fn«t»im» oiacana * mtovInL
Leto XVm., št. 3
upravmStvo: ujuDijana, ttnafljcva ulica & — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Lnseratni addelek: LJubljana, Selen-ourgova m. d — Tel 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11 — TeiefOD št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. 3t. 2
Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Praga Sislo 78.180, VVien št. 105.241
LffcSljaita, torek $. januarja 19J7
Cena 1 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 28.—
Za inozemstvo Din 40,— |
Uredništvo: LJubljana, Xnafljeva ulica 5. Telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Sproščena igra
Mednarodno življenje je čedalje bolj razgibano. Mednarodni dogodki si slede v znamenju akcij in reakcij že s tako naglico in na tolikih krajih istočasno, da jih je težko zajeti v eno samo, pregledno sliko sodobnega mednarodnega dogajanja. Njih medsebojna povezanost pa je v svetu, ki se ob silnem napredku vseh mogočih prometnih sredstev in zvez čedalje bolj krči, vendar tako velika da se ločeno o njih ne da več razpravljati.
Tudi v letu, ki je pravkar za nami, smo napisali in govorili enkrat o sredozemskem, drugič o porenskem, tretjič o srednjeevropskem problemu itd., kakor so to pač zahtevali tedaj aktualni mednarodni dogodki. Na prelomu dveh let, ob kratkem pogledu nazaj v evropsko in svetovno >visoko politiko«, pa lahko strnemo ves ta nepretrgani diplomatski krogotek v en sam pojem: v sproščeno igro velesil, ki si po polomu Društva narodov spet neženirano, ob upoštevanju samo svojih lastnih potreb in želja dele svetovni prostor v svoje interesne sfere, kakor so to velesile delale pred svetovno vojno. V tem pogledu lahko tudi glede na bodoči razvoj Evrope in sveta označimo leto 1836. v mednarodnem življenju zares za pravo kritično leto, ki je zrušilo komaj začeto povojno tradicijo organizirane družbe in na njenih ruševinah spet dalo v mednarodnem dogajanju veljavo staremu naravnemu zakonu o akcijah in reakcijah.
Mednarodno življenje preteklega leta je stalo v glavnem v znamenju dveh sporov širšega odmeva, italijansko-abe-sinske ter španske državljanske vojne. Mnogi pomembni dogodki v drugih predelih Evrope in sveta se dajo nanizati na ta dva glavna problema. Prvi je prešel v preteklo le .o kol neprijetna dediščina iz leta 1935. m že tedaj začete diplon.aUiie igre velesil ter zašel v njem v fazo postopne likvidacije, ki se je začela z ukinitvijo sankcij dne 15. julija 1936 in se sedaj nadaljuje s poskusom italijansko-angleškega sredozemskega sporazuma, kakršnega predstavlja pravkar podpisani »džentlmen-ski dogovor«, Drugi spor, spor zaradi vmešavanja, odnosno nevmešavanja v špansko domačo vojno, se je razvil v drugi polovici preteklega leta in prehaja sedaj kot enako neprijetna dediščina v novo leto-
Abesinski spor je v svojem razpletu odprl tri težke mednarodne probleme: prostorni sredozemski problem, problem malih narodov in problem ženevske ustanove, ki prehajajo nerešeni tudi še v novo leto. Nemško izigravanje abesinske zadeve pa je sprožilo med drugim porenski problem ter ž njim zvezana vprašanja sklenitve novega zapadnega pakta, ureditve odnošajev na evropskem vzhodu, v srednji Evropi itd. Problematika abesinske zadeve je torej zelo obsežna. Na njeni osnovi sproščena igra velesil prinaša v novo leto štiri kritične mednarodne probleme: vprašanje novih garancij na evropskem zapadu, vprašanje vzpostave zrušenega ravnotežja v Sredozemlju, špansko afero in problem vnašanja ideoloških momentov v mednarodno diplomatsko borbo. Nad vsemi pa grozeče visita dva nerešena vprašanja splošnega značaja: kaj bo z Društvom narodov in kdo bo zavrl neizogibni razvoj v mednarodni kaos, ako bodo vsi ti načeti problemi ostali nerešeni?
Glavno obeležje mednarodni politiki v drugi polovici preteklega leta daje španska afera. Španija je združila Italijo in Nemčijo na novem osišču evropske politike: Berlin-Rim, ki ga je Nemčija hotela uveljaviti kot prvi korak k ideološkemu razcepu Evrope in sveta v dva tabora. V isto zvezo lahko spravimo tudi nemško-japonsko protikomu-nistično pogodbo, ki vsaj navidezno zasleduje enake težnje. Tako zvane dinamične sile so položile s tem sporazumom temelje svojih preteklih in bodočih diplomatskih akcij, ki bi jih na kratko lahko najboljše označili kot pridobivanje zaveznikov.
Črta Berlin - Rim pa je izzvala reakcijo na črti London - Pariz. Čim bolj so so stopnjevale skupne akcije dinamičnih sil, tem večje so postajale tudi skupne reakcije tako zvanih statičnih ali konservativnih sil. Med Italijo, Nemčijo in Japonsko se je opažalo neko tiho sodelovanje že v razpletu abesinske afere. Narekoval jim ga je tedaj isti namen: rušenje obstoječega mednarodnega stanja. Nemčija je v svoje namene spretno izrabljala italijansko-abesinski spor: uvedba redne vojaške dolžnosti, podaljšanje vojaškega roka, vkorakanje v demilitarizirano Porenje, odpoved mednarodnega rečnega režima. skratka sistematično demontiranje versajske mirovne pogodbe. Italija je v svoji abesinski aferi izkoriščala zmede, ki jih je med velesilami povzročala Nemčija; zagato evropskih diplomatov pa ie med tem na Daljnem "zhodu iz-rabJjnlp Japonska, ki je močno okrnila Kitajsko.
NEMŠKO-ŠPANSKI KONFLIKT
SE VEDNO BOLJ ZAOSTRUJE
Španska republikanska vlada grozi z energičnimi represalijami zaradi kršitev španske suverenosti na morju
Valencija, 4. januarja, br. Zunanji minister Del Vayo je po včerajšnji seji vlade, na kateri so razpravljali o položaju v zvezi z napadi nemških vojnih ladij, govoril na velikem protestnem zborovanju. V svojem govoru je omenil napade nemških vojnih ladij na španske ladje in izjavil, da je vlada trdno odločena upreti se temu postopanju Nemčije, ki pomeni več kakor samo vmešavanje v španske notranje zadeve. To, kar dela Nemčija zadnje dni, je vojna brez vojne napovedi. Španija je bila vedno zvesta članica Društva narodov in tudi sedaj čvrsto veruje v njegovo pravičnost Zato ne dvomi, da bo Društvo narodov obsodilo postopanje Nemčije in dalo španski zakoniti vladi in vsemu španskemu narodu vsaj moralno zadoščenje, španska vlada pa se ne bo omejila zgolj na proteste, marveč bo postopala po načelu »zob za zob«. Španski narod in španska vlada se v ničemer nista pregrešila zoper Nemčijo, niti se kakorkoli dotaknila njenilh pravic in interesov. Če je španska vlada zaplenila orožje in munici-jo, ki so jo skušali po tihotapski poti spraviti v roke generala Franca, je s tem vršila samo svojo najosnovnejšo pravico in dolžnost. Država in narod, ki sta se pet polnih mesecev s tolikim uspehom borila za svojo svobodo in proti upornikom- nahujskanim od sovražnikov španskega naroda, ne bosta nikdar dopustila, da bi s Španijo postopali kakor e kako afriško kolonijo. Vlada je zaradi tega izdala najstrožji nalog, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi nastopi proti vsakomur, ki bi v bodoče zagrešil napad na špansko suverenost na morju.
Valencijska vlada je glede na afero nemške križarke »KOnigsberg«, zlasti glede na zahtevo o izročitvi ostanka tovora ladje »Palos« in španskega državljana, ki se je vozil a to ladjo, izdala komunike, po katerem je odločena, da ne bo več trpela nasilja tujih vojnih ladij. Poročilo pravi na koncu, da se izraža nemški admiral v svoji zahtevi, kakor da bi občeval s kakšno prek-morsko kolonijo.
Odsek za tisk v zunanjem ministrstvu je' objavil komunike o dogodkih b parnikoma, »Soton« in »Aragom«, ki pravi, da je nemška križarka »Kfinigeberg« zadržala v španskih teritorijalnih vodah tudi parnik »Ara-gon«. ki je vozil blago v Santander in Gi-jon. Komunike poudarja, da dokazujejo ti dogodki jasno kršitev mednarodnega prava in da pomenijo vojno dejanje proti suvereni državi. Zaradi položaja, ki 6« je zaradi tega dogodka začel razvijati zelo nevarno in ker se spor vedno bolj širi, je vlada sklenila, da bo podvzemala potrebne diplomatske korake.
Protiukrepi vlade v Bilbau
Parjz, 4. januarja o. Istočasno kakor ▼ Val en oi j- se je v Biilbau sesta la baskovstoa
vlada, ki je sprejeia malone enake sklepe kakor valenoijska vlada. Baski so pripravili hud protest ki so ga poslalj preko Va-lencije v Berlin. V njem pravijo, da pomeni postopanje nemške vojne mornarice t španskih vodah prikrto vojaško intervencijo, proti kaiteni se ni mogoče braniti drugače kakor z eraakim ukrepi. Baskovska vlada je zarto odredila vsem obalnim baterijam. kakor tudi vsem vojnim ladjam v svojem območju, najstrožjo pripravljenost za akoijo proti nemškim vojnim ladjam.
Angleški protest pri nacionalistični vladi
London, 4. januarja, o. Angleška vlada je odredila svojemu poslaniku ▼ Španiji, ki se je začasno nastanil v Hendayu, naj protestira pri vladi v Burgosu zaradi napada na angleški parnik »Blackhille«, ki so ga pretekli teden bombardirale oborožene ribiške ladje. »Blackhille« le po naključju ni bil zadet in je nepoškodovan prispel v Santander, kjer je njegov poveljnik nemudoma obvestil poveljnika angleškega rušil ca ▼ tamkajšnji luki o incidentu. Sicer ni pričakovati, da bo angleška vlada zaradi tega incidenta zahtevala kakšno odškodnino, vendar pa bo imel dogodek svoje posledice. Predvsem bodo angleške vojne ladje ▼ španskih vodah dobile nalog, naj v bodoče z vso odločnostjo preprečijo sleherni neprijateljski akt nacionalistov ali republikancev proti angleškim ladjam.
Novi incidenti
v španskih vodah
Pariz, 4. januarja, o. Agencija Radio Je prejela Iz Santamdra vest, da je križarka »Kontgsbergc včeraj ustavila tudi španski parnik »Maro Jtmguero«. Kljub protestom oblasti doslej pamika še ni Izpustila. Tudi iz VaJencije je prišlo potrdilo te vesti, ki naglaša, da so Nemci s tem zaplenili še tretjo špansko ladjo.
Nadalje poročajo iz Bayoruna, da so špancike republikanske vojne ladje pri Samtandru ustavile francoski parnik »Roe-Rouge«, vendar pa so ga takoj izpu-tile.
Po vesteh iz Moskve je sovjetski parnik jKrasmj Profintern<, ki je pktl lz Bremena g tovorom v Napoli, moral v Gibraltarju na poziv nacionalistične vojne ladje odpluti v Ceuto, kjer je ostal eno uro, nakar je lahko nadaljeval svojo pot.
Gibraltar, 4. januarja, o. Incidentih na morjih okrog Španije se čim dalje bolj množe. Davi so nacionalistične vojne ladje v bližini Gibraltarja ustavile neko rusko petrolejSko ladjo in Jo prisilile, da je od-phila z njimi v Ceuto. Kmalu nato Je bila v gibraltar^ki ožini ustavljena neka belgijska trgovska ladja, ki je morala prav taflco odpluti v Ceuto, kjer so jo natanko pregledali.
Francova ofenziva
Nacionalistična vojska Je v nedeljo prešla pred Madridom v ofenzivo in je napredovala zlasti pri Escorialu
Pariz, 4. januarja. \r. Popoldanski pariški listi poročajo, da čete generala Franca, ki so včeraj na vsej fronti pred Madridom pre-5 v ofenzivo, uspešno napredujejo. Pri E1 Escorialu so od včeraj napredovale ca sedem kilometrov. Cesta proti Madrida je pod topniškim ognjem nacionalističnih čet. Posadka v E1 Escorialu grozi obkolitev, 6e se ne bo pravočasno umaknila proti Madrida. Čete madridske vlade uporno branijo svoje postojanke, morajo pa zaradi silnega pritiska nacionalistov popuščati. V tem odseku se bore po večini oddelki mednarodne brigade, ki so imeM velike izgube.
Madridsko vojno poročilo
Odbor za obrambo Madrida je objavil o novih bojih naslednje poročilo:
Po hudem topniškem ognju so nacionalisti včeraj pričeli napad z velikimi množicami, podprt z znatnimi letalskimi silami ter mnogimi tanki na madridskem bojišču in si-
cer v odseku med Pozuelom iin Broneto. Tej akciji so se pridružili znatni kontingenti nemških prostovoljcev. Nacionalisti se bore skupaj z maroškimi četami pod poveljstvom generala Organa. Republikanske čete so se uprle prodiranju sovražnika in pokazale sijajen odpor. Pod noč smo sovražnika, ki je imel težke izgube, na vseh točkah odbili Tri sovražna letala smo sestrelili na madridski fronti ▼ letalskem boju, ki je trajal ves dan. Republikansko letalstvo je obstreljevalo mesto Olias del Rey na toledeki fronti Na Guadarrami so republikanske čete zavzele Almadronee in Fimes in zajele 21 sovražnikov.
