BI Iftl
Leto LXIII., št. 217
ani, sreda 24. septembra I930
Cena Din 1.-
Izhaja   vsak   dan   popoldne.   izvzemši   nedelje   in  praznike     —    Inserati  do 30 petlt
a Din 2--, do 100 vrst Din 2 50. od 100 do 300   vxst   a   Dio   3—»   večji   inserati petit
Trsta  Din 4__Popust po dogovoru    Inserami dauek  posebe)   — »Slovenski Narode
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, ca inozemstvo Din 25   Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništve
Ljubljana, K nafto va uL 5
Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.-- CELJE. Kocenova ul. 2  — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice. Ob kolodvoru  101. — —
Račun  pri pošt.  ček.  zavodu v Ljubljani št 10.351.
Dsmisiia celokupne avstrijske vlade?
*2? <&;-. JSf
Zaradi imenovanja dr. Strafelle za generalnega direktorja avstrijskih železnic je nastal v vladi spor, zaradi katerega bo bržkone
odstopila celoksisma vlada — Odločitev danes popoldne
Dunaj, 24. septembra. Popolnoma nepričakovano je prišlo v avstrijski vladi do krize, še bolj nenavaden pa je njen vzrok. Kakor znano, se je nedavno vršil proces med graškim podžupanom Strafello in du najsko »Arbeiter Zeitung«, Segar ozadje je tvorilo nameravano imenovanje dr. Strafel-le za generalnega ravnatelja avstrijskih železnic. To imenovanje je forsirala krščan-skosoeialna stranka, dočim so se mu socialni demokratje uprli in vprizorili v svojem tisku hudo kampanjo proti dr. Stra felli. Tz te kampanje se je izcimil proces, v katerem se je toženemu uredniku posrečil dokaz resnice v onih točkah obtožni ce, ki se tičejo očitkov nekorektnosti in nesposobnosti dr. Strafelle za ravnateljsko mesto.
Zaradi priziva, ki ga je vložil dr. Stra fella proti tej delni oprostitvi, razsodba še ni pravomoćna. Kljub temu pa sedaj krščanski socialisti forsirajo imenovanje dr. Strafelle za generalnega ravnatelja avstrijskih železnic, češ. da ga je treba rehabilitirati in dati obenem zadoščenje tudi
stranki, ki je bila s procesom hudo kompromitirana Temu pa se je odločno uprl minister trgovine dr. Schuster, v čegar resor spadajo železnice. Med' njim in pouaan celarjem Vaugoinom je nastal zato spor, ki je dovede! do demisije dr. Schusterja. Vsa prigovarjanja, naj bi umaknil svojo demisijo, so osta'a brezuspešna. Zaradi tega se bo danes popoldne sestal ministrski svet, la končnoveljavno sklepa o tej demisiji.
Med tem pa se je položaj še bolj poostril in se z vso resnostjo govori o demisiji celokupne vlade. Snoči je imelo vodstvo kršeanskosocialne stranke sejo, na ka teri je razpravljalo o položaju. Po dolgotrajni debati je bilo sklenjeno, da vztraja stranka brezpogojno na takojšnjem imenovanju dr. Strafelle za generalnega direk-rorja avstrijskih železnic člani vodstva stranke so danes posetili dr. Schobra in mu sporočili to zahtevo. Dr. Schober je odklonil imenovanje dr. Strafelle z utemeljitvijo, da bi značilo to poseganje v judika-turo, ker sodba še ni pravomoćna in se bo proces med dr. Strafello in s-Arbeiter Zel-tuns:« še nadaljeval. Zaradi tega jf   ta za-
hteva za vlado docela nesprejemljiva. Ker o? kršeanskosocialna stranka vztraja na tem, bo vlada podala ostavko. Odločitev bo padla na današnji popoldanski seji.
V političnih krogih so prepričani, da je kriza vlade neizbežna. Mislijo pa. da jo hočejo krščanski socialci namenoma izzvati, da bi preprečili nadaljno parlamentarno delo in izzvali nove volitve. Upajo* namreč, da je po nemških volitvah razpoloženje za nje dobro in da bodo mogli na ta način streti moč socialnih demokratov. S tem bi tudi preprečili sprejetje zakonov, ki jim niso všeč, kakor zakon o reformi z 1-konskega prava, šolski zakon in še nekatere druge.
Kako bj .'ešena ruruna kriza, se še ne mor.1   uapoveđai.1.   Vsekakor   pa   bi pi.V-»> Sen ibr-ive via*5»   v  trenutku,  ko se je pri prav'.ia'a na  vebfco sanacijsko delo na .=ro spodarskem rolju,  rodil  za  avs+~ jsko pi spodarstvo siai**: posledice, ker bo deiO za konsolidacijo gos^odarstva zastalo, i.-jproT no  pa  se bodo  še  bolj  razvnele pol. str- sti.
češkoslov
Ugetovitve vcdatelfa csl« Sokolov — Laži italijanskega tiska odziv sta protest proti tržaškim usmrtitvam
Praga, 24. septembra. »Narodni Listy« poročajo: V ponedeljek so priobčili listi strašno poročilo o italijanskem izpadu proti časti našega naroda. Da se Italija ogne dolžnosti poravnati škodo, ker je kapitan italijanskega parnika zakrivil katastrofo jugoslovenskega parnika. na katerem je izgrubilo življenje nekaj češkoslovaških državljanov Sokolov, mnogo pa jih je bilo težko ranjenih, trdi. da je bila posadi a parnika s Sokoli vred pijana in poročilo o tem širi po vsem svetu. ČOS je prejela obvestilo, da so češkoslovaški Sokoli, katere so proti vsakemu pravu in proti volji Italijani odpeljali v Zader. da bi imeli v rokah njihovo preiskavo, ukradli na italijanskem parniku za 600.000 Din jedilnega pribora. Poleg tega se poteguje italijanska družba očividno v svrho kompenzacije odškodnine za potopljeni parnik za povračilo stroškov prevoza potnikov s >Karagjorgja«, za kar italijanske družbe nihče ni prosil.
To je nečuveno postopanje. Iz avtoritativnih krogov ČOS izvemo, da je imelo predsedstvo ^e v ponedeljek" zvečer posvetovanje o nadaljnjih ukrepih, da se zaščiti čast sokolstva in naroda in da dobi italijanski tisk primeren odgovor.
Obrnili smo se nadalje na člana odbora ČOS dr. Karla Zahofika iz Blovic. ki je nas pooblači objaviti naslednjo izjavo:
Agencija Štefani, italijanski uradni dopisni urad. širi poročilo italijanskega lista >Popolo d' Italija« o trčenju italijanske motorne ladje »Francesco Morosini« z ju-goslovenskim parnikom »Karadjordje«. Ta poročila zadevajo čast vsega sokolstva in vsega češkega naroda. Namen teh poročil je preveč jasen in prozoren: Italijani bi radi odvrnili krivdo s kapitana, ki je napadel jugoslovenski parnik, in skušajo postaviti zahteve napram potnikom s »Ka-radjordja«, da bi z njimi nadomestili povračilo škode, povzročene s potopom jugo-slovenskega parnika. Oboje je nečuveno postopanje, ki nima v zgodovini pomorskih nesreč primere.
Kot član odbora ČOS, ki sem bil v časni katastrofe parnika »Karadjordie« z nagimi Sokoli kot edini odbornik, smatram za svojo dolžnost, v prvi vrsti kategorično in z največjim poudarkom zavrniti obdoJ-žitev kapitana, prvega častnika častnikov, in sploh vse posadke parnika »Karadjor-rija«. Kakor mnogi drugi Sokoli, sem imel tudi jaz priložnost videti, kako so se kapitan, častniki in posadka »Karadjordja« vedli v trenutku katastrofe in ponavljam to, kar sem že spontano takoj po povratku domov napisal:
Vsi smo občudovali, kako junaško so s#» vedli bratje Jugosloveni na parniku >Karadjord.je«. Nihče ni bil pijan. Vsi **o bili pripravljeni, vsak na svojem mestu, disciplinirani in delali so s skrajno požrtvovalnostjo. Povsod so bili in pomagali so. kjerkoli je bilo treba. Da ni bilo brezpri-mernega truda in ogromnega dela vse posadke parnika »Karadjordja« na čelu s ka-
pitanom Prodanom, bi bila katastrofa mnogo večja. Brez njihove pomoči bi se bil parnik potoDil in število žrtev bi bilo mnogo večje. Opetovano moram povdariti, da so se vedli kardtan Prodan s častnik^ in mornarji parnika a Karadjordja« vzorno in da je ohranil tudi velik odstotek potnikov pop '- mir. mnoJTi ~n -^gali in vsi so izpolnjevali povelja.
Nasprotno, pa je izzvalo vedenje Italijanov in italijanske posadke parnika »Francesco Morosini« celo vrsto upraviče-i:ih pritožb. Z nami so ravnali kot z jetniki, na italijanski parnik so nas posadili proti naši volji na lastno pest, nikogar niso pustili niti na pomol, čeprav je imel italijanski vizum Obkolil je nas kordon detektivov. Zato. ker smo to javno ooved^li. nas nazivajo sedaj z zločinci in ljudi brez časti, ki so skrbeli samo za svojo zabavo.
Menim, da smo mi udeleženci katastrofe dolžni javno povedati, kako se je katastrofa pripetila in kaj se je pri tem godilo, kajti zadeva se tiče nas in z našo častjo se da braniti čast našega naroda pred nizkotnim obrekovanjem in lažem. Z največjo naglico, vestnostjo in prevdarkom jc treba zbrati vse dokaze in priče, da dokažemo, kje je resnica in da so italijanske trditve o nas in naših jugoslovenskih bratih gola izmišljotina«.
Zato se obračam v sporazumu z nekaterimi činitelji Sokolstva tem potom na vse udeležence, naj nemudoma sporoče svoje naslove in podrobno po možnosti do-kumentarično opišejo, kar vedo o kata strofi in v kolikor so biii očividci, posebno, kaj se je godilo na parniku ^Karadjordja - od 10. zvečer v soboto S. julija do trenutka katastrofe, kaj je kdo ta čas počel, kaj se je godilo na parniku Francesco Morosini« in pozneje v Zadru, eventuelno tudi med prevozom iz Zadra do Sušaka in končno še posebno, kako so Italijani naše brate zasliševali.
Nujno prosim vse brate Sokole in sploh vse udeležence, naj mi pošljejo to gradivo čimprej, da ga lahko predložim predsedstvu ČOS v nadaljnje postopanje pred mednarodnim forom, kjer je bil storjen poizkus oblatiti našo čast. Upam, da bomo s tem tudi pripomogli, da bomo lahko po svoji dolžnosti nastopili v zaščito časti svojih jugoslovenskih bratov, kapitana Prodana, častnikov in posadke parnika. Upam. da se bodo strinjali z menoj vsi udeleženci katastrofe in da nemudoma odgovore moji prošnji. Tudi v točnosti je naša moralna moč in zato prosim, naj v tem primeru  ne bo zavlačevanja.
Praga, 24. septembra. »Narodni Politika« poroča: Znan je rezultat preiskave v zadevi katastrofe, ki se ie pripetila na Jadranu ob polnočni uri baš na Husov dan 6. julija in iz katere je odneslo težke rane več poljskih in naših Sokolov, zahtevala pa je tudi človeške žrtve. Komisija, v kateri so bili tudi mednarodni strokovnjaki, je splošno priznala, da zadene krivda italijanskega kapitana, ki je bil tudi takoj su-
spendiran. Podrobnosti, ki so bile pri tem protokolarično ugotovljene, so dale popolno zadoščenje vodstvu nesrečnega parnika »Karadjordje-. Sedaj, skoro polne tri mesece po katastrofi, katere ena češkoslovaška žrtev — bloviški trgovec Kasparek — leži še vedno težko ranjen v praškem sanatoriju, je bruhnil italijanski tisk nenadoma, eno najtežjih žalitev slovanstva na račun te nesreče. Namesto, da bi raje z molkom pomagal poravnati pretežko krivdo svojih ljudi na krajih, kjer mora vladati samo največja obzirnost in previdnost, je privlekel Mussoliniiev milanski list »Popolo d' Ftalia« to afero znova na dan. da bi mogel žaliti slovanstvo. To ie nedvomna posledica še vedno trajajoče italijanske kampanje v zvezi s strahotno usmrtitvijo v Trstu.
Sledi citat članka »Popolo d" Italia«. potem pa nadaljuje »Narodni Politika«: Nepremišljeni izpadi milanskega lista, ki so očividno otročji odziv na vseslovanski protest proti tržaškim usmrtitvam, bodo morali dobiti dostojen odgovor tam, od-kodt čakamo odziva v vsakem primero — na naših uradnih mestih O jadranski katastrofi se ie uradno razpravljalo, protokole komisije sta podpisali rtaliia in Jugoslavija. Katastrofo so preiskovali obiek-tivni strokovnjaki, določeni v sporazumu obeh držav T' so povedali takrat svoie in na njihovo iziavo je treba sedaj ponovno opozorit!.
To je seveda strokovna stran zadeve na kateri je bolj zainteresirano lastništvo parobrodne družbe. Toda zdaj imamo opraviti tudi s podlim razžaljenjem prizadetih Gre za skrajno drzno obdolžitev največje slovanske organizacije in njenih članov. Dolže jih pijanstva in še huiš'h reči Gotovo ie. da na parniku »Karad.iordie« niso bili samo Soknf? in ne san^o Jugosloveni. temveč tudi ljudje iz I^tt'e. Sokol* bod0 gotovo storMi vse potrebno, da ovr-želo podle laži. Naš zunanii urad bo go-to\o takoj nudil močno roko za skuono akcHo, ki jo je treba nemudoma naperiti proti nečuvenemu sraniotenju češkega in slovanskega imena zgolj iz neutešene osvete in lahkomiseline mržnje.
Ponesrečena revolucija
Lord Rothermere o nemških volitvah
Rothermere simpatizira z nemškim: narodnimi socialisti — Krvav pretep v občinskem svetu v Beyreuthu
čil* da da
Buenos Aires, 24. sept. Tukajšnje sko poslaništvo je objavilo komunike, se je revolucija v Cilu ponesrečila in so bili njeni voditelji aretirani. Aretirana sta bila kot sokrivca dva ameriška letalca Edvard Olville in Rov Smith. Ki sta prt-* peljala v letalu voditelja revolucionarnega pokreta generala Enriqua Brava ter nt "i? kovnika Marino Duke Grobeja iz Argsnt** ne v čilsko mesto Conception, nakar se je pet polkov tamošnje garniziie i-prlr. proti vladi. Vsi aretiranci bodo oostavlif* ni pred vojno sodišče.
Po drugih vesteh iz Čila so octi!i revo? lucijon?.rji v Conceptionu zmagoviti, do* čim so bili voditelji vstaje v Talcahuanu ujeti.
London, 24. sept. Revolucije v Ju/ni Ameriki še niso končane. Po vstaji v ju/* nem Cilu poročajo tudi iz Ecuadorja o vo» jaškem uporu. Več vojaških oddelkov se je baje uprlo, ker je bilo napovedano zni* žanje mezd.
London, 24. septembra. Znam pobornik za revizijo mirovne pogodbe z Madžarsko, lord Rothermere. ie izjavil monakovskim novinarjem, da je z izidom nemških volitev izredno zadovoljen in jih smatra za mernik v svetovni zgodovini. Rohtermere naglasa, da je prišlo do tega dogodka v času. ko vlada v mednarodni politiki naravnost obunen kaos. »Moje trdno prepričanje je. pravi Rothermere, da je ogromna zmaga nemške fašistične stranke rezultat sedanjega negotovega časa In da pomeni novo dobo v odnosa jih nemške države z ostalim svetom Giasovi nemške narodne - socialistične stranke so narasli od 809.000 ifa 6.400000 glasov. Te številke po-menijo nekaj več nego trenuten volilni uspeh. Med volilci narodne socialistične stranke ie nad polovico ljudi od 20 do 30 let, ki delajo za Nemčijo to, kar upam, da
bo storila za Anglijo angleška mladina. Ti ljudje hočejo zgraditi nov nemški narod. Ce se bomo obsovražih pri teh mladih ljudeh, bo reakcija v Nemčiji še hujša kakor pri zadnjih nemških volitvah.«
Frankfurt, 24. septembra. V občinskem svetu v Bevreuthu je prišlo včeraj pri razpravi o notranjih občinskih davkih do krvavih spopadov mod narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. Ko je voditelj narodnih socialistov Schemm izjavil, da ne umakne psovke Rdeči psi«, ki jo je večkrat rabil v javnih govorih, je so-cialno-demokratični občinski svetnik planil proti njemu, ga prijel za prsa ter ga udaril v obraz. Nastal je velik tepež med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. Narodno-socialistični občinski svetnik Baumgarten je bil s steklenico tako težk-> ranjen na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. Tudi drugi občinski svetniki so bili ranjeni.
