister Mate G ranic in vodja slovenske diplomacije Zoran Thaler sta 28. aprila podpisala sporazum o obmejnem sodelovanju in Sporazum o socialnem varstvu, Ljubljana, Dubrovnik - Hrvaški minister za kulturo Božo Biškupič se je na povabilo slovenskega kolega Jožefa Školča 15. maja udeležil slovesne otvoritve Evropskega meseca kulture v Ljubljani. Minister Školč je obisk vrnil 11. julija, ko je bil navzoč na otvoritvi tradicionalnih dubrovniških poletnih iger. Mokrice - Gospodarska ministra Metod Dragonja in Nenad Porges sta se 16. junija pogovaijala o odpravi nesporazumov pri urejanju lastninsko-pravnega položaja Jedrske elektrarne Krško. Otočec - O meddržavnem sodelovanju v kmetijstvu in o tem, kako ukrepi za zaščito domače proizvodnje vplivajo na blagovno menjavo, sta se 9. julija pogovarjala kmetijska ministra Ciril Smrkolj in Zlatko Dominikovi«:. Zagreb -11. julija so se sešli poslanci slovenskega Državnega zbora in hrvaškega Sabora. Delegacij i sta vodila predsednika parlamentov Janez Podobnik in Vlatko Pavletic. Ljubljana - O položaju Hrvatov v Sloveniji se je pomočnik hrvaškega ministra za povratek in izseljenstvo Josip Juras 5. in 6. septembra pogovarjal s predstavniki hrvaških društev in slovenske vlade. Portorož - Srečanja predsednikov vlad držav članic Cef-te (12.-13. septembra) seje na povabilo slovenskega premiera Janeza Drnovška kot gost udeležil tudi predsednik hrvaške vlade Zlatko Matcša. Premiera sta se pogovarjala tudi o dvostranskih zadevah, predvsem o reševanju še odprtih vprašanj in o pripravi prostotrgovinskega sporazuma. Zagreh - Državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka liavbar je 18. septembra obiskala slovenske razstavljalce na mednarodnem jesenskem vele-sejmu. Med obiskom v Zagrebu se je sešla tudi s hrvaškim gospodarskim ministrom Nenadom Porgesom in njegovo pomočnico Jasno Borič. Osrednja tema je bila priprava sporazuma o prosti trgovini. Zagreb - Hrvaški sabor je 19. septembra brez razprave in z večino glasov ratificiral dva pomembna sporazuma s Slovenijo. Obsežen sporazum o obmejnem sodelovanju ureja vse podrobnosti v zvezi z maloobmejnim prometom ob 670 kilometrov dolgi hrvaško-slovenski meji. Sporazum o socialnem varstvu pa opredeljuje meddržavno sodelovanje, ko gre za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje državljanov. Ljubljana - Slovenski obrambni minister Tit Ttirnšek in hrvaški minister za notranje zadeve Ivan 1'cnič sta 22. septembra podpisala sporazum o sodelovanju med državama pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami. Sporazum govori o zaščiti pred poplavami, požari, potresi, nesrečami na motju, radiološkimi nevarnostmi ter drugimi nesrečami, Zagreb - Državni sekretar v obrambnem ministrstvu Teodor Geršak in namestnik hrvaškega obrabnega ministra Krešimir Cosič sta se pogovarjala o dvostranskjkih zadeva in o vojaškem sodelovanju na območju. POGQVARTALI SMO SE FURIO RADIN POSLANEC ITALIJANSKE MANJŠINE V SABORU ŽELELI BI NAJBOLI SV0B0BN0 MEJO V EVROPI JJnašVi sabor je konec septembra potrdil Evropsko konvencijo o pravicah narodnostnih manjšin in potrdil meddržavni sporazum i Italijo o varstvu manjšin. Ali je zakonsko urejanje manjšinskega vprašanja na Hrvaškem s tem pri kraju? - Ne, v normativnem delu je treba sprejeti še sveženj zakonov o uporabi jezikov, o dvoje-zičnosti. Tak zakon je bil pred tremi leti že v saboru, vendar so ga pozneje umaknili in zdaj naj bi se na poslanskih klopeh pojavila čisto nova različica. Zakonsko bi morali urediti tudi šolanje pripadnikov narodnostnih manjšin. O tem zakonu smo razpravljali že trikrat in opozicija vztraja, da se vpisovanje v manjšinske šole nikakor ne sme razlikovati od vpisovanja v katerokoli šolo. To pomeni, da nasprotujemo členom, ki terjajo nacionalno izrekanje pri vpisu, saj so neustavni. Za sprejetje zakona sta potrebni dve tretjini poslanskih glasov. Ker jih HDZ nima, se o zakonu še ni glasovalo. Po drugi strani tudi opozicija ve, da bi bilo slabo, če bi zakon padel. Zakon iz leta 79 ima sicer dobre rešitve, vendar ne ustreza z izrazjem, predvsem pa je narobe, ker tega starega zakona nihče ne spoštuje. Na zakonski ravni je torej še veliko dela. Poseben problem pa je seveda uresničevanje normativnih aktov v praksi. Na Hrvaškem živijo pripadniki 16 manjšin - toliko jih je naštetih v ustavi. Ali jc veliko število manjšin predvsem breme za hrvaško državo, ali pa lahko govorimo o 16 mostovih, ki Hrvaško povezujejo z drugimi državami? - Prepričan sem, da gre za veliko bogastvo, saj v multikulturnosti vidim prednost in ne problem. Vendar pa je treba multikulturnost organizirati in jo izkoristiti, česar pa zdajšnja vlada ne počne. Bilo bi pametno, če bi se mostovi prijateljstva izkoristili za bogatenje gospodarskih, kulturnih in dragih izmenjav. Na Hrvaškem pa je že od začetka drugače: z ustavo seje opredelilo, da gre za državo Hrvatov in "drugih", čeprav bi bilo najbolj preprosto, pametno in lo- gično, če bi se v ustavo zapisalo, daje Hrvaška država njenih državljanov. Tako pa so se pojavi li vsi tisti probl emi, kijih prinaša vzpostavljanje nacionalne države. In to ob nepravem času. To pa pomeni po 19. stoletju. P« popisu iz leta 91 na Hrvaškem živi 23.8(1(1 Slovencev. Hvaležni smo vam, ker ste v saboru na nek način prevzeli "patronat" nad nami. - Vprašanje v sebi nosi zrno ironije, kajti resnici na ljubo se noben poslanec, vključno z mano, ni posebej ukvarjal s položajem in problemi Slovencev na Hrvaškem. Tega doslej praktično ni bilo. Torej se tudi vam zdi, da se v Saboru premalo obravnava položaj Slovencev? V novem parlamentarnem sklicu recimo nas ne vabijo niti več na sestanke saborskega odbora za narodnostne manjšine in skupnosti. - Ponavadi ne kritiziram kolegov in tega ne boni počel niti zdaj, vendar moram priznati, da odbor deluje siabo. Odgovor je veijetno v tem, da se vprašanje manjšin pogosto razume, kot nekakšno nujno zlo. To pa ne pomeni, daje odgovoren samo odbor. Trdim, da morajo manjšine same storiti več, da bi jih večina opazila. In to je svetovni pojav. Potrebne so pogoste in dobro usmerjene akcije, ki povečujejo zanimanje in občutljivost politične javnosti; brez tega ni ne pravega odmeva ne_potrebne podpore za narodnostno manjšino. Ce torej hočete nasvet -skušajte politike čim bolj seznaniti s slovensko problematiko. Skušajte pri njih vzbuditi pozornost in "senzibilnost" za vaše zadeve. Kako bi recimo Slovenci lahka dobili svoj poslanski sedež v saboru? Ali bi bilo mogoče doseči, da bi Slovenec postal predstavnik drugih, na primer slovanskih manjšin? - Ko zagovarjam pravice svoje, italijanske manjšine, seveda zagovarjam tudi pravico dragih manjšin. Sem torej za to, da ima vsaka manjšina ali narodnostna skupnost - oba pojma uporabljam kot sinonima - svojega predstavnika v parlamentu. Zdajšnji zakon tega ne dopušča. Predvideva 3 poslanske sedeže za srbsko manj- šino in 4 za vse ostale. Do takšnih številk je prišlo po zelo, zelo dolgi razpravi. Leta 92 recimo so bili celo predlogi, da manjšinskih poslancev sploh ne bi bilo in da bi tudi narodnostne manjšine svoje interese uveljavljale samo preko političnih strank. Z zadnjo spremembo zakona je nastal naslednji model: 120 poslancev strank in 7 poslancev manjšin. Ves čas pa je problem, ker se vztraja pri razliki med avtohtonimi in neavtohtonimi manjšinami. Vendar tudi tu ni doslednosti, saj ni bilo rešitve niti za Žide ali Rome, ki vsekakor so avtohtoni. Sam trdim, da so tudi Slovenci v delu države avtohtoni - kar seveda velja tudi za del Hrvatov v Sloveniji. Najboljša pot do slovenskega poslanca v Saboru bi bila, če bi se Zagreb in Ljubljana dogovorila o vzajemnem priznavanju avtohtonosti. To bi bilo tudi moje priporočilo obema vladama. Je pa res, daje Hrvaška to delno že storila: Slovence je navedla v ustavi, ni pa jim dala sedeža v parlamentu. Na vprašanje manjšin moramo gledati humanistično, če pa to počnemo praktično - in Slovenci so znani po praktičnosti - je za Slovenijo in njen položaj v Evropi zanesljivo pomembno, da uredi vprašanje svoje manjšine pri sosedih in obratno. To bi bilo vsekakor mogoče narediti recipročno, vendar nikakor ne v duhu izsiljevanja, ampak v skladu z željenim napredkom v prijateljskih odnosih. Italijanska in slovenska manjšina na Hrvaškem nimata posebej tesnili stikov. Kaj menite u tem? - Sem za takojšnje sodelovanje! Ni mi treba pojasnjevati, da smo pripadniki italijanske manjšine, ki živi tudi v Sloveniji, usodno zainteresirani za to. Italijanska skupnost sicer povsem spoštuje suverenost dveh držav, Slovenije in Hrvaške, vendar kljub temu vztrajamo, da smo ena, nedeljiva skupina. V tem stoletju so se trikrat postavljale meje in trikrat so nekateri pričakovali, da bomo spremenili svojo identiteto. To ni mogoče. Smo, kar smo. S Slovenci bi radi imeli odlične odnose tudi zato, da bi skupaj rušili vse tiste ovire, ki so se postavile med ljudi. V Istri bi želeli mejo, na kateri bi se ob prestopanju samo pozdravljali! Radi bi, da bi bil pretok ljudi in blaga med Hrvaško, Stalijo in Slovenijo najbolj svoboden, kar je mogoče, pravi evropejski. Naše sodelovanje na Hrvaškem bi zanesljivo dobro odmevalo v Sloveniji. Krog, v katerem sta še slovenska in hrvaška manjšina v Italiji, pa bi zaprlo slovensko priznanje hrvaške manjšine. Tuje najpomembnejše vprašanje, ali so ljudje vna vodilnih položajih pripravljeni sodelovati. Če bi vprašali mene, bi začeli sodelovati že jutri. To je verjetno vaše sporočilo bralcem Novega odmeva. - Slovenski manjšini - moje najboljše želje. Vašemu vodstvu pa želim čim več vztrajnosti in odločnosti pri seznanjanju politikov s težavami in načrti slovenske manjšine. Slovenija in Hrvaška sta sosednji državi, ki bosta zdajšnje dobre odnose zanesljivo razvili v odlične. Pri tem lahko slovenska manjšina odigra neprecenljivo viogo. Franc Slrašek in Ilinka Todorovski POGOVARJALI SMO SE JOSIP BOBI MAROTTI: SLOVENSKI IGRALEC. KI TUDI HRVAŠKO V plejadi znamenitih dramskih igralcev slovenskega rodu, ki so se uveljavili na hrvaškem odru (Borštnik, Nučii, Vika Podgorska,..), ima svoje mesto nedvomno tudi .[iisip Bobi Marotti. Kako se lotiti pisanja o nekom, kije tu, med nami in ga vsi poznamo.Priznam, da se mi je med premišljevanjem to zazdel problem. Ampak, kdo še ni slišal za izrek Problema ni! Ta misel mi je pomagala, da sem se brez problema dogovoril za sestanek, ki ga je Bobi začel takole: "Prosim, nobenih iegend, ki bi spominjale na - bilo je nekoč...! Res je, da sem se rodil leta 1922, ampak to je še vedno to tisočletje in prosim te, Ivica oglasi se mi spet, ko bova prišla v tretje tisočletje." Vedno optimistično razpoložen je nadaljeval: "Rodil sem se v prelepem mestecu Mariboru in če se prav spomnim, sem bil petin-dvajsettisoči meščan Maribora. Živeli smo na Tržaški cesti 45, pri nogometnem igrišču "Aj-zcnbanera" (Železničasja). Danes se morda sliši čudno in vetjelno nihče ne bo verjel, da so vsi -ne samo mama - trdiii, da sem zelo lep otrok. No in tako sem rasel. Mama je želela, da bi postal učitelj in sem se vpisal na učiteljišče. Tam sem se med drugim učil igrati na violino in ker mi ni šlo, ker mi pol tona gor ali dol pač ni nič pomenilo, meje profesor Kari Pahor vprašal: l'a kaj boš ti v življenju? Jaz sem mu odvrnil: Dramski igralec. - Dragi moj fant, igralci morajo imeti posluh, li ga pa nimaš. Kakšen igralec neki? Ko smo že pri violini, naj povem, da sva z Nunijcin Žuncem stanovala v isti četrti ob železnici. Nekoč me je srečal žalostnega, ko sem šel z violino v roki k pouku. - Pa kaj se držiš tako, kot bi šel na pogreb? - Ah, moj Noni, ko stisnem žico, stisnem napačno in je vedno pol tona gor, pol tona dol. - Čuj Bobi, pravi Noni, ko boš stisnil žico, ki bo gotovo napačna, pojdi s prstom malo gor, malo dol, kot bi iskal pravi ton! Poslušal sem ga in naredil tako. Profesor me pa ustavi: Ja, kaj pa delaš? - Iščem pravi ton. - Izvrstno! Sedi! In sem dobil trojko. Ža! po vojni svojega profesorja nisem več srečal. Slišal pa sem, daje v Ljubljani po nekem gostovanju, kjer sem igral z zagrebškim gledališčem, vprašal: Pa kdo je ta Marotti? Pa ni hudič, da je to tisti moj mariborski dijak? Odgovorili so mu, daje. Na žalost sem v Mariboru, pravzaprav na Teznem igral samo kot amater pri tezenskem Sokolu. Moram priznati, da je bilo to eno od mojih najlepših ieaterskih obdobij. Morda tudi zato, ker sem bil mlad. Imel sem 16,17 let... Tako mlad, pa že nesrečno zaljubljen v Nušo! V Zagrebu sem končal igralsko šolo pri dr. Gavelli, govor pa pri velikem igralcu Dujšinu. V svojem matemem jeziku, se pravi v slovenščini, sem prvič igral v tujini, v Trstu v Tržaškem gledališču, in sicer z "Zgodbo za smeh". S to predstavo smo gostovali tudi v Mariboru in to je bil moj edini profesionalni nastop v Mariboru. Priznam, da nisem imel nikoli v življenju takšno tremo, kot tedaj, na mariborskem odru in pozneje, z isto predstavo v Ljubljani. Po njej mi je Stane Sever dal svojo sliko in nanjo napisal: "Slovenskemu igralcu, ki govori tudi hrvaško. " Veijetno ni nagrade, ki jc Bobi ni prejel. Njegovo poklicno življenje je potekalo na različnih odrih: HNK Zagreb, potem dve leti Partizansko gledališče, pa spet HNK Zagreb, od 1946-49 Reka, spet HNK Zagreb in od leta 1953 v Zagrebškem dramskem gledališču (ZDK), kot eden od njegovih ustanoviteljev, ki