Nacionalistična letala so dar?, obstreljevala središče Madrida.
Iz nacionalističnega tabora
Vojno porodilo generala Franca pravi: Ko so nacionalistične čete zavzele tri vasj je prišel neposredni promet med Bscorialom
Sodelovanje statičnih velesil je bilo v tej fazi še zelo nepopolno. Francija se v sankcijski politiki ni postavila hreapagojmo na stram Anglije, Ajnglija pa .je zastopala podobno dvomljivo stališče v vprašanju Poreaja. Sklenjen, je M sicer sporazum o medsebojni pomoči v Sredozemlju, a ta sporazum je bil že po svojem nastanku omejen saano na dobo izvajanja sankcij. Prav tako omejen je bil tudi prvotni sporazum generalnih štabov obeh držav ob nemškem vkoraikanijiu v Porenje.
Ko je z italifansko-nemškim sporazumom z dne 23. oktobra 1936 in nemško-japansko protiikomunistično zvezo z dne 25. novembra 1936. zadobilo so-| kovanje dinamičnih sil konkretnejše oblike, je tudi reakcija na črti London-Pariz postala konkretnejša. Razcep Evrope in sveta v diva ideološka tabora, ki si ga je Berlin zaradi svojih poseb-
nih namenov na evropskem vzhodu tako želel, sta London in Pariz preprečila predvsem s tem, da sta ostale evropske drržave pridobila najprej za politiko nevtralnosti v nasprotju Beriin-Moofcva nato pa razširila svoja jamstva na evropski vzhod. Glavno težišče te angleško- francoske reakcije (na vehodu je bila Poljska, na zapadu pa Belgija.
Najnovejšega datuma so poskusi iztrgan j a Italije iz zveze z Nemčijo, kar naj bi pomenilo nov sunek proti Nemčiji, ki noče prevzeti nobenih novih obveznosti, ne na zapadu. ne na vzhodu Evrope, niti glede Španije. V znamenju te reakcije sta se London in Pariz začela približevati Italiji, v kar naj bi tvoril uvod italijansko-angleški »gent-lemen's agreement«.
V znamenju teh akcij in reakcij v sproščeni igri velesil prehajamo sedaj v novo leto.
in Madridom v topovski ogemj nacionalistov. V teh krajih se bore zelo močne nacionalistične sile. Namen teh operacij ie zavzetje vzhodneda dela Eecoriala, kar bi omogočilo izravnanje frontnega dela severno od prestolnice.
General Queipo de Liano je obiavil, da so nacionalisti po močnem napadu prodrli sko" zd republikanske čete pri Madridu in zavzeli Villa Franco del Castillo. Republikanske čete so se umaknile, mednarodna brigada pa je imela nad 1000 mrtvih.
Bombardiranje Bilbaa
Saiat Jea« d« Luz, 4. januarja. AA. Nacionalistična letala so pri obstreljevan tu Bilbaa vrgla 18 ton razstreliv.
Zadržana nemška ladja
BerHn, 4. januarja. AA. šele sedaj seje zvedelo, da sta 20. decembra lanskega leta dve veliki Oboroženi ribiSki ladji valen-djske vlade severno ori Bilbaa nasilno ustavili nemški parnik »Pluto« in ga prisilili, da izpremeni smer. V nemških političnih krogih vidijo v tem dogodku nov
dokaz točnosti vesti, po katerih so španski mogotci naročili svojim pomorskim silam, naj povsod ustavljajo nemške ladje ne glede na to, ali jih srečajo v španskih vodah ali ne.
»Volkischer Beobachter« piše, da T Španiji ni samo državljanska vojna, ampak se razvija borba, od katere je odvisna bodočnost Evrope. List piše, da nemška vlada podrobno izdeluje svoj odgovor na noto o nevmešavanju.
Mehiška letala za Spance
Mexieo, 4- januarja. AA. Zunanji minister je iz lastnega nagiba izročil odpravivku poslov ameriškega poslaništva potrdilo, da bo Mehika prepovedala odpravo vojnega gradiva in letal. 1cj prispejo iz Zedinjenih držav za Španijo. Medtem pa so že razstavili šest letal \x Žedinjenih držav za letalsko službo na progi Mexico Veracruz in jih naložili na parnik »Mars«. V zvezi s to jeiavo pravi tukajšnje špansko poslaništvo, da gre za trgovska letala, ne pa za vojno gradivo.
Legar v Madridu
London, 4. januarja, o. »Daily Mali« poroča, da je nastala v Madridu epidemija legarja. Doslej je obolelo &000 ljudi
Italijanski dcmanti
Rim, 4. januarja. AA. Mirnjstustvo z«a trsk in pnopagandb zamika vest, po kateri se je
v Cadizu izkrcalo 5.000 Kailijanov.
London, 4. januarja. AA. Britaneika vlada }e dobila obvestilo, da se je 1. t- m izkrcalo t itaIranskega prekoceanskega, pamika »L*yn-bardia« v Cadizu 4.000 Italijanov.
Sredozemska sprava
med Anglijo In Italijo
Besedilo sporazuma — Status quo in ohranitev miru na Sredozemskem morju
London, 4. januarja, d. V Rimu podpisana angieško-italijanska izjava se glasi:
Prežeti z željo, da bi čim bolj pospeševali interese splošnega miru in varnosti ter zboljšanje odnošajev med seboj in med vsemi sredozemskimi državami, kakor tudi odločeni, da spoštujeta pravice in interese teh držav, priznavata angleška in italijanska vlada, da je svoboda vhoda, izhoda in prehoda na Sredozemskem morju življenjskega interesa za razne dele britanskega imperija ter za Italijo in da ti interesi v nobenem pogledu niso nezdružljivi z enim ali drugim.
Obe vladi zanikata vsakršno željo, da bi hoteli izpremeniti status quo nacionalne ali teritorialne suverenosti na sredozemskem področju ali pa dopustiti njegovo izpremem-bo, ▼ kolikor sta sanri prizadeti. Obvezujeta se spoštovati pravice ene ki druge na omenjenem področju, sporazumni, da bosta zastavili v»e svoje sile za onemogočen je vsakršne akcije, ki M mogla Škodovati dobrim odnošajem, katerih ojačenje Je eilj te izjave.
Ta izjava ima samo ta namen, da služi interesom mir« in ni naperjena proti nobeni drugi državi
Se ena nota
Rim, 4. januarja, o. Razen besedila sicupne italijamdko-anglegke izjave je bila Objavljena budi nota, t kateri izjavlja Italijanska vlada, da bo Italija spoštovala status quo v Španiji in da se sploh ni niti pred revolucijo niti kasneje pogajala z generalom Prancom o morebitnih teritorialnih i^premembafa v zapaidmem dela Sredozemskega morja in tudi v bodoče ne bo tega storila.
Nobenega tajnega dodatka
London, 4. januarja. AA. V nasprotju z navedbami tujih listov trdijo britanski uradni krogi, da je objavljeno besedilo britan-eko-ttaldjanske pogodbe avtentično jn da ni nobenega tajnega dodatfka.
Odstranjeni dvomi
Rim, 4. januarja, o. V svojih poročilih iz Londona naglašajo italijanski listi, da so angleški politični krogi i velikim navdušenjem sprejeli sklenitev gentlemen's agree-menta nele zaradi tega. ker je po njihovem mnenju s tem zeflo popustila napetost na sredozemskem morju, ki je nastala zaradi italijanskih ap i racij na Baiearih in v španskem Maroku, nego tudi zaradi tega, ker bo mogoče že samo s tem sporazumom popolnoma urediti položaj na Sredozemskem morju ter odpraviti vse dvome, ki so nastali v Turčiji. Grčiji in Jugoslaviji o iskrenosti italijanske politike. Italijanski listi pravijo. da so se o tej politiki v zadnjem času v inozemstvo raširile alarmantne vesti, ki pa so bile vse neresnične in tendenčne.
Pogajanja se bodo nadaljevala
London, 4. januarja, o. Kljub vsemu pričakovanju angleške javnoti Foreign Office ni izdal nikakega službenega komunikeja o vsebini gentlemans agreementa. PoliHčni krogi komentirajo to dejstvo na poseben način. Predvsem naglašajo. da angleško zunanje ministrstvo noče priznati sedanjemu angleško-itali janskemu sporazumu posebno velikega porrtena. ker z niim poglavje o ponovni ureditvi odno«ajev med Anglijo in Italijo ter o obnovi nrija-telistva še nikakor ni zaključeno. Temu sporazumu morajo slediti nadaljni koraki.
Anglija nikoli ni in tudi sedaj ne bo pozabila dogodkov, ki so ji bili v škodo. Zaradi tega mora Italija sedaj staviti nadaljnje ponudbe. Pristati bo morala tudi na nove koncesije v angleško korist. Po mnenju angleških političnih krogov se imajo šele pričeti prava ki redna pogajanja, ki bodo morda trajala mesece in leta. Gentle-mens agreement ima za Angleže samo pomen nekakega premirja Prava pogajanja še nikoli niso bila krajša in lažja kakor pogajanja za sporazum.
Za zbližanje med Italijo in Francijo
Parii, 4. januarja. AA. Po objavi besedila dogovora med Veliko Britanijo in Italijo poudarja »Echo de Pariš«, da so njegove določbe skladne, pri izvajanju pakta glede na dogodke na Španskem pa se bo moglo ugotoviti, v koliko se bo izpremenila italijanska politika, ki se je zadnje leto približala neiLaki
>Journak pravi, da je sedaj glavna dolžnost Francije, da utrdi svoje postojanke r Italija. Francija se lahko izogn-i plačevanju računa za britanelkoitalijansko kombinacijo le tedaj, če s; ohrani svobodne roke. Fran-oosko-ttalijansko zbližanje bi !>ilo dosti lažje m plodnejše, sedaj pa je treba Franciji skrbeti, da ne prjide v položaj v katerem t* moraia bodjitj po vroč kostanj za druge.
Italija dobi v Angliji posojilo
London, 4. januarja. AA. »Dailv Mail« računa x možnostjo, da bo po angleško-itati-janskem dogovoru prišlo v kratkem do pogajanj o novi trgovinski pogodbi med obema državama. Pri tej priliki »e bodo najbrž« pogajali tudi o večjem posojilu Italiji sa pospešitev gospodarskega razvoja v Abo-sinijL
Tudi »Dailv Expressc misli da ni izključeno, da bo Italija dobila posojilo, vsled česar bo razveljavljena prepoved finančnega ministrstva o podeljevanju posojil v tujino.
Blum na oddihu
Pariz, 4. januarja. w. Uradno poročajo, da bo ostal min. predsednik Blum do ponovnega sestanka poslanske zbornice 12. t ni. na odmoru na rivieri- Predčasno ee bo vrnil ▼ Pariz le, če bi ga k temu prisšlilj nepričakovani dogodki.
Deterdingove dobave živil Nemčiji
Amsterdam, 4. januarja. AA, Konzorcij znanega nizozemskega petrolejskega mag-nata Deterdimga, ki je prevzel dobave žli-vil za Nemčijo, je v prvih tedn h, odkar velja dobavna pogodba, nakupil 15 milijonov kgmoke, 3 nniili jone kg slanine in 3 mi-nov kg moke. Vse te ž vijenjske potreb-ščne 90 že v Nemčjji Sinančn; krogj so mnenja, da je morala Deterdtingu u^petri sklenitev posebnega sporazuma z neraško vlado za izdelavo sintetičnega petroleja in njegovo prodaj« v Nemojjn.
S podmornico
na Severni tečaj
I/ondnn. 4. januarja. AA. Snoči je prispel ;iz New Vorka v Southampton znanj polarni raziskovalec sjr Humbert Wilkins. ki ie izjavil, da msli meseca iuliia odpluti s podmornico do Spitzbereov. nato pa s podmornico podreti do Severnem tp?a"n ^.....-'r -i
b; tra-ala dva meseca in bi stala 35.000 funtov sterlingov Podmornica \e »ako 7'fra.i' da lahko oftane zelo dolffo pod mladino Kakor znano- ie Wjlkšns hotel izvesti svoj poizkus že pred leti, pa mu nd uspe*.
Bolgarski list o prijateljski pogodbi
Sofija, 4. januarja. AA. Bolgarski listi še zmerom kar najugodneje komentirajo sklenitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poluradni list »Dnes« priobčuje v današnji številki uvodnik pod naslovom »Veliki pomen bolgarsko-jugoslo-vanskega pakta.« V članku pravi med drugim:	„ ,
Pakt bo zunanji izraz odkritega prijateljstva, ki druži oba naroda, in bo poroštvo miru v tem delu Evrope, takšno poroštvo, kakršnega ne more dati noben drugi diplomatski akt. S posebnim zadovoljstvom je treba ugotoviti, da je vest o sklenitvi bol-garsko-jugoslovanskega pakta zbudila v vseh slojih prebivalstva na\dušenje. Isto je tudi v Jugoslaviji. To je najboljši dokaz, da sta sofijska in beograjska vlada, ko sta dali druga drugi roko, delali docela v duhu narodnih želja in čustev m da bo ta akt ne samo navaden diplomatski dokument, ne samo plod kabinetnega proučevanja in hladnega razuma, temveč predvsem plod
▼zajemnih občutkov obeh narodov, živo
uresničenje njihovih prizadevanj, razumljivih tem bolj, ker sta oba naroda toliko pretrpela v preteklosti.