Ukrepi poljske vlade proti opoziciji
Preprečen požig železniškega skladišča  —  Policijske odredbe proti
opozicijskemu listu
Varšava, 24. septembra. Kazenske odredbe proti Ukrajincem v vzhodni Galiciji se od poljske vlade energično izvajajo. V mnogih krajih je bilo izvršenih precejšnje število aretacij. Iz Tarnopola javljajo o novih sabotažnih aktih in požarih. Iz Lvova javljajo, da so na postaji Lvov-L»yczakov v zadnjem trenutku preprečili požar železniškega -skladišča, ki so ga neznanci polili s petrolejem. V Lvovu je zveza rezervnih častnikov vzhodne Galicije in Volinje sprejela na svojem zborovanju resolucijo, k' poziva vlado, naj uvede preki sod, zapre ukrajinske šo!e in razpusti ukrajinski' organizacije. Obenem je bilo sklenjeno organizirati samopomoč.
Varšava. L'4. septembra. Policija je včeraj dopoldne nenadoma prepovedala prodajalcem listov in kolporterjem vstop v poslopje opozicijskega  lista  »ABC«, Tudi to-
vorni avtomobili niso smeli priti na dvorišče poslopja. Močan oddelek policije j*» skrbel za strogo izvedbo te odredbe, ki st-utemeljuje s higijenskimi vzroki. Da se je mogla prodajati jutranja izdaja lista, su znosili izvode lista iz poslopja ter jih prepeljali z vozom na neki most, kjer so n.i-pravili letečo ekspedicijo. Ko pa je uprava lista hotela tudi večerno izdajo prodajati na ta način, je prišel na most oddelek policije ter razgnal kolporterje. Policija je tudi zasedla vhod v poslopje lista. Uprava lista par še ni opustila borbe s policijo ter je nameravala za danes in prihodnje dn! napraviti na raznih točkah niesta leteče ekspedicije. .Medtem pa je prišla komisija državnega gradbenega urada v tiskarno lista ter odredila, da se tiskarna zapre, f-t š. da ropot rotacijskih strojev moti stanovalce v poslopju.
Rumunski demanti
Beograd, 24. septembra. Tukajšnje rumunsko poslaništvo je izdalo naslednji komunike:
»V zadnjem času so se v nekaterih rumunskih in v inozemskih listih razširile vesti o nekaki špijonažni aferi ter o izginotju važnih tajnih vojnih dokumentov, ki da so bili ukradeni v vojnem ministrstvu v Bukarešti V zvezi s tem se imenuje bivši vojni minister general Mircescu. o katerem se trdi. da je poskušal izvršiti samomor z zastniD-Ijenjem. po drugih verzijah pa. da se je hotel ustreliti Res na ie da ie general Mircescu zelo težko bolan in se ie delj časa zdravil v inozemstvu, od koder se je pred kratkim vrnil v Bukarešto ter mora zaradi bolezni ostati v postelji Kar se tiče omenienih dokumentov, o tatvini teh dokumentov ni ničesar znano. Neki sovjetski list ie poročal, da ie v posesti rumunskih dokumentov, ki so iih boliševiški agenn ukradli v Bukarešti. Samo ob sebi ie razumljivo da je vojno ministrstvo zaradi te vesti takoi uvedlo najstrožjo preiskavo, ki ie ugotovila, da ne manjkajo prav nikaki dokumenti in je zato verjetno, da si je tatvino izmislil kak sovjetski agent, da bi na ta način pokazal svoje sposobnosti in postavil sebe p«-ed svojimi predstojniki v lep^o luč. Kakor hitro bo preiskava v vojnem ministrstvu končana, bo izdano o tem tudi službeno poročilo.«
Kriza turške vlade
Carigrad, 23. septembra. Turški gospodarski minister Šakir - bei je danes odstopil. Za priliodr.ic dni se pričakuje demisija celokupiigea k-bineta. Gotovu pj :e da bo po odstopu poverjena sestava vlade zopet Ismetu - paši.
Iz polidirke kronik?
Ljubljana. 24. septembra. Včeraj dopoldne okrog 10.30 se jc pripc; ti'la v mestu težka tramvajska nesreča, ka* tere žrtev e postal t 1S64 v Lokiih pf 1 hinju rojeni vrtnar France Šuštar, pristojen v Ka-mnik. Starček je zapustil hišo kanonika dr. Klinarja. Ker je gdtih in tudi kratkovis den ni cul tramvaja ter jc stopil s pločnika na tramvajsko proao v hipu. ko je privozil tramvaj. Voznik Avgust Klobčič je sicer voz naelo zavrl, toda bilo je že prepozno. Tramvaj  je  nesrečnega  starca podrl m ga
vlekel več metrov s seboj. šu>tar je /ad<»bifl težke poškodbe na glavi, tožd je pa tudi o bolečinah v hrbtu Rešilni avto ga jc piepe. Ijal v bolnico, kjer so poleg vidnih zunanjih Ugotovili tudi težke notranje poškodbe. Najbrž si je pa nesrečni starček tudi zlomil hrbtenico. Dane--- ga bodo rontgenizirali. Včeraj ga niso mogli, ker je bd preslab. Kakor nam poročajo, jc Šuštarjevo stanje /elo kritično.
Voznik, ki je bil zaslišan, je izpovedal, da je neprestano zvonil, da jc pa Šuštar naj; brž signale preslišal Na progo je stopil 'ako nepričakovano, da ni utegnil ustaviti vo/.i
V ponedeljek zvečer jc nastal med brezposelnimi delavci, ki stalno »iožirajo« v neki šupi v Zgornji Šiški, hud pretep n prepir, med katerim jo ie skupil brczposeU ni 2^ letni mesarski pomočnik Leopold šes šck Njegova dva tovariša Ivan Povhe in Anten Mavrih sta ga s krcpcljci tako ohd.--i ovala da je nezavesten obležal Pustila ^ ■ ga ležati :n pobegnila šele včeraj dopoldne sc ga našli pasantje. ki so čuli priduš-no -tokanje izpod šupe. O tem je bila ohvt-Scena res !na postaja, na kar so šessa nro peljali v h.dnico Tu so ugotovili, da ima prebito lobanjo in tudi druge poškodbe po \ sern telesu Kakor nam poročajo, ie nje gevo stanje zeK kritično in sc jc bati o t bo poškodba:n podlegel. Mavriha in Pjv he*a ;e policija že prijela.
1'ol'ciji ;e bih včeraj prijavljenih vvjč manjših tatvin. V gostiln' Putrifl na Dolen.i--k cesti je nekdo snel z obešalnika klo^";k delavca Antona Žcieznikarja   Klohuk  »e b'1
vreden 250 D.n — Tosipu sašku je n?tc / dvorišča na Celovški cesti 6 danes pon iji < dpeljano ;200 Din vredno kolo, znamke »Dolomit«. — Delavec Ivan VHovč jc ; i iv;I. da mu ie nekdo iz suknj;ča. ki je * . sei v vež: K resi je. kjer je bil zaposlen kof zidar, odiie&el listnico s 4S0 Din.
Borzna porocHa.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.7SŠ, Rcr' n 13.435—13.465 (13.45), Bruselj 7.8751, Bu* dimpešta 9.8899, Ourih 10O4.4—1007 1 (1095,9), Dunaj 7f>7.27. London 274.'o. Ncwyork 56.29—56.4° (5639), Pariz 221.M. Prajni   lo7.17 —167.°7  (16737),    Trst 2<J.S.s}
INOZEMSKE BOR Z K. Curih. Beograd 9.12S75. — Pariz 20.24. — London 25.055. — Neuvork 515.55. — Bruselj 71X5. — Milan 26.99. — Madnd 55.40. _ Berlin 122.75. — Pum.i 72.75 ^ Sofija 3.7325. — Praga 15.2 L — Varšava 57.75. — Budimpešta 90.235. — Bukar^st. 3.0725.
Stran 2
»SLOVENSKI N ARO T><, dne 24. septembra 1930.
Stev   21 7
Dve novi letali ljubljanskega Aerokluba
»Dittrich« in »Pelikan« last Aerokluba — Popravili bodo tudi »Srako«, prvo letalo Aerokluba
Ljubljana,  24 septembra.
Ljubljanski Aeruklub je najagilnejši v državi. Prvi v državi je imel lastno letalo tipa Klemm »Ljubljano«, prvi je bil. ki je začel graditi brezmotorna letala, in prvi je zgradil domače letalo. O »Lojzetu« smo že dovoli pisali in ni treba posebej orne* njati njegovih vrlin Kljub temu, da je de* lovanje Aerokluba združeno z ogromnimi stroški in čeprav je klub precej zadolžen, nadaljuje delo za napredek civilne avija* tike pri' nas z neverjetno agilnostjo in vztrajnostjo.
Te dni sta prešli v posest Aerokluba dve novi letali. Ljubljančani že več dni opazujejo nad mestom poleg rdečega »Lojzeta« lepo srebrnosivo letalo, dvokril* nik. Gre za nov letalo Aerokluba, za zna* no športno letal.> »Dittrich«. ki je imelo lani na mitingu Aerokluba na vojaškem letališču v D. M. v Polju velik napis --Jutro«.
Letalo »Dittrich
Letalo »Dittrich« je športno. tipično akrobaci jsko. To je predhodnik tipa »Schwalbe«, ki je bila tudi na lanskem mitingu in ki s svojo Mkratno varnostjo v celotni konstrukciji (običajna je devetkrat* na) ter s .Siemensovim zvezdnim motor* jem 110 UP. tipe SH 14 velja za najboljši športni stroj, na katerem delajo znani nemški letalci Fiesler, lTdet, Katzenstein in drugi, drzne zračne akrobacije. Letalo je izdelala tvornica Raab & Katzcn. ki je pa sedaj v konkurzu, oziroma v popolni li= kvidaciji. Raab je namreč tako slabo go* spodaril, da je pognal tvornico v konkurz. Zadnjič smo poročali, da so mu postala tla prevroča in da jo je popihal v Ameriko.
»Dittrich« ima 110 UP, njegova maksi* malna hitrost znaša 170 km na uro. V Ljubljani so letalo opremili z novim mo* torjem. kajti prejšnji je bil že izrabljen. Tako letalo stane okrog P'.OOO mark ali 266.000 Din. Letalo je sedaj last 1 j ubijan* skega Aerokluba. ki ga bo pa skušal pro* dati, kajti za akrobacije in športne polete je že dolnčen »Lojze«, ki v tem pogledu popolnoma  zadošča.  Pač pa   bo Aeroklub
obdržal drugo Raabovo letalo, ki se ime* nuje
»Pelikan«
in je znatno večje. Ima močnejši motor, je pa tipično šolsko letalo. »Pelikan« ima znatno večja krila, zato je njegova brzina manjša, je pa prikladnejši za letanje. Dru* gr letalo je še zelo dobro ohranjeno, manj* kajo mu samo krila, ki jih bodo Čez zimo napravili v Bloudkovi tovarni v Zgornji Šiški. Spomladi otvori Aeroklub v Ljub* Ijani pilotsko šolo, kar pomeni novo etapo v njegovem delovanju.
Z »Ljubljano«, »Lojzetom«. »Pelika* nom« in morda tudi »Dittriehom« bo imel torej spomladi Aeroklub 4 letala m bo s svojo ekipo poleg beograjsekga najmoč* nejši v državi. Reograjski Aeroklub ima tudi štiri letala, pomisliti je pa treba, da jih je z lahkoto nabavil. kajti tombola Aerokluba mu donaš' milijonske dobičke, dočim se mora naš Aeroklub leto in dan boriti s finančnimi težkočami Zagrebčani so imeli do>edai tudi štiri ietala. v nede* Ho se jim je pa »Kraljevič Tomislav« raz* bil.
Ljubljani se pa obeta šc pcfo civilno letalo. To je »Sraka«, prvo doma zgrajeno letalo po načrtih inž Rloudka Bilo ie to malo športno letalo, zgrajeno pred 6 leti. ki se pa ni obneslo, ker je bil motor pre* slab. Sedaj je Aeroklub posla! motor tina »Rlackburn« v popravilo neki tvornici bli* zu Sarajeva, ki se peča s popravili motor* jev. Tvornica je obljubila motor temeljito popraviti, če se ji pa ne posreči, Aeroklu* bu stroškov za poravdo ne bo treba pla* čati. Spomladi popravijo tudi »Srako« in »Ljubljano«, kjer bo treba v motorju iz* menjati  neka i izrabljenih delov.
Spomladi bo torej imel Aeroklub ekipo 4 ali 5 letal kar je najboljši dokaz, kako marljivo in uspešno dcluie. Želeti bi bilo še, da se pospeši akcija za zgraditev aero* tiroma v Liubliani. kar bo razvoju letal* stva, pa tudi mestu zlasti v tujskopromet* nem pogledu mnogo koristilo Javnost naj pa Aeroklub. ki se bori z velikimi finačni* mi težkočami, po svojih najboljših močeh podpre.
Za racionalizacijo porodov
Prevod poglavja »Biološko-fiziološki uslovi emancipacije žene« iz študije »Sudbine žene« dr. Julke Chlapec - Djordjevič
Solopevci — osnutek
moje pevske šole
Prof. dr. Kozina nadaljuje svojo zanimivo razpravo o petju in pevcih
Ni slučaj, nego neizogibnost, da feminizem zmagovito napreduje v dobi visoke civilizacije m ori vidnega padanja rojstva. Nerazumljivo je samo, da se ne opaža notranja zveza teh pojavov in kako se more piipororati intenzivnejše porajanje, saj bi to takoj potegnilo za seboj nazadovanje civilizacije in povečalo umrljivost. (Naše ro doljubo je treba opozoriti, tla v modernih vojnah niso glavno mase vojakov, ne«.io teli r:irno dovršeni topovi, aeroplani, plini in dobre diplomatske sposobnosti).
Visoka diplomacija predpostavlja ttiten-7ivno sodelovanje vseh svojih članov, torej: svobodno in s prekomernimi poro li in n.atermskimi brigami neizčrpno ženo.
Zato so sovjeti, da omogočijo socijalno delo žene, takoj dopustili brezplačen ume*-ni prestanak nosečnosti. Rusija ni uvedla s tem nič novega, nego je le odobrila in vzela nestrokovnjakom ono. kar se je prakticiralo  in  se prakticira povsod.
Znano je, da teži mož od nekdaj za tem. da uvede v slepi nagon plojenja red n ga pTilagodi svoji potrebi. Zato so divjaki ubijali od\išno deco; antični narodi so dopuščali umetno odstranjevanje ploda, čeprav se je zaradi nizkega razvitka medicine s tem škodilo ženinemu zdravju. Krščanstvo je velevalo zaščito tudi za nerojeno življenje. Toda praktično se ni s tem nič izpre-menilo. Vzlic budim kaznim in opasnosti ra ženo so se nadalje vršili eksperimenti, da se plojenje regulira.
Po statistiki so taki eksperimenti v poslednjih letih zavzeli celo strahovite dimenzije. V Parizu potegnejo iz kanalov vsako leto do 100.000 embrijev. Profesor Derk-haim navaja število umetnih prekinjanj nose? nosti v Nemčiji — 3^0 do 500 tisoč na leto.
Pod uničujočim pritiskom teh činjenic so nastali po zapadnih državah pokreti, ki zahtevajo nekaznivost prekinjenja nosečnosti, da bi bilo ženino zdravje očuvano pred rokami šarbotanov.
Umetni splav je brez dvoma nezdravo, nemoralno in unusno sredstvo, ki se da le nekoliko opravičiti z zadrego, da ni boljšega sredstva. Drugačna je stvar z antikon-reptivnimi sredstvi, katerim začenja veda v socijalno naprednih državah posvečali veliko pozornost. Tako proučujejo ameriški znanstveniki sredstva za provizorno sterilizacijo moža in žene z notranjimi leki. Poizkusi trajne in 7ačasne sterilizacije se izvajajo v sovjetski Rusiji in v Avstriji na kirurcriČT.ih klinikah in v laboratorijih.
Zanimivo je, da se razen poskusov, zagotoviti spolno občevanje brez oplojen ja iščejo sredstva, ki bi omos^Mla oplojen je brez spolnega občevanja. Kakor se čuje, z uspehom.
Nemški učenjak Christian Ehronfels priporoča bodočim jreneraeijam nespolno plojenje. Slično ideologoio razširja antropologija, ki napoveduje, da se v razvitku človeškega rodu nadomesti faza spolnega diferenciranja s fazo nadspolnosti. Čeprav brez praktičnega značaja, razkrivajo te utopije smer, katero hodi veda. Res je treba z obžalovanjem naglasiti, da je relativno rv«Tvrain tehničnim izumom) baš ta kom-oieks ^'ološko fizioloških problemov s stra-
ni medicinske vede še prav malo proučen.