mu je ostal zvest vse do današnjih dni, čeprav je že 15 let v pokoju. Njegova zadnja premiera je bila 20. maja letos v Mollierovem Mizantropu. Znana kri-tičarka Marija Grgičevic je v Večernjem listu napisala tole vrstico: "Edini iz 'stare garde' Josip Marotti sije v vlogi služabnika Du Boisa, ki prinese vest o pregonih, prislužil ploskanje na odprti sceni in povsem neposredno uvedel Mol-liera v naš čas." To pa še ni konec, saj že pripravlja novo kreacijo v družini Histrion. Njen član je že 15 let. Tudi ta premiera bo v letošnji sezoni. "Veliko srečo sem imel," nadaljuje Bobi, "da sem že leta 1942 igral z eno največjih igralk našega časa Viko Podgorsko. V predstavi "Petra", ki joje na oder HNK postavil režiser Hin-ko Nučič, sem igral sina. Po premieri mi je Nučič dejal: 'Zelo sem zadovoljen z Vami (šele pozneje mi je govoril ti). Vesel sem, saj veija-mem, da boste v zagrebškem gledališču nadaljevali tradicijo Borštnika, Podgorske, moje malenkosti in slovenskih slavčkov, ki pojejo na hrvaških odrih. Prepričan sem, da se bo še veliko slišalo o Marottiju'. Jokal sem od sreče! Potem so sledile predstave "Tude dijete", Othelo (vloga Jaga), Wurh v "Spletki i Ijuba-vi"... Ena od vlog, ki sem jih imel najraje, sta bili Gregers v Ibsnovi "Divlji Patki" in Tenessi Williams "Brod Tenessyi". V Zagrebškem dramskem gledališču sem igral v številnih predstavah: Krleža "U logo-ru", Ustinov "Ljubav četiri pukovnika", Steinbeck "Miševi i ljudi", "Don Juan", "Svršetak igre", Dostojevski "Zločin i kaz-na", Krleža "Kraljevo"... Nabralo se je prek 150 različnih vlog. Ogromno sem igral na radiu in tudi na televiziji. Najljubša televizijska vloga je bila v "Kiklopu - Maestrova smrt" Ran La Marinkoviča. Celega kupa televizijskih nanizank za otroke niti ne bi našteval, omenil bi le eno - "Problema ni". Zdelo se mi je, da sem zelo malD igral na filmu. Resnica pa je, da sem igral precej, vendar manjše vloge. Ko so mi našteli 30 filmskih vlog - nekatere v ko-produkcijah, spiva sploh nisem veijel. Prepričali so me, ko so mi pokazali dokumentacijo-" Kaj pa Akademija dramskih umetnosti? - Bil sem profesor 20 let. In zdaj kar omed-lim, ko k meni pristopi študent in pravi: Gospod profesor, jaz sem v penziji. In jaz si rečem, ka- 3 POGOVARTALI SMO SE PRETEKLOST V SADANTOSTI ko zanimivo, jaz sem pa še tako miad profesor. Bobijevo študentko Suneico smo vprašali, kaj lahko pove o svojem profesorju, V eni sapi je naštela: doajen hrvaškega igralstva, eden najbolj priljubljenih hrvaških umetnikov, soustanovitelj gledališča "Gavella", priljubljen profesor, ki je z očetovsko skrbjo in prijateljskim pristopom vzgajal generacije in generacije mladih igralcev, ki jih je vselej osvajal z ljubeznijo, naj "histrion" v gledališki družini Histrion, dobri duh Zagreba, velik domoljub, v plejadi hrvaških umetnikov in strokovnjakov s slovenskimi koreninami, pravi "Za-grepčanec": prisrčen, iskren, radosten, marljiv, enostaven, šarmanten gospod toplega glasu, ki v sebi nosi pesem slovenskih goric in zagrebških bregov. Sunčica konča z mislijo: "Josip Bobi Mamili. Iz spoštovanja mu rečeš Vi, čeprav bi mu najraje že na prvi pogled rekel Ti". Bobi je ponosen na svojo družino: "Po zadnji premieri Mizanlropa mi žena pravi: Bobi, pa saj v predstavi igraš s samimi vnuki! Imam namreč že 22-letnega vnuka. Poleg ljube ženičke imam dva draga sinova, Miljenka in Renoa, dve snahi - tudi moji ljubici - Tanjo in Snježano, ki sta mi poleg prej omenjenega Saša, študenta agronomije, podarili Vedrano, ki gre v 7 razred osemletke, ter - da ne bo kakšne zamere - mojo največjo srečo, to je triletnega vnuka Bruneka. Tako dobro se razumeva in tako blizu sva si verjetno zato, ker sva po pameti ista. Če ni Brunek že celo pametnejši." Kaj ti pomeni teater? - Vse, brez teatra ne bi mogel živeti. Ker pa teater živi, živim tudi jaz. in živel bo, ker ga se vedno redno iščejo in ker se srečanja z njim veselijo vsi: publika, gledališče in sodelavci. Torej, dragi prijatelj, na svidenje v tretjem tisočletju! Ivica Kunej VILJEM ŠRAJER, DIREKTOR LEKA ZAGREB SMOZE m1! 40 .1 o podatkih hrvaškega ministrstva za gospodarstvo je bil Luk Zagreb leta 1996 med najmočnejšimi uvozniki iz Slovenije na Hrvaško. Bo tudi letos tako? - Bojim se, da bo padec očiten. Verjetno bomo še vedno med večjimi uvozniki, vendar ne bomo več v špici. S i. julijem se je namreč uvoz Lekovih zdravii na Hrvaško za tretjino zmanjšal, zdravila pa predstavljajo prek 70 odstotkov vseh Lekovih poslov na hrvaškem trgu. To je posledica hudega krčenja hrvaške liste zdravil, ki se izdajajo brezplačno, na recept, Temu so nekateri v Sloveniji rekli "farmacevtska vojna". - Taka ocena ni točna. Poglaviten vzrok za nastale razmere ni v tekmi med hrvaškimi in slovenskimi farmacevti, ampak v restriktivnih ukrepih hrvaških zdravstvenih oblasti, ki so šle v prizadevanju za zmanjšanje porabe slovenskih zdravil vendarle predaleč. Delež domačih proizvajalcev, v prvi vrsti Plive in Belupa, je bil že prej zelo velik, kar 60-odstoten. Zdaj pa je še večji. Celo najbolj razvite države ponavadi domači farmacevtski industriji dovoljujejo največ 40-odstotni delež. Kako se bo to odrazilo ua položaj Leka Zagreb? - Upam, da nadaljnjega zapiranja hrvaškega farmacevtskega trga ne bo, saj bi z njim še dodatno osiromašili ponudbo zdravil in steni tudi zdravstveno zaščito pacientov. Na naše delo in poslovne uspehe sicer vplivajo tudi finančne težave v zdravstvenem sektorju, kjer vlada veliko nesorazmerje med potrebami in možnostmi, tako da imajo hrvaške zdravstvene oblasti zahtevno nalogo uskladiti tehtnico med zah-teavmi in pričakovanji bolnikov ter dejanskimi finančnimi možnostmi. Zdravstvene ustanove niso dobre plačnice; obveznosti poravnavajo z veliko zamudo. Neplačniška veriga gre do naših kupcev - veledrogerij, pa potem do nas. Pri zdravilih so torej težave zaradi zaščitne zakonodaje in nelikvidnosti v zdravstvu. Ko gre za ostale Lekove programe, recimo za kozmetiko, dentalni program in domačo lekarno, smo bolj odvisni od plačilne sposobnosti državljanov. Čeprav jih ima večina vse manj denarja za tovrstne proizvode, pa še vedno poslujemo v okviru načrtov. Kljub temu hrvaški trg ostaja zanimiv za Lek. - Brez dvoma! Tu smo že 40 let! V tem času smo veliko vlagali v ta trg in imeli pri tem tudi ustrezen dobiček. Zdaj zaposlujemo že 55 ljudi z veliko znanja in si prav gotovo ne moremo privoščiti nepremišljenih potez. Navsezadnje pa s tradicijo in izkušnjami ter dobrim poznavanjem trga, potrošnikov in jezika kar uspešno premoščamo večino težav. Ali ste morda že kdaj razmišljali, da bi bilo dobro, če bi se slovenski gospodarstveniki na Hrvaškem tesneje povezali med seboj? - Zamisli so že bile, vendar se niso nikoli uresničile. Sam jih podpiram, saj verjamem, da bi bilo povezovanje koristno, saj imamo vsi tisti, ki delamo na hrvaškem trgu, veliko skupnih interesov, ne glede na to, da se ukvarjamo z zelo različnimi panogami in dejavnostmi. Pri tem bi lahko pomagala Slovenska gospodarska zbornica, vendar se bojim, da je tudi na tem področju slovenska gospodarska infrastruktura Ali pri delu kaj občutite vzpone in padce v slovensko-hrvaških odnosih? - Vsekakor. Boljše ozračje bi se gotovo poznalo tudi pri poslu. Ker se ne rešujejo stari, veliki problemi, recimo Jedrska elektrarna Krško ali Ljubljanska banka, se nenehno porajajo novi, manjši primeri "jedrskih elektrarn in ljubljanskih bank" na nižjih ravneh. Včasih se celo zgodi, da kakšno politično izjavo ali kakšen slovenski ukrep, ki nima ničesar z gospodarstvom, takoj občutimo pri poslovanju enega tedna, enega meseca.... Dolgoročno pa zastoj v meddržavnih odnosih tako in tako nc more bi pozitiven. Ne sprejemam trditve, da se nič ne da rešiti. Če bi tako delali gospodarstveniki, bi laltko že zdavnaj pospravili kovčke, dvignili roke in odšli iz Hrvaške. Zadev se je pač treba lotiti; niso dovolj izgovori, da gre za nekakšne posebne državne interese. Prepričan sem, da taktika reševanja problemov v svežnju ni primerna. Navsezadnje je to potrdila praksa, ko v zadnjih šestih letih ni bila dosežena rešitev za noben večji problem. Prepričan sem, da bi morali končno razvezati sveženj in začeti obravnavati vsak primer posebej. V vsakem primeru bi morala Slovenija bolj vztrajno in s tem tudi bolj uspešno reševati odprta vprašanja s svojo prvo sosedo in eno od največjih trgovinskih partneric. Kakšni so vaši stiki z zagrebško slovensko skupnostjo, ali poznate dejavnost Slovenskega doma? - Seveda. Spremljam vse večje dogodke, posebej pa prizadevanja društva pri ohranjanju slovenske identitete pri zagrebških Slovencih. Tudi pri tistih iz druge ali tretje generacije. Delovanje Slovenskega doma vsekakor prispeva tudi k boljšemu ozračju za življenje vseh Slovencev na Hrvaškem. Darko Sonc in Ilinka Todorovski PRETEKLOST V SADANJOSTI VIL1M BIZJAK: TOVARNAR, DOBROTNIK je tu s prijateljem in tovarišem Šrajem, ki mu je denarno pomagal že v Rogaški Slatini, ustanovil podjetje "Bizjak i drug". Vilim Bizjak je bil zelo deloven in dober organizator. V Zagrebu je hitro napredoval in pred II. svetovno vojno je bila njegova tovarna že največja tovarna te vrste na Balkanu. V njej je biio mogoče v eni izmeni proizvesti 1.000 ton končnih izdelkov, vendar ta idealna zmogljivost ni bila v praksi nikoli dosežena. V tovarni so na leto proizvedli 600 do 800 ton keksov, prepečenca in vaflov, in sicer po 80 receptih. Poleg Petit beurra je bil posebnost Slatinski prcpečcnec. Zanj je Bizjak trdil, da se proizvaja samo še v neki tovarni v Karlsbadu. Za takšno proizvodnjo so vsako leto porabili 400.000 jajc, 15,000 kg sirovega masla, 26.000 kg medu, 185.000 litrov mleka in prek 700.000 kg moke. Leta 1939, ko je tovarna dosegla vrhuncc uspeha, je bilo zaposlenih 250 do 400 delavcev in 20 - 25 uslužbencev, med njimi največ iz Slovenije. To je bilo pravzaprav slovensko podjetje, saj se je v njemu govorilo v slovenščini, Bizjak j c stanoval kar v tovarni; ko se je zjutraj oglasila sirena za začetek dela, je že bil v obratu, kjerje strogo gledal, kako se dela. Pregledal je vse prostore in celo stranišča. Vse je moralo biti "tako čisto, da bi lahko jedel s tal". Delalo seje od 7-12 in od 13-17 ure. Če je bilo treba pa tudi nadurno. Vsak mojster je odgovarjal za svoj del proizvodnje. Bizjak je pogosto sam kontroliral težo, lomljivost in okus izdelkov. Pri tem sije pomagal z lupo. Če je bilo odpadkov preveč, je mojster to občutil pri plači. V uradne prostore j e bilo treba od vsakega izdelka prinesti najmanj štiri vzorce: največjega in najmanjšega ter najmanj in najbolj pečenega. Ugotavljali so se vzroki za lomljivost, ki jih je bilo treba odpraviti. Bizjak je bil povezan s številnimi evropskimi tovarnami keksov. Veliko je potoval, z vsakega potovanja pa je prinesel nov recept ali nov stroj. Bizjak je skrbel za zaposlene. V tovarniških prostorih so bili zvočniki, tako da so delavci ves čas poslušali glasbo in novice. Delavke so v posebnem prostoru lahko pripravljale malico. Pred 11. svetovno vojno je na Savski cesti 94 odprl otroški vrtec (dnevno zavetišče) za otroke delavk od 4. do 7. leta. Zaposlenim z daljšim delovnim stažem je pomagal pri gradnji hiš z ugodnimi posojili. Za 10 let dela v tovarni so bili nagrajeni. Dolgoletnim delavkam je pri možitvi dal doto. Bil pa je tudi neizprosen. Ni trpel nedelavcev in nepoštenja. Če s kom ni bil zadovoljen, mu je dal 14-dnevni zaslužek in ga nemudoma odpustil, Med II. svetovno vojno je tovarna nemoteno delala, saj je Bizjak prek dobrih vez nabavljal vse potrebne surovine. Tekla je proizvodnja keksov, medenjakov in vaflov za ljudstvo ter prepečenca za hrvaško in nemško vojsko. Septembra leta 1941 je zagrebško mestno poglavarstvo imenovalo zunanjega člana komanditnega društva in tovarno preimenovalo v "V. Bizjak i drug KI) tvorniea keksa i dvopcka".V tem obdobju ni bilo večjih naložb. Takoj po vojni je celotno Bizjakovo premoženje prevzela "Zemaljska uprava narodnih dobara" 4. septembra 1945 je bil Bizjak obsojen na tri leta izgube "nacionalne časti". Vsi tovarniški objekti na Savski cesti 32 in 94 so bili konfiscirani. Tako je nastalo državno podjetje "Kraš". Vilim Bizjak jc bil zelo dejaven v Narodni knjižnici in čitalnici in to že od ustanovitve 1. 