List prinaša še drug članek pod naslovom »Živo prijateljstvo«. Med drugim pravi: »Mi smo zmerom poudarjali prepričanje, da mora biti alfa in omega bolgarske zunanje politike dobra soseščina z državami okoli nas, predvsem pa tesno in neomajno prijateljstvo z Jugoslavijo. Globoko smo prepričani, da more samo takšna politika koristiti naši državi in našemu na-radu. Zato je naša radost velika ko vidimo, da ne delamo samo v tej smeri, temveč tudi uresničujemo dolgoleten sen. Ne da bi se spuščali v bližnje in bodoče možnosti, ugotovimo samo to, da bodo takšne možnosti docela naravno že glede na to, ker iskreni in dolgotrajni sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo ustvarja prirodno silo, ki se giblje in za katero bo stalo 20 milijonov južnih Slovanov.«
„Piccolo" o možnostih gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo
Nedeljska »Picoalo« je objavil nadaljnji članek svojega urednika Marija Nordia, ki se mudi v Beogradu. Članek razpravlja o možnosti tesnajšjh in živahnejših gospodarskih stikov med Italijo ;n Jugoslavijo. Pritožuje se pa, da z redkam; izjemami odločilni gospodarski jn politimi krogi Jugoslavije še ne poznajo dovolj gospodarske in politične sile Italije. Skoro neznane so v Jugoslaviji italijanska tehnika, industrija, elektrifikacija itd. Zato je potrebno da Ju-goslovenj najprej spoznajo fašistično Itailijo, ker je brez medsebojnega spoznavanja trajno in koristno zbliža nje nemogoče. Ilta-Kjamska zmaga v Afrik; je izzvala v Jugoslaviji samo političen in vojaški vtis, zgubil pa se je iz vida gospodarski in industrijski pomen zmage, k; je bila dosežena z modernimi orožjem, z avkaii jn stroji, kar vse je b lo izgotovljeno v Italiji sami. Ravno tako so v Jugoslavj>j neznane ogromne kolonialne zmožnosti rimskega imperija, možnosti od katerih morejo imeti velike koristi i tud prijateljske države, kj izvažajo les, cement, rude itd. Tudi na tem polju je
j mogoče živahno sodelovanje, aloo se Jugo-I slavija iskreno zbliža z Italijo
Po vsem tem prihaja Mamio Nordio do sklepa, da bj bilo zbl žanje med obema državama večje koristii za Jugoslavijo kakor za Italijo. Momenitano je sicer Jugoslavija v ugodnem gospodarskem položaju, ker je imela 1. 1936. izredno dobro letino. Zato je tudi lažje prebolela posledice sankcij, saj so teden za tednom pr hajale v Beograd delegacije, kj so kupovale ogromne množine žita in niiso dosti spraševale za cene. Toda trezni gospodarstvenik« v Beogradu, Zagrebu jn Ljubljani se ne vdajajo iluzijam, marveč se zavedajo, da je sedanji povotlnj gospodarski položaj samo prehoden, delcma posledica že omenjene dobre lebine deloma pa posledica za Jugoslavijo ugodne mednarodne konstelacije, jz kartere so se lahko rodili koristni trgovnski sporazumi. Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo pa bi bilo trajno, zato je Mario Nordio prepričan, da se bo tudi z jugoslovanske stran: vse storilo, da se s politen-rn zMižanjem ustvari možnost takega sodelovanja.
Povečanje zlatih rezerv Narodne banke
Beograd, 4. januarja. Narodna banka objavlja svoj izkaz o stanju na dan 31. decembra, ki vsebuje že številke iz bilance za konec preteklega leta.
V zadnjem tednu pret. leta se je zlata podlaga ponovno znatno povečala, in sicer za 16.5 na 1626.1 milijona Din. V primeri z 31. dec. 1935 znaša povečanje zdate podlage 161.8 milijona Din; skupaj z ofi-cielno premijo pa je zlata podlaga dosegla ie vrednost 2089.5 milijona Din, kar je za
207.9 milijona Din več nego ob koncu leta 1935.
Stari dolg države pri Narodni banki se je v zadnjem tednu lanskega leta zmanjšal za 14-7 milijona Din. Ker se vsakoletna udeležba države na dobičku Narodne banke porabi za odpis starega dolga države, predstavlja gornja številka 14.7 mil. Din delež države na dobičku Narodne banke (v letu 1935. ie znašal ta delež 10.2 milijona Din).
Nemški škofje obljubljajo Hitlerju zvestobo in podporo
Berlin, 4. januarja AA. Včeraj so po vseh katoliških cerkvah prečrtali pastirsko pismo proti komunizmu, ki so ga podpisali vsi nemški kardinali, nadškofi in škofi. V pastirskem pismu se pravj;
Komunizem je prišel iz Rusije in je nadaljeval svojo pot po Evropi. Sedaj je vrgel svoj pogled tudi na našo domvino. Nato vzpo-reja poslanica komunizem s pošastjo iz Apo-kalipse in pismo najodločneje zavrača očitke, češ da so katoliki v Nemčiji zavezniki komunizma- Nato se navajajo vse težave, s kate-rjmj se mora cerkev v Nemčiji boritj in te
težave so: novo pogansko gibanje, lajična vzgoja mladine, propaganda, da naj verniki ne hodijo v katoliške cerkve itd.
Poslanica se zaključuje z zagotovilom, da kljub temu, da katoliki ne uživajo zaupanja v Nemčiji, ne bodo nehali služiti Nemčiji in jo braniti in bodo podpirali voditelja raj-ha v niegovj borbi proti komunizmu in boljševizmu. Vendar pa moramo zahtevati, da se mladini ne govori, da je državni sovražnik št. 1 komunizem, državni sovražnik št. 2 pa katolicizem.
Predsednik vlade v inozemstvu
Ljubljana, 4. januarja. AA Z dopoldanskim brzovlakom je skoz' Ljubiiano potoval predsednik vlade in minister zunanjih zadev g. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu svojega šefa kabineta g. dr. Dragana Pro-tiča. Odhaja v inozemstvo zaradi odmora za časa pravoslavnih božičnih praznikov.
Za časa njegove odsotnosti bo predsednika vlade in ministra zunanjih zadev zastopal minister notranjih zadev g, dr. Anton Korošec.
Napredovanja v šolski službi
Beograd, 4. januarja, p. Na meščanskih šolah v dravski banovini so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: v 6. polo-žajno skupino Friderika Saršon, Marija Tkačev v Ljubljani, Janko Pertot in Dra-gotin Hasel v Ptuju, Ivan Sumnjak v Mariboru, Josip Zabkar v Krškem; v 7 položaj-no skupino Mihajlo Jovanovič, Marija Ro-van v Ljubljani. Vladimir Bertoncelj v Mariboru, Terezija Adležič v Doljni Lendavi, Gotard Rot v Tržiču, Metod Škerjanec v Zagorju ob Savi, upravitelj Karel Štrbenk v Črnomlju, Marija Osterc v Trbovljah, Drago Domnik v Mežici, Rezi Jenko v Slo-venjgradcu, Akvina Gamulin v Jelšah, Josip Novak v Ormožu, Franjo Iglar v Mežici, Lucijan Janeš pri Sv. Lenartu, Terezija Gaspari na Rakeku in Albert Žerjav ▼ Mariboru.
Iz prometne službe
Beograd, 4. januarja, p. V železniški službi so bili premeščeni: inšpektor Andrej Cernič iz Maribora v Čakovec, višji kontrolor Gabrijel Pirkmajer iz Čakovca v Maribor in kontrolor Roman Oberlind-tner iz Bistrice-Boh. je?.ero v Celje. Za pomožnega strojevodje je imenovan kurjač Franjo Matuc iz Maribora.
Pomlad v Dalmaciji
Dubrovnjk. 4. januarja, o. Že dober mesec dni vlada v Dubrovniku krasno spomladansko vreme. Vsa riviera je polna solnca. Pomaranče so nenadoma vzcvetele kakor sred: maja.
Prebivalstvo Subotice
Subotica, 4. januarja, o. Po najnove jš h podatkih subotiškega mesitnega urada šteje Subotica sedaj 105.000 prebivalcev.
Božična amnestija v Bolgariji
Sofija, 4. januarja, t. Min. predsednik Kju" seivanov je danes predložil kralju v podpis ukaz o božični amnestij?. Amnestija se nanaša v prvi vrsti na politične obsojence, opro-sčajo pa se kazni tudi mnogim drugim kaznjencem. Izvedena bo tako, da bodo pomi-Ioščeni lahko prebil-; božični veoer že v krogu svojcev. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih eo mei poiniloščeninii tudi om. kj .-o bili obsojeni pred vojaškim sodiščem, med njimi polkovnik Damjan Vleč, bivša ministra Kalendarov jn Kolev ter državni pod-tajnik Tončev.
Priprave za občinske volitve v Bolgariji
Sofija, 4. januarja, t. Državna tiskarna je končala tiskanje glasovnic za občinske volitve jn je danes vse volilne tiskovine dostavi,] a notranjemu ministrstvu. Notranje ministrstvo bo tiskovine takoj razposlalo vsem občinam. Volitve bodo najbrže v začeLku februarja.
Finančni odnošafi med Fransijj® in ČSR
Praga, 4. januarja- o. Glasilo češkoslovaških agrarcev »Venkov« je objavilo izjavo češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuske-ga, da je uspelo urediti vsa vprašanja o finančnih odnošajih med Franciljo in Češkoslovaško. Predvsem je Osuskj dosegel, da češkoslovaški vladi še ne bo treba amortizirati posojila 600 milijonov francoskih frankov iz 1. 1922. Poleg tega ie Francija pripravljena jamčiti za novo posojilo, ki naj hi ga najela češkoslovaška vlada na francoskem finančnem trgu. Višina tega posojila ni znana.
Stavka v ameriških avtomobilskih tvornicah
Newyork, 4. januarja. w. V ameriški avtomobilski industriji je izbruhnila stavka. Delavstvo zahteva 10-odstotno povišanje mezd- Zasedlo je skoro vse tovarne, zaradi česar so tovarnarji z General Motors na čelu odklonili vsaka pogajanja. Danes je delavska zveza ponovno pozvala lastnike tovarn, fiaj prično s pogajanji, ker delavstvo prej noče izprazniti zasedenih tovarn. Tovarnarji so zahtevali posredovanje vlade, zlasti pa izpraznitev tovarn s pomočjo policije ali vojaštva. Kaj bo storila vlada, še ni znano.
-i-----, 4
Kupuj domače blago ?
Beležke
Pred pogajanji
med KDK in JRZ
Pod tem naslovom priobčuje nedeljski »Obzor« daljši članek, v katerem napoveduje, da bo še pred zopetnim sestankom narodne skupščine prišlo do službenih stikov med dr. Mačkom in vlado dr. Stoja-dinoviča. Opozarja na božično izjavo dr. Mačka, da ne odklanja pogajanj z nikomer, ki ima oslombo v ljudstvu. Iz tega sklepa »Obzor«, da je dr. Maček pripravljen tudi za pogajanja z JRZ. K njegovi pripravljenosti je pripomoglo od njega samega konstatiramo dejstvo, da pogajanja z beograjsko združeno opozicijo niso napredovala niti za korak. Slej ko prej pa zahteva dr. Maček, da sporazum ne sme biti aranžman med nekaterimi strankami, marveč sporazum splošnega značaja, pri katerem morajo sodelovati vsi odločujoči čini-telji. Tudi sedaj si želi dr. Maček, da bi sodelovale skupine beograjske združene opozicije, ki ravno tako stoje na stališču, da sporazum ne more biti zadeva strankarskega aranžmana.
Glede poteka razgovorov med dr. Mačkom in JRZ je »Obzor« mnenja, da se ne sme pričakovati morda kak hitri razvoj politične situacije. JRZ stoji na stališču, da se more sporazum skleniti samo v okviru sedanje ustave, dr. Maček pa je ravno tako izjavil, da ne more popustiti od svojih zahtev niti glede vsebine, niti glede procedure. Gre torej za dve načelno nasprotni gledanji in šele pogajanja bodo pokazala, ali je mogoče to razliko premostiti.
Zveza združenih delavcev
V nedeljski štev ilki smo zabeležrili, kako ostro zavrača stari sodelavec dr. Janeza Kreka in eden prvih voditeljev krščansko socialnega delavstva g. Jože Gosbinčar, napade, ki prihajajo na krščanske 90cia.lce iz drugega tabora takozvanega krščanskega delavstva. Organizacija tega drugega tabora, Zveza združenih delavcev, je imela v nedeljo svoj občni zbor v ljubljanskem Rokodelskem domu. Najprej so poslalri brzojavke ministrom dr. Korošcu, Dragiši Cvetkoviču jn dr. Mih; Kreku, pa banu ter škofoma dr. Rozmanu jn dr. Tomažiču. V poročili h navajajo, da šteje Zveza 19 podružnic, število članstva pa vsaj v Listih nj objavljeno. Za predsednika je bjl izvoljen Franc Kukoviica. od D. M. v Polju.