Težnja po racionaliziranju porodov postaja vedno akutnejša in zavzema pozornost naj resnejših strokovnjakov. Njihova moralna zrelost nam daje jamstvo, da tega ne delajo iz lahkomiselnosti, nego iz globoke zavesti, ki jim veleva, da se postanka človeka ne sme vezati s slučajem ali z go lo željo po seksualnem občevanju. Civiliza eija, pridobljena s poboljševanjem in izko riščanjem prirodnih zakonov, zahteva od človeka, da postane suveren tudi v tako prvovrstnem socijalno - etičnem vprašanju, kakoršne je množenje, da postane gospodar, ako ne seksualnega nagona, ki je samo deloma v njegovi moči. pa vsaj njegovih posledic.
Mi živimo v dobi hipertrofije seksualno sti, ali čeprav pridemo z disciplino in sistematskim izobraževanjem do izvestnega temperi ran ja tega nagona, ostane vendarle ogromen prepad med željo za seksualnim občevanjem in potrebo plojenja. Cilj vseh navedenih poskusov je. da se odstrani ena na jfatalnejših disharmonij prirode. Vendar se ne smemo čuditi, da se stremljenju mo dernih eugenetičarjev in soeijologov izvest -ni. zlasti klerikalni krogi prav zelo upirajo, lako vodi znani graški teolog, profeso* Ude. ki ga zovejo s>moderni Savanarola*. križarske vojne proti realizmu moderne dobe. Ali opaža se, da opuščajo celo katoliški kiogi svoje intransigentno stališče, kar se tiče preprečnih sredstev (prof. Me-ier).
Vztrajno stremljenje, da bi se doseglo reguliranje plojenja brez žaljenja našega moralnega čuta in brez "kvarjenja ženinega zdravja, dokazuje najbolje. kako izredne važnosti je ta problem za celokupno človeštvo.
Možnost racionalizacije in olajšanja biološke preobremenjenosti žene je ena prvih nalog leminističnega pokreta. Dandanes, ko se racionalizacija delovanja proizvaja povsod do malenkosti in le dovršena psihofizična prožnost dela človeka sposobnega v tekmi in zmagovanju mnogoštevilnih tež-koč modernega življenja, je izključeno, da bi se žena celo pri najboljši zaščiti materina stva mogla uspešno boriti za svoj obstanek.
Zahteva izvrstnih krščanskih feministk, naj se tu pomore z askezo, ni vredna omeni t ve, ker je preveč naivna. Ni dovolj, da žena hoče seksualno abstinenco, nego jo mora h oteti tudi mož. Ali izkušnje govore drugače. Mi moremo in moramo imeli volio za veliko seksualno vzdržnost, a ne tudi za askezo.
Točno je opazil Masarvk, kako se moški vrti med prostitutko in madono. Ako naj prva izgine iz njegovega življenja, druga ne sme ostati madona.
Kdor je le male poučen o mišljenju žene 20. veka, ve, da ona nima te želje. Nasprotno, zdi se, da je po dolgem gladovanju baš izobraženo buržujska hčer zgrabila neodoljiva želja po ljubezenskih emorijah. Treba samo citati brošure Fluckea, Baura. dr. Eberhata, da se zgrozimo nad razuzdanostjo višjih krogov. Po neumnem in trivialnem nrecenjevanju  fizičnega devištva v
srednjem veku je nastopilo njegovo popolno necenjanje in podcenjanje.
Sicer pa je pravilno, da moderna žena ne želi biti več ali mati, ali ljubica ali javna delavka. Ona teži po harmoničnem razvitku svojih duševnih in telesnih sposobnosti. Z eugenetičnega gledišča bi bilo jako škodljivo, ko bi bile baš najbolj inteligentne žene izključene od plojenja.
Vzlic mnogoštevilnim tožbam zaradi padanja porodov treba pripomniti, da populacija še narašča, celo po državah, kjer se rodi najmanj dece, kakor v Skandinaviii. Ansrliii. Nemčiji in Franciji, ter da se v Evropi, ki je v svetovni vojni izgubila mili [one ljudi, vlade bore proti izseljevanju m brezposelnosti, kar je dokaz prevelike populacije.
Ali verjetno je. da gremo nasproti na nadaljneinu padanju rojstev in da bodo rojstva padla pod potrebni minimum. Teua ne bo niouoče preprečiti niti s prepovedjo profilaktičnih sredstev, niti s kaznovanjem prekinjenja nosečnosti, niti z moralnim ogorčenjem   in   patetičnimi pridigami.
Javnost mora ceniti izvrševanje genora-tivnega poklica žene in ga podpreti z naj boli dalekosežnirai ukrepi. Javnost mori: odstraniti škodljive posledice. ki ga Ima ono za javno delo in individualni napredek žene 1 udi je potreba večja materiana. <=o eialna obveznost očetova brez ozira na to ali «rre za zakonsko ali nezakonsko dete.
fceljo za potomstvom in roditeljske dolžnosti   je   treba   razvijati   v   ljudeh   z lobfo vzgoio.   plemenitimi,   širokoirrudnimi nazori in   zdravimi   socialnimi   razmerami. Clove <tvo mora  hoteli, da se pomlaja in množi
Materinstvo ni problem žene. nego člo-v:M\m^Ua. Brez dvoma je. da bo možnost racionalizacije materinstva poboljšala žen»n položaj in dala ženi višji nomen v človeštva tudi kot generativno bitfe. Rojenje lola ta se bo smatralo za* delo, dočim se vidi danes v njem bolj ali manj s prirodnimi zakoni vsiljeno organsko Punkcijo.
Sirer pa: ako je pacifizem sodobnih politikov iskren, čemu se toliko boje slabega naraščanja populacije, ko vendar to preprt-čevalneje govori proti vojni, nego vsi pacifistični Kongresi?
Litijske novice
Litija. 23. septembra.
Za naš kraj ni menda najboljše priporočilo, če vidimo na ulicah pijane postave, ki prikažejo vsakemu tujcu kaj čudno sii-ko kraja. In taki nadelanci se seveda najraje postavljajo na most in okros kolodvora, da jih vsak tujec takoj opazi. Posebno žalosten ie. bil prizor, ki so ga videli pasanti pred dnevi ob vhodu na litijski kolodvor. Pred glavnimi vrati je ležal \es blaten in povaljan možak v morečem, težkem vzduhu alkohola. Bil je grši od živine in je spadal preje v hlev kakor pa na javen prostor. Ležal je pred kolodvorskim poslopjem pri opoldanskem vlaku, ko je na naši postaji največji promet.
Od naših čitatcljev smo dobili nedavno naslednjo pritožbo: Proti večeru so šle tri litijske gospe na izpreliod. Med potjo je naletel na nje pijan možak, ki se jih je lotil vpričo občinstva in šolske dece! — z najgršimi izrazi. Ker niso taki incident' osamljeni, prosimo, da posvete naše krajevne oblasti pijancem več pozornosti in naj zaščitijo mirne pasante pred ljudmi, ki niso našemu kraju prav nič v čast.
Nekemu gozdnemu delavcu z Reke se je pripetila v soboto precej težka nesreča. Ko je pomaga! spravljati iz gozda les. ga je podrl voz. Delavec je prišel z levo nogo pod voz. hlapec ga ni opazil takoj, zato ni ustavil konj. Nesrečniku Je šel voz Čez levo nogo. ki mu jo je precej razme-saril. Poškodovanca so spravili k zdravniku dr. Ukmariu. ki mu je nudil prvo pomoč ter mu je rano tudi zašit. Povoženi delavec se bo zdravil v domači oskrbi.
ztalostm dogodek, ki se je odigral nedavno v okolici Mlinš. kjer je pretepaška peterica kmetskih fantov napadla mladeniča Vozlja. je vzbudil v vsem okraju sočustvovanje z nesrečnim mladeničem. Vo-zeli je po večdnevnem trpljenju poškodbam podlegel. Ni čuda, napadalci so ga obdelovali s koli in »kici«, težkimi kladvi za razbijanje jesa. Nesrečnika si je ogledala sodna komisija, v kateri so bili sodnika Novak in Pečnik iz Litije ter dr. Zar-nik iz Zagorja in dr. Ukmar iz Litije. Ubijalci pridejo pred sodišče.
V Kresnicah pri Litiji je zbolela nenadoma bivša trgovka ga. Marija Tauferjeva. K njej so poklicali iz Litije zdravnika, ki je ugotovil opasno bolenje. Staro ženo so odpeljali na odredbo zdravnika v ljubljansko bolnico, kjer pa ni bilo zanjo več pomoči. Umrla je, nakar so jo prepeljali na njeno domačijo v Kresnice in jo pokopali v nedeljo na tamkajšnjem pokopališču.
DOBRO ZNA RAČUNATI.
— Ančka, kaj je z jajci? Kuhajo se gotovo že 20 minut.
— Vse je v redu, milostiva. Vsako jajce se mora kuhati vsaj tri minute, kuham jih pa osem.
V ŠOLI.
Učitelj: Kaj je sinonim?
Učenec: Sinonim je beseda . . . bes seda ... ki jo napišemo namesto dru* j2c. kadar ne vemo, kako se druga pra-vilno napiše.
NERAZUMLJIVO.
Mož! Saj sem ti vendar zabičil, da ne trpim, da bi vzela mater s seboj, ko se vrneš.
— Saj sem ji povedala, kai si mi naročil, pa mi je odgovorila, da mora baš zato priti k nama.
Med otroci.
— Koliko je star tvoj mali bratec?
— Eno leto.
— Eno leto že, pa še ne hodi? Nas psiček je star tudi eno leto, pa že prav dobro hodi.
— Seveda, ker ima več nog.
Ljubljana, 23, septembra.
Število glasbe učeče se mladine ie pri aas precej veliko Mislim, da je samo v Ljubljani preko ?'K.O učencev. Večina teh se uči klavirja, mno^o je goslačev, ostalih instrumentov se pa uči le neznatno število. Večina staršev se odloči za to. ker je prišlo pač v modo. da se uči mladina kakega instrumenta. Malo je število onih. ki se uče glasbe iz ljubezni do nje. še manjše pa onih. ki se je uče za to. da bi si z njo služili kruh. Veliko število klavirskih učencev je razumljivo, če pomislim, da se lahko uče klavirja tudi taki, ki nimajo zadostnega ali pa celo nobenega posluha. Na stotine in stotine je med nami ljudi, ki so se učili po več let klavirja ali gosli, pa so paznc.ie svoj instrument popolnoma zanemarili. Zaman je bil dolgoletni trud in denarne žrrve.
Primeroma najmanj se goji pri nas sn|i-petje, dasi nima človek v življenja od nobenega instrumenta tolike koristi, ko od petja. Solopevci so prvaki med vsemi instrumentalisti. Njih velika prednost ni Ic v tem, da nosijo svoj instrument vedno seboj; prava pevčeva vrednost je v tem, da zna gosti na najžlahtnejši instrument. Noben instrumentalist ne more podati svoj ii čuvstev tako, ko pevec, ker pri njem podpira godbo živa beseda.
Vzrokov, da je število solopevcev primerama majhno, je več. Glavni bo pač ti da tako imenovan: pevci nočejo razumeti, da je pevski organ instrument, na katerem se mora vaditi petje. Nič manjši vzrok pa ni domišljavost pevcev z dobrimi pevskimi organi, ker mislijo, da že dovoli znajo, in pa okolnost, da so pevski učitelji po večini le teoretično naobraženi, peti pa n" znajo. Ker ie pouk solopetja dokaj drag. se uče solopetja po večinoma le oni. ki si žele služiti s petjem kruh.
Pevci si zaslužijo svoj kruh ali s tem da pnjo na koncertih (koncertni pevci) ali pa v operi (operni pevci). Koncertno življenje je pri nas še premalo razvito, da bi si mo^ei koncertni pevec ustvariti eks". stenco. Tud; operni pevec nima pri nas takih dohodkov ko drugod, a vendar je v primeri z drugimi stanovi prav dobro plačan. Sicer so pa naši pevci od nekdaj čislani v glasbenem svetu in če ostanejo doma le srednjedobri nevci, bomo imeli zavidanja vredno opero.
Koncertni in operni pevec morata imeti svojo posebno pevsko izobrazbo. Pri opernem pevcu igra veliko vlogo spomin, pri njem se ne vpraša, ali zna hitro čitati note, pri njem je glavno, da se opero hitro nauči na pamet. Ne ugaia mi, kakor se danes uče pevci klavirja in harmonije. Meni. pevčevemu učitelju, je glavno, da zna pevec prej ko mogoče samostojno naštudi-rati zalnevano pesem, četudi samo z enim prstom. To je prvo. Šele ko si zna tako pomagati, pride na vrsto sistematični pouk klavirja. Tudi harmonijo mora znati vendar ne one očesne, teoretične. Imeti mora vse akorde v ušesih in prav takn njih razvezavo. To je zanj pri ensambel-skem petni pač neobhodno potrebno. Zgolj pravila harmonije pa nimajo za pevca nobenega pomena. Da mora biti tudi solo-pevec prežet s pevsko disciplino, je umev-
no. To si mora prisvojiti že učenec na drugi stopnji pevskega pouka. Pevski učitelj mora učence na tej stopnji naučiti trojega
1. Pevske discipline, t. j. vcepiti mora pevcu respekt pred taktirko. Od prve ure in prve najpriprostejše vaje. pa do zadnje minute in zadnje pesmi mora delovati taktirka Pevčev respekt pred taktirko in na] poie tudi samo cioglasno trtzvok, ne sme bit« manjši oj vo j ako veča respekta pred generalom, ki inspicira njegov polk. U 'ar taktirke na klop ah na mizo mora biti znamenje za brezpogojen m i r.
2. Učitelj mora učence uvesti v čitanje
not.
3. Učitelj mora učence navaditi r;tniiike. kolikor ie učenec pri petju pač potrebnie.
Kar se tiče zadevanja not. ie v sp'oš-nem v navadi tako Imenovana Intervalska teorija. Do'jro let. petje na tej stopnji sem poučeval cei.h 12 let. sem b;l navdušen pristaš iutervalske teorije in sem spisal za Nove Akorde razpravo »Kako sem poučeval petje Ali pri vsem vehkem trudu sem začel spoznavati, da so moji uspehi le navidezni. Pri učencih, ki so zmutiraii. sem moral začeti popolnoma znova in ves začetni dolgoletni trud jc bil ničev. Veliko sem premišljeval o vzrokih teca. Presedal sem vse pevske šole. ki so bile na različnih zavodih uvedene, pa so bile vse enake. Moje dolgoletno premišljevanje pa je rodilo mojo pevsko šolo. ki izvira iz naslednjega spoznanja:
Učenec pred mutacijo se je po dnevni vežbi navadil peti intervale, kakor jii vadimo po intervalski teoriji. Ce n. pr. vidi učenec interval C - V. se mu ta slika vtisne v vidnem okrožju možganske opne, takoj za tem prenese ta dojeni na miSice, ki napenjajo glasotvomice in že zazveni C - F. Pri mutaciji pa se grgavec mog -č-no razvije, glasotvomice se povečajo in zdebcle. Cc zagleda učenec po mutaciji interval C - F, je vidni dojem isti kot je bil pred mutacijo, zato se nato tudi m š :e, ki glasotvomice natezajo, prav za to! ko napno. ko so se pred mutacijo, ko so bile glasotvomice še majhne in tanke. Zato je pa interval, ki sedaj zazveni, vse kaj drugega, ko čista kvarta. Prugo spoznanje pa je bilo, da je smatral tudi Gv;do Are"ki. ki je začel prvi poučevati petje po notah, skalo za osnovno melodijo; posamezni toni (ne pa intervali) skale pa sestavljajo melodijo. In tako sem uvedel v svoji ki ii-Ci tudi jaz osnovne melodije: skalo, t r i -zvoke itd., ki s; jita mora učenec zapomniti. Ce slede n. pr. v C - dur pesmi note C DE b\ potem niso to tri zaporedne sekunde, temveč prvi del skale. Moja knj sra ni kombinacija različnih knjig, od učitelja zahteva veliko praktičnega in teoretičnega znanja, učenca pa ne muči s teorijo. Ni meni v sramoto, da ni bil niti prvi, niti drupi del moje knjige v javnosti ocenjen. Učni načrt za sistematičen pouk petja v višjih razredih osnovne in meščanske sole je posnet po moji knjigi. Sestavil ga pa nisem jaz. Rad bi povedal, kako sem načrt uveljavil — pa bil bi prehud poper.
O, tudi v glasbi smo pravi občani šent-florijanskc doline!