1930. Tega leta je na prošnjo društva s tovarniškim tovornim avtomobilom iz Brežic prepeljal knjige, ki jih je društvo kupilo od brežiškega župana. Na Miklavžev večer pa je na klavirju spremljal opernega pevca Maria Šimenca. Od ustanovitve pa do zadnjega občnega zbora pred drugo svetovno vojno je bil vsako leto izvoljen v nadzorni odbor. S soprogo sta knjižnici darovala več letnikov Slovenskega zvona, ki imajo danes veliko bibliotečno vrednost. Najpomembnejšo vlogo je Bizjak odigral med II. svetovno vojno, ko je bilo treba rešiti društveno knjižnico. Ko je NDH-jevska oblast prepovedala delovanje društva, se je knjižnica z najbogatejšim fondom slovenskih knjig v Zagrebu, znašla v nevarnosti. S Slovensko matico v Ljubljani je bil dosežen dogovor, da bodo knjige ostale v Zagrebu, v skladiščih Bizjakove tovarne. V resnici so ostale skrite v društvenih prostorih na Tomislavovem trgu, v katerih je bilo medvojno zavetišče za izpane slovenske otroke. Najam-nino je ves čas plačeval Vilim Bizjak, ki se je tako potrdil kot dobrotnik. Zakonca Bizjak nista imela otrok, zato sta v svojo hišo vedno vabila slovenska dekleta. Skrbela sta za njihovo izobrazbo in jih pripravljala za življenje. Ena med njimi je postala profesorica, pozneje pa družabnica Bizjakove soproge. Po njene smrti je celo dedovala premoženje. Po konfiskaciji podjetja seje Vilim Bizjak umaknil iz javnega življenja. V svojem velikem sadovnjaku v Zelengaju je vzgajal sadje, ki gaje na triciklu sam vozil na prodajo na "mali plač" (Britanski trg). Ko so ga spraševali, kako se mu godi, je odgovarjal, da ga vsaj ne boli več želodec. V tovarni je bil namreč nervozen in je imel zato pogosto želodčne težave. Igranje klavirja je opustil, ko so prsti zaradi teškega dela v sadovnjaku izgubili potrebno gibkost. Bral pa je vse do zadnjega. Umrl je 12. decembra 1973. Pokopan je v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah. Si/vin Jerman Vm ilim Bizjak se jc rodil v Ljubljani, 6. maja 1892, kot najstarejši od osmih otrok v družini očeta Ivana in matere Terezije roj. Ko-deka. Oče je imel v Ljubljani pekarno, in sicer na Poljanski cesti 25, Vodil jo je vse do zgodnje smrti (umrl je v 48 letu), ko joje prevzela soproga. Vilimova sestra Paufa Skerl, ki živi v Zagrebu, se spominja, da so vsi otroci že s šestimi leti začeli pomagati v pekami. V družini so tudi veliko peli, predvsem slovenske pesmi. Vilim je bil še posebej glasbeno nadarjen. Kot izvrsten pianist je bil korepetitor številnim ljubljanskim umetnikom, igral pa je celo v plesni šoli. Seveda se je izučil tudi pekarske obrti, in sicer v očetovi pekami in v Gradcu. Vilim se je poročil z Olgo Podkrajšck. S prodajo njene družinske hiše sta prišla do prvega kapitala za odprtje Bizjakove pekarne in slaščičarne v Rogaški Slatini. Tu se je začel Bizjakov gospodarski uspeh s peko kruhkov "donatek". Kruhki so ime dobili po mineralni vodi Donat, s katero so mesili testo zanje. Vilim in Olga sta pekla tudi kekse, ki sta jih podarjala otrokom, ko so prihajali kupovati kruh. Ker so postali všeč tudi njihovim staršem in drugim meščanom, so jih začeli peči za prodajo. Leta 1919 je Bizjak kupil pekarno W. in F. Bemer, ki je že pred I. svetovno vojno v Rogaški Slatini poleg kruha proizvajala prepečenec, kekse in vafle. S pekarno je prevzel tudi njeno opremo in recepte, po katerih je nadaljeval proizvodnjo. Ko mu oblasti v Rogaški Slatini niso dovolile izgradnje nove pekarne,je odšel v Zagreb, kjer je na Savski cesti 32 kupil poslopje tedanje tekstilne tovarne (danes tovarna otroške obutve). Med letom 1923 in 1928 PRETEKLOST V SEDANJOSTI SLOVENSKI SLAVCKI NA HRVAŠKIH ODRIH Eden od največjih umetnikov na hrvaškem glasbenem prizorišču pred II. svetovno vojno, med njo in po njej, je bil Slovenec, tenorist Josip Gostič. Njegova vloga v hrvaškem glasbenem življenju je neprecenljiva in morda celo neponovljiva. Od prvega nastopa v Zagrebu leta 1932 v vlogi Janka v "Prodani nevesti" do zadnjega nastopa, tudi v Zagrebu, leta 1963 v vlogi Manrica v "Trubadurju" je Gostič med zagrebško publiko užival nepopisen ugled. Ko je ob 30. obletnici umetniškega delovanja 6. junija 1959 nastopil v vlogi Andrea Cheniera, so Zagrebčani "svojemu Joži" priredili slavje, kakršno pripada samo največjim in najbolj zaslužnim. JOSIP GOSTIČ (Stara Loka 1900 - Ljubljana 1963) Osnovno šolo je končal v Homcu, orgelsko pa v Ljubljani leta 1919. Dve leti je bil organist v svoji rodni vasi, 1. 1921 je odšel v Ljubljano, kjer je postal član zbora v Ljubljanski operi in se obenem začel učiti petja, L. 1929 je debitiral kot Lenski v "Evgeniju Onje-ginu", 1, !93l pa je diplomiral na Državnem konzervatorlju. Kol lirski tenorje imel tudi po sto nastopov v sezoni. Do I. 1937 je bil stalni gost Zagrebške opere, od istega leta do odhoda v pokoj 1. 1960 njen prvak, pozneje pa vse do smrti (1. 1963) zopet stalni gost. Gostičeva mednarodna karijera se je začela 1, ¡943 v dunajski Volksope-ri, kjer je ob 130. obletnici rojstva Verdija nastopil kot Manrico, Radames in Don Carlos. Leto dni pozneje je prvič pel Lohengrina. Od leta 1951-52 je bil stalni član in nosilec repertoarja v dunajski Državni operi. Odpelje 15 vlog v 260. nastopih. Od lirskega lenora se je razvi 1 v dramski tenor vrhunske kvalitete. Njegov Cavaradossi v "Tosci" je zagotavljal visoko raven izvedbe, Manrico je bil zanesljiv, Lohengrin je osvaja! s sijajnim visokim registrom, Hennan v "Pikovi dami" pa z močjo umetniške prepričljivosti. Do 1.1952 je bil Gostič v ospredju dveh pomembnih dogodkov: v zagrebški operi na praizvedbi "Mile Goj-saliča" Jakova Gotovca in na Sal-zburških svečanih igrah v "Ljubezni Danaje" Richarda Straussa, Sledilo je gostovanje v pariški Veliki operi in v milanski Scali. Z ansamblom zagrebške opere je Gostič Gotovčevega Era I. 1942 pel v Benetkah, v Firencah in Rimu, 1. 1955 v Londonu, na Dunaju pa 1. 1943 in 1957. Leto dni pozneje je nastopil v Londonu v Covent Gar-denu in na BBC-ju kot Dimitrij v "Borisu Godunovu". Gostoval je v Barceloni, Pragi, Bukarešti, Rimu, Dresdnu, Napoliju, Sofiji, Bratislavi, Trstu. Nikoli ni sprejel vabila Metropolitena in ni odšel v Bayreuth, V Zagrebu je bil protagonist še dveh praizvedb - PapandnpulDve opere "Sunčanica" 1.1942 in Gotovčevega "Kamemka™ 1. 1946. Gostičev glas je bil v DSnovi lirski tenor, vendarje bila njegova močna telesna konstitucija za pevca z vrhunsko tehniko dihanja idealna za to, da je glas sčasoma pridobil volumen in da pri tem ni izgubil mehkosti in svetle barve, kar je njegovim dramskim vlogam dajalo posebnost. V svoji bogati karieri je Gostič odpel na stotine vlog v operi in prek dvajset v opereti. Kot umetnik široke kulture je bil tudi priznan oratorijski pevec. Nikoli ni odpovedal nastopa, pripravljen pa je bil tudi "vskočiti", če je bilo potrebno. Vedno je pel na najboljši možni način, enako na premieri ali na dijaški matineji, Bil je vzoren kolega in tovariš, nesebično je pomagal mladim nadarjenim pevcem. Gostlčevo delovanje je obeležilo celo obdobje. Besedilo Marije Barbieri priredila Polona Jurinič SLOVENCI NA STRANI PRAVICE IN POŠTENJA M,d drugo svetovno vojno so bili Slovenci v Zagrebu dobro organizirani i povezani - čeprav je bilo delovanje Slovenskega doma z odlokom Pa-veličevega "doglavmka" in ministra dr. Mileta Budaka prepovedano. Arhivi potrjujejo, daje bila že avgusta leta 1941 v Zagrebu ustanovljena prva organizacija Osvobodilne fronte Slovenije, ki je delovala vse do konca vojne 8. maja 1945 in je torej obstala tudi v obdobju največjega terorja. Nedavno sam našel zanimive zapiske gospe Anice Turnšek, Slovenke iz zagrebške občine Čmomerec. Tumškova podrobno opisuje življenje posameznih Slovencev v času ustaške države NDH od leta 1941-45. Slovenci so bili vneti in uspešni ilegalci in antifašisti, številni med njimi pa tudi aktivni udeleženci partizanske vojne. Anka Turnšek piše o družini Tavčar, ki je imela veliko hišo za vojašnico v Čmomercu. Oče, mati in hči - vsi so bili ilegalci. V njihovi slovensko-zagrebški družinski hiši so potekali sestanki, tiskalo seje propagandno gradivo, skrivali so se kompromitirani tovariši, ki so morali bežati pred ustaško policijo. V njihovi hiši so ilegalno živeli otroci slovenskih staršev, ki so odšli v gozdove, med slovenske ali hrvaške partizane. Očeta Tavčarja so prijeli in ga strahovito mučili. Od mučenja se mu je zmešalo. Umrl je med bombardiranjem bolnišnice v Vrapčah, V antifašističnem gibanju občine Čmomerec v Zagrebu ima ta slovenska družina vidno mesto. Podobno je z Novakovimi s Tomašičeve 11, prav tako v Čmomercu. Analija - Nada Novak je kot ilegalka opravljala najtežje in najbolj zapletene naloge. Njen tesni sodelavec je bi! ing. Zorko Beker, prav tako Slovenec in vidni ilegalec NOV. V zapisih Anice Turnšek se omenja tudi Jože Farčnik, Zagrebčan in Slovenec, pripadnik celjske čete NOV. Bil je težko ranjen v bitkah pri Sevnici, vendarje tudi pozneje junaško sodeloval v ilegalnem delu. Med drugo svetovno vojno je v Zagreb pogosto naskrivaj prihajal znani revolucionar, partizan in ilegalac Dušan Kveder-Tomaž, poznejši narodni heroj in Titov veleposlanik v Indiji. Njegova tesna sodelavca sta bila tedaj zagrebška Slovenca Ferdo Filipčič (v Zagreb prišel iz Splita) in Duro Neinčič (prišel iz Beograda). Tudi v Samoboru je bil ustanovljen slovenski odbor Osvobodilne fronte. Anica Turnšek med organizatorji ilegalne dejavnosti Slovencev v Zagrebu omenja tudi Stanka Renera, zelo zaslužnega za nastanek OF v Zagrebu in Samoboru. Slovenci so delovali tudi v terenskih organizacijah "Konobari" in "Študenti" ter v drugih oblikah junaškega in poštenega, antifašističnega, ilegalnega dela. Anica Turnšek posebej omenja.Karla Korošca, ki je delal na Južnem (Zahodnem) kolodvoru v Zagrebu. Že od prej je bil znan kot odločen in pogumen človek. Bil je voditelj Slovencev - antifašistov, v delovanju pa tesno povezan z Ivanom Krajačičem-Stevom in Lutvom Ahmetovičcm - Mikom, Lutvo Ahmetovič, ki je bil med vojno sekretar Mestnega komiteja Komunistične partije Hrvaške v Zagrebu, danes 83-letni upokojenec, se še živo spominja Karla Korošca: - Velikokrat smo se sastajali in se dogovarjali. Bil je odločen in drzen mlad človek, poln elana in vneme, pravi zavedni Slovenec. Ni organiziral samo ljudi na železnici, ampak na splošna Slovence v Zagrebu, ki so bili naklonjeni narodnoosvobodilnemu gibanju. Dobro sem si ga zapomnil. Ne vem, kaj je bilo z njim pozneje, vsekakor pa je bil za ilegalno gibanje v Zagrebu v teli "železnih časnih" zelo zaslužen človek." Prvi odbor OF je bil v Zagrebu ustanovljen že avgusta 1941! V njem so bili Karlo Korošec, ing. Zorko „Beker, Miha Korošec (tajnik tedanjega Slovenskega doma), ing. Marcel Zorga, Vinko Cesnik, Josip Vidmar, Jožica Zorko, prof.dr. Janez Črne, Franjo Humcr, ing. Franjo Blatnik, Eda Ko-mavski, Franjo Balun, Franjo Godcc, Franjo Pire (pozneje general-major JNA). Slovenski odbor OF v Zagrebu seje ukvarjal s sprejemanjem Slovencev, ki so jih Nemci leta 1941 s Štajerskega in Gorenjskega pregnali na ozemlje NDH (čakali so jih na Zahodnem kolodvoru v Zagrebu in jih sprejemali narodnostno in razredno zavedno, kot prave brate in sestre), pa tudi z zbiranjem orožja za partizane, To orožje so pošiljali na Kozjansko, slovenskim partizanom, ali pa v Moslavino in v Gorski Kotar, hrvaškim partizanskim enotam. V Zagrebu so Slovenci delovali tudi na nasprotni strani, med "mačkov-ci" Pavla Horvata, ki so bili na strani HSS-a (Hrvaške kmečke stranke). Med ustaši in v ustaškem gibanju j e bi lo Slovencev zanemarlj ivo malo. Slovenskega porekla je bil recimo poveljnik ustaškega letalstva, "krilnik" Vladimir Kren. Od takrat je minilo veliko časa. Morda je danes še najbolj zanimivo in najbolj dragoceno spoznanje, da so bili Slovenci v Zagrebu med drugo svetovno vojno ves čas in že od samega začetka odlično organizirani in da so se borili na strani pravice in poštenja. Vilko Luncer PRETEKLOST V SEDANJOSTI JOŽE PLEČNIK -EVROPSKI UMETNIK IN ARHITEKT M.j znamenitimi Slovenci priliče Plečniku mesto na samem vrhu, zakaj le njemu gre zahvala, da je arhitekluro dvignil v višave našega, víb umetnosti zaobjemajočega Parnaso, je zapisal njegov učenec Marjan Mušič lela 1980 v knjižni zbirki "Znameniti Slovenci". Plečnikovo življenje je bilo dolgo in plodno ■ bilo je življenje evropskega arhitekta. Veliki razstavi v pariškem Centru Georges Pompidou in na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pred desetimi leti sta potrdili, da je bil Plečnik enu najmarkantnejših ustvarjalnih in inovativ-nih osebnosti evropske arhitekture pred koncem itolelja In vse do naših dni. Z njegovimi stvaritvami seje arhitektura v Sloveniji uvrstila med Žlahtne umetnosti. Plečnik je snoval načrte za umovanjske hiše in stole, svetilke in zamaške /n steklenice, cerkve in spomenike NOB, pokopališča, nagrobnike, knjige in knjižnice, mestne ulice in rečna nabrežja, Izbiral je obliko dreves in nasadov, podeželske cerkve je dvignil na raven templja. Bilje arhitekt, kije prehodil dolgo pol ud mizarskega vajenca do univerzitetnega profesorja, častnega doktorja in člana akademije. Plečnik je bil rojen v ljubljanskem Gradišču leln 1X72, umrl paje v ljubljanskem Trnovem leta 1957. Mizarsko obrt seje učil pri svojem očclu, pozneje pa še na Državni obrtni šoli v t iradcu. Delal je kot projektant pohištva v t iradcll in na Dunaju, od leta 1894 tudi v ateljeju O. Warner ja. Na dunajski akademiji je iz arhitekture diplomiral leta 1892, Prt 25. letih je imel prvi javni nastop, in sicer z opremo jubilejne ntisiave v dunajski Rotundi. Samostojni atelje je imel na Dunaju med svojim 28. in 39. le....... Potem jc bil do 48. leta na Umetnoobrtni ■'.oll v Pragi. Pri 48. letih je postal profesor na Olldelku /a arhitekturo Tehnične fakultete ljubljanske univerze. Sodeloval je pri rekonstruk-ii¡i llradčanskega gradu v Pragi, ki mu je dal obliko dvora prvega predsednika Češkoslo-vnSkc. Leta 1941, ob izbruhu vojne je varoval ■mije študente, ki so se odločili za delovanje v OF. Po vojni je izdelal načrte za simbolno zgradbo slovenskega parlamenta. Pri 77. letihje dobil prvo Prešernovo nagrado in visoko državno odlikovanje. Ljubljanske Križanke je adaptiral že kot oserndesellemik. Njegovo zadnje dela je paviljon na Brionih. PLEČNIK V ZAGREBU Eno od pomembnejših Plečnikovih del na tujem je kripta cerkve Matere Božje Lurdske v Zvonimirovi ulici v Zagrebu. Leta 1933 se je odbor za izgradnjo cerkve preko kipatja Ivana Meštroviča povezal s Plečnikom, ki je ponudil brezplačno izdelavo načrtov. Idejne skice so bile končane avgusta leta 1934. 