»Slovenec« začenja svoje poročilo, po katerem posnemamo gorne navedbe, z ugotovitvijo. da je ZZD na svojem občnem zboru »dokument rala upravičenost svojega obstoja in delovanja.« Viidii se torej tudi iz tega, da je of.;c:ei!n-im krogom okrog »Slovenca« ZZD bolj pni srcu, kakor kr-š:-ansko-sociia!|na Jugoslovanska strokovna
zveza
Zagreb in dr. Maček
»Hrvatski dnevnik« priobčuje uvodnik o ustmenih in pismenih čestitkah, ki jih je za Novo leto prejel dr. Maček. Pravi, da so se ves dan vrstile delegacije, med njimi zlasti mnogobrojne iz Zagreba. Iz tega sklepa list:
»Naš Zagreb, glavno mesto vseh Hrvatov, je pokazal tudi to pot, da stoji s hrvatskim ljudstvom in da ima samo eno željo: boriti se za uresničenje hrvatskih narodnih zahtev pod vodstvom dr Mačka, izvoljenca hrvatskega kmečkega ljudstva... To je obenem nova moralna podpora, ki jo je Zagreb dal dr. Mačku v njegovi veliki vztrajni in odločni borbi.«
Občinska afera v Beogradu
Listi poročajo o aferi, ki je nastala v zvezi s koncesijo za beograjsko električno centralo. Beograjski mestni svet je izvolil posebno anketno komisijo, ki je zadevo preiskala. Komisija je sedaj končala svoje delo in predložila poročilo, v katerem pravi, da je pogodba o koncesiji v nasprotju z zakonom, da je bil zapisnik o seji mestnega sveta, ki je razpravljal o pogodbi, popravljen na način, ki predstavlja falzifikat v smislu kazenskega zakona, da so bile tudi razne listine predrugačene itd.
Koncesija je bila izdana 1. 1929 švicarski družbi »Societe de Banque Suisse« V veljavi je torej že sedem let. Po mnenju anketne komisije je bila v tem času beograjska mestna občina oškodovana za preko 150 milijonov dinarjev.
Varaždinski proračun
Kakor posnemamo po zagrebških listih, znaša proračun mesta Varaždina za leto 1937/38 11.5 milijona dinarjev. Od tega odpadejo 4 mil. na osebne, ostanek pa na materialne izdatke. Največjo postavko med dohodki tvorijo trošarine z 2.5 mil., dočim so doklade na državne davke preračunane na 18 milijona dinarjev. •
Neizpolnjene neguševe nade
Poročali smo že, da so italijanske čete zatrle zflidmjj upor Abcsincev v jugozapadnem delu Abesinjje. Vodja odpora je bil Ras Imru, ki se je po svojem porazu konično vdai! Italijanom. Sedaj prjobčujejo iKaiiijan-ski 1 vsili, kaj vse je povedal premagan abe-sinsikj veljak novinarjem po svoji kapitulaciji. Med drugim ji je pokazal p smo, kri ;a je bil jeseni dobil! jz Evrope od cesarja Haile Setas-jja. Ta ga je v tem pismu nabil, naj se vsaj do novembra upira Hal ja no m, kar bo dO takrat prejel od neke evropske velesile potrebno pcmoč v denarju, materialu in vojaških strokovnjakih, da bo lahko organiziral splošen odpor po vseu drža vri. Ras Imru je negušu verjel »in je res organiziral majhno armado, s katero se je upiral Itali janom. Boril se je še preko novembra, ker mu jie neguš pošiljal spom&ila, da bo obljubljena pomoč vsak hip prišla. Sedaj pa je uvjidel, da je vsak madafljmji odpor brez-userešen jn je položil orožje.
Bog ve, aiM je res kaka velesrda obetate abesinskermi cesarju svojo pomoč Bolj verjetno je. da je neguš postavljal svoje ob-Hube brez vsake realne podlage.
Povišan proračun
primorske banovine
V ponedeljek se bo v Splitu sestal ban-ski svet primorske banovine. Razpravljal bo o no veni banovinskem proračunu. Dočim znaša tekoči proračun 37.5 milijona dinarjev. so izdatki v proračunu za leto 1937/38 določeni na 55 milijonov dinarjev, torej za 17-5 milijona dinarjev več. Od poviška gre 5 milijonov za vzdrževanje osnovnih šol in
O pridobitvi domovinske pravice
Beograd, 4. januarja* AA. Da m prepreči nepravilno razlaganje zakonskih določb o domovina ki pristojnosti, je notranji minister dr. Korošec izdal tale navodila:
1) Pri avtomatski pridobitvi domovinske pravice določa zakon desetletno stalno bivanje v isti občini. Bivanje mora biti nepretrgano in neposredno, to se pravi, dotična oteba je prebival« ▼ občini v nameri, da »e tam sa stalno naseli Odhod k občine zaradi kakega dela ▼ drugi občini, ni prekinitev stalnega bivanja, 6e ni b3o namena končne izselitve is prve občine ▼ svrbo stalne naselitve v drugI
Bivanje mora biti neposredno, to je, prizadeta oseba je morala prebivati v občini 10 let neposredno pred nastalim sporom za-stran domovinske pristojnosti V 10 let se ne more Šteti čas, ki ga je ta oseba prebila v tej občini, če se je to bivanje pretrgalo in potem nadaljevalo.
Osebe, katerih domovinska pristojnost je derivatnega značaja — zakon poročene žene in mladoletniki — ne morejo imeti stalnega bivanja v neki občini, dokler obstoji zveza med njimi in nosilci domovinske pravice. Njihovo stalno bivanje se bo računalo od dne, ko si pridobe samostojno domovinsko pravico, to je od dne, ko se zveza med njimi m nosilci domovinske pravice pretrga. Pravica je pretrgana tisti dan, kadar je Izgubil veljavo zakon za poročeno ženo, ali kadar je mladoletnik postal polnoleten, to je, kadar je izpolnil 21. leto svojega življenja. Zato si lahko pridobi vdova ali ločena žena samostojno domovinsko pravico Sele tedaj, kadar ji je mož umrl, ali kadar je zakon ločen pravomočno, otroci pa Sele po izpolnjenem 21. letu svojega življenja. Zato se te osebe laiftko sklicujejo na 10 letno stalno bivanje 8ele od tega dne.
Čeprav zakonsko besedilo nič ne govori o ločeno živeči ženi, je glede občinskega statusa izenačena z ločeno ženo. ker bi drugače nastali zapletijaji in bi prišlo do protislovja z upravno prakso v tem pogledu.
Nobena občina ne sme črtati svojega občana zaradi 10 letne odsotnosti vse dotlej, dokler ne dobi od nekod obvestila- da gi je ta oseba pridobila domovinsko pravico v kateri drugi občini. Črtanje občana brez tega obvestila nasprotuje zakonskim določbam čl. 11 zakona o mestnih občinah ali čl. 15 zakona o občinah. Občinska uprava, kjer si je kakšna oseba pridobila avtomatsko do-
movinsko pravico, je dolžna o tem obvestiti prejšnjo domovinsko občino. Občinske uprave zahtevajo od 10 letnega prebivalca, da dokaže točke 1 in 2 ČL 13 zakona • mestnih občinah ali & 17 zakona • občinah. To je napačno in nasprotuje zakona. Občinske uprave so si dolžne same nabaviti te podatke po uradni poti.
2) Zakoniti in po zakon jeni miadoletal otroci se ravnajo glede domovinske pravice po očetu, nezakonski pa po materi. Nekatere občine napačno razlagajo zakonsko določbo glede nezakonskih otrok. Mislijo namreč, da morajo nezakonski otroci v vsakem primeru do polnoletnosti slediti materi v vseh spremembah njenega občinskega statusa, celo tedaj, kadar je otrok pozakonjen. Takšna razlaga nas ne bi samo pripeljala do nezaželjeoih zapleti jajev m do kršitve zakona o državljanstvu, temveč krši tudi pravno prakso v velikem delu naše države. Edina pravilna razlaga, ki se more dati po zakonskih določbah je ta, da nezakonski mladoletni otroci slede materi pri njenih spremembah občinskega statusa, vendar samo tedaj, kadar je spremenila svojo domovinsko pravico, ne pa tedaj, kadar jo je spremenila zaradi poroka
Nekatere upravne oblasti si zadajajo tudi vprašanje: Kje je domovinska občina nezakonskega otroka, rojenega po materini poroki? Ali v tisti občini, kjer je mati pred poroko kot dekle imela domovinsko pravico?
Zakonske določbe se je treba držati takole:
1)	Nezakonski otrok je pristojen v tisto občino, kjer ima nezakonska mati domovinsko pravico na dan njegovega rojstva; to svojo domovinsko pravico si ohrani tudi tedaj, če mati spremeni svojo domovinsko pravico 8 poroko z osebo, ki ni oče nezakonskega otroka, pa tudi tedaj, če »o poroči b pravim očetom otroka, če ■ to poroko otroka ne pozakoni.
2)	Nezakonski otrok poročene Žen« aJr vdove ali sodno ločene žene je pristojen v tisto občino, kjer je zakonska mati oži vab. domovinsko pravico na dan njegovega rojstva, čeprav si je ona. pridobila to domovinsko pravico s poroko. Tak otrok si ohrani svojo domovinsko občino tudi tedaj, če jo njegova mati spremeni s poroko, r
I kolikoT se ne poToči s pravim očetom otro-
i kovim in če ga s to poroko ne pozakonL
čangsueliang
rehabilitiran
Nanking, 4. januarja. AA. Državni svet je pomilostil maršala Čangsuelianga in mu vrnil ne le čin, temveč tudi poveljstvo ar-madnega zbora v Sianfuju.
Nemški kolonijski načrt
Pariz, 4. januarja, o. »New Yonk Times« poroča v svoji tufkajšnji izdaji, da ao si Nemci pripravili premižljen načrt za ponovno pridobitev kolonij. Ta načrt je sedaj v rokah gospodarskega ministra dr. Schachta, M naj bi ga tudi realiziral. Pravijo, da ga bo ie v kratkem predložil angleški vladL
Papeževa bolezen
Rim, 4. januarja, br. 0 papeževem stanju je bilo izdano danes kratko poročilo, h ka-teregžC posnemajo listi, da je bolezen neizr premenjeno resna. Papež je že dalje časa trpel zaradi poapnjenja ža, sedaj pa se je bolezen komplicirala. Srce je silno oslabelo in bolnik vidno hira. Preteklo noč je prespal še dokaj mirno. Danes je papež sprejel več kardinalov in državnega podtajnika kardinala Pacellija, Zdravniki so mnenja, da papeževo življenje polagoma uga-ša.
Priprave za pogreb Friderika Habsburškega
Dunaj, 4. januarja, br. Preko Dunaja so odpotovali v Budimpešto na pogreb bivšag« avstrijskega nadvojvode Friderika Habsburškega vojvoda Kenteki, bavarski princ Ru" preeht in bivši španski kralj Alfonz.
Poroka vojvode Windsor-skega bo v februarju
Pariz, 4. januarja, br. »Temps« poroča t Dunaja, da se bo vojvoda Windsor«ki v za^ i četku februarja na Dunaju poročil z gospo Simpsonovo. Poroka se bo vršila popolnoma v zatišju. Prisostvovali ji bodo samo najožji osebni prijatelji vojvode Windsorskega. Vojvodov zaupnik je že odpotoval preko Italije v Cannes, da spremi gospo Simpsonovo na Dunaj.
300 ribiških ladij pogrešanih
Astrahan, 4. januarja. AA. Na Kaepiškem imorju je oikofti 300 ribiških ladij daleč od obrežja zašlo med ledene plošče. Več letal in ledolomiJcev skuša najti ponesrečence, kj trpe že več dni pomanjkanje hrane. Gre za rešitev več sto rjlhjčev.
Nemško utrjevanje ob Renu
Pariz, 4. januarja. AA xMatin< poroča iz NancTja, da so Nemci začeii utrjevati višine ob Renu, dasi jim je bik) po mirovni pogodbi odločno prepovedano.
Rumunski proračun
Bukarešta, 4. januarja. AA. Mjnjstrakj svet je danes določil program parlamentarnega zasedanja, ki se začne 18. t m. in ir dal navodjja za izdelavo proračuna za finančno leto 1937-38. Prihodnji proračun bo enak sedanjemu.
Egiptske kapitulacije
Ženeva, 4. januarja, o. V Moatreuxu bo
sred.j aprila nova mednarodna konferenca., na kateri se imaio urediti vs; problemi', ki se nanašajo na eglptske kapitulacije. Na konferenco bodo povabljeni tudi zastopniki držav, ki eo po teh vprašanjih posredno al. neposredno prizadete. Egiptska vlada j« namreč zahtevatia ukhritev kapitulacij na podlagi svojega sporazuma z Angino. Sele, kr> bodo urejeni tj problemi, bo E*pt vs-to-p! v Društvo narodov.
Ruždi Aras pri Atafurku
Ankara, 4. januarja. AA- PrecieednSk turške republike Ataturfk je danec? sprejel v Carigradu turškega zannanjega ministra dr. Ruždija Araaa, ki se je nato odpeljal v Ankaro,
sa plačevanje učiteljskih stanarin, za kar bodo morale odslej namesto občin skrbeti banovine. Ostali povišek se razdeli na razne dnige panoge ban o vinske uprave, zlasti na ceste in bolnišnice. Državna podpora je v novem proračunu predvidena z 8 milijoni dinarjev, za 2 milijona pa naj se povišajo banovinske davščine in doklade
ša&cvški turnir v Hastingsu
Za Božbč se je pnifted v Has'tjngsu vsako-Idtoij angUcšIci božične šahovsk; turnir, m katerem sodelujejo letos dr. Aljeh n. Fine, dir. Vidmar, Eiiskases, Foigjn, Koltanovsk*. Menčilkova. Thcmias, Wimtw in TyIor.