Filmski drobiž
_ 35.000  uslužbencev  are  istočasno na
dopust. Iz Chicaga je dospela vest, da je znani ameriški električni koucorn \Vestem Electric uvedel letos prvič nov način dopustov za svoje osobje. Sklenili so, tla za-pro velike tovarniške objekte v Hauthovnu pri Chieagu za dva tedna. V tem času se bo ustavilo vse delo, vseh 3u.000 uradnikov in delavcev pa pošljejo na dopust. Dopusti, ki so jih dajali med letom so baje samo motili pravo obratovanje. Sedaj te^a ne bo več V Hauthounskih električnih delavnicah družbe \Vestern Electric izdelujejo v glavnem telefonske aparate za ves Bel!
Teleplion   sistem _ pol^?  znanih zvočnih
aparatov  za kinogledališča.
_ Posebni vlaki za obisk kinogledališč.
V  Levimi,  Nova  Zelandija,  je podjetniški duh  zelo  ambicijozen   in  res trgovski. Neki  kiuonodjetnik  pa je napravil  za reklamo  res  nekaj   izrednega.   Najel  je posebni   vlak.   ki   je  vozil   publiko  k njegovim predstavam.   Seveda   je   imela   ta njegova poteza   predvsem   reklamen   značaj, češ, obisk kinogledatišča je tako velik, da morajo   voziti   posebni   vlaki.   Toda,   vlak. ki je vozil  posetnike, se je izplačal. Kino imel rekorden obisk. Zadovoljni pa so bili tudi drugi, zlasti hotelirji, restavraterji in gostilničarji, ker se je tujski promet znat- j no povečal. Res, »brihtne« glave so ti Xo- j vozelandci.
_ Zvočni filmi v cerkvi. Svetovno znana zvočna aparatura \Vestern Electric je zdaj montirana po boljših kinogledališčih vsega sveta. To aparaturo pa dobite ue samo v kinomatografih, nego tudi v železniških salonskih vozovih, v hotelih in v privatnih palačah. \Vestern Electric aparatura pa je montirana tudi v cerkvah. V neki metodistični cerkvi v Duuedinu na Novi Zelandiji so postavili zvočni kino, ki obratuje čez teden ob delavnikih. Ob nedeljah,'ko se vrši služba božja, pa nimajo več pevcev, ne rabijo niti orgel, temveč nadomeščajo vse to s posebnimi gramofonskimi ploščami. Pravijo, da so verniki zelo zadovoljni s to novotarijo.
_ Zvočni   film   za   dame   iz haremov.
Malo čudno se sliši, pa vendar je tako. Iz Beiruta v Siriji poročajo, da je zvočui kino v tem mestu zelo napredoval. Publika je zelo zadovoljna z zvočnimi filmi. Porazdelili pa so si predstave tako, da imajo ob določenih dnevih predstave tudi dame   iz  haremov.  Seveda  možem   k   takim ,
predstavam ni dovoljen. Celo približati st» ne smejo kinogledališču. [Jelufbenstvo je močno pomnoženo z evnuhi, kadar se vrši taka predstava, žene pridejo v kino z zastrtim obrazom in si jih odvrnejo šele ko zavlada popolna tema in se pre Jstava ž»-prične. Nekoč se je zgodilo, da je moral inženjer kontrolirati delovanje aparature. Nastala je celo panika, ko s^> temperamentne haremske dame zagledale moža. Pa so se končno le pomirile, ko se je film pričel.
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 2 L septemhra K^n, katoličani: Rupert, pravoslavni: 11. septembra, A v tonom.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Korvetni kapitan. Kino   Ideal:   Mlada mama.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Bahovec,  Kongresni  trg. Ustar, Sv.  Tcfra cesta, Hočevar, Sp. Šiška.
Petek, 26. septembra. 12: Dnevne vesti — plošče. 13: ('as, borza, plošče. 18: Koncert radio orkestra. 19: Dr. L Sušnik: Francoščina. l^.Mi: Ga. Kartlova: Moj dom, moj ponos. 20: Moli« tev v ariji in pesmi, poje M. Rus. 22: Cm* sovna napoved in poročila, napoved pro« grama za naslednji dan.
Sobota. 27. septembra. 12: Dnevne vesti — plošče, 13: <":as, borya? plošče. 18: Koncert radio orkestra. 1°- Ga. Orfhaber: Angleščina. 1°30: Dr. Valter Bohinec: Aktualna ura. 20: Slovenski šramel kvartet. 21: Koncert radio orke* stra. Vmes poročila in časovna napoved.
Poklic Je zgrešil.
-— Neki cirkuški artist se ie dal tisočkrat izstreliti iz topa, ne da bi se mu kaj zgodilo.
— To bi h?! ;^ionitr»n inkasant.
VZROK VESELJA
— Zakaj ste tako dobre volje, gospod?
— Prav kar sem bil pri zobozdravniku.
— To vendar ne more biti v-»rok va šega veselja.
— Seveda je, zobozdravnika namre; ni bilo doma.
Stev. 217
>SEOVEN8KI NXBOD<, dne 24. septembra 1930.
Hlapec Jernej
v novi izdaji
Včeraj se je moral preseliti naš največji  humorist,  Rado Murnik, v
Mestno zavetišče
Ljubljana, 24. scptemb-ra. Gori za Gorenjskim kolodvorom na Vošnjakovi cesti št. 22 je z bodečo žico ograjen vrt, kjer na zeleni trati med jasmi* nom im drugim cvetličnim grmovjem, med nizkimi jablanicami in hruškami, češpljami in češnjami stoji z vinsko trto ovita n*zka hiša, Z zadnjimi cvetovi umira krvavordeči raraib'eir za njo in na visoki steni sosedne hiše se že vnema divja trta v goreči plamen slovesa. To je bil dom največjega slov en* skega humorista Rado M urnika, ki se je po zaslugi narodne hvaležnosti moral včeraj preseliti iz njega v mestno zavetišče v Jap* ljevi ulici. Ne v ubožnico, nikakor ne, saj je tam že z lovorjem slave ovenčan Alck*
sander Toman, soborec in prijatelj kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, imejatelj visokih redov in častne državne pokojnine, torej pravi rentijer narodne hvaležnosti. Samo v zavetišču sta Toman m M urnik in ~vz vsega srca sta hvaležna narodu za dobro* to. saj Ivan Grohar nima niti groba in so njegove kosti razmetane, gospodin Franjo pa še vedno čaka na deložacijo v tuji grob; niči, Bog se ju je usmilil, da vsaj nadlege več ne delata milemu narodu in ne skrbi društvu pisateljev, Peenklubu, Slovenski Matici in drugim bratovščinam slovenskih intelektualcev, ki vendar niso pompe fune* bres. Se prosvetni oddelek banske uprave nima nič opraviti z njima, Tomana in Mur* nika je pa morala vzeti srenja pod streho. Sama je ostala Murni kova mama v svoji hi* šici. ker njen drugi sin, naš slavni Sokol g. Vktor Murnik stanuje v mestu. Sama brez služkinje, koliko je stara, pa lahko izTaču* nate. saj smo zadnjega julija »slavili« že Šestdeset letnico njenega sina, prav tega, ki se je včeraj preselil v Mestno — zavetišče.
Tu v tej hišici je Rado pomagal zidati mogočni, krasotni hram slovenske kulture, pa je opešal pri delu, da je moral leči in leži že sedem let in pol. Zvesto je služil, ne brezsrčnemu kmetavzarju, temveč mili ma* ter domovini — hlapec Jernej ...
Koliko skrbi je imel Rado, ko je zvedel, da se ga je usmilila mestna občina! Polne omare in polni zaboji knjig, rokopisov, na* črtov. osnutkov in polno knjig. Te so ga najbolj skrbele, saj jih je tudi nekaj med njima, ki si jih je izposodil in jih mora vr« niti. Vse knjige sva pregledala in našla vse tuje, da ne bo kdo oškodovan. In obrnila sva vsak listič in ga prečrtala. Spomini, mnogo lepih, še več trpkih. Vsako razgled* naco z dragim podpisom sem mu nesel tik pred oči — da, tudi vid je izgubil Rado v službi mile domovine — in Rado je iskal dobrih in lepih besedi o svojih prijateljih, svojih nekdanjih seveda. Fotografija za fo* tografijo, tudi nje, njegove prve ljubezni. £est let je bil star in Nina Santarosa se je pisala njegova lepa talijanska sorodnica. Tudi ona pozneje, ona prava, ki je govorila francoski. Pa pisma, taka in taka . . . »Sežgi, ta mi je bila draga« — da bi je ne kompro* mitiral M urnik, vedno gentlcman. Dan za dnem sva čitala in izbirala, urejala in seži* gala. Zakaj samo majčken zabojček je vzel s seboj in še za tega, za njegovo največjo skrb, ni bilo prostora v rešilnem avtu. No, saj jc takoj šal s cizo ponj dobrosrčen Mur* rakov tovariš iz zavetišča.
Delo je prekinil sluga mestnega fizika g. dr. Rusa, ki je prišel naznanit avto, da ga prepelje v mestno ubožnico. Gospod dr. Rus ie namreč tisti M urnikov prijatelj, ki ga ni nikdar pozabil, in pa veletrgovec z železni* no g. Bogdan Žilic tudi vedno misli na mu* Čenča, pa gospa dr. Mikuševa ga je vedno obiskovala in mu nosila knjige — drugi so bih" pa redki. Ah, kdo naj pa tudi misli na take stvari!
Že sta vstopila z nosUnico gasilca in ga tudi povabila v ubožnico. Oblekel je Murni* ka že prej gospod Fugina, oče znanega za* stopnika kave Hag. Očetovsko in bratsko je usmiljeni samaritan vedno stregel svoje* mu sosedu Radu, ga pital in prenašal, ker je mama že prešibka. In, ko smo šli. je go? spod Fugina dal kar v žep malo steklenico in cevko, ki kakor s cucljom Rado pije iiz nje. da bo na novem domu takoj pri roki Malo razburjen je bil pa vendar dobri star* ček, da je pozabil steklenico napolniti iz Žikeevc zelenke. No, pa se je g. Fugina spo* nil takoj v zavetišču, da so ŠH po pol litra belega dalmatinca, ki ga Rado mora imeti zvečer, da lažje zaspi. Če pa vendar ne mo* re. ima pa Rado seboj opi j.
Gasilca sta naglo vzdignila nosila, »z bogom« je tiho pozdravil Rado svoj dom, za njim pa dotfg pritajen izdih. Mama je bila sama. Niti solze, da bi ne žalostila svojega sina.
Mehko, toplo jesensko sobice je sočutno vzelo vid Mumiku in vrata rešilnega avto* mobila so se zaprla. »Nič roke nisem dal mami« je potožil, a že smo bili pri rampi. »Pri Belem volku obstanite!« je dejal humo* rist, avto je pa hitel po Bleiweisovi, Masa* rvkovi, Miklošičevi cesti. Žal mi je bilo, da ne vidi nove Ljubljane. Kdo je slutil, koga peljejo? Našteval sem mu ulice, njega je pa skrbel zaboj. »Kam naj tam pošljem po vis no?« O, tam je dosti strokovnjakov. »Ali je gospod Toman tudi strokovnjak?« Potola* žen je bil Rado, ko ga je gospod Toman že čakal pri vratih zavetišča, a tudi gospod Slanovec ga je prav lepo in prisrčno sprejel. Dobri ljudje so tam doli v Domu hlapcev Jernejev. Sama sočutni tovariši.
Na dolgi klopi in okrog mize so sedeli starci v II. nadstropju. Hladno so se ozrli na nosila in nepremično obsedeli. »Zopet eden jih je zaskelcla v srcih lastna osam* ljenost.
Krasno, svetla, solnčna sobica je št. 9. In razgled daleč, daleč . . . Dve gospe sta jo mu odstopile. Gospod Slanovec je pra* va živa uslužnost. »Vse Vam ustreženi, gospod Murnik, kakor ločete in kar želi* te . . .« Pa je prerival posteljo sem in tja po sobici in jo obračal sem in tja iz enega kota v drugi in še od ene stene k drugi, da leži Rado prav tako kakor doma. Privzdi* govala sta ga v postelji z gospodom Fugi* no, ker je za centimeter natanko, da udob* no leži, Rado je pa ganjen hvalil in koman* diral: »Gaber, napiši, kako so me lepo in prijazno sprejeli. Pokaži, da ne pozabiš.« Vljudno se mu je predstavil Jernej Bizjak nekdanji trnovski cerkovnik, in pristavil: »Pri gospodu Vrhovniku sem bil, gospod Murnik, vse Vam bo pomagal in postregel, kar pokličite me ponoči.« Ponosen je do* bričina, da bo spal v Murnikovi sobi, in hvaležen usodi, da bo smel pomagati slav* nemu trpinu. Da, srečen je, ker bo smel. . .
Prišla je Murnika pozdravit tudi mehka sestra Bonavita. »Lepo ime, vesel omen« se ji je poklonil. »Sedaj pa hlače doli in — štaberl« se je dobre volje posmejal. »Od* počij se. Rado.« »Ne, ne, ne bom mogel, malo razburjen sem, samo napiši, kako lepo so me sprejeli . . .«
Zadovoljen in hvaležen je Rado M ur* nik mestni občini, ki se ga je spomnila in mu dala zavetje. Naj se ga spomnijo tudi tisti, ki so se zabavali z njegovimi nešte* tirni feljtoni v našem listu, »Jutru«, »Slo* vencu«, »Osi«, »Plamenu«, »Lovcu«, »Ilu* strovanem Tedniku«, »Kurentu« in drugje, čitali njegove novele v »Ljubljanskem Zvo* nu« in poznajo njegovega »Grogo« in »Hčer grofa Blagaja« ter »Matajevega Ma* ti j o« in se smejali gospodu Bucku ter či* tali »Na Bledu« in se še vesele knjig »Na* vihanci«, »Znanci«, »Jari junaki«, »Lovske bajke in povesti«, diletantje naj pa povsod igrajo »Napoleonov samovar« in nesmrt* nega »Bučka v strahu«, da zasujejo Murni* ka s tantijemami. A. G.
Kongres ASTD v Pragi
Poročali smo že, da se bo vršil od 24. do 28. t m. v Pragi kongres Asocijacije slovanskih turističnih društev. ASTD je pomembna organizacija za širjenje ideje slovanske vzajemnosti. Z letošnjim kongresom prične drugo funkcijsko dobo, katere program je posebno važen, čas sam sili organizacijo k ureditvi načelnik vprašanj slovanskega sodelovanja v turistiki. Doslej so zastopana v ASTD turistična društva Iz Bolgarije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in čehoslovaki iz Avstrije. Kongresi so bili L 1&27 v Krakovu, predlanskim v Ljubljani, lani pa v Sofiji, vsi ob polni udeležbi članov sveta ASTD s sedežem v Pragi. Vsem kongresom so posvetile vlade slovanskih držav in mest, v katerih so se vršili, veliko pozornost.
ASTD je pokazala z dosedanjim delom, da zasluži turistika kot najučinkovitejši propagator vzajemnosti in medsebojnega spoznavanja, pa tudi kot važen činitelj na polju narodnega gospodarstva, v polni meri pozornost in podporo ne samo članov samili, temveč tudi državnih oblasti. ASTD deluje za slovansko vzajemnost. Ta ideja se uveljavlja najbolj baš v turistiki. Ona zbližuje človeka s človekom, turist se uči spoznavati ljudi in kraje bratskih slovanskih držav.
Praga je sprejela delegate s pravo slovansko gostoljubnostjo. Priinator in mestna občina priredita slovanskim gostom na čast čajanko v primatorjevih reprezentančnih dvoranah- Zveza hotelirjev je povabila člane sveta ASTD na skupni obed, električna podjetja Prage jim pa prirede banket. Udeleženci kongresa prirede več izletov, med drugim tudi v Brno, kjer jim pripravlja mestna občina recepcijo.
Kongresa ASTD se udeležijo tudi trije lelegati slovenskih turietov in sicer predsednik SPD v Mariboru sodni svetnik dr. Senjor, iz Ljubljane pa dr. L C. Oblak in odbornik SPD g. Makso Hrovatin.
Nesramen gost.
— Bolečine si iz-bero baje vedno najslabši del telesa.
— Aha, zato tako pogosto tarnaš, da te boli glava.
Molitev.
— Dobri bog, zase te ne prosim ničesar, toda moji drajri mamici pošlji čim Drei zeta.
Senzacija nad senzacijo !!! Jutri premiera!
Vrvi veliki kriminalni Govoreči film ..Ufe" podzemnega Berlina
iz
V glavnih vlogah govore in po jo
Carlotta Suza, Gertrude Baliner, Max Maximilian — Godba in šlagerji: VVilli Kollo Jutri premiera!