17. novembra je mestno poglavarstvo odobrilo Plečnikov projekt. 25. avgusta leta 1936 je zagrebški nadškof Stepinac v navzočnosti 25.000 vernikov blagoslovil temeljni kamen bodoče cerkve. Gradnja se je začela 8. junija 1936 leta. Plečnikova zamisel cerkve je bila veličanstvena: cerkev je bila sestavljena iz kripte in zgornje cerkve (ki pa nazadnje ni bila zgrajena po Plečni- kovem načrtu). Kripta je plod Plečnikovega zrelega razdobja, ko je spajal elemente stare arhitekture z novimi oblikami, željo po monu-mentalnosti pa z intimnim doživljanjem. Za kriptoje značilna abstraktna razporeditev debelih in vitkih stebrov s težkimi kapštli, ki se menjavajo po vzora na starokrščansko arhitekturo. Arhaična elementamost prostora je potencirana z nizkim stropom s škrto svetlobo, ki usmerja pogled proti oltarju, kjer se iz daljave bleščita marmor in medenina. Poudarjeni masivnosti arhitekture kripte nasprotujejo lahki in prosojni oltarji. Temi nasprotuje svetloba, materiji duh. Ko se približamo oltarju, opazimo, da je vsak njegov dei pazljivo oblikovan: od vhodnih vratc in svečnikov, do križev in marmornih stebrov. Vsak del je izdelan drugače in originalno, vsi skupaj pa govorijo o isti roki, isti ustvarjalni misli. Cel prostor najprej impresionira kot celota, šele če z čas se odkrije tudi vsa razkošnost detajlov. Posebna lepota je v zamisli monštran-ce, ki jo je v Ljubljani izdelal Alojz Vodnik. To delo je bilo predstavljeno na razstavi VS. Mednarodnega evharistijskega kongresa v Ljubljani L 1939. Med dvema vojnama je bilo na Trešnjevki ustanovljeno župnišče Sv. Josipa. Projekt za izgradnjo velike cerkve je izdelal prof. Plečnik. Zamisel se ni mogla takoj uresničiti, ker je žup-nijkd skupnost zahtevala, da se najprej zgradi prostor za sestajanje vernikov. Šele potem bi se gradila cerkev s samostanom, župniščem in društveno dvorano. Zaradi političnih in finančnih razmerje vse "padlo v vodo", današnja cerkev pa je bila zgrajena po načrtih prof. Ha-bcrlea. V župnem uradu je na steni okvirjena slika makete cerkve, ki jo je projektiral Plečnik. Župnik Avgostinu Noli se spominja, da je bila ta maketa pravo umetniško delo, visoka okoli dva metra in izdelana iz iesa. Morda še vedno leži nekje, na kakšnem podstrešju. Njegova želja je, da se maketa najde, naša pa, da jo razstavimo v Slovenskem domu, Polona Jurinič V DOMOVINI SRECANIE UREDNIKOV SLOVENSKIH IZSELJENSKIH GLASIL 1997 O rečanje urednikov in novinarjev časopisov in glasil Slovencev v svetu, ki je potekalo v Ljubljani od 30. junija do 4. julija, je name naredil nepozaben vtis. Spoznal sem kolege iz Avstralije (Irene Starina, Max Namestnik, Ivanka Bukovec, Marijan Peršič, Ljenko Urbaačič), Združenih držav Amerike (Corinne Lcskovar, Vida Košir, dr. Rudolf Susel, Janez Nemce), Argentine (Mirko Vasle, Tine Debeljak), Brazilije (Peter Slavec), Kanade (Nives Corak) in Švedske (Adolf Golčman). Iz Hrvaške sta bila navzoča še Boštjan kordiš iz Splita in (veijetno kot posebni gost) Mladcn Han-zlovsky, predsednik Društva hrvaško-slovenskega prijateljstva in urednik njegovega glasila Prijatelj. Časopisi The Australian Slovenian Review, Novice Slovenskega kluba Pearth, Glas Slovenije, Slovenia on Gold Coast, Zatja, Prosveta, Ameriška domovina, Our Voice, Ameriški Slovenec, Svobodna Slovenija, Slovenska država, Glasilo kanadskih Slovencev in Naš glas ne govorijo samo o novicah in dogajanjih v Sloveniji, temveč tudi o življenju izseljenih Slovencev in njihovih občutkov do domovine. Glasili hrvaških Slovencev Planika in Novi odmev sta vsebinsko nekoliko drugačni, saj je drugačen tudi naš položaj: v pravi tujini živimo šele od nedavne osamosvojitve Slovenije in Hrvaške. Srečanje je bilo izvrstno pripravljeno in je obsegalo predavanja in pogovore, obiske časopisnih hiš, kultumo-turistične oglede in protokolarni program. O medijski sceni na Slovenskem smo se pogovarjali z direktorico Inštituta za raziskovanje medijev Janjo Božič-Marolt, o vzgoji za medije s predstojnico Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede dr. Manco Košir, o današnji novinarski slovenščini z asistentko pri predmetu slovenski jezik mag. Moniko kalin-Golob. o primerih kršitev novinarske etike pa z asistentko pri predmetu novinarska etika mag. Me-lilo Poler. Obiskali smo Slovensko tiskovno agencijo STA, največjo slovensko časopisno hišo Delo, Novi tednik v Celju in Primorski dnevnik v Trstu. Tu so nas seznanili s svojim delom, s tehniko sprejemanja poročil in tiskanja časnikov ter s tematiko in vsebino revij in časopisov, Kultumo-turistični del srečanja je obsegal ogled razstave o Frideriku Baragi v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, sprehod po Celju, ogleti Zdravilišča Laško, ogled rimske nekropole in kraške jame Pekel, sprehod po Trstu z obiskom Moderne galerije, kmetije - aziendci agricola Milic in kraške hiše, Po Trstu nas jc vodil pesnik in predsednik slovenskega PENa Marko Kravos. Protokolarni del se je začel s prvim sestankom s Francem Pozničem, svetovalcem vladnega urada za informiranje, ki je bil naš spremljevalec do konca srečanja. Drugi protokolarni sestanek je bila večerja v hotelu Union, kje nas je pozdravila predstavnica drugega organizatorja srečanja Urada Republike Slovenija za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar. Pravi uradni protokol so pa pravzaprav bili sprejemi pri nadškofu tir. Francctu Rodetu in predsedniku države Milanu Kučanu, kije name naredil poseben vtis. Predsednik nas je v krajšem govoru seznani I s političnimi razmerami v Slovenij, nato pa je z nami ugodno in veselo kramljal. Tudi ozračje med udeleženci srečanja je bilo izredno. Najprej smo bili pri mizi, pripravljeni za vse udeležence, samo trije: Max iz Avstralije, Adi iz Švedske in jaz. Kmalu smo v pogovoru prešli na "ti", Razživelo se je, ko sta nam se pridružil i Vida iz ZDA in Nives iz Kanade, Pravo veselo razpoloženje pa seje začelo na protokolarni večerji, ko sta nas z narodnimi pesmimi zabavala pevka Jožica Kališnik in citrar Miha Dovžan. Bil je celo en plesni par, ki so ga vsi pozdravili s ploskanjem. Lahko uganete, kdo je plesalko iz ZDA prosil za ples.. Saj so zagrebški in washingtonski odnosi že tako in tako dobri! Vsi so kar tekmovali, da bi nam bilo čim bolj prijetno. Nisi vedel kdo bolj, ali ustvarjalci programa ali gostinci. Bolezen razširjenega srca je znana, sodelujoči v programu pa so nam ga še bolj razširili z ljubeznijo do slovenske dežele. Gostinci pa so se trudili, da bi nam "nataknili" še bolezen razširjenega želodca. Samo eno "falingo" so imeli: niso nam postregli s ptičjim mlekom. Silvin Jerman OTROŠKA POLETNA SOLA SLOVENSKEGA JEZIKA ^Ljubnem oh Savinji je od 2.-14, avgusta v organizaciji slovenskega ministrstva za šolstvo in šport potekala poletna šola slovenskega jezika za otroke. Udeležili so seje otroci iz Hrvaške. Bosne in Hercegovine, Madžarske, Švice, Avstrije. Italije in Nizozemske. Iz Slovenskega doma v Zagrebu je še! tja Bojan Kmetic. Sobota, 2. avgusta. Smo v osnovni šoli v Ljubnem ob Savinji in poslušamo skladbe na citrah. kijih igrata dve starejši učenki. Okoli 30 otrok, ki bodo naslednjih štirinajst dni bivali v Savinjski dolini, sedi s starši v šolski telovadnici in posluša pozdravne besede. V ozadju so slovenske družine, ki bodo začasno ponudile dom-učencem iz tujine. Po krajši uvodni slovesnosti se začne medsebojno iskanje in spoznavanje. Malemu Petru iz Benetk oče govori: "Po: domov gre po Savinji do Save, potem do Dunaja, od tam v Črno morje in naprej čez Sredozemlje v Jadransko morje, vse do konca na severozahod. Samo toliko. da boš vede!." Peter resno gleda. Srečam prijatelja z Dunaja, ki ga nisem videl že vsaj deset let. Prišel je z dvema hčerama, mlajša bo ostala v Soli. Marsikaj bi si imela povedati, no časa ni. odhajamo k družinam. Klemcnškovi bodo gostili Petra in Bojana. Imajo dva sinova. Primoža in Milio. približno vrstnika. Otroci se hitro spoznajo In starši brez velikega protokola odidemo. Dva tedna sta otrokom minila najbrž hitreje, kot nam. Na dan odhoda smo spet prišli v šolo in si najprej ogledali manjšo razstavo o deželah, iz katerih sd prišli otroci. Vsaka je dobila svoj pano, na katerem so razporejeni zemljevidi in prospekti, s katerimi je vsak otrok skušal prikazati lepote svoje dežele, kakor je pač znal. Kako lepo je bila poslušati otrokovo pripovedovanje o dogodkih, ki jih je bilo poleg dopoldanskega pouka res precej. Bojan se kar ni mogel odločiti, kaj je bilo najlepše: izlet v Logarsko dolino, vožnja v kanujih po Savinji, Snežna jama. nabiranje borovnic po planini, kopanje v bistri, hitri reki, kolesaijenje v naravi,,, enostavno ni vedel, kaj bi prej povedal, Za konec so nam otroci pripravili program, s katerim so pokazali, kaj so se naučili in kako lepo so se družili. Na koncu smo se po izmenjavi naslovov in telefonskih številk počasi napotili prolu domu. Poslušali smo Bojanovo pripovedovanje v novonaučeni slovenščini. Rekel je, da bo šel spet. Upam, da se bo takrat toliko naučil, da bo sam popisal vtise za Novi odmev. Napisal Silvester Kmetic, avtoriziral Bojan Kmetic V DOMOVINI KULTURNA OBZORTA NAŠA LIPA V ŠENTVIDU PRI STIČNI V it dokaj odmaknjenem letu 1978, pred 20 leti torej, so takratni člani pevskega zbora Slovenskega doma iz Zagreba v dvorišču šole Ferdo Vesei v Šentvidu posadili lipo. Lipa naj bi nas spominjala na vsakoletno sodelovanje na Taboru slovenskih pevskih zborov. Člani zbora, ki se te akcije še spominjajo, pravijo, daje lipa imela celo ploščice z osnovnimi podatki in daje bila ob njej postavljena klop. Drevo je postalo zbirališče članov našega zbora, ko smo se pripravljali na skupinske odhode v povorko po generalni vaji zborov ttli na druge načrtovane dejavnosti. Leto za letom smo skupaj 7, drugimi sodelujočimi zbori prepevali in se shajali pod našim drevesom, ki je sčasoma zraslo v veliko drevo. Po lanskem nastopu pa so se pri nekaterih članih zbora prvič porodili dvomi o tem, ali je lo naše drevo res lipa? Junija, v času šentviške prireditve, bi morala biti lipa okrašena s cvetjem, okrog nje pa bi moralo prijetno dišati. Ne spomnimo pa se, da bi naša lipa kdaj dišala, kaj šele, da bi kdo videl in uUgal njen cvet. In te dvome je bilo treba razpršiti. Zato smo sc člani zbora. ki smo marca letos sodelovali na pripravljalnem seminarju v Šentvidu pri Stični, o tem pogovorili z ravnateljem šole Jernejem Lainpretom. Skupaj smo ugotovili, da naše drevo res ni lipa, ampak neka posebna vrsta bukve! Ravnatelj I.ampret je v šali celo dejal: "Posadili ste lipo in ob njej zabili kol, ki naj bi jo varoval, Lipa je usahnila, zrasel je pti kol". Naša lipa je menda res usahnila, na njeno mesto ps so posadili drugo drevo, ne da bi nas o tem obvestili. Seveda se s tem nismo mogli sprijazniti. Še posebej zato ne. ker je v Slovenskem domu nastala pesem o šentviški lipi. Nekaj je bilo treba ukreniti! Ko smo ravnatelju Lampre-lu dejali, da bi radi v bližini našega drevesa ponovno posadili lipo, nas je razumel in nam je celo obljubil, da bo poskr-liel za sadiko, Strinjali smo se, da naj se lo zgodi čim prej, dokler je še pravi čas za sadnjo, da se ne bi zopet zgodilo, dti nuni lipa usahne. Rečeno, storjeno. V Šentvid pri Stični smo odšli na prvi pomladni dan, 21. marca, ko smo pevci Slovenskega doma potovali v Ilirsko Bistrico, na nastop na reviji Primorska poje '97. V osnovni ,"li Ferdo Vesel so nas nadvse gostoljubno sprejeli. Po sla-rem slovanskem običaju so nam najprej postregli s kruhom in soljo, potem pa še z drugimi dobrotami. Po pozdravnih besedah ravnatelja šole in predsednika upravnega odbora Jiihora slovenskih pevskih zborov Jerneja Lampreta in podpredsednika upravnega odbora Slovenskega doma Franca Slruškii in izmenjavi daril sta nastopila šolski zbor in naš Amski zbor. Po kratkem programu smo se lotili saditve lipe, ki nas je žc čakala. Gospod Lampret je najprej ugotovil, da je sadika res lipa, nakar smo jo posadili na že pripr avljeno mesto. Lopata je bila najprej v Lampretovih in Straškovih rokah, sledili pa so še dragi člani Slovenskega doma, Zraven ■;inn spontano peli Lipa zelenela je. Oh drevesen smo tudi tokrat zabili kol, upamo pa, da se /(jodba o naši lipi in kolu ne bo ponovila. Silvester Vidič SLOVENCI V LISINSKEM J^koncertni dvorani Vatroslav Ltsinski sta bila 26. in 27. marca na sporedu dva velika koncerta Zagrebške filharmonije, in sicer velikonočni koncert in koncert In memoriam Lovru pl, Matačiču, Na programu je bila Beelhovenova Missa Solemnis pod dirigentsko palico Milana Horvata s tremi solisti iz Slovenije: Ano Pusar- Jerič, Janezom Lotričem in Msrcosom Finkom. Sodelovala sta tudi Ruža Pospiš -Baklam in Akademski zbor Ivan Goran Kovačič. aprila je Zagrebški filharmoniji s solistko in dvema ženskima zboroma dirigiral Uroš Lajovic. Na programu je bila Mahlerova [II. simfonija v d-molu. V Lisinskem je 14. marca gostoval tudi solist Bra-nimir Slokar - trombon. Nastopal je s Simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske, ki mu je dirigiral S, Sremec. Maja so na koncertu Simfoničnega orkestra HRT z dirigentom V. Kranjčevičem sodelovali zbor Ivan Goran Kovačič, Studio za tolkala iz Ljubljane in sopranistka Ana Pusar Jerič. Na programu so bila dela Beethovna, Wagnerja in Stravinskega. Polona Jurinič FESTIVALSKI KONCERTI M< 'a 48. dubrovniškem poletnem festivalu je 17. in 18. julija gostovala Slovenska filharmonija. Konceita sta potekala v frančiškanski cerkvi. Dirigirala sta Marko Letonja in Nikša Bana, Žal je bilo odpovedano gostovanje priznane mezosopranistke Marijane Li-povšek. 