V I. kolu je dr. Vidiniar pfremagal Kožte-noviskega, Thcraas IMenoimkovo, Feig<im je podlegel Aljehinu, Ei skeses pa Ffeneju. V H. kolu je Aljehijn porazil Vidmarja, Fjne pa Winterja. Partije Koltanovskd: EKska-ses. TyIor : Menčkova in Titoma s : Fei-j?'m so b le remis. V. III. kolu je Vidmar v ontodoksn.; obrambi zaradi hude napake zgubil protj Feigiinu f-Tiguro fot se je vdal. UVifer je premagal Koltanovskega, Men-črkova je zgubila pnolt F!neju, Tbomos pa pirotii Trloriu. Aljehin jn Eiiskases sta re-nrizirala. IV. kolo je zopet prineslo umege favorvtov. Fine je porazil Thomasa, Aije-h!n W m^erja. Fe'rm Tvlorja, rerms sna bjfe partiji Vadmar : Diskases in Koltanovskj : Mmvr.kova. V V. kolu sta \Vin*tejr In Vidmar po ganera.ini zamenjav; figur rem~ zfirala, enako Fe**m m Efelkases ter KoJ-tanm-ski jn Thorma<s, Fkie je poranil TMor-ja, M enicinkova je pa podilegla Aljehinu.
Stanje po 5. koki: Bicie 5, Aljeh jn 4H, Ty'or 3. Eiiekeses, Feigiin, Thoma.s, Vidmar, \Vdniter 2, Koitanovsk; VA, Menčffco-va 1.
Novi uspehi naših belih mušketirjev
Zagreb. 4. januarja, o. Iz Johanmesbuiga so prispele nove vest; o tendškjh uspehih naših reprezentativoev v Južni Afriki, V Pretoniju so premagali reprezentanco Severnega Transvala z rezultatom 5:1, v Bc-noniju pa teniške jfgralce kluba East Round z rezultatom 3:1. V Joharan-esibuingu so naši teniški reprezentanci priredili sijajen sprejem.
Vremenska napoved
Zenmr)*ko vremensko poročilo: V seve-
rozaipadnih pokrajinah jasno, v južnih delom oblačno, v ostalih oblačno hi nekoliko dežja, na planinah v Bosni sneg. Temperatura se je nekoliko dvignila. Mtntmn^m temperatura Zagreb —6, maksimalna Hercegnovi 14 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Toplo vreme, po večini oblačno in ponekod nekoliko dežja.
Zagrebška: Nekoliko bolj toplo s smernimi zapadnimi in južnimi vetrovi, morda dež v severnih krajih.
Dunajska: Nestalno, sicer brez bdatvena izpremembe* -
Maši kraji in
Hiša življenja polaga račun
število porodov stalno raste, splavov žal tudi
Ljubljana, 4. januarja.
Kakor vedno zeleno drevo, vedno cvetoče, je naša porodnišnica, hiša življenja in bolečin. Dan za dnem se porajajo v njej nova življenja, v mukah in trpljenju dajejo v mrki zgradbi matere našemu narodu nove sinove in hčere. »Krepak narod smo!« mora vzklikniti vsakdo, ki ima le bežen vpogled v našo porodnišnico. Leta 1915., torej prav tedaj, ko je vzplamenel požar svetovne vojne z vso silo, je bilo porodov malo, malo, — vse leto le 482. Kmalu potem pa se je jelo število novorojenih dvigati strmo. Z letom 1920. se je pričel pravi pohod novorojenčkov. Leta 1915: 482, leta 1920 že 824! Pet let nato (1925), že 1076 novih ljudi! 1930. leto nam je dalo 1755 življenj! Naša kri je šla naprej, skozi bolečine, revščino iti pomanjkanje in leto 1935. je doseglo 2057 novorojenih. Komaj v preteklost pogreznjeno staro leto pa nam je zaključilo število porodov 2106 z 2129 otročiči.
Matere so največje junakinje. Dovolj je samo, če pomislimo, da leži prav sedaj v porodnišnici mati, ki je dala v »hiši bolečin« življenje že 9 otrokom! Vedra, jedra, zdrava je! Hvaležna in z zadovoljnim izrazom na licu. polna ponosa je dejala prof. dr. Zalokarju: »Deveti je ta. gospod profesor, in vedno *em se pri vas počutila varno, saj očetovsko skrbite za nas!«
Čeprav je naša porodnišnica dovolj prostorna. se vendarle stalno borijo za prostor, prostor in denar. Prav, potrpel bi vsakdo s tesnobo, saj ni vedno navala, čeprav je »skoro vedno«, toda da se moramo boriti z denarnimi zadregami pri nabavi zdravil, to bi moralo prestati. Porodnica rada potrpi, tudi zdravnik rad odpravi in žrtvuje vse, toda kako naj zdravi, če se mora omejevati pri zdravilih na denarni minimum? Kako naj 3i privošči berač belega kruha, ko še črnega, trdega strada?
Od ene strani smo pogledali našo porodnišnico, oglejmo si jo od druge, kjer ima napis: bolnišnica za ženske bolezni. Morda bi .mi kdo dejal da to ni na mestu. Toda
Ljubljana, 4. januarja.
Ugledna rodbina Ivana Kregarja iz Šte-panje vasi — njegov sin Lojze gospodari na domu v Štepanji vasi št. 18, kjer je imel oče izgovorjen tudi preužitek, sin France pa je lastnik renomirane gostilne ob cesti — je doživela ob Novem letu težko izgubo. Ivan Kregar, ki je bi! precej premožen mož, a mu je bilo že 75 let in je dneve počitka prebijal precej sam zase, se je na Novega leta dan odpravil v mesto, obiskal mimogrede družino svojega zeta, stavbenika Briclja, proti večeru pa se je vračal domov. Odtod je za nekaj dni izginila za njim vsakršna sled. KeT je bil precej odljudnega samotarja in se je večkrat zadržal kje, da ga tudi po par noči ni bilo domov, ne da bi bil dal kakšno sporočilo od sebe, so domači menili izprva, da se je kam za delj časa odpravil, da je šel morda k sinu, ki je oženjen nekje na Dolenjskem, na obisk, in vsej stvari niso posvetili večje pozornosti. Ko ga pa le že tretji dan ni bilo od nikoder na spregled, so včeraj začeli intenzivno poizvedovati za njim. a dognati niso mogli kaj več. kakor da se je po obisku pri Bricljevih na Novo leto nazadnje ustavil v Kalanovi gostilni blizu mestne klavnice, da jo je malo pred policijsko uro zapustil, nato pa krenil kdo ve kam.
Danes popoldne pa so ljudje opazili v strugi Ljubljanice malo pod Štepanjo vasjo truplo utopljenca. Ko so ga potegnili na suho, so v njem kmalu prepoznali nesrečnega Kregarja. Policiiska komisija, ki so jo poklicali na kraj najdbe in v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette, ni mogla na truplu odkriti nikakih znakov nasilja, vendar pa nekatere okoliščine še dajejo Kregarjevi smrti značaj zagonetke. Pri mrtvecu so našli v denarnici samo 25 par, po žepih raztresenega drobiža za 62.50 Din, v zadnjem
V	davnih časnih je btjll Graddšnjak — tako nekako so imenoval; Kremžarjev vrh — en sem pi<san gozd.
Prav na tem vrhu se je prvič oddahnil povodni mož Jez Brnik, k; ga je prepodiilo zvon en,je z Uršlje gore. S svojo orjaško, plosko rotloo je maihail pohorsk m plan jam in nova sreča se mu je prav deviško na-smeškala Prvi sjlen veter pa je ponesel povodnega moža v novo domovje, višje fai višje k ribniškim jezerom.
V	vetru so se pozabavale košaite smrdke 5m pti:ce vseh vršit so složno drobile svoje pesmi. Od vsepovsod se je razlegal šum bisernih potočkov, ki so posk a kijeva li na vse stran; sveta, naravnosti v svoje doline.
Ljudje z varnih planot in dolin so gledali na goro zamaknjeni v tesnobnem 6trahu ter upanjiu obenem. Le v kresnih nočeh so se opo^i m.;i!ti, da so z ognj: prodirali na goro. Vsi spehanj pa so ob zarjii videl, da niso nič mogočnejši od mravelj. Povrnili so se v svojo staro, lagodno življenje dostojnih navad fm skromnih posebnosti. Do naslednje kresne noči pa se je bil gozd še gosteje zarastel.
Tako je mineval G radarjem im Legnar-jem dolg; vek, ko so ljudje z dravske strani že kopal; na pohorskih Kopali železno rudo. Trgali so jo od gore. kot b; jo luščili ter so jo voafti k vuzenrškrm in dragim plavžem ob deroči Dravi To ie blo vrveža! A daleč 00 svetu... je šel le glas o Kopnikovem Roku. Bil je mlad mož, zmagovalec samote, otrok šelesta gozdov, ži-jaiv ko korenina im veder ko najlepši son-mi da®; iadar se je is vse goladoetd
J prav je, da vržemo vsaj medel žarek na tr-| peče žene! Saj se marsikdo spomni žena, trpečih in rodečih, toda ko obnemorejo, ko se ti živi stroji ustavijo in pokravijo, potem se zatečejo v bolnišnicot, potem leže skoro pozabljene od vseh. Morda se j3b spomni kdo od onih, ki je sam zagledal luč življenja pod streho porodnišnice. Mrtve, suhoparne številke govore: na oddelek za ženske bolezni, to je: na ginekološki oddelek, je bilo sprejetih lani 1882 žena Od njiib 53 za najzahrbtnejšo bolezen, za raka! Saj te številke kriče! Koliko žena je šlo pod nož! Kolikokrat je mora! zastaviti zdravnik vse sile, da je zajezil grozečo nevarnost, hudournik, ki je nosil smrt? Samo po porodu se je moralo zavoljo posledic podvreči operaciji v preteklem letu 252 žena Tn od teh jih jo sedem položilo življenje na oltar materinstva kot najvišjo žrtev!
Temna stran našega današnjega življenja, razbrzdanega in razrvanega, pa je odpor proti naraščaju in s tem podzavedno sovraštvo do zaroda, do potomstva, bela kuga današnjega časa — splav! Res, da ima naša številka vključene one splave, ki so šli sami po sebi. brez nedovoljenih posegov, in one. ki so bili napravljeni z usmeritvijo in uravnovešenostjo zdravljenja toda naša številka je za pravkar minulo leto 592! Ti so se ponesrečili, žene so prišle iskat pomoči. A kje so oni in koliko jih je. ki so šli »gladko« in žena ni iskala zdravniške pomoči? Ta številka da misliti, mnogo misliti!
In kam sedaj, v novo leto. v katere in do katere številke, koliko bo »novih« ljudi, koliko jih bo prišlo v to »solzno dolino«, koliko jih bo prijokalo. koliko jih bo šlo pred rojstvom?
Upajmo, da bo šel pohod novorojenih naprej, da bo padalo število splavov, upajmo, čeprav nam gole gi ožeče številke stoje nasproti in kriče. nemo kriče. da ni tako!
Z zaupanjem v mlada življenja, nerojena in porajajoča se, krepko za štorkljo naprej!
Dr. —t
i predalu listnice pa še tri stotake. Kakor je preiskava ugotovila, je Kregar padel v Gruberjev prekop kakšnih 100 m nad Novakovo hišo v Štepanji vasi Železna ograja ki teče vrh brega ob cesti, je komaj 80 cm visoka, pa bi bilo prav lahko mogoče, da se človek prevesi in po gladki strmini zdrsne navzdol. A kakor kažejo posamezni znaki, Kregar ni padel preko ograje, temveč se je nekako moral skloniti pod njo, a od vrha brega pa do struge same se je po iv;u po'/nala naravnost zarisana črta, kakor da bi ga bil nekdo s silo povlekel navzdol. Čisto ob vodi raste na tem kraju grm, ob njem se ravna črta prelomi in se malo niže izgubi na robu vodne gladine. Tu so našli tudi pokojnikov žepni nožek odprt, kar iznova načenja vprašanje, ali le ni bilo nekaj nasilja vmes. Kakšnega korena naj bi bil eventualni zločin je sicer težko izraziti sumnjo, ker Kiegarjevi niso imeli nikoli evidence o tem, koliko denarja nosi njihov oče s seboj. Nazadnje pa le ni izključeno, da je pokojni Kregar imel povsem slučajno spotoma nekaj opravka z odprtim nožem, pa mu je padel po bregu, on sam pa se ga je podvizal iskat, a je našel le tragično smrt. Naloga policije bo, da zagonetko razjasni do kraja.
Ivanu Kregarju blag spomin, njegovi rodbini naše iskreno sožalje!
Kari Miiller f
Črnomelj, 4. januarja.
Včeraj popoldne je po kratkem trpljenju umrl po vsej Beli Krajini in tudi v drugih slovenskih krajih znani večkratni črnomaljski župan g. Kari Miiller. Pokojnika, ki je bil vse življenje zvest naprednjak in vzorno delaven mož, bodo pokopali v Črnomlju v torek popoldne.
Kari Miiller, katerega ime je tesno zveza-
razfljuftill, je bil močnejši od neurja v pla-n ni. Rofk je bil tisti, fci je prv.i našel rudo i.n Pohorrri so šušljali: Rok mam je pričarali rud™ zaklad.