„Elitni kino Matica"
Slovenski arhitekti na razstavi v Budimpešti
Dela slovenskih arhitektov so v celoti razstavljena
Ljubljana, 24. sept-Arhitekt   g.   Spinčič,   ki   si je
ogledal   te   dni   mednarodno razstavo   sodobne  arhitekture  v Budimpešti, poroča o nji: CPIA _        Comite permanent Internationale des architektes je ob priliki svojega XII.  kongresa  v  Budimpešti   priredil mednarodno   razstavo   sodobne   arhitekture v zvezi z veliko zgodovinsko, nacionalno in moderno  razstavo  arhitekture Madžarov.
Ob udeležbi 20 držav celega sveta je bilo v dvoranah monumentalne palače narodnega muzeja v Budimpešti mnogo, mogoče preveč, da bi si človek mogel ustvariti sliko sedanjosti, še manj pa sliko sloga bodočnosti, ki se sicer javlja z vso silo v obliki stvarnosti.
V dvoranah Madžarov, Italijanov, v od delku razstave Citta del Vaticano, Angleške, Rumunske, USA, Belgije, Grške itd., razstavljajo arhitekti teh narodov z mali mi izjemami stavbno umetnost, ki se kaže v sentimentalnem estetsko - dekorativnem naziranju, ter z uporabo motivov, orna mentov in profila, povečini preteklih kultur, pokrivajo brez notranjih zahtev zunanjost zgradb. Mesto živega organizma imajo te stavbe mrtve okrasne forme brez vsake zveze z napredkom, tehnike, novega gradiva in novih konstrukcij.
Mnogo je med njimi takih, ki ostajajo v formalizmu naglo razvitih in v sebi samih ugonobljemih »izmih« zadnjega stoletja.
Zgodovinska razstava Madžarov prikazuje razvoj in vplive klasicizma, bolje neo-klasicizma, od začetka 19. stoletja, ki sliči razvoju brez posebnih znakov, arhitekturi istih dob, bodisi Nemčije bodisi stare Avstrije. Druga polovica XIX. stoletja, zastrupljena po monakovskih slogoiskalcih, je razstavljena v posebni palači v umetniškem paviljonu pod naslovom >Madžarski narodni slog«. Mojster tega sloga je Edmund Lechner, ki skuša z arheološkimi, folklorističnimi in etnografskimi sredstvi ustvariti narodni slog.
»Associ&zione architetti fascisti italia-nt«, pod tem naslovom razstavljajo Italijani svojo patetično monumentalno arhitekturo. Razumljivo, fašizem zastruplja kulturno pot po svoji nacionalni ideologiji tudi tistim, ki bi se radi otresli tradicij. Radi balasta specifično nacionalne dobe so vsi poskusi zaman.
V velikem nasprotju s italijanskimi deli so dela arhitektov švedske, Nizozemske, Nemčije, Poljske, češkoslovaške, Francije, Avstrije In tudi Jugoslavije- Z uvidevnostjo in močno voljo novega življenja, novega ustvarjanja nastaja radi novih potreb, znanosti, novih tehničnih možnosti, novega gradiva nova zgradba. Ne radi sebe same, temveč radi njene stvarnosti, radi funkcij, katerim naj služi.
Pohvalno je omeniti Švede, ki z največjo resnostjo nastopajo z arhitekturo stvarnosti in dinamike, ne da bi pri tem pozabljali na visoko umetnost. Tipičen primer sodobne arhitekture se mi zde zgradbe štokholmske razstave arhitekta Asplun-da. Zadano nalogo: zgraditi razstavo, je s srečno inspiracijo lege, z določeno estetiko sodobne konstrukcije, gradivom, barvo in gmoto ustvaril arhitektonsko celoto nenavadne lepote iz samih zgradb, ki niso preračuujene za večnost. Svet zase leži na obrežju jezera čudovito, prilagođen naravi, obstoječ iz lahkih paviljonov te tankih jeklenih palic, stekla in betona, plapolajo-čih zastav in markiz.
Tendenca nove arhitekture je jasno poudarjena pri vhodu v razstavo. Vajeni reprezentativnih monumentalnih vhodov velikih perspektiv in simetrije je ta vhod odločno    asimetričen.   Neverjetno drobni
stebri  nosijo ploščo _        streho.  Stebri so
zloženi iz kotnega železja, med katerim je vloženo belo steklo. Ponoči je ta konstrukcija razsvetljena in streho nosi sijaj ozkih svetlih stebrov. Bolj svečanega vhoda si ne moremo predstavljati.
Zdi se, da dobiva stavbna umetnost pri teh narodih ono dolgo iskano obliko, ki je naravna reakcija okolice, življenja, hotenja sodobne in bodoče družbe. Predvsem stvarnost oblikovanja in v tej stvarnosti doživljati  najvišje  in najpopolnejše.
Stavbna umetnost v češkoslovaški državi počenja z njenim nastankom. V najkrajši dobi je beležiti velik razvoj, sličen holandski arhitekturi; imela je kratko dobo dekorativni značaj, z vso silo tega preživela m prešla v stvarno, enostavno izraz anije. Tako tudi na tej razstavi dokazuje svojo jasno pot. Ima svoje posebnosti, ne razlikuje pa me bistveno od sodobne arhitekture octa le Evrope.
V sosednem oddelku  razstavljamo mi
Jugosloveni. _        ponosni moramo biti, da
ne zaostajamo za novimi stremljenji. Po-
sebno dela slovenskih in mlajših hrvatskih arhitektov dajejo posebno močan izraz tega hotenja. Zavedajoč se, da naše gospodarske in industrijske prilike ne dopuščajo tako smelih oblikovanj kot drugim narodom; po svojih prilikah in vseh močeh mladega ali zdravega naroda skušajo zastaviti vse svoje sile, da svojemu narodu, svojemu človeku oblikujejo dom, nov dom, ki ga zahtevajo naši časi. Iz Ljubljane odposlana dela slovenskih arhitektov so v celoti razstavljena. Njih enotna oprema daje našemu oddelku in obiskovalcu prikupen in opozarjajoč vtis. žali-bog, da beograjski kolegi niso to pot razstavili. Opravičuje jih razstava v ženevi, katere so se  gotovo častno udeležili.
Oddelek Francozov je v opremi gotovo aajoriginalnejši in tudi najokusneje prirejen. Enotno zeleno obrobljena stekla tvorijo pas po vseh štirih stenah dvorane. Pod stekli so najpopolnejše reprodukcije sodob-ae francoske arhitekture.
Auguste in Gustave Perret, Le Corbu-sier, Mallet Stevens, Tony Garnier, Freys-sinet, Djo Bourgeois in drugi znanci vseh mladih arhitektov zastopajo z deli zadnjega desetletja Francosko. Po vzgledu obeh Perre-jev in njegovih učencev Le Corbu-siera, Tony Garniera in drugih dobiva ta arhitektura funkcijonalni izraz. Vsem tem arhitektom se pozna visoka kultura francoskega naroda. Osebnosti močne sugestivne ideologije so, katere vpliv je opaziti skoro pri vseh mlajših arhitektih Evrope in tudi Amerike.
Utilitarizem, funkcijonalizem. to so gesla nove nemške arhitekture. Ekonomična izraba časa, prostora, gradiva in denarja so faktorji, ki s pomočjo industrije in gospodarstva oblikujejo nove stavbne organizme. Vsa sredstva novih pridobitev tehnike, znanosti in industrije se izkoriščajo do skrajnosti v oblikovanje nove zgradbe. Razstavljeni povečani fotografični posnetki izvršenih in projektiranih stavb potrjujejo ta stremljenja.
Sklepati se da iz razstavljenih del,- da so si hotenja vseh narodov, ki streme po
oblikovanju  nove  arhitekture _ podobna.
Videti je tudi prihajanje one dobe, ko se tehnika, ki je do sedaj imela zgolj civili-zatoričen značaj, pretvarja z vso silo vseh oblikujočih in ustvarjajočih osebnosti v kulturo našega stoletja.
SOKOL
Lahkoatletična tekma Sokola I
Minulo nedeljo se je vršila pri Sokolu I. na Taboru društvena tekma v lahki atletiki za člane in članice, ki se bo nadaljevala prihodnjo nedeljo za moški in ženski naraščaj. Člani so tekmovali v 16, članice pa v 9 panogah. Tekmovanje, ki se je pričelo ob 9. uri dopoldne, se je v redu dokončalo razven plavanja, ki se ie moralo zaradi prehladnega vremena preložiti na drupro nedeljo.
Tekmovallo je 24 članic. Doseženi uspehi so v nekaterih panogah prav lepi, zlasti še. če upoštevamo, da so jih dosegli telovadci in da je veČina bratov in sester tekmovala skoraj v vseh razpisanih panogah.
Podrobni uspeh tekme pri članih je tale:
Skok v daljino z mesta — 22 tekmovalcev, 1 Megušar (2.76 m), 2. Cerar, 3. Po-renta, 4. Perovič.
Skok v daljino z zaletom — 17 tekmovalcev, 1. Megušar (5.87 m), 2. Cerar, 3. Gašperštč, 4. Porenta in Palčič.
Triskok — 5 tekmovalcev, 1. Megušar (11.34 m), 2. Gašperšič, 3. Palčič, 4. Pavlica.
Disk — 8 tekmovalcev, 1. Serše (29.25 m), 2. Sket, 3. Megušar, 4. Porenta.
Žoga (z obema rokama) — 10 tekmovalcev, L Kobal (69.15 m), 2. Megušar, 3. Serše, 4. Perovič.
Krogla (z obema rokama) — 13 tekmovalcev, 1. Porenta (17.80 m), 2. Kobal, 3. Serše, 4. Megušar.
Skok v višino z mesta — 12 tekmovalcev, 1. Megušar (1.225 m), 2. Cerar, 3. Kobal, 4. Gašperštč.
Skok v višino z zaletom — 12 tekmovalcev, L Megušar (1.536 m), 2. Perovič in Cerar, 3. Porenta in Pavlica, 4. Kobal, Ke-vič, Dovžan in Serše.
Skok v višino ob palici — 8 tekmovalcev, 1. Gašperšič (3.51 m), 2. Porenta, 3. Palčič, 4. Sket.
Skok r višino z naletno desko — 7 tekmovalcev 1. Pavlica (2.57 m), 2. Cerar. Perovič in Megušar, 3. Serše, 4. Porenta.
Tek na 60 m — 5 tekmovalcev, 1. Perovič (7.8). 2. Megušar, 3. Porenta, 4, Gašperšič in Palčič.
Tek na 200 m — 3 tekmovalci, 1 Perovič (2), 2. Pavlica, 3. Palčič.
Tek na ino m — 5 tekmovalcev, 1. Perovič (12.2), 2. Megušar, 3. Porenta, 4. Palčič.
Tek na 400 m — 3 tekmovalci, t Perovič (63), 2. Pavlica.
Tek čez zapreke na 120 y — 6 tekmovalcev, 1. Palčič (19.1), 2. Porenta, 3. Megušar in Perovič, 4. Pavlica.
Plezanje — 9 tekmovalcev, 1. Porenta (.8.1). 2. Trček, 3. Gašperšič in Megušar, 4. Pavlica.
Na osnovi tega so dosegli po skupni klasifikaciji 1. mesto Maks Megušar, 2. Jože Perovič, 3. Ivan Porenta, 4. Miro Pavlica, 5. Drago Cerar, 6. Stane Gašperšič, 7. Branko Palčič, S. Branko Kobal, 9. Vlado Serše, 10. Janez Sket, 11. Ludovik Trček, 12. Drago Kevič in Janez Doužan. Članice pa so dosegle tele razultate: Skok v daljino z mesta — 7 tekmovalk, 1. Podpac 2.07 m), 2. Tratar, 3. Strajher, 4. Jordan.
Skok v daljino z zaletom — 6 tekmovalk. 1. Podpac (4.39 m), 2. Vrtačnik, 3. Strajher, 4. Tratar.
Žoga (z obema rokama) — 8 tekmovalk, 1. Tratar (48.71 m), 2. Jordan, 3. Podpac. 4. Prepehih.
Krogla (z obema rokama) 7 tekmovalk, L Tratar (13.31 ni), 2. Podpac, 3. Strajher; 4. Vrtačnik.
Skok v višino za zaletom — 5 tekmovalk, 1. Podpac, Vrtačnik (1.25 m) 2. Tratar, 3. Strajher, 4. Jordan.
Tek na 60 m — 4 tekmovalke, 1. Podpac (9), 2. Strajher, 3. Vrtačnik, 4. Tratar.
Tek na 100 m — 3 tekmovalke, 1. Podpac (14.4). 2. Strajher, 3. Tratar.
Tek na 400 rn — 3 tekmovalke, 1. Strajher (1.15,2), 2. Podpac, 3. Tratar.
Po skupni klasifikaciji so se članice razvrstile takole: 1. Marta Podpačeva, 2. Vlada Tratarjeva, 3. Silva Strajherjeva, 4. Milka Vrtačnikova, 5. Herma Jordanova, 6. Cirila Prepeluhova.
Kolikor nam je znano, namerava Sokol t obdržati taka lahkoatletična tekmovanja v jesenski dobi stalno na svojem programu in sicer tako, da bi se menjavala s tekmo na orodju, ki naj bi bila vsako leto v zgodnji spomladi. Sokol I. hoče na ta način navajati svoje telovadeče članstvo k temu, da bo v zimskih mesecih gojilo zlasti orodno telovadbo, v poletnih mesecih pa čim več lahke atletike.
Ustanovitev Sokola v Zgornji Šiški.
\ abimo vse že prijavljene in ostalo narodno občinstvo Zgornje Šiške, da se udeleži odločilnega sestanka, ki se bo "vršil v torek 30. t. m. ob 20. v dvorani Narodne -prosvetnega društva Vodnik in ki bo sklepal o ustanovitvi Sokola Zgornja Šiška -Dravlje. — Zdravo! — Pripravljalni odbor.
— Sokol II. na realki naznanja vsem starejšim bratom, da se vrši redni telovadba starejših bratov za sedaj vsak četrtek ob 19. (7) počenši z dnem 25. t, m. (Ta četrtek je prva vadbena ura). Pridite vsi točno, z zavestjo, da darujete tudi vašemu zdravju 1 uro na teden. Zdravo! _ Vad. zbor.
Spomenik kralju Petru v Dolnji Lendavi
V Prekmurju se je porodila želja in prošle zime ustanovil odbor, da postavi dostojen spomenik kralju Peteu 1. Osvoboditelju, kateremu se imamo zahvaliti za nacijonalno in državno svobodo. Slovenska Krajina, ki je živela 1000 let v robstvu, hoče javno za vse veke in rodove doku* mentirati globoko hvaležnost svojemu pr* vemu vladarju, ter prosi vse, tudi izven naše krajine, naj blagohotno prispevajo za spomenik. Apeliramo na vse, ki so živeli solnčnejše dneve, pomagajte nam, da se ujedinjeni hvaležno in dostojno oddolžimo največjemu Jugoslovenu  kralju Petru!
Odbor je razposlal posameznikom in društvom nabiralne pole in poštne polož* niče ter prosi vse častilce blagopokojnega kralja Petra, da podprejo s prostovoljnimi prispevki odborovo akcijo. V Prekmurju naj ne bo nikogar, ki bi ničesar ne daro* val! Prispevki naj se pošljejo naravnost na odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, Dolnja Lendava, čekovni račun štev. 15485.
Najlepša hvala dosedanjim darovalcem: Po 1000 Din dr. Pikuš. dr. Peterlin, dr, Strasser, Dolnjelendavska hranilnica, to« varna dežnikov. Po 500 Din kr. banska uprava; po 300 Din dr. Lipnjak, I. Basa, dr. Leskovec; po 250 Din Z. Weiss; po 200 Din L. Vukan, Jadran; po 150 Din J. No« vak; po 100 Din notar Kramer, Slavija Ljubljana, A. \Vortman, Mgr. Sikič, E. Bartoš, V. Majzelj; po 75 Din B. Arnstein, 1. \Veissenstern; po 60 Din St. Fritz; po 50 Din notar Carli, dr. Boezio, dr. SunderI, G. Bartanič, T. Ivanič, O. Beck, A. Varga, L. Engel. dr. Brunner, F. Tivadar, H. Ba» der, B. Brunner, H. Maschanzker; po 40 Din notar Požun, H. VVortmann; po 30 Din h Balkanv: po 25 Din dr. Lipold Maribor, g. Medin, Me. Sever, H. Stern; po 20 Din P. Ecker, J. Benkem, A. Schvvarz, dr. Pivko, I Rituper, St. Nemethv; po 15 Din G. G6nc; po 10 Din dr. J. Jerič Ljubljana, S. .Santo. V. Kotschv. J. Penhofer, dr. Rudol* fer, St. Skočir, sodnik Muller.