19, jul ija je v atriju Kneževega dvora nastopil Komorni orkester Slovenske filharmonije. Na programu so bila dela Kreka, Couperina, Griega in Šoštakoviča. Orkester pod umetniškim vodstvom solista Andreja Petrača (violončelo) deluje četrto leto. Gre za skupino glasbenikov sorodnih misli, ki si prizadevajo za obogatitev glasbenenega življenje povsod tam, kjer nimajo pogosto priložnosti prisluhniti tovrstni glasbi. Na zadovoljstvo izvajalcev in poslušalcev so dosegli visoko kakovost muziciranja. Orkester je 21. julija sodeloval na 37. Glasbenih večerih v Sv.Donatu v Zadrti, 22. julija pa na Zagrebškem poletnem festivalu v Klovičevih dvorih. Polona Jurinič GOSTOVANJI V ZAGREBU 29 Glasbeni brenalc v Zagrebu seje končal 12. aprila na odru Hrvaškega narodnega gledališča - s predstavo Lepa Vida Damirja Zlatarja Freva v izvedbi Ko-reodrnme Ljubljana tn Slovenskega mladinskega gledališča. Predstava je bila napovedovana kol velika iti posebna bienalska atrakcija. Na koncu pa je morala biti Freyeva Lepa Vidu izpeljana "klasično", brez predvidenih 10.000 litrov vode. Pozneje so pojasnjevali, da iz varnostnih razlogov. Tako je kontroverzni slovenski Zagrebčan Damir Zlatar Frey - kot so zapisali kritiki - postal krotek in čist, celo predvidljiv prciiašalec Cankarjevih simboličnih motivov po narodni legendi o lepi Vidi. Od napovedane koreodramske freske je ostala le drama nemih udeležencev v sta-HEno-gtbljivih slikah nesrečnih usod. Na odru H IN K je 21. aprila gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo Gorgonin dar. avtorja Petra Sltafferja v režiji Mileta Koruna in prevodu Vena Taufcr jn. Shafferjeva drama je simbolična igra s smrtno resnimi vprašanji. Z elementi grške miselne in književne kulture lahko igri dodamo glasbeno spraševanje o humanosti iu enakosti - od spolne do državljanske. Stena, ogledalo, ščit, kri, današnja Grkinja, ki nima nikakršnega stika s svetom. Gledanje ShafFerjeve drame je pripomoglo k temu, da ženske berejo kulturo stare Grčije in da Sredozemlje in Balkan vidijo kol zakladnico strategij za ohranjanje človeškega življenja. Po zapisu S. Slapšak pripravila Polona Jurinič SLOVENSKI LUTKARJI NA PIF iSeptembraje bil že trideseti zagrebški lutkovni festival. Vsi ljubitelji magije lutk, tako otroci kot odrasli, ga poznajo tudi po kratici PIF. Trideseta obletnica je bila priložnost za prikaz bogatega programa. Tako so lutkarji iz 18. držav prikazali skupaj 28 predstav. Na dan je bilo torej cclo po pet predstav. V takšni konkurenci se je slišala tudi slovenska beseda. Stroga selekcija je odločila, da bosta svoji predstavi izvedli dve lutkovni gledališči iz Slovenije. Lutkovno gledališče iz Maribora je nastopilo z otroško predstavo "Pekama Mišmaš", ljubljansko gledališče "Konj" pa je izvedlo predstavo za odrasle "Don Juan". "Don Juan" je narejen po motivih iz Mozartove opere Don Giovanni z glasbenimi deli, grotesknimi lutkami in duhovito prikazanimi ljubezenskimi dogodivščinami glavnega lika. Predstava je bila zelo lepo sprejeta in je prejela najpomembnejše festivalske nagrade - za najboljše lutke in za animacijo lutk, ljubljanski lutkarji pa so dobili tudi glavno nagrado "Milan Čečuk" za najboljšo predstavo v celoti. Tako so slovenski lutkarji še enkrat dokazali, da so med najboljšimi na svetu. Rolando Nikčevič KULTURNA OBZORTA NAGRADA JANEZU LOTRIČU EVROPSKI MESEC KULTURE IZ ZAGREBŠKEGA ZORNEGA KOTA jfiCada je 15. svibnja gradonačelnik Ljubljane dr. Dimitrij Rupel otvarao Europski mjesec kulture, nazvao je svoje sugradane ali i sve Slovence kulturoholicima, U toj duhovitoj primjedbi, barem što se tiče ljubljanskih zbivanja, ima puno istine: od otvorenja izložbe "Epicentar Ljubljana" S. travnja u Modernoj galeriji pa do zadnjeg kulturnog dogadaja, koncerta kojim je 5. srpnja na Križankama otvoren45. medunarodni ljet-ni festival, u glavnom gradu Slovenije smjenjivale su se izložbe (nabrojit ¿emo najvažnije: crteži i akvareli Egona Schiclca, 22. medunarodni grafički bienale, 1. medunarodni grafički bienale mladih, Umjetnici egzistencije, sknlpture Billa Woodrowa, Stalna izložba europskih majstora, sakralno posude Jože Plečnika, Jože Plečnik i praški grad), kazališne predstave (ciklus "Ljepota ekstrema", premijera koreooratorija "Schizophrenia" Damira Zlatara Freya, Festival suvremenih kazališnih umjetnosti "Exodos 97", Festival lutaka), glazbene izvedbe (premijera Globokarove opere, nastup Luciana Pavarottija, koncert gradskih zvona, nastupi pojedinaca i or-kestara iz raznih zemalja i Slovenije), projekcije premijernih filmova i izuzetno kvalitetna retrospektiva europskog filma, te simpoziji. U želji da privuku najkvalitetnije domače i strane izvodače, Ljubljančani su svoj grad za ovu veliku kulturnu akciju prijavili odmah po osamostaljenju Slovenije, a kada su dobili "zeleno svjetlo", trebalo im je tri godine da pri-preme sve kako valja ... Razgovarajuči sa žiteljima Ljubljane čula sam niz primjedbi na orga-nizaciju, na nedogovaranje institucija koje su sudjelovale u ostvarivanju ovog opsežnog programa, o preklapanju dogadanja i slično, no ja kao posjetitelj iz daljine sve fo nišam uočavala - istina, znali su se preklopiti termini atraktivnih koncerata ili likovna i glazbena priredba, no sjetimo li se koliki je to posao bio, moramo suditi blaže ... Osobno mogu reči, da sam bila izuzetno lijepo prihvačena od organizatora i kolega, te da sam uživala u svemu onome, što mi je zbog daljine mjesta stanovanja (Zagreb) bilo dostupno. Olga Vujovič KARLOVEC - NOVO MESTO: LJUBEZEN 00 KNJIG NE POZNA MEJA Jiarlovška mestna knjižnica Ivan Goran Kovačič in novomeška knjižnica Miran Jarc negujeta medsebojno sodelovanje že več kot tri desetletja. Sodelovanje seje okrepilo po osamosvojitvi dveh držav in še posebej, ko je karlovška knjižnica dobila nalogo, da odpre oddelek slovenske knjige za celo Republiko Hrvaško. Letos je to sodelovanje dobilo jasno obliko ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige, ko so književni in kulturni dclavci iz karlovškc županijc pod vodstvom ravnatelja karlovškc knjižnice Ivana Jiirkuvita obiskali Novo mesto in tamkajšnjo knjižnico. Pozdravil jih je novomeški župan Franci Koncilija s priložnostnim darilom, Ivan Jurkovič pa mu je izročil darilo karlovškega župana Vlada Jelkovca O hrvaško-slovenskih kulturnih vezeh je spregovorila koordi-natarka za knjižnico manjšin pri "Nacionalni in sveučilišni biblioteki iz Zagreba" Ljubica Radovič. Poudarila je, daje kljub tehnološkemu napredku knjiga ostala osnovno sredstvo za ohranjanje kulture, običajev in tradicije vsakega naroda. O konkretnem sodelovanju dveh knjižnic je spregovorila Jadranka Matic -Zupančič iz novomeške knjižnice, V umetniškem delu programa je pisateljica, znanstvenica in prevajalka dr. Irena Lukšič izDuge Rese govorila o svojem delu in brala iz svoje zbirke povesti "Noči u bijelom satenu". Glasbeni del programa so izvedli učenci karlovške Glasbene šole Mario Borčič, Mluden Jakšič in Tomis-lav Novak. Prijetno srečanje seje končalo v duhu besed, ki jih je izrekel novomeški župan: "Vežejo nas ljubezen do knjige in glasbe, tukaj pa ni niti meja niti ograj". (Sij) V SPOMIN FRANCIJU ZAGORIČNIKU Društva hrvaških književnikov so se 31. julija na komemora-tivnem sestanku spomnili našega pesnika Francija Zagoričnika, ki je umrl 18, junija v Kranju. Zagoričnik je bil tudi njihov član. O njegovem življenju in književnem delu so govorili Andelko Novakovi6, Zvonimir Mrkonjič, Branimir Bošnjak, Branko Maleš in Branko Čegec. Franci Zagoričnik se je rodil leta 1933 v Dugi Resi. Bil je predvsem pesnik in prevajalec. Nižjo gimnazijo je končal v Kranju, kjer je bil do ieta 1966 delavec, pozneje pa samostojni književnik. Vse od pojave novejše avantgarde v 60. letih je bil njen viden predstavnik. Zastopan je v slovenskih in svetovnih antologijah avantgardnega pesništva. Izdal je knjige poezije Agamemnon, V krogu, To je stvar, ki se imenuje pesem, Obsedeno stanje in druge. Sestavil je antologijo hrvaške avantgardne poezije "Ubili su ga ciglama". V hrvaščini so objavljene Zagoričnikove izbrane pesmi "Maj-stori pjevači konji". Med agresijo na Hrvaško je Franci Zagoričnik prijateljsko dokazal svojo vdanost tudi na prvi črti obrambe in je v slovenščino prevedel hrvaško vojno liriko. Polona Jurinič K tradicionalni slovesni podelitvi nagrad HNK najzaslužnejšim igralcem, plesalcem in pevcem za sezono 1996/97 je bil med nagrajenci tudi Janez Loirič. Prejel je Nagrado Marijana Radev, ki si jo je zaslužil z vlogama Alvara v Verdijevi Moči usode in Miča v Eru z onega sveta. Naš Janez Lotrič nadaljuje tradicijo slovenskih tenorjev na hrvaških odrih. Rodil seje v Železnikih, peti seje učil privatno pri Kseniji Vidali -Zebre in Otti Ondini na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Izpopolnjeval seje pri Mariu Del Monacu. Od leta 1980-87 je solist mariborske opere. Od leta 1988 je svobodni umetnik in nastopa skoraj po celi Evropi. Priznanje tudi kot koncertni pevec. Na zagrebških glasbenih odrih je vselej rado viden gost. Polona Jurinič COLNICEK IN IGLA Mai taja je bila v zagrebškem Tehničnem muzeju pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo Republike Hrvaške odprta razstava šivalnih strojev z naslovom Colniček in igla (Cunak i igla) Tehničnega muzeja Slovenije. Razstava je vzbudila veliko zanimanje tudi zato, ker je bilo to prvo gostovanje Tehničnega muzeja Slovenije na Hrvaškem po osamosvojitvi obeh držav. Avtorica razstave Estera Cerar je za razstavo izbrala okoli petdeset primerkov. Razstava je bila zelo pomembna tudi po srednjeevropskih merilih, saj so bili zajeti eksponati od leta 1863. Razstavo je spremljalo predavanje o razvoju tekstilne industrije v Sloveniji, Polona Jurinič mmrt GALERIJA NOVEGA ODMEVA m 1 wi USTVARJALNICA Zdenka Šlibar poletja je v Slovenskem domu razstavljal Zdenko Šlibar (r. 1949), zagrebški kipar, član Skupine 69. Njegovi opusi nestvarnih form iz nerjavečega jekla so začeli nastajati po končani srednji tehnični šoli, ko je postal industrijski risar. Tedaj je vsak prosti trenutek izkoristil 2a beg v naravo ali v skromni atelje, kjer je ob vonju plamteče kovine ustvarjal like iz domišijije in resničnosti. Za Šlibarjeve skulpture je Stanko Spo-ljarid zapisal: "Drobne žuželke, ki z njegovim videnjem dobivajo ne le gi-gantizirano fizično dimenzijo, ampak tudi vsebino človeškega vedenja, so prebivalci sveta, v katerem postajajo - vsaj ko gre za zunanjost - grozeča dominama." Zdenko Šlibar se jc doslej predstavljal na 15 skupinskih in osmih samostojnih razstavah. m DOPUSTITE, MOJE JE IME -OKVIR (ii do Eto me, dragi i poštovani, ponovno s Vama. Ovom Vam prilikom želim pričati o sebi, OKVIRU, u svojim, više ili manje n e o b i č ti i m, nesvakidašnjim obiičjima. U ta-kvim, nekada i nepredvidivo "čudnim", formama najčešče, nas OKVIRE možete susresti na izložbama slika, otkriti u kojoj zbirci likovnih radova, ugledati u galerijama ili zapaziti u muzej ima suvremenih vizualnih umjetnosli. Tako čete naiči pokatkad, na primjer, na neubičaje-no nesimetrične forme nas OKVIRA, utvrditi takoder da su nas ruke likovnog kreatora saslaviie od više dijelova nekih drugih, medusobno različitih OKVIRA. Kreativnost autora može poči i korak dalje: dio mog OKVIRA u obliku kvadra, is-punja, umjesto mene, sadržajem SLIKE, što je "uokvirujem". Neri-jetko čete uočiti rado-ve, na kojima je autor-slikar protegnuo svoj materijal, tehniku pa gdjekad i motiv svoje slike pa mene, OKVIR. Prošlog sam se puta sasvim kratko osvniuo na obrnuti posfupak: dijelovi više različitih ietvičnih OKVIRA smještaju se kočažnom tehnikom u središnji prostor kao SLIKU, Možda bih Vam jedan i drugi postupak mogao jednostavnije prikazati ovako: SLIKA OKVIR. Ne smijem Vam prešutjeti činjenicu da u tome "neobičnom i novom" nerijetko ima elemenata likovnih izraza ranijih povijesnih epoha {sLl). Vjerujem daje bilo prilika, u kojima ste se suočilt sa SLIKOMbez mene, OKVIRA. Skrenilo bih Vam pozornost na to, daje moguča i pojava obmutog izraza umjetničke kreativnosti: mene, OKVIRA b e z SLIKE! (sl.2). Mislim da bi odgovor na pitanje o tome, odakle ta toliko velika brojnost i raz-ličitost "odječe", što su nama, OKV1RIMA, krojili i još i dalje kroje i u nju nas "oblače" armije dičnih likovnih kreatora, glasio: tzv. e k s p I o z i j a vizualnog umjctničkog stvaralaštva, što se zbiva u našem 20. stolječu. Ona je svojim "geleri-ma" pogadala, i još uvijek pogada, uza SLIKE, i nas OKVIRE. To zbog tijesne, uvjetno harmonične povezanosti nas OKVIRAs pripadnim SLIKAMA. Eksspresionizam, kubizam, fovizam, Htturizam, konstruktivi-zam, dadaizam, nadrealizam, minimal-art, op-art, pop-art, body-art -da se ne prisječam dalje . dovoljno uvjerijivo opravdavaju naziv tog po-vijesnog značajnog dogadaja u našem stolječu - "eksplozija" ... !ako "ranjen", radosno Vas pozdravlja Vaš OKVIR Vladimir Lcsjak Slika 1 Oslikani reljef pokojnika IMAKHA Vapnenac. Egipal. Srednje car-stvo (1991-1778). ARHEOLOŠKI MUZEJ-ZAGREB Pri-je oko 4000 godina umjelnik oslikava i OKVIR za svoju sli-kn istim materijalom i tehnikom kojima se koristio u izradi sli- Slika 2 Miroslav ŠUTEJ: Bez naslova Freska na izložbi u galeriji "ARTERIJA", (21. 