Gospod, čijigar lasrt je bila vsa ruda ter človeško mravljišče na njej, se je hitro poLaikctniil. Že od vsega početka mu je bilo Roka preveč. Nekega večera, bo je spet hladila pohorsfca sapica spoitena telesa, se je Rdku priH1 žal starec in šepnil v svojo paizduiho: Rok ,gospod te ne potrebujejo več.
Tedajoi je vzcvetefla čudovtftia pohorska rož,a iz zeli, kt; ni cve<te!a ne iprej ne pozneje. Rok jo u!iiiga, dviigne vjsotko, jo stisne v pest. V trenutku lijudje niso vfrddM drugega ko to, da Riclka mi več. A glej, namesto rude so naši; samo pusto, sivo kamenje. In še dandanes leži omidi; razmetano kamenje srecltj trat, sredi mehkih blazin pritlikavega resjia in brusnic ja.
Vso tisto noč so se diramiLi ljudje ▼ sončra: dolini kraj Pohonja, kamor so se prihajali poljubovatt diobni duhov« iz samih nebes, a hudobn; so držaili sitražo ob zidu Karavank. Dotlej nepoznane moči so jifh prevzemale. In ko je legala v dolino od smrek počesana jutranja meglica, so se pomikale ljudske trume v hribe. V mogočnih obokih so se vzpenjale njiihove polti k vrhu.
Tisti, ki so najslaje sanjal; o bodočnosti in domačijah, 90 sii (izbiral/ najlepše prostore in na njih ostajali. Ne zaman. Zakaj KopnAkov Rok je čutjl njiihove vroče želje po daritvah na diomatSiih ognjiščih im ne-snanska moč je doiasčala v njem. Objeli
IJudfe
no zlasti z gospodarsko zgodovino Bele Krajine v zadnjih desetletjih se je M pred 60 leta rodil v stari in ugledni črnomaljski trgovski družini Po študijah je prevzel po
očetu dobro vpeljano trgovino. M jo je r tek« let zelo povečal in moderniziral, da še danes slovi kot ena najboljših onkraj Gorjancev. Ze zgodaj je MiilleT posegel tudi v javno življenje. Bil je zmerom zvest
Domžale, 4. januarja.
Domžalska orožniška postaja, ki jo vodi narednik g. Skok, je razjasnila dva predrzna vloma, ki sta bila izvršena meseca decembra v prostorih domžalskega mesarja Flerina. Vlomljeno je bilo dvakrat, prvič 10., drugič pa 31. decembra in je znašal vlomilski plen prvič 8 bankovcev po 100, drugič pa štiri bankovce po 1.000, 35 bankovcev po 100, 14 kovancev po 50, in 50 dvodinardkih kovancev. Oba vloma sta bila izvršena z največjo spretnostjo in videlo se je tudi, da je vlomilec dobro poznal vse prostore v hiši. Drugi vlcan je bil izveden v prvih večernih urah baš takrat, ko je bila Flerinova družina pri večerji. Vlomilec je moral poznati tudi običaje družine svoje žrtve.
Na vse to so mislili domžalski orcžniiki ter posvetili največjo pozornost osebam, ki so šle skozi Flerinovo hišo. Tako je padel sum na 251etnega Antcaa Ahlina, ki je doma iz Malega Ml&čeva pri Grosupljem. Fanta so na Silvestrovo videli v Domžalah in pozneje se je izkazalo, da se je iz Domžal odpeljal z avtomobilom. Orožniki 50 imeli dovolj vzrokov, da so se zanj najbolj zanimali. Anton Ahlin je bil že nekdaj kot mesarski pomočnik pri Flerinu v službi in mojster mu ni mogel
Ljubljana, 4. januarja.
Nedeljski »Slovenec« je na zadnja dva naša članka o ru.zmera.li, ki vladajo v zavetišču za brezposelne brezdomce, prinesel kratko polemiko pod lapidarurm, samozavestnim naslovom: »Mestna ogrevalnica ima dovolj kuriva«. Da se ne bomo mudili ©b neodgovornem, za avtoiji našega nedavnega podlistka »Božič v domu brezdomcev« osebno žaljivem tonu. v katerem je »Slovencev« sestavek napisan, naj ugotovimo samo nekatere površnosti in nekatere zavestne po tvorbe, ki jih je »Slovenčeva« polemika zagrešila proti nam.
»Sentimentalni podlistek o ubogih brezdomcih, ki zmrzujejo v mestni ogrevalnici« mi bil objavljen v.naši božični številki, temveč šele v ponedeljskem »Jutru« dne 28. decembra. Ta zamenjava je za naš pomenek o tem, ali ima mestna ogrevalnica v resnici dflvolj kuriva ali ne, bistvenega pomena. Pisec podlistka se je namreč kot poročevalec našega dnevnika udeležil skromne bo-žičnice, ki jo ie mestna občina priredila brezdomcem v svojem zavetišču, in podlistek je bil samo reportaža dogodkov, kakor so potekali pod streho mestne ogreval-
je najdebelejše drevo .ter ga ma mah položil na zemljo; zop®t drugo im talko naprej. Tako so si rtfstiikinait ljudje napravljali svoje lepe domačije.
Pondkod se še dandanes najdejo takšne, sikrite med gozdovi. Ponajveč pa se tj domovi niso bagvelkaj popravljali, ald pa so jiih kar disito zapusrttiiii, Če še pomffslimo,
da je imela vsaka feSa pod te samih čvrstih, lepo izglajemlh tramov ihn klanih desk, se dandanašnjemu popotniku kar milo stori, ko ugleda otročad, da se valja pone-
tn marljiv sodelavec pri črnomaljski Čitalnici, pri Sokolu, pri gasilcih ia pri CMD.
Izkušenemu, značajneiuu in poštenemu možu so Črnomaljci večkrat poverili vodstvo občine. Župansko dolžnost je opravljal marljivo do zadnjih volitev, ko se je umaknil t zasebno življenje. Kot župan je enako požrtvovalno in vzorno predsedoval tudi okrajnemu šolskemu odboru in okrajnemu oeetnemu odboru, ▼ katerem se je zlar eti živahno zavzemal za izboljšanje cestnega omrežja t Beli Krajini in je dosegel tudi dosti prav lepih uspehov. Njegova posebna zasluga je bila ustanovitev črnomaljske Posojilnice, ki ji je bil dolga leta eden izmed vodilnih članov uprave. Pod njegovim vodstvom se je ta izprva skromni denarni zavod izredno lepo razvil in zaslovel kot eden najboljših denarnih zavodov vse Dolenjske. Poleg vsega tega izredno obsežnega dela, ki je koristilo vseim belokranjskim krajem, se je Miiller zlasti zanimal tudi za vinogradništvo in je s svojimi izkušnjami to gospodarsko panogo prav lepo povzdignil.
Zmerom zaveden Skrveneo, ki mu ni bilo žal nobenega napora, kadar je Bela Krajina klicala k delu, je mirno sklenil svoj življenjski račun. Ker se ni bil oženil, izumira t njim ena 6tarih in spoštovanih črnomaljskih družin, ki jo bodo Črnomaljci zmerom ohranili v najlepšem spominu. Karlu Mtillerju naj bo lahka belokrajinska zemlja ki jo je ljubil nadvse in ji posvečal vse moči svojega življenja.
dati dobrega spričevala. Zadnji dan decembra pa je stal Ahlin kot obtoženec pred sodiščem v Ljubljani in, ko se je razprava zanj srečno končala na ta način, da je bil zaradi tatvine le pogojno obsojen, se je napotil v Domžale, od koder se je potem razkošno vozil z avtomobilom. Bolj kot on pač ni mogel biti nihče sumljiv, a ko so ga prijeli, je vneto zatrjeval, da bo že njegov brat povedal, da je bil ves čas pri njem. Ker ga je toliko ljudi videlo na poti in med vožnjo, je ta alibi seveda takoj padel v vodo in fant je priznal, da je na Silve.trov večer vlomil pri Flerinu, a da je ves denar na begu — izgubil. Avtomobilska vožnja je seveda tudi ta izgovor postavila na laž in kmalu je orožnikom uspelo, da so 4 tisočake in 35 stotaikov od ukradenega denarja našli pri nekem sorodniku Antona Ahlina v Malem Mlačenem. Mesarski mojster Fle-rin je denar takoj spoznal za ž/vojo last in o tej izjavi ne more nihče dvomiti, ker so bankovci polni krvavih madežev, kakršen je pač dena*\ ki se zbira v mesnicah. Vlomilec je denar oinesel z listnico vred in vestni orožniki so nažli tudi to listnico, skrito za nekim plotom v Domžalah. Mladega vlomilca so orožniki izročili sodišču.
niče na sveti večer. Slovesna obdaritev in božični nagovori zastopnikov mestnega magistrata so se zaključili še s kratkim govorom enega izmed prebivalcev zavetišča, ki je izrazil samo dve, nad vsako mero skromni želji: da bi se smeli prebivalci mestne ogrevalnice, med katerimi je tudi neki bivši brivski mojster, striči, kadar jim prerasejo lrsje. in da bi mestni socialni urad poskrbel vsaj za malo več premoga in div. da bi jim v cgrevalnici ne bilo treba prezebati. Na prvo prošnjo je šef mestnega socialnega urada g. Svetel takoj odgovoril, da kar se striženja tiče, pač ni nobenega zadržka, — to prepoved je i7xlal oskrbnik ogrevalnice na lastno pest — a zastran kurjave naj se takoj po praznikih kak njihov zastopnik oglasi pri njem. Tako smo pisali in jasno je ko beli dan. da naši podatki nikakor niso »od konca do kraja izmišljeni in netočni«, kakor bi rad koga prepričal »Slovenec«.
Resnica je namreč prav nasprotna: brezdomci. ki se zatekajo v mestno ogrevalnico nimajo dovolj kuriva in ne morejo pozimi kuriti, kolikor bi radi. Če jim kdaj zmanj ka premoga in drv, niso prav nič sami kri-
kod po goli zemlji v kuhjnjah in velikih sobah.
Naj 6i bo v trdi Zrnfi, najsi v zlatem poletju, ljudje so tafkrat živel;, din odmrmailtj v sami svečj, prav dlako 3co gozd im cvefJrica okoli njih. Imeli so velike, velike korce am s temi so zajemali nenehoma, ne nvjslle-či, ne ginečj za jutranji dan. Zajemali so ■vso medioo prostost?; naravnost od prerode.
Spet je mineval veik. Pojemale so govorice o Roku im oChvaležmfi rod, če se ga jo sploh še spominjal, je mrmral o njem le se medlo, blebetavo ter iz strahu pred pmavttco.
V dolinah so se pomika® težku tovori po cestah, Id so peijafle vse v daljne deželic in mesta. Uloanje železnega konja je odmevalo visoko ran šfirotko od potoorstoh pobočij. Žage v doMffh s hlastno poskakovale ,reza(le dan jm noč. Tap>i udarci sekjr so preseflcavali tišino vsepovsod. Tre-bušastfj lesni kupci so potrkavali; prav na vsa vnaita dm izlivali žganja. Staro jm mlado, vse se je trlo v gozde fn smrt je odpirala čaisrtii-tfljivemu gozdu povsem novo jkmj'go življenja.
Kakor hi jfih obsedlo, je družil!« prebivalce Gradišnjaku samo še ena misel, en sam vedno večijlj jm <ežjn račun, ena sama naloga, da se namreč podere, odproda in zapravi na Gradišnjaku prav vse, kar še stoji pokomai. Kar nora Strast razdejanja se je lotila ljudi. In bojni, da, surovi klic: Kdor ni ztnanui, je proti nam, se je najedel v meso jn kri. Slepo sovraštvo je pogazilo zorne mkidosibi drugo za drugo. Ljudje so sri stali nasproti naltjk vfcovanfi v to lepo zemljo — vsb prota vsem.
Stak je. Mnogo kmetij že tirna druge gospodarje §e v«č jih še pride m boben, zategne tmuHožm hlape* izpljune tobak
vi, kakor to trdi »Slovenec«, 6e8 da bi jim mestna občina takoj poslala kurivo, samo če bi jo spomnili na to. S premogom in drvi gospodari oskrbnik, ki ga je mestna občina izbrala izmed brezposelnih varovancev zavetišča in ki je torej nekakšen njen funkcionar. Prav nič ni res, da Je nova občinska uprava v kakršnemkoli pogledu izboljšala razmere, ki so baje vladale pod prejšnjim režimom, temveč je res, da so se razmere v ogrevalnici v vsakem pogledu poslabšale. Prej je ogrevalnico vodil oskrbnik, ki se je s svojimi sotrpini čutil deležnega enake usode in je skrbel za druge kar kor za samega sebe. Takrat je imela ogrevalnica zmerom dovolj kurjave Ln ljudem ni bilo treba brskati po vseh najbližjih smetiščih za starimi čevlji, cunjami, gumijastimi odpadki in vsake vrste smetmi, da bi jih pokladali na pojemajoči ogenj, kakor se to dogaja zdaj. Takrat prebivalcem ogrevalnice še ni bilo prišlo v navado, da bi z vsakega izleta v mesto, pa tudi če so imeli opravka na najbolj oddaljeni periferiji, prinašali v papirju zavite koščke drv in premoga, ki so jih mimogrede našli na cesti. Če je Delavska zbornica na naše pisanje poklonila ogrevalnici pol tone premoga, kar sicer menda res ne pieseže vrednosti 220 Din, je prebivalcem tega bednega doma, pa tudi mestni občini sami očitno napravila nadvse dragoceno uslugo. Prebivalci ogrevalnice so se najprej iskreno razveselili ob sporočilu, da je ta premog povsem njihov, da je samo priboljšek k meri. ki jo vfcak dan daje magistrat. V resnici pa je mestni magistrat takoj nato, ko je prispela pošiljka Delavske zbornice, prenehal z dostavljanjem običajne količine kurjave, tako da dobrote, ki jo je Delavska zbornica naklonila brezdomcem, niso deležni ti najbednejši, temveč kar mestni magistrat. Spričo teli dejstev smemo vse »Siovenčevo« roganje našemu pisanju in darilu Delavske zbornice smatrati pač samo za primer precej nespodobnega in nesocialnega cinizma. Takšno pisanje lahko doseže samo en uspeh: da namreč »socialna politika«, kakršno izvaja sedanja občinska uprava, ne bo našla razumevanja v javnosti in da bodo morali vsi apeli mestnega socialno-političnega urada na plemenita srca nujno ostati zaman.