Nabrali so: sodnik Gorenc 450 Din. sre* sko načelstvo Dolnja Lendava 354 Din, okrajno sodišče Dolnja Lendava 1125 Din, kppetan Alvirovič 700 Din. sodnik Prija* telj 283 Din, sodnik Stefanciosa 60 Din. šole Beltinci 450 Din, Čentiba 45 Din. Genterovci 5 Din Odranci 30 Din. Rad« možanci 20 Dr v Srednja Bistrica 50 Din. Crenšovci 102.50 Din. Dobrovnik 286 Din, Dolina 32 Din, Gomilica 52.70 Din, Nede« lica 30 Din, Petešovci 86 Din, Velika Po* lana 80 Din. J. Rus Beograd 120 Din. Ho* tiza 115 Din. oddelki finančne kontrole v lendavskem srezu 2276 D;n. iz neke kazen« ske poravnave 300 Din. — Odbor.
>SCO VENSKI NXROD<, "dne 24. septembra 1930-
Ste V. 217
Dnevne vesti
Natečaj za profesorje. Senat mesta Sombora je razpisal natečaj za pet profesorjev na mestni trgovski akademiji in sicer za knjigovodstvo s pisarniškimi deli kot glavni ter trgovsko in politično računstvo kot stranska predmeta, drugi za trgovsko in politično računstvo kot glav na in knjigovodstvo s pisarniškim delom kot stranska predmeta, tretji za kemično in mehanično tehnologijo in spoznavanje blaga kot glavne ter kemijo in fiziko kot stranska predmeta, četrti za menično, trgovsko, obrtno in konkurzno pravo kot glavne ter narodno ekonomijo s f.nancami hi trgovsko vedo kot stranska predmeta, peti pa za srbohrvaščino s književnostjo kot glavni ter nemščino ali francoščino kot etranska predmeta.
_ Kongres   Ferijalnega  saveza.   27. in
28. t. m. se bo vršil v II. moški gimnaziji v Beogradu kongres Ferijalnega saveza, katerega se udeleže delgati iz vseh krajev države,  kjer so  podružnice saveza.
_ Za   ujendinjenje   vseh nacijonalnih
delavskih sindikatov. Včeraj se je vršil v Beogradu sestanek vseh centralnih uprav 6trokovnih zvez in sveta jugoslovenskih delavskih nacijonalnih sindikatov. Na sestanku se je razpravljalo o zje linjenju vseh nacijonalnih delavskih organizacij v državi v enoten jugoslovenski nacijonalnl pokret. Govorilo se je tudi o pripravah za sklicanje zborovanja vseh delavskih sindikatov v Beogradu, ki naj bi se vršilo v oktobru. Na tem zborovanju bi delegati manifestirali za nacijonalne in razredne cilje združenih jugoslovenskih nacijonalnih delavskih sindikatov in strokovnih zvez ter določili smernice bodočega skupnega dela po vsej državi.
_ Naš delegat na mednarodnem kongresu za ceste. Od 6. do 11. oktobra se bo vršil v Washingtonu mednarodni kongres za ce-mte. Ministrstvo javnih del je odredilo kot delegata Jugoslavije za ta kongres načelnika oddelka za ceste Stanislava Josifo-viča, ki je že odpotoval v Washington.
_ Nova zveza med Dalmacijo in Anglijo. Po pooblastilu naše vlade je bil registriran pri nas novi parnik družbe »Lloyd Register Shipinga«, ki bo vozil redno med I>almacijo in Anglijo.
— Fr. Marolt, 15 slovenskih ljudskih pesmi. V založbi Akademskega pevskega zbora je izšla nova zbirka ljudskih pesmi za moški zbor. Kljub pestri in bogati vsebini je cena izvodu le 20 Din. Ob tej priliki opozarjamo vse zbore, da je po avtorskem pravu vsako razmnoževanje not nedopustno. Dcbi se v vseh ljubljanskih knjigarnah, lahko pa se naroča pismeno tudi direktno pri Akademskem pevskem zboru. Zbirko kar najtopleje priporočamo zbog njene svojevrstne prieditve.
— Ilustrirane revije »Žena in dom« je
izšla že 9. številka s prav bogato vsebino in lepe in bogate so tudi nagrade za nabi-ralke naročnikov, ki dobe cele garniture srebrnega jedilnega orodja, kuhinjske posode iz aluminija, elegantno svetiljko, brisače, obleke, sifon, servijete ali pa krasne domače karamične statuete po delih kiparja Dolinarja, nadalje športne garniture, parfume in še mnogo drugih takih, vsaki dami potrebnih stvari. Vsebina je pestra kakor vedno. Dobri so leposlovni prispevki ter življenjepis Peruzzijeve mame z Barja, članki o težavah dekliške vzgoje in o zdravju v zakonskem stanu. Rubrika »Kje Vas boli« ima mnogo koristnega drobiža, praktična so pa navodila, kako iz starega pohištva lahko napravimo moderno. Čitateljice bodo vesele apartnih španskih sten in prtov, servisov za čaj, blazin, torbic in pasov, zvedele bodo pa tudi mnogo novega o modi, saj je šest strani polnili modnih slik in še kroji so poleg. Za gospodinje je pa pravo odkritje, na koliko načinov je mogoče pripravljati paradižnike in kako moramo obdelati zelenjadni vrt ter negovati cvetlice med okni. Ali naj se mo-žimo iz ljubezni, je staro in še vedno novo vprašanje, slike naših otrok so pa vedno enako dobrodošle, prav tako kakor vaje za pridobitev vitkosti in podobna važna drobnarija. Ta izvrstna, v Delniški tiskarni sijajno opremljena revija je pa tudi poceni, saj letna naročnina znaša le 86 Din za 12 velikih zvezkov, naroča se pa v Ljubljani, Prule 11.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v mnogih tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 22, v Zagrebu in Beogradu 20, v Ljubljani 19.2, v Mariboru in Sarajevu 18, v Skoplju 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2 mm, temperatura je znašala 8.8° C.
— Zagonetna    smrt    Elfride Mihalko. Včeraj smo poročali o zagonetni smrti lepe Elfride Mihalko, katero so te dni potegnili pri Vojlovici iz Dunave. Sprva so bile razširjene vesti, da oblasti niso mogle ugotoviti, če je dekle postalo žrtev zločina, ker je truplo že razpadalo. Sedaj pa poročajo, da so zdravniki    prj obdukciji trupla ugotovili, da je bila Elvira zadavljena ali zastrupljena. Želodec in drobovje so poslali kemičnemu zavodu v Beograd da ugotovi, če je bila zastrupljena. Beograjska  policija  je  v  zvezi  z zagonetnim zločinom objavila poročilo, v katerem pravi, da so zunanje poškodbe na truplu brezpomembne in v nobeni zvezi z dekletovo smrtjo. Pač so pa zdravniki ugotovili, da dekle ni utonilo, temveč da so že mrtvo vrgli v vodo. Zato so poslali drobovje v Beograd.  Zločin  postaja  torej  vedno bolj zagoneten. Policija išče torbico, katero je imela Elvira pri sebi, ker upa, da bo v nji našla podatke, ki bi ji pomagali pojasniti zagonetko. V soboto se je policiji v Pančevu   javil  Elvirin    spremljevalec na vožnji   do  Sušaka.    Gre  za beograjskega uslužbenca   Milana   Milenkoviča. Povedal je, da se je med vožnjo seznanil z dekletom in da sta kramljala do Sušaka. 16. septembra, torej baš na dan, ko je izginila, jo je srečal na beograjski  promenadi z nekim gospodom in zato je ni hotel nadlegovati.    Policija poizveduje za skrivnostnim neznancem
_ Samomor. V Velikem Gaju se je te
dni obesil veleposestnik Jakob Kramer. Mož je že delj časa bolehal na neki neozdravljivi bolezni in se je nedavno že hotel obesiti, pa so ga v zadnjem hipu rešili.
_ Prekmalu    proglašen    za mrtvega.
Znani dubrovniški sladoledar Miodrag je te dni sporočil v.redništvu »Jugoslovenske-ga lista« v Sarajevu, da sta ga dopisnika nekega sarajevskega in zagrebškega dnevnika obesila brez njegove vednosti in za včeraj napovedala seciranje njegovega trupla. Zaenkrat se še veseli življenja, vse, ki se pa zanimajo za »zagrobno življenje in za občutke pod obdukcijskim nožem« vabi v Dubrovnik na informativni razgovor.
_ Vlak povozil gluho žensko. V ponedeljek zvečer je na progi med Novsko in Lipovljano blizu Zagreba vlak povojil 56-letno Marijo Tischberger, ki se je vračala domov, ženska je bila gluha in ni mogla slišati vlaka. Vlak ji je odtrgal obe nogi, počila ji je pa tudi lobanja. Nesrečnica je bila takoj mrtva.
_ Uboj zaradi 3 Din. Pred sodiščem v
Osijeku se je te dni vršila razprava proti 201etnemu Josipu Severju, ki je z nožem zabodel svojega prijatelja Marina Petroviča. Sedela sta v krčmi in kvartala, zaradi treh dinarjev sta se pa sprla. Med prepirom je Sever sunil Petroviča z nožem v srce. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Sever je bil obsojen na tri leta ječe.
— Risalno, orodje   kupite najboljše pri
FR.  P. ZAJEC,    optik,    Ljubljana, .Stari trg 9.
OTROŠKE. NOGAVICE
1 ŽIGOM
NafboJfse, najtrajnefje, zato
13
K. Aram is
Bolnik naše dobe
Zdravnik je odložil tlečo cigaro, zapel si je bel plašč, odprl vrata v ordinacij-sko sobo in zamrmral:
— No, pa začnimo.
Vstopil je prvi bolnik. Zdravnik ga je temeljito pregledal in pretipal. Refleksi v kolenih so bili nekoiiko močnejši, zenice so reagirale na svetlobo normalno, občutljivost kože je bila navadna. Ker ni mogel najti nobene bolezni, se je zatekel zdravnik k anamneziji. Začel je izpraševati pacijenta o njegovem življenju in hotel je vedeti vse podrobnosti malone od plenic.
Pa tudi po tej poti ni prišel do zaže-Ijenega cilja. Velel je izmučenemu pacijentu sesti v naslanjač, sam je pa začel hoditi nervozno po sobi.
Slednjič ga je vprašal.
— Torej kaj vam je prav za prav? Pacijent ga je začudeno pogledal in
odgovoril plaho:
— Saj to bi baš rad zvedel od vas, gospod doktor. Zato sem prišel k vam.
— No da, to se ve ... Toda povejte mi vsaj, kaj vas najbolj boli.
— Saj sam ne vem ...
— Ali vas sploh kaj boli?
— Ne, nič.
— Temu se ne čudim. Pri najvestnej-sem pregledu nisem našel v vašem organizmu nobenih izprememb.
.— To me zelo veseli, gospod doktor, vendar pa •. •
— Kaj pa? Kakšen »vendar pa«?
— Cele noči ne morem spati. Samo premetavam se z ene strani na drugo.
Zdravnik se je ozrl na pacijenta, rekoč:
— Kaj mislite, da spim jaz dobro?
— Hm, gospod doktor, pri meni je morda kaj drugega. Zaslužek je pičel...
— Dragi gospod, tudi jaz zaslužim komaj polovico tega, kar sem zaslužil i^ekoč, — je vzdihnil zdravnik.
— In ti neznosni davki!
— Tudi jaz plačujem davke, da se kar šibim.
— In teh dolgov do ušes ...
— Tudi to nadlogo poznam, tudi jaz imam dolgov čez glavo.
—In dva otroka, koliko stane že njuna vzgoja...
— Vidite, jaz imam pa kar štiri v šolah.
— A najhuše, gospod doktor, to je pa ta vražji politični položaj. Človek ne ve, kaj bo jutri in čim dalje, slabši je...
— To je res.
— Ko se takole ponoči prebudim in začnem o vsem tem razmišljati, še misliti ni na spanec.
— To si lahko mislim, dragi gospod, to je znano tudi meni.
— Torej kaj mislite o moji bolezni, •fospod doktor?
— Kaj mislim o nji? Povem vam po pravici, da ste zdravi ko riba. Kajti to, kar ste mi potožili, je docela normalno stanje vsakega človeka v teh težkih časih.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, zastaja-nje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—[j Pričenja se jesenska stavbna sezona, ki je navadno celo bolj živahna kot pomladna in sicer zato, ker se mno^i odločijo za stavbna dela. ki bi jih radi imeli izvršena pred zimo. Zato je zdaj obnavljanje fasad zelo pogosto. — Na Mestnem trgu so pričeli s popravilom fasade tn-nadstropne Hamannove hiše, ki je ena naj lepših na tem trgu. V Gosposki ulici št. 4 pa renovirajo fasade dvonadstropne hiše ge. E. Marcatti z drugimi popravili. — Y Gosposki ulici so taka dela še posebno potrebna, da ne bodo hiše delale sramote imenu ulice.
—Ij Pri železniškem mostu pri klavnici popravljajo ležišča istega. Stari oporni zid mostu je kamenit, tako tudi ležišča. Le-žeščni kamen je že nreperel. zato ga bodo izmenjali z betonom, na katerega polože še počez za ležišče železno traverzo. Da zamorejo izvršiti to delo. bodo morali most začasno podpreti s posebno tesarsko konstrukcijo, poleg tega pa še most pri tem ležišču za par centimetrov dvigniti iz sedanje lege. V to svrho zabijajo v teren 4 do 6 metrov dolge pilote, na katere bodo postavili začasne mostne opore. Ko bodo tozadevna pripravljalna dela gotova, bodo most dvignili s posebnimi hidravličnimi črpalkami. Ker je most železen, je seveda zelo težak — dvigniti bo treba približno 230 ton.
—Ij Na sadnem trgu se je že pojavil laški kostanj, kar pomeni, da je jesen tu. Kostanj stane 10 Din kg, kar za mnoge gotovo ni predrago.
—Ij Pred kotelom »Slon« so morali prekopati trotoar, da polože nove odtočne cevi za deževnico, kar nekoliko ovira osebni promet, ki je tam vedno živahen.
Damski plašči
in obleke, izgotovljene po meri, ne dosežejo sika in elegance PLAŠČEV tvrdke FRAN L.UKIC v STRITARJEVI ULICI, ki jih dobite že od Din 300.— naprej. Pred nakupom blaga pomerjajte naše plašče.
—Ij Iz gledališča. Opozarjamo občinstvo, da se priglasi za gledališki abonma še vedno sprejemajo v pisarni gledališkega knjigovodstva v dramskem gledališču dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. Ugodnosti abonmaja so splošno znane: abonenti dob» v sezoni 38 predstav, od teh 20 dramskih in 18 opernih in operetnih. Otvoritev dramske sezone bo v sredo, 1. oktobra s Shakev pearejevo komedijo »Sen kresne noči«, ki je popolnoma na novo inscenirana in zrežirana po prof. Šestu. Opera začne s svojim: predstavami par dni kasneje. — Tudi v letošnji sezoni bo izdajala gledališka uprava svoj Gledališk' list in sicer za dramo posebej in opero posebej. List bo izhajal ob vsaki premijeri ter bo prinašal instruktivne članke o delu samem, dalje članke splošnega gledališkega značaja, kakor tudi vprašanja in navodila, ki bodo kaj dobro služila vsem našim podeželskim odrom. Na list se lahko vsakdo abonira. Prijave sprejema gledališka uprava.
■—Ij Živilski trg je bil danes, kot običajno ob sredah in sobotah, bogato založen z vsemi mogočimi dobrotami. Zlasti se je pojavilo izredno mnogo jesenskih jur-čkov tako. da so sobarice tvorile trg zase. Čudno pa je, da se gobe vseeno niso pocenile, merica stane 4 do 7 Din. Na kokošjem trgu je bila živahna trgovina z jajci in piščanci, cene so pa vedno stalne. — Zanimivo je, da se dobi par jajc že po 1.75 Din ali pa po 2.75 Din, četudi ni med enimi in drugimi posebne razlike. Med zelenjavo in sočivjem je bilo mnogo krompirja po 1.25 Din. Tudi kislo zelje je precej različno po ceni — od 4 do 6 Din kg. novo — trnovsko je dražje, ne vemo zakaj. Salato prodajajo po mericah, ki so pa zelo različne, nekatere so že napol košarice, druge pa naprstniki — oboje po dinarju. Kumare so zadnje letošnje, zato so že za 25 par dražje — komad po 1 Din. Tudi stročjega fižola že primanjkuje — prodajajo ga po 3 Din kg, tudi luščen je po 3 Din liter. Največ je vedno paprike, kot bi je največ konzumirali — po 1 Din 6 komadov. Poleg paprike so se pojavile tudi sladke melone (buče) po 2 Din kg. Grozdja je bilo zelo malo in še tisto manj vredna šmarnica — po 6 Din kg. Češplje so pa že čisto na koncu, gnijejo tako, da branjevke upravičeno tožijo nad slabo kupčijo — prodajale so jih po 1 Din kg. Jabolk je bilo mnogo, cene še vedno iste, kg
od 3 do 6 Din.