6. - 12. 7. 1997) - ZAGREB Primjer slike samog mene. OKVIRA na zidnoj stijeni. Kiiižni prostor, koji zatva-ram, prazan je. Rad sugerirá živo kreta-nje svojih sastojaka u trodimenzional-nom prostoru. Oblik mene, OKVIRA, neo- S bičanje. Darja Lobnikar Lovak Ob dnevu državnosti smo v Slovenskem domu slovesno odprli razstavo likovnih del Darje Lobnikar I .ovak. Samouka slikarka in kiparka živi in dela v Zagrebu, rojena pa je bila v Ljubljani 1. 1948. Zase pravi, da umetnost nosi v genih, s čemer se strinjajo tudi najuglednejši hrvaški in slovenski poznavalci. Ivan Rabu-zin je o njenem likovnem izrazu nekoč zapisal: "Šopki cvetja, obarvan zrak, nenavadne ptice. Zvok bodočih pesmi potopljen v minljivosti čudnih stvari. Prabilke rastejo in poganjajo korenine za prihodnost" Darja Lobnikar Lovak se je izobraževala v zagrebški ¡iranžersko-dekoraterski šoli in v Centru za likovno vzgojo mesta Zagreba. Slikarstvu seje posvetila 1. 1978, od I. 1988 pa tudi kipari. Jc članica Društva naivnih likovnih umetnikov Mirko Virius v Zagrebu, Likovnega kroga Slavonija in od l. 1987 tudi I )rtišlva umetnikov Hrvaške. Hrošč, olje na steklu, im IRENA HRIBAR - BUZDOVAČIČ ZAGREB 'Zi igreb je glavno mesto Hrvaške. Kaj to pomeni glavno? Od kod ta beseda? Ker imajo prebivalci glave, ali kaj? Glavo ima tudi zelje, pa moj vrt ni glavni vrt na Hrvaškem, Saj imajo glave tudi prebivalci drugih mest, pa njihovo mesto ni glavno. Morda pa jc glavno zato, ker so v Zagrebu večje glave kot drugje. No, kakorkoli že, Zagreb je glavno mesto. In to milijonsko. Tako je vsaj bilo, dokler se ni vanj priselila moja štiričlanska družina. Presenetilo meje, ko so tudi po našem prihodu govorili, daje v Zagrebu milijon prebivalcev. Če znam prav računati, nas je zdaj v Zagrebu milijon in štiri. Slišala sem, daje Zagreb "bijeli grad". Beli? Kje, kdaj? Morda pozimi, tik potem, ko zapade sneg, ko odgovorni v mestni snagi še razpravljalo o čiščenju, avtomobili pa ga še niso uspeli zmleti in umazati. Hrvaška je sicer precej velika država. Ima obliko, kot če bi nekakšen ogromen konj hodil po svetu, pa bi za obris njegove podkve rekli: "To naj bo Hrvaška". Vendar se mi, ko poslušam nekatere politike, zdi, da niso čisto vsi zadovoljni s podkvo, pa bi jo radi nekako zdebelili. Takšna hotenja so kar naprej v zraku. Podpira jih tudi državna televizija, ko podkev zao-kroža pri vesteh o vremenu iz sosednje države. V Zagrebu zelo radi povedo, daje to mesto z vsemi značilnostmi evropskih mest. Morda res. Precej nebotičnikov jc, pojavili pa so se tudi razni C.C.-ji, Ka-ringtoni in takšni in podobni bogataši. Ima pa Zagreb nekaj, s čimer se ne more pohvaliti nobeno drugo evropsko mesto. Hercegovce. Po zunanjosti se od drugih pravzaprav ne razlikujejo prav veliko. Da je nekdo Hercegovec, se ve po zunanjih znakih: vsak Hercego-vec ima mobitel in mercedes, ponavadi jih srečamo v skupinah. Na čelu vsake skupine je direktor - lastnik vsaj nekaj bivših družbenih podjetij, ostali Hercegov-ci pa so njegovi komercialni predstavniki. Vsi, ki niso Hercegovci, jim kar naprej nekaj očitajo, tako da se človeku zdi, da ni prav lepo biti Hercegovec, je pa to dobro biti. Pred kratkim so v časopisu objavili vest, da so v nekem zagrebškem stanovanju našli moškega, ki se jc obesil, Revež je visel tri mesece, preden so ga odkrili. Pravijo, da je to tipično za velemesta, kjer se ljudje ne poznajo in so odtujeni drug od drugega. Morda res, toda jaz vem za še bolj drastičen primer odtujenosti. V našem kvartu na primer _sosed Stef žc skoraj celo leto visi vsak dan pri sosedi Stefici, pa to njen mož še zdaj ni odkril. Ko pa bo, bo pogreb. Pa še nekaj o prebivalcih Zagreba. Tukaj smo "vsakršni", prišli smo od vsepovsod, eni bolj, drugi manj "pravi". No, kaj vam pove resnična anekdota iz časov granatiranja Zagreba. V nekem zaklonišču so ljudje prestrašeni čakali, da bo konec napada. Slišalo seje oddaljeno grmenje topov in ostalega orožja, s katerim so hrabri gardisti branili Zagreb. In takrat reče neka starka, kije slučajno zašla v to zaklonišče: "loj, kako naši streljajo, ampak se tudi gardisti ne dajo!". No, kaj bi si vi mislili? Pa dovolj za zdaj, ker ne vem, če bo to kdaj ugledalo luč sveta oziroma, če bo objavljeno, pa da ne "trosim" preveč papirja, če ne bo. Pa lep pozdrav! Branimir Žganjer; BELOKRIŠKA RAZGLEDNICA Pogled če vržeš nedaleč Pirana navzdol na cesto z najbližjega hriba, zazdela se ti bo kot prožna viba, kot sijajna kača z drevesi obdana. Lej Izola, kot beli prt postlana, te ta trenutek v preteklost zaziba. Pri Kopru se središča izogiba bleščeča pot, drži do Ankarana, Ponoči včasih hit iz Portoroža - kot da bi brenkal na nevidne strune -sem pribiti in ti upesa boža. Utrip luči od zadaj te presune: že vrsto let brez pravljičnega doža Benetke se pogrezajo v lagune. BRANIMIR ŽGANIER Zi veseljem predstavljamo še enega našega člana, ki piše poezijo. Branimir Žganjer je klasično filologijo diplomiral na zagrebški univerzi, na ljubljanski univerzi pa še indoevropsko jezikoslovje ter grščino in latinščino. Piše predvsem novele, pesmi, humoreske pa tudi mladinsko prozo. Tematika obsega v glavnem življenje Slovencev izven meja domovine. Najbolj znana dela so Natančno tri dni zamude (mladinska proza), Zagreb 1967, Izbor iz slovenske lirike (antologija), Zagreb 1953, Nezarja-vela kolesca (roman o družini s Kozjanskega ,..). Številni so njegovi prevodi slovenskega leposlovja v hrvaščino. Pisal je učbenike za latinščino in razprave s področja klasične filologije ter tudi prevajal iz klasičnih književnosti v hrvaščino (Plavto-vo Auluiarijoje prevedel, komentiral in celo dopolnil njene manjkajoče dele). Ivica Kunej SONf.NI ZAHOD Manjin I lom Glaska: Ptur iM.|;ijU. NAŠA DEDIŠČINA: SLOVENSKE ŠEGE IN OBIČAJI N, običaje nekega naroda vpliva predvsem narava s svojimi spremembami in letnimi časi, marsikaj pa je odvi-senga tudi od kraja, okolja in podnebja 1er žalostnih in veselih, domačih in tujih dogodkov. Tudi vera je vir narodnih običajev, kar se kaže v procesijah, shodih, božjih poteh... V domačem, družinskem življenju se praznujejo posebni dnevi, kakršni so recimo rojstvo, smrt, pokop, sklepanje zakona in drugi važnejši dogodki našega življenja. Tudi stari Slovani so imeli obilo verskih šeg, ki so se navzlic krščanstvu ohranile do današnjih dni (kurentovanje). Najlepše šege ima naš narod na deželi ob božiču. Na božični večer dajo ponekod na glavno mizo nekaj velikih hlebov kruha in jih pokrijejo s prtom; to so podprtniki. Okoli mize pa je v posodah žito.To pomeni daje bil Kristus rojen v "hiši kruha" (v Betle-hemu) in da si kmet želi blagoslova na žitnem polju. To pa utegnejo biti tudi poganski spomini: kako so Slovani nekoč darovali svoje pridelke bogovom. Hlebi kruha se namreč razdelijo domačini, od žita pa nekoliko dobi tudi živina. Na novo leto hodijo koledniki od hiše do hiše in v zboru govorijo svoje dobre želje. Iz svojih otroških let, ki sem jih preživela v Prekmuiju, se spomnim takole izrečenih dobrih želja: "Bouk van daj - srečo, zdravje, veselje, novelje, kreua, vina, sega za vole pa večnoga zveličanja. Bouk van daj v eton nou-von mladon leti!". Na pustni torek morajo biti pripravljeni krofi ali potica, da si lahko domači in tujci vzamejo in odrežejo kolikor hočejo. Zamisel veijetno izvira iz poganskih časov; ta dan se nič ne dela, služabnik - delavec pa je vsaj en dan prost in enak gospodarju. Na pustno sredo se na Slovenskem spomnijo izreka, da se "baba žaga". To je spomin na nekdanjo babo Morano oziroma znamenje odhajajoče zime in prihajajoče pomladi. Tudi cvetna nedelja je praznik, ko mladeniči nesejo v cerkev blagosloviti prvo cvetje, to je "butaro" ali "vejnik" - dolg povezek leskovih in drugih tankih vej, okrašen s pisanimi trakovi 111 prvim cvetjem. Butara je lahko majhna ali zeio velika. Butara se shrani in kadar je poleti nevihta, se da blagoslov cvetne nedelje, te veje na žeijavico, da preženejo hudo uro, Na veliko nedeljo nesejo dekleta v pletenih košarah, ki so okrašene z najlepšimi vezeninami, v ccrkev blagosloviti jedi (pirhe, potice, šunko). Tista, ki pride prej domov, velja za bolj pridno ¡11 lahko upa, da se bo prej omožila. Binkošti so za Slovence verski praznik, pa tudi praznik cvetoče pomladi. Če se deklica na binkoštno nedeljo umije z roso, bo lepa in njena koža bela! Ob kresu se zažigajo grmade, okoli ognja pa pleše mladina. Hišna okna pa se soncu in veselju na čast prepletajo s cvetlicami.. t)b vseh svetih se poslavlja moč narave, ljudje se spominjajo svojih pokojnikov in molijo za verne duše. Nekoč so menda bedeli ob grobovih, zaradi česar se spomin vernih duš imenuje tudi "vahti". Po hišah so delili otrokom in ubogim male hlebčke, imenovane "vah-ii. e" ali "preštice". Slovenec, pišejo v starih knjigah, rad strelja ob veljkih slovesnostih, lasti ob Veliki noči. Rad prepeva, prepeva iz veselja, iz ljubezni, iz pobožnosti... Oh praznikih in pred prazniki zvečer seje po domačijah slišalo mnogo petja. Tudi pri mrliču, kadar zvečer sosedje bedijo, radi pojejo, ali pa si pripovedujejo strahovite pripo-* eilke, Vera je bila velika opora slovenskemu narodu v njegovi kalvariji in borbi za ohrani lev svojega bitja, Prav stari običaji pa so dajali slovenskemu narodu veliko tihe sreče in pravega zadovoljstva. Pripravila Cvetka MATKO V POSAVJU: KJER SO JUTRA BLIŽJA SONCU . maja smo šli na izlet v dolino Save. Pot smo začeli blizu Krškega, ob sotočju potoka Brestanici in reke Save - v Brestanica, ki seje nekoč imenovala Rajhenburg. Na tamkajšnjem gradu nas je lepo sprejela kustosinja grajskega muzeja, ki nam je na kratko opisala zgodovino kraja. O preteklosti Brestanice pričajo ostanki iz prazgodovine, pa tudi iz obdobja Rimskega imperija. Grad je bil prvič omenjen v srednjem veku, leta 838. V pisnih virah seje pojavi! 29. septembra 895, ko je kraj Arnulf podelil velikašu Valtunu posesti v Brestanici in Krškem. Tako je grad Rajhenburg prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji. Kot vsi gradovi, je tudi brestaniški pogosto menjal lastnike, ki so mu dajali vsak svoj pečat. Rodbina Rajhcnburških je bila na gradu od leta 1141 do 1570, ko je izumrla. Legenda pravi, da sta se zadnja potomca - dva brata - tako silno sovražila, da sta drug drugega ubila. Tako je družina Rajhenburških ostala prez naslednikov. Med pomembnejše lastnike gradu štejemo grofe Attcmse, ki so imeli na Slovenskem še nekaj drugih gradov, Leta 1881 so grad kupili trapisti, menihi iz Francije, ki so ga preuredili v samostan in v njem živeli do aprila 1941, ko so jih Nemci pregnali in grad preuredili v prešel itveno taborišče za izgon Slovencev. Iz tega taborišča je odšlo v izgnanstvo največ Slovencev -okrog 45.000. Po vojni so bili v gradu zapori, od leta 1968 pa je v njem muzej. Razstava o trapistih nam prikazuje ustanovitev reda v Franciji, prihod menihov v Rajhenburg in njihovo življenje v samostanu. Zelo vzorno so obdelovali obsežna posestva in začeli s pravo industrijsko proizvodnjo čokolade, liketjev in sira trapista. Imeli so prvi traktor v tem kraju (uvozili so ga iz Amerike), telefon in svojo elektriko. Od cesarja Franca Jožefa so leta 1912 prejeli medaljo in priznanje za kakovost čokoladnih izdelkov in likeija. Zanimivo je, da so trapisti vegetarijanci. Po ogledu Brestanice, o kateri bi lahko še in še pisali, smo obiskali baziliko Lurške Matere božje. Od tam smo odšli proti Sevniškemu gradu, kjer smo si ogledali muzejsko zbirko in znamenito Lutrovsko klet. Po ogledih posavskih znamenitosti smo odšli na kosilo v gostilno Dolinšek nad Boštanjcm, kjer smo se okiepili s slastno toplo juhico in vsem tistim, kar je prišlo na mizo pozneje. Uživali smo v prekrasnem pogledu na okoliško pogotje, dolino Save in vse lepote Posavja, kjer so jutra bližja soncu. Malo smo še počivali in peli, nato pa smo počasi odšli proti Zagrebu, polni miru in spokoja, ki smo ga vsrkali vase. Miroslava Maria Bahun NA GORENJSKEM: Kam bi se podali tokrat? Toliko je lepot na tej slovenski zemlji! Odločimo se za pot na Gorenjsko: globoke doline, livade, bregovi, gore in gozdovi, nad njimi pa se v nebo vzpenjajo skalnati vrhovi Triglavskega pogorja, Karavank in Kamniških Alp. Gorenjske reke, ki se spuščajo s planin, so s svojo močjo izklesale stene in izdolble kanjone. Triglav pa vzvišeno kraljuje tako, kot noben drug vrh v Alpah. Julij Kugy, kije opisoval in opeval svoje priljubljeno zlato-rogovo kraljestvo, še danes stoji v Trenti in občuduje svoj Triglavski svet. Pozno spomladi smo obiskali Kamnik z okolico, zgodaj jeseni pa smo bili na Bledu, v Vrbi, Radovljici in Brezju. Kamnik Lepo mesto pod Kamniškimi planinami je ohranilo nekdanjo srednjeveško podobo. To je bilo cvetoče trgovsko mesto, zgrajeno na pomembni poti od Panonije do moija, na stičišču poti med celjsko, tuhinjsko in savinjsko dolino. Kamnik je bilo eno prvih kranjskih mest, ki so že v 13. stoletju dobila mestne pravicc. Trgovina je cvetela - kupčevali so s Furlanijo in Beneškim. Blaginja pa je najbolj cvetela v 15. stoletju. GroQe Andecas - Meran so že takrat kovali denar. Od 16.