Pa da ne bo nazadnje kdo mislil, da se pravdamo za bog ve kakšne reči, naj ugotovimo samo še, da prejema mestna ogrevalnica v kateri prebiva 18 ljudi in v katero jih 21 prihaja na lirano, vsak dan po eno kanto premoga. V zavetišču se kuri samo po dvakrat na dan: popoldne in pa zvečer, da se po obedu in večerji pogreje voda za pomivanje posode. Hrano si privažajo v majhnem kotličku brezdomci sami. Na poti od Delavske zbornice pa do mestne klavnice se vsebina kotlička precej pohladi. a siromašni ljudje so zadovoljni, da ostane hrana le še malo mlačna. Če bo pritisnil hujši mraz bo treba hrano pogrevati doma.
_ Po pisanju »Slovenca« lahko sklepamo.
da je mestni občini odveč, da bi kak zasebni dobrotnik priskočil na pomoč, p.i smemo upati, da bo sama poskrbela za te reči. Kadar bo -tako. bomo z veseljem zabeležili dejstva. Za zdaj na. kakor na,m prizadeti sami poročajo, še ne moremo govoriti o tem.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Na narodni šoli je bila 22. decembra božičnica. Ob navzočnosti raznih predstavnikov oblasti, kraj šolskega odbora, učiteljstva in drugih trža-nov se je zbralo nad 170 revnih otrok. Neka učenka se je v imenu najrevnejših, ki jim bo ostal ta dan v trajnem spominu, zahvalila za darove. Spomnila se je umrlega g. dr. Srečka Rupnika, ki je tudi pred smrtjo naročil soprogi, naj daruje za uboge otroke 200 Din. Kot pristen Šmarjan je živel kot dijak v zelo revnih ra/.merah in je spoznal bridkosti dijaškega življenja. Ko je prišel kot odvetnik v Šmarje pri Jelšah, se je z vso dušo oklenil mladine. Daroval in prispeval je za naše otroke, kolikor je mogel. Nikdar pa ni hotel, da bi vedela javnost, kdo je daroval. Dr. Rupnik ostane na naši šoli kot največji prijatelj otrok v najlepšem spominu. Tudi občinski odbor je uvidel veliko potrebo revnih otrok in je prispeval 600 Din. Društvo Rdečega križa je prispevalo 100 Din, kr. banska uprava pa v blagu Agilni učiteljici Kokaljeva in Logarjeva pa sta po trgu nabrali 1200 Din. Otroci so bili obdarovani z oblekcami, čevlji in perilom. Šolski upravitelj se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da so otroci v najhujši zimi preskrbljeni z najpotrebnejšim.
in se prekriža, ko pravkar za doni tenko-glasmo, kar boječe tresoče se skozi lesovje večerni zvom od Svete Barbare. Še nekaj prerekanja, trde ihoje po stopnišču in noč je pobrala zadnje lučj v hiši. Trd spanec je objel vso goro. Mesec pa, pusto razpoložen, se je pidhotrao febočM čez zemljo. Zaigrala je modna svetloba v rumenih ifiresiŽjajfih sinom razburkane temne gmote.
Prečudne, pošastne sanje so se usedle v vse Aafoe im miso izpustile svojSih žrtev: Rok je lezel iz zemlje. Vedno večj; je bil: Od brezdanje zemlje pa do samega meseca; ta pa se je ndečil in rastel, rastel. Vsi so se hoteli posUcrjlti v Rokovo senco, ki je plesala po ogcfleli zemlji. Toda noge. težike kot Mebuizalemove sekfire. so se Jm spotriikaHe im oplertale ob štorih ter Tob-idiu, fcj je divje hlastalo po znaku kot najhujša žeja.
Mesec je sjpad na zemljo neznansko svetlobo. Zevala je kakor pošasftno vedmo šitrše žrelo, v katero se je pomikala veli-čamsfvemto ko na največjem pogrebu vsa golaizem. Ver ljudje so se gubančtjdi in spreminjal« v grdobne gosenice. Vedno novi so se opotekali v žrelo. Šlo je dailje. iz doline na vrh, v jarek jm dolino, pa spet na vrh...
Kertov vrh fzdaj pravijo Herter-Kogl) je bil nenavadno przorjšče. Človek pni človeku, vsi zavržene; s te zemlje:
»Rok, niso nem privoščili eine lepe, ene same tople besede. Rok, enkrait se bodo ljudje naveličali umirati. Rok. pozdravljen v tej samoti. Nas ni strah, so klicail; vsi s povzdignjeniimri glasov«.
Rdeče so zasijali vrhovi in preostala ljudstva na njih. Velikanski ta sprevod je zdajo; obšel Kertov vrh ter krenil čez M«k» Sedlo, Sv .fiolfenfca m Jezerski vrh.
Tragična smrt Ivana Kregarfa
Pogrešanega posestnika so včeraj popoldne potegnili
iz Ljubljanice
Lojze Mušic:
Klic s slovenjgraskega Pahorja
Po pogojni obsodbi je šel krast
Razjasnitev dveh predrznih vlomov v Domžalah
Ba se mestna ogrevalnica ogreje!
Malo nevšešnega posnenka o tem, kako mestna občina
skrbi za najbednejše
»JUTRO« št 3
Torek, 5. L 1937.
Matineja Z. K. D.
$ylvia Sidney:
BLODNICA
FIlm o ljudeh s ceste.	V nemškem jeziku!
Danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 v ELITNEM KINU MATICI Din S.50 in 5.50.
—---—"—
oniače vesti
*	Naporna poštna in brzojavna služba. Novoletna številka glasila združenja uradnikov poštno-telegrafsko-teletonske stroke, ki izhaja v Beogradu, je objavila beležko »lz službene statistike p. t. t.« V tej statistiki je navedeno, koliko uslužbencev poštne, telegrafske in telefonske službe ne more delati zaradi bolezni. Navedeno je, koliko službenih dni je bilo za te uslužbence preprečenih od leta 1928 do lani. Iz navedb je razvidno, da se je v sedmih letih odsotnost zaradi bolezni povečala za nad 100 odstotkov. Statističnim podatkom sledi naslednja ugotovitev. Okrog 4 odstotke vsega osebja je stalno v bolnišnicah ali pa na dopustih zaradi bolezni. V državni službi ni stroke, ki bi imela tako visoke odstotke uslužbencev, ki zaradi bolezni ne morejj opravljati svoje službe. Navedene številke so nov dokaz, da so naše zahteve po zboljšanju delovnih pogojev in po bolniškem zavarovanju upravičene in pravične.
*	Gradba velikega švicarskega hotela v Splitu, švicarski arhitekt Zolinger, ki je v imemoi neke švicarske finančne skupine prevzel nalogo izdelave načrta velikega hotela, ki ga Švicarji nameravajo zgraditi v Splitu, je svoje delo dovršil in njegov načrt je že predložen gradbenemu odseku splitske občine. Švicarji bodo gradili svoj hotel na zemljišču Jugcsloven-itfkega Lloyda, ker se niso mogli pogoditi z mestno občino o nekem drugem stavbi-šču. Hotelska stavba bo visoka 40 m in imela bo 12 nadstropij. Vsako stanovanje v teim hotelu bo imelo svoj balkon.
*	Novi tramvajski vagoni v Beogradu. Beograjska občina je naročila 12 novih tramvajskih vagonov. Naročila sta dobili tvrdki »Jasenica« a. d. v Smederevski Palamiki in Prva jugoslovanska tvorniea vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodil Pri prvi tvrdlki so bili naročeni štirje, pri drugi pa ostali vagoni.. Tvrdka »Jasenica« je že poslala dva naročena vagona v Beograd.
*	Razstava in muzej »Ošišanega ježa« v Beogradu. Huimoristični list beograjske sekcije Jugoslovenskega novinarskega združenja »Ošišani jež« ima lepe uspehe in je o tem najbolje svedočila lani pri-re; -o, razstava »Ošišanega ježa«, ki je imela, samo v Beogradu nad 53.000 poset-nikov. V četrtek za pravoslavne božične pravnike bodo v Beogradu spet otvorili
av0 in muzej »Ošišanega ježa« in bori tej prireditvi sodelovali humoristi raniš lava Nušiča do najmlajših. Beograjska občina za invalide Za bo-t e naklonila beograjska občina invali-125.000 Din in je krajevni odbor m-•-e organizacije že dobilo povabilo, n prejime in razdeli to božiičnico. Beo-h tjska občina da vsako leto invalidom tožičnico iz gklada, v katerega se stekajo odstotki od najemnin raznih občinskih lokalov.
*	Stroške za asfaltiranje v Pančevu bodo morali plačati hišni posestnik) sami.
Gradbeno ministrstvo je z načelnim odlokom te dni razsodilo spor meči občino in hišnimi posestniki v Pančevu. Občina v Pančevu je namreč odredila, da morajo hišni posti r.niki sami norCttj otroške za asfaltiranje pred svojimi hišami. Hišni posestniki so se proti občinskemu odloku pritožili in spor je gradbeno ministrstvo razsodilo zdaj na ta način, da je potrdilo sklep občinske uprave.
* Cesta me<j Banjalu^o in Bosansko Gradiš k o bo dovršena še letos. Uprava vrbaske banovine je namreč dobila za gradbo cest 10 milijonov iz kreditov za javna dela. Takoj, ko je bil določen kredit, so strokovnjaki baraske uprave izdelali načrte in že lažni julija So bila oddana na licitaciji dela Cesto med Banjaluko Jn Bosansko Gradtiško so zgradili že pod turško upravo, a ta važna cesta že dolgo ni več ustrezala prometnim zahtevam. Kamnita podlaga ceste, ki bo široka 8 m, je že položena. Pri gradlbi te važne ceste je zaposlenih mnogo delavcev.
Pri ozeblinah - »OBLAKOVO KA-MILCNO MAZILO«.
*	Službeni list uprave dravske banovine od 2. t. m. objavlja popravke v uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov in v pravilniku za izvrševanje te uredbe, uredbo o izpre-membah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet ter uredbo o tzpremembah in dopolnitvah seznama luksuznih predmetov.
*	Novj grobovi. Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani so včeraj ob 14. spremili k Sv. Križu gospo Nežko Jankoletovo Pokoinica je bila blaga mati g. Mira Janko-leta, lastnica znane menjalnice in gospodarske poslovalnice- — V Štrigovi je umrj g. Josip Turko, bjvš; posestnik od Sv. Antona prj Kopru v Istri. _ V Aleševčev; ulici 44 v Ljubljani je umrl v cvetu mladosti g. Franci Umek. Pogreb bo jutri — Pokojnim blag spomin, žalujočim naže iskreno sožalje!
*	Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala gospa Polonija Sekirnikova, iz Sv. Križa prj Rogaški Slatini 100 Din namesto cvetja na krsto blagopokojnega Davorina Topolovca iz Liubliane. Plemeniti da-rovallkj, ki nai bi 6e ij v novem letu pridružilo še kaj posnemovalcev, prisrčna hvala! Društvo posluje v gluhonemnjci. Ljubljana. Ta naslov popolnoma zadostuje
*	Novoletni oglas znanega hotela Novak na Jesenicah je po naši krivdi izostal, zato želi vodstvo hotela naknadno vsem svojim cenjenim gostom, potnikom in turistom prav srečno novo leto.
Iz Liubliane
u— Spored božičnega bogoslužja v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda: 1.
badnjii dan: sv. liturgija Vasiljeva v sama-toriju na Golniku; 2. prvi daa božiča: polnočnice z jutranjim bogoslužjem točno ob polnoči (ob 24. uri), sv. 'iturgija ob 10., večerno bogoslužje pa ob I7.; drugi dajn božiča: jutranje bogoslužje ob 7., sv. liturgija ob 10., večerna ob 17.; 4. praznik sv. Stevana-rojiitiii dan Nj. Vel. kraljice Marije: jutranje bogoslužje o>b 7., blago-darenje za Nj. Vel. kraljico Marijo ob 9., sv. liturgija pa ob 10.
u— XVI. Slovanski veter, tradicionalna prireditev JNAD »Jadrana« se bo vršjl v soboto 16. t. m. v vseh prostorih Sokoskega doma na Taboru. Pokrovi tel .stvo je blagovolil sprejeti Nj. Vel. kralj Peter U. Razumevale za manifestacije nacionalne mladine na najvišjem mestu v državo opravičuje njeno vero v najvišje nacionalne ideale, narodno in državno edinstvo Ta manifestacija služi medsebojnemu spoznavanju mlajše in starejše generacije — V koncertnem de|u programa bodo nastopili naši priznani umetniki, kakor gdč. Oljdekopova, g. Ko!acio in drugi.— Ker je čisti dobiček namenjen podpori revnih akademikov, ie dolžnost vse javnosti, da se odzove vabilu naše akademske mladine m se udeleži tega večera. _ Vabila bodo razposlana v začetku prihodnjega tedna. Ker je vstop le prolj vabilu- prosimo reklamacije v društvenem lokalu JNAD >Jadrana« v To-manovi ulicj 3., alj telefonjčno na 29—74.