—Ij Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi za v februarju 1930 zastavljene dragocenosti zlatnine, srebrnine in draguljev dne 6. oktobra 1930, za efekte (perilo, stroji itd.) pa 13. oktobra 1930, vsakokrat ob 15. uri v uradnem prostoru m. Poljanski cesti št. 15.
—Ij Dravska župa skavtov in planink v Ljubljani javlja, da se vrši njena redna letna skupščina dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela Union v Ljubljani. Vabljeni  vsi  prijatelji skavtizma!
—Ij Plesna sezona 1930 31 se pričenja z zopetno otvoritvijo priznane najboljše »Plesne šole — mojstra Jenka«, ki se mudi te dni v svrho naštudiranja letošnjih novitet v Parizu. Ziirichu in Dunaju. Gospod Jenko se vrne začetkom oktobra in priredi svoj otvoritveni plesni večer II. oktobra v veliki dvorani Kazine — Zvezda. 4&2
—Ij Opozarjamo na današnji oglas preselitve tvrdke Josip Kveder na Krekov trs št. 10.
—li Tečaj za tkanje preprog po perzijskih vzorcih se začne v najkrajšem času. Gospe in gospodične, ki se zanimajo za to delo. naj se ziilasiio v četrtek 25. ali petek 26. t. m. v Splošnem ženskem društvu. Rimska cesta 9, pritličje, med 17. in 18. uro.
—Ij Vsi lastniki navadnih koles (bicik-
lov), ki stanujejo v okolišu uprave policije v Ljubljani, se poživljajo, da prijavijo najkasneje do 10. oktobra 1930 svoja kolega na najbližnji varnostni stražnici. Navesti je treba  ime, poklic  in natančen naslov
lastnika, znamko in tovarniško številko kolesa ter dan nabave kolesa.
—Ij Na keramično šolo, oddelek Tehniške srednje šole v Ljubijani, se sprejmejo v prvi letnik še 3 učenci(kc). Sprejemni pogoji: starost 14 let in odpustnica osnovne šole. — Rav. Teh. sred. šole v Ljublj.
—Ij Vpisovanje učencev vajencev obrtne nadaljevalne šole za stavbne obrte v Ljubljani »Graben« se vrši v nedeljo, to e 28. t. m. od 9. do ]2. dopoldne. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa na razglas Ini aeski. — Upravitelj.
Bežigrajska lepota
ramo
Za Bežigradom je prava revija modernih  stavbnih nmotvorčt\ov__
Gramozna jama je pa kričeče nasprotje Bežigrada
Ljubljana. 24. septembra.
Tako je, da če se v Ljubljani nekoliko pomudite v enem koncu, pa vam že drugi zraste čez glavo. To je zdaj zadnje ča>e. Zdaj Ljubljana tako bezlja v šir in vis, da ni čuda, če je Ljubljančani niti več ne poznajo ter da večkrat kateri nepričako* vano zaide tako, da več ne ve, kje je. N. pr. Bežigrad! Še lansko leto je bil pravza* prav to nekakšen grad kot oni — Huda luknja ali Polhov grad in podobno — le« tos pa je že mesto, ki sicer spada pod Ljubljano, a je vse drugačno. Bežigrad in Šiška, ne Ljubljana, niti Rožna dolina, Be= žigrad je Bežigrad. ne Ljubljana, ki je pravzaprav — Bežispat, tako individualen je, da ga ne moremo z nikomur primer« jati. To je kraj. v katerem lahko zaidete, da ne boste vedeli, kje ste. Če vam je Ko-lezija kaj znana, boste najbrž mislili, da ste prišli tja, ob pogledu na tiste mestne hišice — res ne boste vedeli, kje ste.
Recimo, da smo se zdaj zaleteli v ali na Bežigrad, pa že človek ne ve, pri čem je. Tam malo pred tistim neznansko ža* lostnim Sv. Krištofom na Dunajski cesti — lah'ko padete s taiste ceste naravnost v Bežigrad: nekaka ulica se spušča navzdol in kar naenkrat ste v prečudnih devetih nebesih. NTa levi in desni vas začudeno gledajo vile vseh mogočih modernih slo* gov. Nekatere so silno prijazne, oblago* darjene s sledovi razkošne fantazije svo* jih očetov, ki so jim pri ustvarjanju dali vse, kar so premogli.
Tam, kjer zdaj teče lepa Pleteršnikova ulica, so bile šc nedavno čudne poljane, podobne Kosovemu polju po tisti slavni bitki. Svet je bil razrit, kotanjast, zasme= ten in zaraščen s posebnim ščavjem tako, da je bil mestu samo v sramoto. Pleteršni* kovo ulico seka pravokotno Samotna ulica, ki je bila še lani tako obupno samotna in žalostna kot bi ušla s pokopališča. Proti Ljubljani je bila zagrajena s kitajskim zi* dom, če verjamete ali ne. Sicer pa lahko ta zid še zdaj vidite, ker je samo porušen v širini Pletršnikove ulice pri njej. Kitaj* ski zid mora biti zaradi tega, ker je teren proti Ljubljani od cestišča Samotne ulice mnogo nižji. Torej je ta zid neke vrste »škarpa«. Ampak zdaj se varijacija terena ne opaža.
Vse se je izpremenilo: okolje. teren, slika je čisto drugačna kot je bila nedavno. Vila pri vili, druga z drugo se kosa vsepovsod — s poetičnimi imeni, fasadami, slogi itd. in vse so nove. Čtovek bi ne verjel, kaj vse se je napravilo v tako krat-kem času na severu Ljubljane — toliko in vse tako tiho, skoro neopaženo.
V Ljubljani imamo mnogo vil, n. pr. Pod Rožnikom, a te so večinoma stare, če« tudi se je med nje vsililo nekaj novih — a take revije modernih stavbnih umotvori kov nimamo nikjer kot za Bežigradom. Mislim, da so tu tekmovali vsi ljubljanski graditelji, da so se na tem polju poskusili vsi nadebudni naraščajniki, ki zavidajo slavo mojstru Plečniku. Kakor se vidi, se dajo tudi gradovi v oblakih realizirati in ti gradovi so pod okriljem Bežigrada. To je kraj, ki je zbežal — od vsega dru* gega sveta, to je — Bežikraj. Kdor se hoče umakniti svetu — mora zbežati v Beži= grad; težnja dandanašnjega meščana, da se umakne mestnemu vreščanju — postaja od dne do dne izrazitejša — tudi v Ljub* Ijani.  Dokaz je Bežigrad.
Da, lepo je. Mesto ni — vsaj tako ne kot je Ljubljana. In so gospodarji fanta* stičnih domov nanje sila ponosni in po pravici, kajti za Bežigradom je lepih vil v izobilju. Tam okoli pa ima tudi mestna občina svoje hiše. Njeni najemniki seveda zavidajo svojim neodvisnim sosedom, ker človek ni nikdar zadovoljen. In hiše mest* ne občine so tudi lepe, četudi za nje ni bilo treba tako ogromnih količin fantazije kakor za one — privatne. — Hm, ampak fantazija osrečuje človeštvo. Že n. pr. (da se razumemo) kako je človek ves blažen, če si domišljuje, da so drugi ljudje pred njim sami tepčki in revčki — pa še tega ni treba tistemu, ki ima lasten dom. do* volj je: »Moja hiša je najlepša«... Ljudje imajo res povsod toliko teh brig, tudi za Bežigradom, da je človek kar vesel, če jim malo obrne hrbet — šel sem naprej.
In brige človeške so bile za menoj — a glej: nepričakovano se mi je odprl nov svet, še neprimerno bolj čudovit in nena* vaden kot eleganten, moderen Bežigrad. Pred menoj je zazijal pravljični prepad, na dnu katerega čepi — no kaj? — ni vas, ni mesto — začaran kraj? Človek mora obstati, pred seboj ima največji zasmeh romantičnosti: slikovito naselje, barake, barake, barake — nad petdeset jih je, vse so si podobne, a je vsaka drugačna, v mi* niaturi vse; »hiše« majčkene, ljudje lilipu-tanci — otroci, otroci in še vedno otroci. Vse je zgneteno, neenako, vendar pa tako istovrstno po svojem značaju, vse je na kupu, miniatura mesta — a povečana rev* ščina, kričeče nasprotje mestne noblese, izzivalnih vil. Človek strmi . . . Kako je mogoče,   Od kod   ta   strašna disonanca
ostalega Bežigrada? — Vidite — to je Bežikraj. to je kraj,    ki je zbežal pred sve*
tom,  se umaknil  z zemeljske površine _
v gramozno jamo. Tu so pred nami ljudje — ki nimajo več med ljudmi prostora, ki nimajo pravzaprav niti na zemlji prostora. Kakor bi jih hotela zemlja požreti. I/^nan« ci. Ločenci, kot gobavci. Ljudje, ki morajo svojo revščino skrivati — ker je sramot.t. Svet je res smešen. Ic kaj bi bilo. če bi ne bilo na njem gramoznih jam? Na svetu so ljudje, ki morajo že živi biti v jami. Kakor bi drugam ne spadali — kot v ja» mo . . .
Ampak tudi sirota je lepota. Te lliko* vitosti ne more nihče posneti. Te indrft« dualnosti revščine posameznikov, ki se odraža v vsakem poedinem domu. Ljube* zen do strehe, preprosta, a tem silnejša, se izraža v teh lesenih stenah, zgrajenih v jutranjem in večernem mraku — ko so ti ljudje prosti — zgrajenih iz desk — od vseh vetrov nanesenih.   Stene, s papirjem
prevlečene, z dimom    kurišč nasičene _
neme priče gorja, bede in vsega tistega, o čemi- imamo navado molčati ali kvečjemu moralizirati. Tesni so ti domovi _ piv;ani tako, kot le more biti beda, nenavadni tako, kot je postal zdaj po vojni svet nenavaden, človek res lahko strmi. In šc vedno grade. Prihajajo vedno novi in vsi imajo otroke in vsi so nekam tako vase zaprti, žalostni ko obsojenci. In vsi otroci so — kakor bi bili lačni in so umazani in nekam preplašeni.
Kdo ve, ali je tako zdravo h i vari v Gramozni jami, Pomije izlivajo pred vratmi, stranišča so kakor latrine, ljudje so na tesnem — postelje tik ob štedilnikih, vrata se odpirajo na prosto in vse do vrat je oprava — po šest, deset in še več ljudi v prostoru devetih kvadratnih me* trov! In — kaj bi vam pravil — tu je gra* možna jama — ograničena s strmim pobočjem, to je svet zase. Ko<ja pa briga vse to? Najboljše jc iti mimo in se smejati — kaj nc? Kakor delajo mnogi. — Gramoz« na jama je spodaj, nizko in naše oči hrepene kvišku v sfere lepote, dobrote, ljubezni, resnice itd. itd. — Beži. beži _ gramozna jama . . . Kraj, ki je zbežal pred nami . . .
Lep je Bežigrad . . .
SAMO ŠE DANES
ob 4., 7 U in 9'» zvečer:
Harry Liedtke Maria Paudler
v smehapclni veseloigri
KORVETNI KAPITAN
„Elitni hino Matica"
Telefon 2124
Dve vrsti zakonske zveze
V angleškem tisku se vodi zdaj živahna diskusija o predlogu dekana pri londonski katedrali Sv. Pavla, Inga, kako ublažiti krizo zakonskega življenja. V svoji razpravi »Krščanski nauk o morali in moderni problemi« predlaga Inge, naj bi se oficijelno uvedli dve obliki zakona, ena bi bila priznana kot državna, dru — i pa kot cerkvena. Cerkvena zakonska z\ -za bi obsegala zaobljubo večne zvestobo in bi bila nerazdružna. Zakoncem, ki bi ne imeli poguma prevzeti tolike odgovornosti, bi bila pa na razpolago druga oblika — začasna zakonska zveza. Pri teh zakonskih pogodbah z omejeno zavezo bi ne bila potrebna obljuba zvestobe in obe strani bi si izgovorili pravico do ločitve.
Po mnenju dekana Inga bi imele take zakonske zveze več dobrih strani. V pivi vrsti bi odpadli vsi sodni procesi, pa tudi stroški, ki so pogosto zelo visoki. Taki zakoni bi bili mnogo boljši, kakor so zakoni na koruzo, h katerim se mora sedanje angleško bračno pravo v mnogih primerih zatekati, ker ne vidi drugega izhoda.
Nič za njo.
— Zakaj pa ne greste z ženo nikoli v gledališče?
— Saj sem jo že vabil, pa noče. Moja žena namreč ne trpi, da bi drugi govorili.
Ste v 217
Stran 5
K. R. G. Broun
10
Vitez enega dne
Roman
Peter se je ozrl na Constabla in kar verjeti ni mogel. Slika je bila sicer docela čedna, — človek je vsaj takoj spoznal na nji. kaj predstavlja — toda kako more človek dati za to ropotijo pet tisoč funtov, to mu ni šlo v slavo. Saj je bilo samo nekaj dreves, travnik in velik kos neba. Cisto navadna siika. kakor jih je na tisoče. Tak se zdi seveda vsak povprečni stari mojster vsakemu povprečnemu mlademu možu. samo da ima malokdo pogum priznati to.
— Pet tisoč. — je ponovil sir \\ alter samozavestno. — In pomislite, takoj drugi dan mi je ponujal neki ameriški milijonar zanj osem tisoč.
— To vam je bil prečuden stvor. — je pripomnil Tobby. — Podoben je bil kozlu in imel je brad'co. o kateri bi človek mislil, da je prilepljena. Tri dni zapored je hodil k nam in imel je polne žene smodnika.
— Zelo vsiljiv človek. — je pritrdil sir VValter. — Zdelo se je. da smatra za osebno žalitev moj odgovor, da mu* slike pod nobenim pogojem ne prodam. Toda ta siika bo vredna nekoč mnogo več, če se ne motim. Bil hi torej nespameten, če bi jo dal /a osem tisoč. A ta portret — je pripomnil in stopil k drugi sliki, — je Romney — eden najboljših. Dal sem zanj dva tisoč, vreden je pa najmanj dvakrat toliko.
Tudi to se je zdelo Petru naravnost smešno, toda verjel je navzlic temu. Slika je bila brez okvira in stala je na ozkem stojalu ob steni. Bil le portret mlade dame. oblečene po modi iz konca osemnajstega stoletja. Zelo odlične in dražestne mlade dame. sedeče v naslanjaču z visokim nasla n jalom in smehljajoče se prijazno tja v en dan. Petru se je zdel njen obraz nekam znan. toda to si je razlagal kot posledico znanega dejstva, da SO stari portreti davno umrlih umetnikov vedno podobni drug drugemu.
— Čigav portret je to? — je vprašal vljudno.
— Ladv Fairvearove. Prapraprababi-ce sedanjega barona, zelo izmozganega in obubožanega mladeniča, od katerega sem kupil sliko. Okvir je v popravilu, kakor vidite.
— To je torej rodbinski spomin? — je vprašal Peter. — Njegovi sorodniki so bili nad tem gotovo neprijetno presenečeni. — To ga ni prav nič zanimalo, toda bil je gentleman in čeprav ga je spravil sir VValter v galerijo proti njegovi volji, je čutil, da se spodobi, da pokaže kot gost vsaj malo zanimanja za zbirko tem boli, ker gospodična Crai-gova od vstopa v galerijo ni pregovorila niti besedice, a slabo vzgojeni Tob-bv še s prstom ni ganil, da bi skril svoj cinizem.
— Nima sorodnikov. — je odgovoril sir Waltcr..— vsaj takih ne. na katerih bi mu bilo kaj ležeče. Zdi se mL da je Fairwater razmetal in zapil, kar je imel.
Sicer ga je pa itak imel malo pod kapo. ko mi je sliko prodal. Ce bi ne bil pijan, bi bil moral .dati za njo mnogo več, — je priznal sir ^ alter odkrito.
— No. veš kaj. meni se pa zdi grdo odreti človeka v pijanosti, — se je oglasil Tobby.
Te besede so tako točno izražale Petrove misli, da je malo manjkalo, da ni na ves glas povedal, da se strinja s tem. Sir VValter je pa srdito pogled; 1 sina in odgovoril:
— Kadar bom hotel slišati tvoje nazore o tem ali onem vprašanju etike, dragi moj. te bom že sam vprašal. Tu ne gre za »odiranje . kakor praviš. Kupčija je kupčija in če fant ne ve. kaj počenja, je njegova, ne pa moja krivda.
Tedaj je Craigova prvič posegla v pogovor.
— Kaj pa če bi hotela baronova rodbina kupiti sliko od vas — ali bi jo prodali? — je vprašala.