-17. stoletja se je promet preusmeril južno od Kamnika na staro traso rimske ceste (današnja magistralna cesta) in mesto je postalo manj pomembno. Veliko podrobnosti iz zgodovine smo zvedeli v muzeju doktorja Josipa Sadnikarja, ki ima zbirko srednjeveškega orožja, unikatnega porcelana, perzijskih preprog, Duererjevo sliko in še kaj. Na vzpetini sredi mesta pa smo si ogledali Mali grad z romansko kapelo iz 12, stoletja in obnovljenim obrambnim stolpom, ki je bil nekoč del srednjeveškega obzidja. Kapela spada med najstarejše romanske spomenike v Sloveniji. Znana je tudi legenda o ukleti grofični Veroniki, poideklici polkači, ki varuje zaklad pod Malim gradom za tistega, ki jo bo rešil. Veroni-kina podoba je tudi v grbu mesta Kamnik. Staro mesto je zanimivo kot celota. Ohranjeni so ulična mreža in hiše iz 16. stoletja. V frančiškanskem samostanu s cerkvijo Sv. Jakoba (v kateri je znamenita kapela Božjega groba, delo arhitekta J. Plečnika) smo si ogledali knjižnico, ki ima i 0.000 starih knjig in dragocenih slik. Narodno zavest pa je budila čitalnica, odprta leta 1868. V njej je pisalo: Kdor zaničuje se sam. podloga je tujčevi peli!. Pot nas vodi mimo spomenika generalu Majstru, ki je bil borec za severno mejo, velik domoljub in pesnik. Pri gostišču Kenda nam je gospod Rudi postregel z izvrstnim obedom. Uživali smo v veselosti in slikovitosti narodnih noš, v katere so bili oblečeni svalje, ki so se ustavili gred gostiščem. V nas so učvrstili vtis čudovitega kraja, nad katerim kraljuje Grintovec s Kočno, Kamniškim sedlom in Veliko planino, kjer je eno od najbolj ohranjenih pastirskih naselij v Sloveniji, Ob divji in čisti hudourniški Bistrici nas pelje pot v Predaselj, kjer je reka vrezala ozko, 20 metrov globoko korito z naravnim mostom. Malo višje je čudovit izvir Kamniške Bistrice z majnim jezercem in kočo, kjer smo uživali v srcu planin in svetlo zelenih tonih pomladi. Ob rečnem toku navzdol nas je pot pripeljala v ar-buretum Volčji potok. V baročnem parku gaje v začetku stoletja preuredil in obogatil Leon Sou- ^ ALI STE VEDELI... ^ ... da Slovenija meri 20.251 kvadratnih kilometrov in da na tej površini (po podatkih s konca junija 1993) živi 1.990.623 prebivalcev ... daje Slovenija med 185 članicami Združenih narodov po velikosti na 150. mestu, po številu prebivalcev pa na 138, mestu ... da je Slovenija polnopravna članica okoli 50 mednarodnih vladnih organizacij. V Organizacijo združenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992, v Svet Evrope pa 14. maja 1993. Slovenija je članica Natove-ga programa Partnerstvo za mir, z Evropsko unijo pa ima sklenjen t.i. pridružitveni sporazum . Od 14 oktobra letos je nestalna članica VS OZN. ... da je Slovenija upravno razdeljena na 147 občin. Najmanjša med njuni je občina Odranci (7 km2), največja pa občina Kočevje (596 kni2). Največ ljudi živi v mestni občini Ljubljana (270 330), najmanj pa v Osilnici (404). ... daje meja med Slovenijo in Hrvaško dolga 546 kilometrov. Več kot pol meje poteka po mejnih rekah, Drava ima 20 km, Mura 55 km, Sotla 80 km, Kolpa pa 110 km mejnega toka ... da je najdaljša slovenska reka, ki od izvira do izliva teče po ozemlju Republike Slovenije, 111 kilometrov dolga Krka ... da ima Slovenija kar 349 dvatisočakov. Najvišja slovenska gora je 2864 metrov visok Triglav v Julijskih Alpah, v Kainniško-savinjskih Alpah je najvišji Grintovec (2558 m), Stol (2236 m) pa je ^najvišji vrh v Karavankah. ^ van. Tukaj lahko najdete prek 3.500 vrst dreves in grmov. Tu se rasprostirajo polja raznobarvnih tulipanov. Ni nam bilo treba potovati v daljnjo Holandijo, da bi videli vso lepoto tulipana, kraljevskega cveta! Se enkrat na Gorenjsko Na prvi jesenski dan smo obiskali Bled, Vrbo, Radovljico in Brezje. Bled je eno najlepših alpskih letovišč. Valvazorje že leta 1689 poročal o termalnih vrelcih, ki jih je praktično začel uporabljati ustanovitelj klimatskega zdravilišča Arnold Rikli okoli 1. 1900. Njegovo geslo je bilo: Voda koristi, še bolj zrak in najbolj svetloba. V blejskem jezeru se zrcalita lepota gora in Marijina cerkev, ki stoji na vrhu otočka sredi jezera. Do nje vodi 299 kamnitih stopnic. Cerkveni zvon želja so izlili veliki mojstri iz Padove v 16. stoletju. Barok je dal čudovito podobo oltarju. Sprehajalne poti ob jezeru so lepo urejene. Nedaleč proč je na 65 hektarjih urejen teren za golf, kije med največjimi in najlepšimi v Evropi. Na severni obali jezera je kopališče, malo naprej pase oc-depi pot proti gradu. Grad stoji na 139 metrov visoki vzpetini na 600 metrih nadmorske višine. Od tod se odpira edinstven pogled na vrhove Razorja, Škrlatice in Triglava. Prešeren je zapisal: Dežela Kranjska nima lepšga kraja - ko je z okolščno ta podoba raja. Ogledali smo si grajsko stavbo, zgrajeno leta 1004. Grad je skozi stoletja zamenjal več lastnikov, meti njimi Hcrberta Turjaškega in ltriksinškc škofe. Od leta 1951-61 je grad prenovil arhitekt Bitenc. Blejski kot je privlačen tudi za arheologe, saj je lu eno najbolj raziskanih naselitvenih območij alpskih Slovanov. Za obiskovalce je zanimiv ekskluzivni hotel Vila Bled z bogato zgodovino. Podamo se v Vrbo - rojstni kraj dr. Franceta Prešerna, našega največjega pesnika, ki je rešil slovenski jezik in pesništvo v najbolj kritični uri njegove zgodovine. Na domačiji pri Ribičevih še vedno kurijo krušna peč v črni kuhinji, ki daje pozimi toploto. V tem bi mogli najti tudi simboliko z željo, da ta ogenj in iskre ne bi nikoli ugasnili! V spomin na našega Prešerna smo v njegovi rojstni hiši zrecitirali nekaj njegovih pesmi in prisluhnili razmišljanju o njegovem življenju. V bližnji Radovljici nas že čakajo v gostišču Pri lectarju. Ob izredni postrežbi v originalnem ambi-jentu nam je gospod Jože povedal, da ima gostišče 160-letno tradicijo. Slikovito mesto nad reko Savo je ohranjeno kot spomenik preteklosti, njegova znamenitost pa je tudi čebelarski muzej. Na povratku se ustavimo še v Begunjah, kjer sta tovarna Elan in dvorec, kjer so bili zloglasni okupatorjevi zapori. Večeri se, ustavimo se še na božji poti na Brezjah, v cerkvi Marija Pomagaj. Sem so se zatekali vsi naši predniki v svojih težavah. Mističen ambijent, čudovita slika Marije Pomagaj v širokem baročnem okvirju. Ob odhodu so nas pozdravili zvonovi Ave Marije. Zagreb nas je sprejel z zvezdnatim, čistim nebom in Prešeren bi dejal: Vremena kranjccm bodo se zjasnila. Cveta Matko 24 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU SLAVNI ZAGREBŠKI SLOVENEC: AUGUST PROSENIK ./Vedavno sem obiskala vasico Obrežje na sami slovensko-brvaški meji, blizu Bregane. Ob zidu vaške cerkvice je skromen grob Slovenca - Hrvata Augusta P rosen tka, slavnega kolesarja, prvaka in olimpijca. Med Slovenci, ki so v preteklosti blesteli v hrvaškem športu, je ime Augusta Prosenika še vedno obsijano z zvezdniškim sijajem. Nikoli ni prikrival svojih slovenskih korenin, bil pa je tudi Hrvat, Zagrebčan, predvsem pa prebivalec predmestnega naselja Kustošija na ¿hodnem robu Zagreba, ki je dalo toliko slavnih športnikov. August Guslek Prosenik se je rodil 25. avgusta 1916; če bi šc živel, bi nedavno napolnil 81 let. V rojstnem kraju je končal osnovno šolo, leta 1930 pa je odšel kot vajenec v "veliki" Zagreb, kjer je tedaj živelo veliko Slovencev. Prvo zaposlitev je našel pri znanem motoristu A, Štrbanu v zgornji [lici. Pri njem se je do leta 1933 izučil /a avtomehanika. Nekaj časa je delal v tovarni glavnikov, nato pri nekem zasebniku, kije postavljal toplotne naprave, pozneje pa je ostal brez dela in je nekaj časa živel dobesedno od miloščine prijateljev kolesarstva. Prosenik se je leta 1932 včlanil v tedanji "Hrvatski klub bi-ciklista Zagreb 1887", kjer se je začela njegova sijajna športna kariera. Bil je srednje rasti, plečat in močan, čvrstih nog, mišičast, izrazito svetlih, plavih las. Ljubitelji kolesarstva so ga kmalu opazili. Vendar Je prva sezona leta 1933 minila popolnoma hrez uspeha. Šele leta 1934 so kolesarski strokovnjaki zabeležili njegov vzpon in uspeh. Tedaj je zamenjaHrenerja: namesto P avli je je prišel "Sani" Snitlaršič. Prosenik postane klubski prvak med mladinci, juniorski prvak zagrebške podzveze, drugi jugoslovanski junior, zmagovalec na Memorialu prav tako slav-ik-im zagrebškega kolesarja Franja Gregla, ki ¡c bil - tako kot Prosenik - po poreklu Slovence, umrl pa je na Soči v I. svetovni vojni leta 1916, prav v času, ko se je rodil Prosenik. O mladem zagrebškem Slovencu se vse več (tovori in piše. Ko se pred 60. leti, maja leta 1917 začne prva večdnevna in večetapna tekma "Skozi Hrvaško in Slovenijo", dolga 515 kilometrov in razdeljena v šest poletap (start in cilj v /agrebu, trasa pa Karlovec, Novo mesto, Ljubljana, Celje, Maribor in Varaždin), si tedaj 21 -letni August Prosenik prvo mesto, doseženo z istim časom, deli s polprofesionalnim in zelo znanim zagrebškim kolesarjem Stjepanom Grgacom, Leto dni pred tem (1936) na Olimpijskih igrah v Berlinu mladi Gustek blesti na 12. mestu v tekmi posameznikov na 100 kilometrov. Po 61. letih noben hrvaški kolesar ni premagal te posamezne uvrstitve! Prosenik je na Olimpijskih igrah nastopil tudi pri 32. letih, v Londonu leta 1948, vendar je odstopil zaradi okvare na kolesu. Pozneje je pripovedoval, da je bil to najbolj nesrečen trenutek v njegovi karieri . Največji podvig Augusta Prosenika pa je bila njegova zmaga na prvi "Tekmi miru" od Varšave do Prage leta 1948. Trasa je bila dolga 1.100 kilometrov. Ob tej priložnosti je Prosenik premagal celotno svetovno amatersko elito in je bil na ta uspeh upravičeno zelo ponosen. Prosenik je bil neverjetno nadarjen voznik. Moči je imel na pretek, bil je izvrsten v vzponih, celoten "peloton" voznika je obvladoval bolj, kot kdorkoli pred njim in po njem. Avtomehanik iz Kustošije, med vojno partizanski ilegalec in član uporniškega gibanja v tem delu Zagreba, je imel rad življenje, družbo, prijatelje. Javna skrivnost je bila, da Gustek rad globoko pogleda v kozarec. Pozneje mu je to prešlo v navado in se sprevrglo v pravo bolezen. Še kol aktiven voznik je v svojem "bidonu" običajno nosil kakšno alkoholno pijačo, ponavadi "ajer-konjak". Ko je začutil utrujenost in nemoč, je popil požirek-dva in zdrvel kot prerojen, poln moči. Nekaj časa je bil zvezni trener. Učil je mlade kolesarje, vendar zaradi načina življenja na tem položaju ni mogel dolgo zdržati. Tu in tam so ga kot častnega gosta povabili na veliko mednarodno tekmo "Po Jugoslaviji". Mladi kolesarji so ga spoštovali, vendar se sam ni najbolje počutil v njihovi družbi. Veliki hrvaško-slovenski kolesar August Prosenik, naš zagrebški someščan, je umrl razmeroma mlad, v 59. letu življenja, 1975. Porazilo gaje življenje, kakršnega je živel. Svet si gaje prvič zapomnil pred natanko 60. leti, po zmagi na prvi tekmi "Skozi Hrvaško in Slovenijo" leta 1937. Člani njegove ožje družine še živijo in so zelo ponosni na slavnega Gusteka. Čas je, da se ga spomnimo tudi mi, Slovenci, ki živimo v Zagrebu, saj je bil v športu eden od največjih. Smrt gaje vrnila na rodno grudo, v vasico Obrežje ob slovensko-hr-vaški meji, kjer simbolizira bližino in prijateljstvo med našima narodoma. Olga Sikovec-Luncer športna dogajanja Split - Aprila sta se pomerili nogometni reprezentanci Hrvaške in Slovenije. Hrvaško moštvo je bilo velik favorit: hrvaški reprezen-tanti so člani najboljših evropskih klubov, hrvaška reprezentanca pa velja za eno najboljših v Evropi, kar je dokazala s petim mestom na lanskem prvenstvu v Angliji. Vse to se je potrdilo, ko je Hrvaška v prvem polčasu povedla z dvema goloma. Drugi polčas pa je bil čisto nekaj drugega: novi slovenski športni junak je postal Primož Glilia, ki je žogo kar trikrat poslal v hrvaško mrežo in tako slovenskemu nogometu priskrbel morda največji uspeh. Tekma se je končala s 3 : 3, kar je izid, ki bi hrvaški reprezentanci utegnil onemogočiti udeležbo na Svetovnem prvenstvu v Franciji. Zagreb - Predsednik Hrvaškega olimpijskega odbora Antun Vrdoljak je aprila sprejel predsednika Slovenskega olimpijskega odbora Janeza Kocijančiča v spremstvu slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Matije Malešiča. Na sestanku sta bila navzoča tudi Slovenec Mirko Lcbcr in Hrvat Zeljko Ivnik, ki sta v znamenje prijateljstva med dvema sosednjima državama pretekla pot od Ljubljane do Zagreba, in sicer pod geslom:"Olimpijski plamen za plamen prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško". Postojna - Junija sta ekipi Hrvaške in Slovenije odigrali finale košarkarskega turnirja. V tej zeio zanimivi tekmi je imela več znanja in sreče Slovenija, kije zmagala z 82 : 72. To je bil zadnji turnir pred evropskim prvenstvom v Barceloni, na katerem sta obe moštvi doživeli pravo športno katastrofo: Hrvaška je pristala na enajstem, Slovenija pa na štirinajstem mestu. Zagreb - Na začetku tekem za Evropsko košarkaško ligo sta septembra igrali moštvi Ci-bone in Union Olimpije. Cibona se je skušala oddolžiti za neuspeh proti Smeltu Olimpiji v lanski Evropski ligi. Cibona je začela zelo dobro in je vodila skoraj celo tekmo, tudi s petnajst košev razlike. Ljubljančani se niso vdali in so na koncu skoraj zmagali. Izid je bil 78 : 75 za Cibono. Ljubljana -11. oktobra je bila na stadionu za Bežigradom zadnja tekma kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaški nogometaši so igrali zelo dobro, saj je bila tekma zanje odločilna. Z zmago 3:1 so si zagotovili možnost, da se prek dodatnih kvalifikacij morda uvrstijo na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Franciji. Rok Jurinič PLANINARSTVO ZA VSAKOGAR NEKA} ČLANOVI SLOVENSKOG DOMA U SLOVENSKIM BRDIMA U kalendaru akcija Planinske zveze Slovenije (PZS) za 1997. nalazimo dvjestotinjak planinarskih pohoda, planinarskih susreta, raznih proslava, svečanosti i obi-lježavanja godišnjica društva, domova i drugih prigoda. Osim toga u Sloveniji postoji preko 80 organiziranih planinskih puteva i transverzala koje obuhvačaju i povezuju krajeve, gore i gorske lance diljem Slovenije (na pr, več legendarna, najstarija planinarska transverzala, Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana - tzv. "enka") ili su više lokalnog značaja, sve do pojedinih mjesnih zajed-nica (krajevne skupnosti). Jedan od tih mnogobrojnih planinarskih puteva je i "Žerdonerjeva krožna pot". U sadašnjoj organizaciji i pravilniku obi laska otvorenje 19%. iakojejoš 1934. markiran po Ferdi Žerdoneru, po kojem sad taj put nosi i naziv. Fcrdo Žerdoner, iako u 85. godini života, još uvijek je aktivan u planinarskoj organizaciji, jedan od nestora celj-skog planinarstva. Organizator puta je PD "Ojstrica" - Celje (nekad PD "Aero" kojeg je 1963. osnovao Žerdoner), "Krožna pot" vodi po grebenima brda Slomnik (609 m) i Hotna (570 m), počinje ti naselju Košnica (1,5 km po cesti od Celja prema Laškom), a završava kod lovačke kuče Hom otkud do Celja ima još pola sata hoda. Predvideno je da se put obilazi kioz 4 godisnja doba, a za nagradu se dobiva pored svega doživljenog i utisaka kao uspomena i vrijedno priznanje i značka. PD "Ojstrica" organizira 1 masovni pohod po putu, svake godine u drugo godiišnje doba, a završava uz veselo druženje i bogati program. Taj put dostupan je svakom, tko se želi duhovno i tjelesno okrijepiti hodanjem po prirodi i nije potrebno biti posebno iskusan planinar. Sve u svemu oko 4,5 sata šetnje po lijepim predjelima jugozapadne celjske okolice. Taj put su obišli i neki članovi "Slovenskog doma" i od domačina dočekani posebno srdačno i prijateljski. Toplo preporučamo ostalim članovima Doma da se uključe u opisanu akciju. Zdenko Jurinič Pred hišo F. Žerdonerja v Košnici (Od leve pivti desni: a\'tor članka. Anton Polanc, član Slovenskega doma, Ferdo Žerdoner. Hinko in Majda Lebmger, planinca iz Litije) LISTAMO STARE ŠTEVILKE ODMEVA: 0 ZAVETIŠČU ZA SLOVENSKA DEKLETA Tudi za tokratno številko našega novega časopisa smo izbrali zanimiv članek iz starega Odmeva. Tudi tokratni zapis objavljamo brez jezikovnih posegov in popravkov, vendar malenkost skrajšanega. "NAŠ DOM" (Odmev, št. 5, 1. junija 1933) 'ruštvo "Naš Dom" z zavetiščem in posredovalnico za službo je društvo služkinj, kuharic in sobaric, edino društvo na Hrvaškem, ki ga vodijo naša dekleta sama. Samo v odboru pomagajo nekateri ugledni zagrebški Slovenci. Že dalje časa sem se zanimal za ta zanimiv pojav samopomoči našega socijalno najšibkejšega in najbolj izrabljanega življa. Zato sem obiskal skrbnega društvenega zdravnika g. dr. Marjetica, ki se marljivo udejstvuje v Kustošiji. Sprejel me je jako prijazno ter mi je dal obširne informacije o društvu, Društvo je osnovano I. novembra 1931. leta. Na novo leto 1933 je bilo število članov sledeče: 211 pravih članic, 9 utemeljiteljev in 25 podpornih članov. Inventar društva se ceni na 21 tisoč dinarjev, Prostori se nahajajo v Beogradski ulici 10/1, blizu palače Jugosl. akademije nauka. Tu so koncentrirane tudi vse njegove institucije in sicer zavetišče s prenočiščem ter biro za posredovanje služb. Odbor sestavljajo sedaj: dr. Jože Marjetic kot predsednik, Marija Prislan podpredsednica, Janez Legan tajnik, Vika Marjetičeva blagajnica, p. Janez Koželj društveni duhovnik, Sunčič Ivanka, Paj Tončka in Gee Jerica odbomice, načelnik Suzora Vizintin Franc in direktor podružnice vzajemne zavarovalnice Roman Bregar. Gospodinji Agata Kajtna. (...) Zavetišče ima sedaj 2 spalnici z 20 posteljami, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico in rezervno sobo, ki je začasno oddana v najem. Sobe so zračne, prijazne, čiste in enostavno ugodno urejene. (...) Mesečni promet prenočišča znaša 500600 oseb, kar pomeni, je zasedba skoro popolna. Zdravstveno stanje je povoljno, ker je pod stalno zdravniško kontrolo, tako, da se vsaka ev. nalezljiva bolezen v kali zaduši, čemur sem bil ob priliki svojega poseta živa priča. Kriminalnih senzacij doscdaj ni bilo, vkljub temu, da je društveni advokat stalno na razpolago. Prva gospodinja zavetišča je bila Marija Novak, kije pa aprila 1932 umrla vsled pljučnice. Biro za posredovanje služb je začel svoje delovanje pred par meseci. Dosedaj se je prijavilo 50 deklet iz raznih krajev države, ki so po večini službo tudi dobile. Društvene članice, ki žele posredovanja društvenega biroja ne plačajo nobene takse. Nečlanice plačajo 5,-Din, gospodinje pa, ki so preko biroja dobile dekleta, plačajo 20,- Din pristojbine. S tem so interesi deklet posebno ščiteni. Biro uraduje cel dan. institucija ima strogo socijalno-humani karakter, ki ima namen, da ščiti v prvi vrsti dekleta naše ožje domovine, ki v Zagrebu iščejo službo ali so brez nje. Eventualni čisti dohodek društvenih institucij je namenjen za zgradbo dekliškega doma v Zagrebu, v katerem bodo dekleta našla tudi dosmrtno stanovanje, siromašne pa brezplačno prenočišče in hrano. Dr. Fedor Mikič AFORIZEM ZA DANAŠNJO BABO Stianke so dokaz političnega gibanja; strank ni tam, kjer je družba bez-brižna. Stranke pomenijo življenje. Kjer ni politične prostosti, tam so nepolitične stranke, v prvi vrsti literarne, znanstvene, verske. Stranka, kakor že ime kaže, nikoli ni celota. Kjer se stranke proglašajo za edino prave predstavnice celote, tam manjkajo osnovni pojmi politične modrosti. Stranke se bojujejo z dokazi, klike z denimcijacijami; stranka v stranki spoštuje celoto, klika v kliki sovraži konkurenta. Masaiyk: Aforizmi. Omladina I. (iz rubrike Beležke Triglavanskih listov, št. 3.. 1934) NAGRADNI REBUS JVaKO DO rešitve? Navadni rebus rešujemo od leve proti desni, in sicer tako, da uga-njujemo, kaj predstavljajo posamezni elementi rebusa. Po vrsti brane črke na ta način dobljenih besed ali črkovnih kombinacij sestavljajo rešitev rebusa. Za pravilno rešitev rebusa razpisujemo lepo nagrado: brezplačno udeležbo na naslednjem IZLETU, ki ga bo organiziral Slovenski dom Rešitev rebusa pošljite najpozneje do 30. no- __ZA VSAKOGAR NEKA] vembra 1997 na naslov: Slovenski dom, Masarvko-va 13/1, 10000 Zagreb, ali pa j o osebno prinesite v tajništvo doma. Ne pozabite se podpisati in pripisati svoj naslov. .. REŠITEV NAGRADNEGA REBUSA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Lepi časi {lepi + Č + asi) Prejeli smo eno samo PRAVILNO REŠITEV. Poslalajo je Ivanka Nikčevič in si s tem prislužila prvo nagrado! Čestitamo! NE POZABIMO SLOVENSKIH JEDI KRHKIFLANGATI .Potrebujemo: I kg moke, 6 dl goste kisle smetane, 8 rumenjakov, 10 dkg sladkorja, 2 žlici limonovega soka, 2 žlici ruma, 6 žlic vinu, olje za cvrtje. Priprava: Vse sestavine hitro pognete-uio v testo in ga pustimo počivati 30 minut! Razvaljamo ga za nožev rob debelo in zrežemo s "petelinčkom" na pravokotnike. V vsakega naredimo 3-4 zareze. Nastale trakove med seboj prepletemo, damo v vroče olje in ocvremo. Pečene dobro odcedimo in še tople potresemo s sladkorjem. MARTINOVA GOS /^otrebujemo: gos, sol, 2 jabolki ali kutini, malo maščobe od pečenke. Priprava: že očiščeno in oprano gosko nasolimo in jo po želji nadevamo z različnimi nadevi. Nato jo damo v pekač, jo polijemo z maščobo od pečenke in jo pečemo. Med pečenjem gosko večkrat obrnemo in jo polivamo z lastnim sokom. Se ne pečeni goski dodamo olu-pljeni jalboli, lahko pa tudi kutini, da ima gos-ka lepšo aromo. Pečeno gosko ponudimo z dušenim rdečim zeljem in mlinci, kijih popečemo na maščobi, v kateri seje pekla goska. MARTINOVA POGAČA -Potrebujemo: I kg bele moke, 1/2 1 vode, l jajce, ščepec soli, 2 dkg kvasa, 1 žličko sladkorja, kumino. ./^riprava: najprej pristavimo kvas (kvas pomešamo z 2 žlicami moke, 1 žličko sladkorja, 1 skodelico mlačne vode). Vzhajan kvas za-mesimo v moko, dodamo sol in vodo ter zame-simo testo, ki naj nekaj časa vzhaja. Nato testo razvaljamo po pekaču, ga narežemo na kvadrate in namažemo s stepenim jajcem ter posipamo s kumino i soljo. Pogačo pečemo 1/2 do 3/4 ure, postrežemo še toplo. Če Martinova gos po ledu plazi, ob božiču po namdo po blatu gazi. Sonce na Martina, pred durmi huda zima. Martin naj bo suh, da pozimi raste krtih. GORENJSKA OBABA ^^otrebujemo: 1,60 kg telečjega mesa (pleča ali prsa), 10 dkg korenja, 10 dkg korenin zelene in peteršilja, lovorov list, 15 dkg masti, 8 dkg moke, 10 dkg drobtin, 15 dkg čebule, 2 dkg česna, zelen peteršilj, majaron, poper, 2 del belega vina, limono. Za vodne žličnike potrebujemo: 25 dkg moke, I jajce, voda in mleko Priprava: Telečje meso narežemo na kose. Korenje, zeleno in peteršilj zrežemo na debele rezance. Vse skupaj damo kuhat v vodo skupaj z lovorovim listom. Posolimo. Ko je meso skoraj kuhano, zakuhamo v obaro drobne vodne žličnike. Pustimo da dobro prevrejo, nato obaro zgostimo s prežganjem. Prežganje pripravimo tako, da damo v kožico mast, na njej pražimo moko, ko malo zarumeni, dodamo drobtine in pražimo dalje, da postane svetlo rjavo, V to stresemo drobno sesekljano čebulo. Ko še ta zarumeni, dodamo drobno sekljan česen, zelen peteršilj, majaron in poper. Ko nam za-diši, stresemo v obaro in jo dobro premešamo. Izboljšamo jo z vinom, limono in dosolimo. K obari - ker je že zakuhana z žličniki - ne servrramo ajdovih žgancev. Namesto telečjega lahko uporabimo tudi svinjsko meso. Izbrali Cvetka Matko in Danica Todorovski PISMA BBALCEV Celi jV„ ^ela družina je z zanimanjem prebrala vaše glasilo. Pestra vsebina in prijazen utrip slovenstva na Hrvaškem, Lepo lektorirano in urejeno. Česti-lara. Prof. dr. Manca Košir predstojnica Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani r ovi odmev me je presenetil v najboljšem pomenu besede. Nekateri podatki so odlični. Dve (nepomembni!) pomanjkljivosti me motita. 1) Pri imenih mesecev september ni kimovec, temveč kimavec (Primeijaj Družinsko praliko 2 2a 1. 1996). 2) Podatki o Mariu Šimencu držijo v celoti. Iz Slovenskega gledališkega leksikona izvemo tudi, da je Šimenc do požiga Narodnega doma v Trstu nastopal kot dramski igralec v Trstu, v vlogah (med drugimi) kot župnik (Hlapci), župan (Pohujšanje...),!. 1920 pa je odšel v Maribor. Branko Žganjer DOBRO JE VEDETI SLOVENSKI DOM VABI! TAJNIŠTVO je odprto vsak delovni dan od 10. -12. ure, ob četrtkih pa tudi od 18M. - 20. ure, Telefon: 421 -985 KLUB M.QJA DJEŽEIA je odprt vselej, ko so v Slovenskem domu prireditve, sestanki sekcij ali tečaji oz. ko je odprto tajništvo. Ker ne gre za klasičen lokal, se pijača plačuje po načelu »Podarim-do-bitn« oz. »Kolikor kapljic-toliko kun«. ČITALNICA IN TV DVORANA sta odprti vsak delovni dan od 10.-13. ure. DVORANA PREŠEREN: razstave so na ogled vsak dan od 10. - 13. ure. KNJIŽNICA je odprta vsak torek od 16. -18. ure in vsak četrtek od 10. -12. ure. VAJ F, PEVSKIH ZBOROV ženski zbor Slovenski dom torek , od 19 - 20.30 ure, mešani pevski zbor Slovenski dom, četrtek, od 19 - 20.30 ure, zbor duhovne sckcijc A.M.Slomšek, petek od 16. - 17.30 ure. VSTOPNIN za prireditve in dogajanja v Slovenskem domu NI. V Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom se lahko včlanijo vsi Slovenci iz Zagreba in Zagrebške župan ¡je ter vsi drugi posamezniki in pravne osebe, ki sprejemajo statut društva. Članarina za leto 1997 je 15 kun. Vsak član prejema mesečni bilten o dogajanjih in prireditvah v društvu. SVETE MAŠE V SLOVENŠČINI so dvakrat na mesec v cerkvi Ranjenega Isusa na Trgu bana Je-lačiča. Po maši je druženje v Slovenskem domu. KORISTNI NASLOVI VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Veleposlanik Matija Malešič Savska 41 (aneks) 10000 Zagreb tel. 6156- 503 in 6151-633 fax: 6159-463 Konzularni oddelek Konzul Marko Sotlar Uradne ure od 9.00 -12.00 tel. 6121-511 in 535 - 122 GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V SPLITU Generalni konzul Jože Hlep Obala hrvatskog narodnog preporoda 3 21000 Split tel. 021/356 -988 in 356 -880 fax: 021/356 -936 KONZULARNI DNEVI NA REKI, ki jih vodi konzul Marko Sotlar, so praviloma enkrat na mesec v prostorih Kulturno-prosvetriega društva Bazovica, Podpinjol 43 51000 Rijeka, tel. 051 /215 -406 PIŠITE NAM! Oglase, sporočila in obvestila, novinarske in literarne prispevke ter pisma bralcev nam pošljite na naslov: Ku Iturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarvkova 13/1, 10 000 Zagreb. lek KOZMETIKA TRGOVINA LEK - Kozmetika Svetice 8, ZAGREB Nudi po najpovoljnijim cijenama kompletan asoitiman kozmetike i behove domače lekarne. • Njega lica GREEN LINE Eterna 27 + • Nega tijela flMfll • Muška kozmetika MACHO • Njega kose Klas, Fiizer, Aquamarine • Njega zubi Dan na dan, Biodent • Dekorativna kozmetika REVL0N - CHARLIE • Mirisi CHARLIE Posjetite nas: Radnim danom od 8 do 20 subotom od 8 do 14 Telefon: 01/ 2303410