— Seveda ne. — je odgovoril sir Walter odločno. — Sicer mi je pa Fair-watrov pravni zastopnik pisal, naj se odrečem nakupu, pa ne razumem, čemu naj bi to storil. Kot rečeno — kupčija je kupčija Fairwater je hotel denar - jaz pa sliko. Oba imava, kar sva hotela — vsaj jaz sem dosegel svoj cilj — in s tem je zadeva urejena.
— Tako? — je dejalo dekle in nekaj posebnega v njenem glasu je prisililo Petra, da se je ozrl na njo. Videl je, da nepremično gleda sira VValtera in da je izraz njenega obraza nekam čuden. Bila je bleda in oči so se ji iskrile. In ko jo je tako opazoval, je spoznal, da je v njenem vedenju že dalj časa nekaj čudnega. Od trenutka, ko so vstopili v galerijo, je bila vsa iz sebe. Prvotno je mislil, da je po naravi plaha in da sir VValter tako vpliva na nio. Zdaj je opazil, da tiči za   sem tem še nekaj drugega.
— In tako. — je zaključil sir VValter svoje predavanje. — ste videli vse. kar sem vam mogel pokazati. Ali se naj vrnemo k moji ženi? Najbrž bo v sobi.
Sir ^alter se ni zmotil. V veliki sobi z razgledom na vrt so našli lady Belier-byjevo, ki pa ni bila sama. Zabavala se je baš 7. nekom in Peter je debelo pogledal, ko je zagledal njenega kavalirja. Bil je mož nizke, okrogle postave, srednjih let. Mogel bi biti kdorkoli od trgovca na počitnicah do zakotnega politika.
— O, VValtere, — je dejala ladv Bellerby, ko so vstopili, — evo novega ljubitelja umetnosti. To je gospod Gibbs, ki je prišel pogledat tvoje slike. Moraš biti prijazen z njim. ker je kupil vstopnico za naš plesni večer.
Gibbs je vstal in se vljudno priklonil.
— Upam. gospod, da mi oprostite, da sem kar tako p ril omasti] v vašo hišo. Mudim se baš v Sandhavetrii in slišal sem toliko zanimivega o vaši zbirki, da sem sklenil kot amater...
— Seveda, seveda! Zelo me veseli, — je dejal sir VValter ves srečen. Veselil se je od srca, kajti spadal je med one zbiralce, ki bi svojih zbirk sploh ne bili veseli, če bi se ne mogli pobaha.ti z njimi. Čeprav v drugih pogledih ni bil nič manj snob. kakor je pričala njegova zunanjost in vedenje, vendar je bil vedno pripravljen pokazati svoje s!?ke vsakemu, kdor jih je hotel pohvaliti.
Ameriški zagovor
amerikanizma
Nove produkcijske metode kličejo po novem pravnem redu
j nitih src zgoraj. Plemenita srca pa še ne pomenijo rešitve gospodarskega in socialnega problema, čeprav jih je mnogo. Nove produkcijske metode kličejo po novem pravnem redu prav tako. kakor hoče imeli avtomobilski promet nov vozni led na cestah.
V Newyorku je izšla nedavno zanimiva knjiga, v kateri razpravljajo razni avtorji o problemih, izvirajočih iz mehanizacije proizvodnje. V praksi so ljudje vedno pripravljeni proglasiti za splošno dobro to, kar jim leži na srcu, čeprav ni izključeno, da napravi dotična stvar na drugi strani večjo škodo, nego je korist, katero prinaša na eni strani. Urednik omenjene knjige pod naslovom K civilizaciji?^- je znani napredni sociolog in zgodovinar prof. Charles Beard. Knjiga pomeni v bistvu zbirko odgovorov kritikom, ki obsojajo sedanjo tendenco v industriji in hrepene po enostavnosti starih časov.
Prof. Beard v svojem uvodu ugovarja, da bi pomen jala sedanja doba strojev, da se je kontinuiteta iz preteklosti pretrgala. Nasprotno, po njegovem mnenju je- naša doba nadaljevanje preteklosti, kajti človek si je vedno prizadeval z mehaničnimi sredstvi olajšati si ročno delo, čeprav njegovo prizadevanje v starih časih ni bilo tako intenzivno, kakor je sedaj. Glavno prizadevanje je. ali je prišel človek zdaj v položaj, ko standarizira stroj njega in njegovo delo. Citiran je nemški pisatelj, ki je dejal, da se v Ameriki standarizira jo ne samo stroji, temveč tudi ljudje. Vsi ti gladko obriti možje, vsa ta dekleta z obrazi lutk, so kakor iz Fordove tovarne, izdelana ne na tucate, temveč na tisoče. V nobeni drugi državi ni bil poedinec stlačen v tako enoličnost, kakor je v Ameriki.
Do gotove meje dopuščajo resničnost te trditve tudi ameriški avtorji omenjene knjige. Priznavajo tudi, da duh strojev duši v človeku prirojeno ljubezen do lepote in do umetnosti. Kot primer se navaja sramotno zanemarjanje lepote ob cestah iz Bostona do St. Francisca. kjer so krasne drevorede in nasade uničili z reklamnimi deskami in ostudnimi bencinskimi stanicami. Razvoj strojev je sicer povečal možnost zaposlitve, na drugi strani pa stroj s svojo veliko kapaciteto množi v mnogih primerih število brezposelnih. Amerika pa ni edina dežela, kjer so stroji na zmagovitem pohodu. V knjigi so zanimive informacije o razmnoži t vi in razvoju strojev na Japonskem, pa tudi o znanstvenem duhu, v katerem tam proučujejo v posebnih zavodih probleme industrije.
Avtorji člankov v knjigi »K civilizaciji? « izpodbijajo naziranja. da moderni stroji brezpogojno uničujejo umetniške in duhovne strani življenja. Navaja se zanimiv primer ročne in strojne izdelave žebljev. V starih časih je moral delavec dan za dnem rezati tenke paličice železa in kovati iz njih žeblje. To je bilo enostavno in dolgočasno delo, gotovo neprimerno bolj dolgočasno, kakor sedeti za strojem, ki opravlja to delo z neprimerno večjo hitrostjo. Večji uspeh dosežemo z manjšim trudom in mnogo večjo hitrostjo, če dela za nas stroj. Na drugi strani
pa stroj ni potreben za specijalizirano umetniško delo, kjer rabi človek svoje možgane in okus prav tako, kakor svoje roke. Xi pa nobenega razloga, da bi tako osebno delo ne moglo napredovati tudi v dobi strojev. Saj vidimo povsod, da v resnici tudi napreduje. Velika gospodarska dobrina strojev je za človeka v tem, da more uživati več življenjskih dobrot, kakor jih je v starih časih, ko je imel za delo samo roke. Do gotove meje je stroj standarizira! človeško delo, obenem jc p i povečal možnost konzuma in užitkov ter razširil obseg življenja.
Zelo zanimivo je naziranje o vplivu mehanizacije v Ameriki srbskega avtorja članka v omenjeni knjigi, ki je preživel v Zedinjejiih državah 54 let. Oa pravi, da se obenem z razvojem ameriške industrije naglo razvijale tuci znanstvene, socialne in umetnostne ustanove. Njihov razvoj so omogočili bogaii darovi ameriških industrijeev. Mehanizacija in idealizem gresta roko v roki. Avtor zaključuje z besedami: Ta spojitev z duhom idealizma me je privedla do prepričanja, da sem storil prav. ko sem pred 54. leti zapustil svoje drage srbske vole in pobegnil v deželo strojev.
Vsi, ki so prispevali v knjigo a K civilizaciji?« pa vztrajajo na trditvi, da ni treba samo razmnoževati enotnih dobrin, temveč slabeti tudi za razvoj znanosti in umetnosti ter za vse ono, kar lajša in slajša človeku življenje. Ce primerjamo dobo strojev s primitivnimi časi. se prepričamo, da so stroji pomagali človeku v prizadevanje doseči te ideale. Delavec se mora sicer res ukloniti industrijski disciplini, zato je pa na vseh drugih poljih življenja svoboden.
Knjiga je obramba modernizma proti srednjeveŠLvu. Njena posebna vrednost je v naglašanju, da človek ne potrebuje samo gmotnih dobrin in da stroji ne store v službi človeštva v polni meri svoje dolžnosti, če pomagajo človeku do višjih dobrin življenja. V nekaterih prispevkih pozivajo a\torji predstavnike industrije, naj priznajo to svojo odgovornost zlasti pri gradnji, zunanjem licu in snagi v svojih tovarnah. Delavci morajo delati v zdravih, prijetnih in udobnih razmerah, da jim je po možnosti tudi delo užitek, kakor počitek po delu. Zanimivo je, da prihaja to naglašanje človeškega elementa v strojni proizvodnji iz Amerike, ki velja navadno za deželo, kjer mehanizacija pogosto ne pozna nobene meje.
Prispevki v omenjeni knjigi so sicer v vsakem pogledu zanimivi, toda problema ne primejo pri koreninah. Dokler se je treba posebej potegovati za človeški element v mehanizaciji življenja, smo s tem že priznali, da je ta najvažnejši činitelj potisnjen k tlom in da naša gospodarska in socialna organizacija ta pritisk omogočata, V takih razmerah je navezan tudi nezatirani človeški činitelj deloma na miloščino, odvisno od pieme-
akulteta zakonskih ved
Na bostonski univerzi so otvorili te dni fakulteto zakonskih ved, na katero se je vpisalo že 163 slušateljev, in slušatelje. Na fakulteti bodo predavali profesorji ločeno za slušatelje in slušateljice o fiziologiji zakonskega življenja in sploh o vsem, kar je v zvozi z zakonom. Veliko pozornost bodo posvečali tudi kuharski umetnosti. Vodstvo fakultete stoji namreč na stališču, da je dobra kuhinja najtrdnejša opora zakonskega življenja.
Nevestam priporoča fakulteta obedovati vsaj dvakrat v tednu z ženini v re-siavracijah, da spoznajo njihov okus, kajti sicer jim v zakonu vsaj prve dm ne morejo ustreči, a baš prvi dnevi so važni. S predavanji bodo združene tudi praktične vaje. zlasti v negi otrok. Pri fakulteti organizirajo vzorne dečje jaslice. Absolventke fakultete in tečajev za negovanje cirok dobe po izpitih pravico do nas>«»va doktorica zakonskih ved«.
Demonstacije {:?oii nemškemu lllitia
V ponedeljek zvečer je prišlo v kinu Avion« v Pragi do demonstracij proti nemškemu govorečemu filmu. Nastopiti je morala policija, ki je demonstrante izgnala iz kina, nekatere pa tudi aretirala. Gre za film Nesmrtni potepuh -, ki smo ga videli tudi v Ljubljani. Ko se je v začetku pokazala na platnu slika z nemškimi znaki in napis >m Ti moja krasna domovina so nekateri vstali in protestirali proti tendenciiozni nemški propagandi. Sledili so protesti proti filmu od vseh strani in kmalu je nasta11 tak trušč, da se godba sploh ni s'išala. Morali so predstavo prekiniti in prižgati luči.
Nekateri gledalci so vstali in za" sij govoriti o vplivu nemškega filma na češko občinstvo. Govornikom so vsi pritrjevali, samo redki Nemci med občinstvom so se zavzeli za nemški fPm. Cehi so zapeli Hej Slovani in Kde domov muj-. Del občinstva je takoj vstal, nekateri so pa osientativno obsedeleli V naslednjem hipu je vdrla v kino polieija in začela vse stoječe in prepevajoče izganjati. Neki Nemec je vstal in označil priletnega gospoda s sokolskim znakom za inicijatorja demonstracije. Policija je do-tičnega gospoda aretirala. Aretirana sta bila tudi neki praški advokat in invalid. Po demonstracijah se je predstava nadaljevala. Pred kinom se je nabralo mnogo občinstva, zlasti študentov, ki so dajaii duška ogorčenju nad nemškim filmom in nastopom policije.
Spominjajte se slemh!
Svojim poslovnim prijateljem kakor tudi ostalemu cenjenemu občinstvu
sporočam, da sem s 15. septembrom
presem svoe poslovne prostore
iz Kolodvorske ulice na
(nasproti Mestnega doma)
V zvezi s tem sem znatno razširil svojo trgovino ter bom odslej vodil poleg priznanih znamk iPHOENIX in ILIRIJA* šivalnih strojev ter ■<ANKER'< koles in vseh v to stroko spadajočih posameznih delov, tudi OTROŠKE VOZIČKE, od preproste do najfinejše < inozemske > izdelave. Geslo pa mi bo ostalo kakor do sedaj: Dobro blago za solidno ceno.
«Acin  !/i/cr\rn Za obiien obisk se PriP°ročam
J Jblr  KVLDlK, (Jablana, Krtkov 117 štev. 10
rszr
državne rs*xs». i€*£sfc3*sf€* €8«*»3*c»l*»
Opozarjamo naše igralce, da je čas za obnovo srečk do 1. oktobra. 2rebanje pa se bo vršilo dne 6. oktobra. Kdor hoče igrati v V. razredu (milijonskem > naj pravočasno zamenja srečko, da ne bo prepozno.   Nekaj srečk je tudi še za IV. razr. na razpolago.
Zadružna Jiramlftica r. z. z o. z., Lf ufclfafta, Sv, Petra c« Xc
Vsaka beseda 5)© par. Plača Za odgovor   znamko I -  Na vprašunja
€&&1 <
tudi p znamkah, brez znarnkti ne Din  S-—*   ■ 1-nM-n ■
Kranjska hranilnica objavlja tužno vest, da ie njen blagajniški sluga,
gosood
JOSIP K1JHENT
odlikovan I. 1927 s srebrno svetinjo za gradjanske zasluge
nenadoma preminul dne 23. septembra 1930.
Pogreb rajnkega bo v sredo dne 24. septembra ob 4. uri iz Knafljcve ulice št. 9 na pokopališče pri Sv. Križu.
Pokojni je služboval nad 40 let vedno z vzorno marljivostjo in zvestobo; zavod ga bo ohranil trajno v častnem spominu.
Ljubljana, dne 23. septembra 1930.
KRANJSKA HRANILNICA
-ij
3*3
Strojepisni poizU
se *rši vsaki lati '.veter .ki _b ure 1alje Tecajt za začetnike in '.zvpžoance Učna ura 4 Din Vpisovanje vsaki «1an od 6— l/28 ure zvečer Christofov uč-rj! zavod Ljubljana Domo brensks  o   7'1 2294
Za soboslikarska dela se   priporoča    Fr- Ambrož. Ljubljana, liiniska cesta 11. —
Najnovejši vzorci. Cene nizke.
2479
Uradnik
večleten pisarnovodja v odv pisarni m trg podjetju, per-fekten slov.,   nemški in srbo-
arv. korespondent kniigovod-ia. stenojrraf. strojepisec išče službe. Ponudbe pod ^Perfek-tens na upravo »Slov. Naroda«. 2211
[II a     za obijanje kratke   za mizarje ■*U oblane   za   pode — ^juja po zelo nizki ceni »IL1 I? ¥ J A «.   L-I I" BLJ AN A, jclca   cesta   štev. 46.
Telefon 2S20 m 25—95. 71/1
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i Ako želite kupiti
HA S3RCKE
obrnite se na
kreditno ""***n*«?© ifet-^KiMli trgovce*
r. z. z o. z. v Ljubljani
Želodčno tinkturo
prcizkušt ii-o prot: zaprtju -n drugim te ž koča m že!-odca priporoča dr G Picoofi. lekarnar v Liab-ijaoi. 5S' T
□□□□□□□□□□□□□□□□□nio
Vezenje »evestissšfa oprem, zaves, pregarisfijal
najcenejše in najfinejše
MATER Ljubljana
(poleg notels Štrukelj) Entlajvje. a^urtra-nje. predtiskanje t«.kof»
Stran 6
>SLOVENSKI N A R O D<, dne 24. septembra 1930.
Stev. 217
			■ * . 'r	•v,f* .—              , -				
								———^———B— 1   hi 1 1                                       11     1 -^m
raj, '* -
Tvrdka P. Ladstatter & sinovi,
in klobukov javlja pretužno vest, da solastnik, gospod
tovarna je njen
slamnikov nepozabni
i
			
r i k** -	1 ■		
■ n
s* ta
N
postal dne 21. septembra 1930. ob 23. uri žrtev nesreče v Budimpešti.
Domžale, 24. septembra 1930.
Nemila usoda nam je vzela nenadoma našega dobrega in nepozabnega šefa, gospoda
ki je postal dne 21. septembra ob 23. uri žrtev nesreče v Budimpešti.
Domžale, 24. septembra 1930.
Uradniki tvrdke P. Ladstatter & sinovi.
B|p—Bfc    Za »Narodno ttafciraoc
%i toaf^atot del Jtet** 0*oa Chrjstot —, Yat T LJubljani.
m m
3$
Iv*
i*