•lovnega društva je posvečeno atian Srečnih Kanarskih otokov. Ob mnogih prekrasnih pokrajinskih ki folklori, stičnih atikah, kakor tudi ob originalnih gramofonskih ploščah starih kamar^cfli plesov bo predava, o svojem raziskovalnem potovanju etnolog ln lingvist dr. D. J. Wolfela z dunajskega etnološkega muzeja. Predavanje bo v torek 12. t, m. v Delavski zbornici ob 20. url Posetite to zanriimivo prireditev!
n— Se »Konjeniška patrolac t drami. V vrstj sprememb, fci so jih zadnji čas zanesle bolezni v dramski ansambel, je tudi v Lan-gerjevj »Konjeniški patrulj« moral Cesar nadomestiti Laipa-ha, ki je žel iskat zdravja na Golnik in ki nam piše. da vse noči presan a o teatru. Cesarjev dobričtaa Valenta. ta čudoviti do duši jn telesu okrogli človek. ki vso vojno jn revolucijo doživlja zgolj iz perspektive vojaškega jedilnega lista, je v »vojem izrazu malo boli rezek od Lipahovega, a je nič manj resničen in velik v svoji tragični smešmosti. Scena njegove smrti je pač eden najbolj pretresljivih prizorov vsega vojnega dramatskega slovstva. »Konjeniška patroia«, k; spada po svoji literarni vrednosti ter po uprizoritvi in igri med redko lepa dela naše sezone- bi še zmerom zaslužila nekaj več pozornosti pri občinstvu, kakor je bila deležna na zadnij reprizi. L. M.
Matineja kina Sloge
Danes ob 14.15 ln oa praznik ob 11. d op.
Bosanska rapsodija
Rponaja o lepotni našiih krajev Cene in 5.50 Din
»Pobegla nevesta«. Na praznik sv. treh kraljev zvečer ponove šentjakobča-ni izvrstno komedijo »Pobegla nevesta«. Zanimanje za to igro je tako veliko, da je odšlo pri zadnji predstavi polno ljudi brez vstopnic. Nabito polna dvorana je najboljši dokaz, kako zelo ugaja vsem to delo, ki je polno duhovitega humorja. Preskrbite si vstopnice pri dnevni blagajni, ki bo odprta v sreio od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
u— Pomočniški izpiti va/enk modjstovsko stroke se bodo vršiij 29. t- 111. v zadružni pisarni. Sv. Petra nabrežje št. 19. Tozadevne prošnje je vlagat.; do 12. t. m- med uradnimi urami v zadružni pisarni.
u— Društvo »Soča« — Matjca naznanja, da v soboto 9. t. m. odpade običajno predavanje, ker ima ta večer Klub Primork svoj krizantemni večer v vseh prostorih Kazine. Predavanje mestnega zdravnika dr. Misa Fran.te bo zaradi tega 16. t. m. v prostorih v Zvezdi.
Matineja kina Usizon
Danes ob 14.15 in na praznik ob 11. dop.
Cene 3-30 ia 5.51 Din
Gustav Frohlich — Annabella
TRGOVSKE KNJIGE
registratorje. vložne mape, luknjače, ter vse druge pisarniške potrebščine nudi najceneje
M. TlčARj Ljubljana
Samozastopstvo »AGRIPPA« kartoteke v obliki knjige.
u— Matineja ZKD. Danes in iutri predvaja Zveza kulturnih društev enega najmočnejših filmov Sylvie S,idney »Bjodnica?. Ta film je pretresljiv dokument naše dobe, ki je en sam boj med dobrim in zlem. eno samo nepremostljivo nasprotje med blagostanjem in bedo. Mary Richards <Sy!via Sidiney) je bila otrok ulice in izpostavljena njenim mračnimi stranem. To io je dovedlo do kaznilnice. Toda zmagal ;e čut človečanstva in iz bivše kaznjenke jn blodnice je postala žena dostojna velikega spoštovanja. In morala vsega filma? Da je samo resnica in ne laž temelj zakonske sreče! Kot novico omenjamo še to,
da ie film v nemškem jeziku in da ga vsa^-	r, , .	.. . . _
komur priporočamo. Že ime Sylvie SWney | e— Zadnja pot Viktorja Bevca. V nedeljo
ie zadosten porok za kakovost tega edinstve- ■ ^
u— Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in I^tre priredi 6. feoruarja v Trgovskem domu svoj VII. družabni večer. Vabimo na številen po=et- obenem pa prosimo društva da ta dan r.c priredijo zabav.
u— Kup nesreč prj delu, ua cesti in v krčmi- Včeraj so imielj na kirurškem oddelku spet precej živahen promet Med množico mnogih pac.entov so sprejeli tudi 45-lelnega delavca Ivana Blerja s Prevalj pri Preserju, kii je doma pri delu padel in dobil hude notranje poškodbe. Nevamo rano je dobiil 5S-lefcm posestnik France Zaje z Zavr-ha prj Trojanah, kj ga je vol z rogovi sunil v trebuh. Iz Štepanje vasi so pripeljali v bolnišnico 37-letnega železniškega nočnega čuvaja Vinka Bajdo, ki se ie iz mesta na kolesu vračal domov, pa se je kolo izmenada prulo-milo pod njim. da se je močno poškodoval pa glavi. Iz Ciglerjeve uljce v Mostah je moral v bolnjšnico 25-ietni delavec Rado Hafner, ki ga je bil v nedeljo nekdo v neki krčmi prj D. M. v Polju z litrsko steklenico udaril [>o glavi, iz Tržiča pa so pripeljali 6-letne-ga delavčevega sjna Janeza Migliča, ki se je med sankan em tako nesrečno zaletel v ogira-jo, da si je polomi/l obe nogi.	•
u— Zveza gospodinjskih pomočnic vabi na predavanje vse članice jn po njih pripeljane znanke. Predaval bo g. dr. J Ahčin 6. t. m. ob 17. ur; v čor>ovi ul- 3.
u— Obleke in kiobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos Reich.
e— Sedemtedentkj krojni tečaj t* Uvttj+ ki ga je priredila kr. baraka uprav« ▼ Ljubljani. se je zaključil 31. decembra c prav
dobrim uspehom. Tečaj je vodil strokovni učitelj Alojzij Knafelj. Udeleženci smo pridobili mnogo strokovnega znanja, kakor o risanju najrazličnejših krojev, navodila glede praktične izdelave oblačil in tudi razne druge strokovne podatke za mojstrsko preizkušnjo. Kolenko, predsednik oblačilnega društva, je imel ob zaključku na udeleženke lop nagovor. Zahvalil se je kr. baraki upravi za prireditev tečaja kakor tudi učitelju za njegov trud.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 grandijozni film »MED DVEMA ZASTAVAMA«. — Matineja ob 16. uri »NA ELEKTRIČNEM STOLUc.
e— Samo do sobote ]« še čas, da obnovite sreake drž. rezredne loterije v podružnici »Jutrac v Celju.
Iz Maribora
a— Zanimivo gostovanje v »Prvi legiji«. Na praznik Sv. Treh kraljev zvečer bodo Mariborčani doživeli v svojem gledališču zanimanja vredno gostovanje. V vlogi župnika v »Prvi legiji« bo debutiral g. Ivo Berščak iz Ljubljane, ki se je pod vodstvom režiserja Milana Skrbinška svoj čas prav v Mariboru posvetil igralskemu študiju in je kasneje z velikim uspehom vodil nekatere amaterske odre na deželi. V novejšem času se je na izrečno željo svojega učitelja vnovič lotil intenzivnejšega, globljega igralskega dela in želja Milana Skrbinška je tudi bila, da v vlogi župnika v »Prvi legiji« gostuje v Mariboru. Po pravici upamo, da bo občinstvo s številnim obiskom izkazalo svojo pozornost zanimivemu debiju.
a— V soboto premiera. »Kadar se utrga oblak«, drama profesorja Joke 2igona, ki je pred leti služboval tudi v Mariboru, spada med najmočnejša sodobna slovenska dramska dela. V klenem jeziku in z učinkovito dramsko gradnjo riše propast nekdaj mogočne, a z mjnogilmi krivicami ustvarjene bogatije trškega mogotca Jakoba Kalana. Je tipično delo naše m'ajše pisateljske generacije. Mariborska premiera tega dela bo v soboto v režiji Jožeta Koviča. Nastopijo Kraljeva, Rasfcer-gerjeva, P. Kovič, Nakrtt, Gorinšek in Košuta.
a— Na 16. akademski ples v unlonrlki
KINO
TEl. 21 24
MATICA
nMfin k kraijeabm prirakal LlflS TBENKEK
KALIFORNIJE
»Scterjrrro lk*M
SLOGA
TEL.
27-30
Skaotib« t delilni ▼ rtfifci »Beflfc m »PogBiuka pesmi«
POSLEDNJI POGAN
Ifafieti prisad in krami mnn)
TO7HEE
Najvočjl pevski film getooe!
TI SI MOJA SREČA
v fr!. tlogi Arty« ti TV*oe,
Benjamia G i rt orm« ie Manca Leaemmt
- (PAedAtcLM.	E-
Iz Tržiča
6— K'no predvaja danes krasen tftm »S®-quoja« t dopolnilom.
Iz Ptuja
j— Obstreljen. 291etni tesarski pomočnik Ignac Rogina iz Budine se je na Sil— vestrovo s kolesom peljal k teti v Haloze. Ko se je proti večeru vračal, so ga na cesti pri gozdu med Polenci in Spodnjim Volov-ljekom napadli trije neznani moški Eden od teh je skočil pred kolo ter zakričal: »Stoj!« Naglo je padlo tudi par strelov, od katerih je eden zadel Rogino v levico. K sreči je fant imel toliko poguma, da je sunil onega, ki je prijel za kolo, se z vso močjo pognal dalje in ušel napadalcem. Neznana lopovi so gotovo imeli namen, da bi ga iz-ropali. Rogina je moral v bolnišnico.
j— Kino Ptuj. V sredo in četrtek »Škandal dneva«. V glavni vlogi Bennet, Clark Gable.
SEVNICA. Zvočni kj-no predvaja danes in fufri opereto »Veliko čiščenje« Običajni dodatki.
iz Celja
nega filma. Pred-tav, v Elitnem kinu Matici samo danes ob 14.15 j.n jutri na praznik ob 10.30 z bogatini dopolnilnim sporedom. Cene matinejske 3.50 in 5.50 Din.
.\aito po plan jah jji valovitih grebenih nazaj. Zagozdi: 1 se je pni Malčkovem Krriižu Tud tod mimo so raosll sito 1«tja mrKce s severne strani Pohorja v južno stran, v Šmartno pokopavat. ŽVjenj« Roku ni-kolj n,.^ bilo preveč. Za ves svet ga je
i ju bil. Zato le žtivi ljudje niai gaz jm tod. je rohnelo iz	nr>š: CM t a,krati, pravi-
jo. je pri Svetem Pirmožu dušni pasitiir.
Iz Po'žarn;kovega jarka so se povzpel! in -e opotekli! v sprevod vsi krčmer.ja s svojim,' k meh; ki so se v z!at.'ih časih n h kunci i onžr.ftfllr 7 bankovci ciga-re. D-i -o reš'l; gotove pogube cele	bankov-
cev «.0 h'tteli zatrjevat vs,- ti krčmarji svo-jiim kmetom A šlo je d.slje •..
Pokora brez konca im kraja se je valila n-cko sireč im frat na Lamp-eto"' greben. C,r>ra e." i? notresal«. Od V»,'i'ke Kope pa n-av dn <?'obel; n^d Sv Birbaro se je 7.?rn:> veliV-mski oMniV 1? nj«<j? je vstajal vran »c vedno večV. Se^a^ ie že vse do Oradišniak^ Tediaic.; & zajaše Konn'kov Rok 'n no vsej zemlin' so odmeval- gro-rnovn kovi klici:
•>\T3rod nesrečni 71 koga se un:ču:eš?'< mno-jo mnoKto kl>cev se je vtop:lo v
Ko je posM"1 prv-l gjoozi okenc izb.
7 mehkem r.eJnm^onr inm; fuk»:-i mi w> «5 ^pmliani o^t-45 m^b pot s " ■Ifl -n ot-iriel: v c^r, H I ie Oospodmv
!hi Lahno ie pršd dež jm shlad lo se je.
Ko »o obiral; prumrčno oblečeni bližnje
poti k farnim cerkvam, so sitrmelj osuiplo jn nemo pred<se ,videč da je vsa prej žilah tn,a trava kakor po val jam«. Namesto nje j>a se šopr; potuhnjeni vernuh aili vovk: ostira tmavica, k, je živima ne mara. Staine mamice vedo povedaiti. dia je to božja kazen za uničevainje tjozd-^v do ikaite-f.h :im«jo največ pravice otinoai. Prav tiako tud; vedo povedat,i dobre stare ma-m'oe, da je najvišji studenec, di®to blizu vrha Male Kope sami o zal! o naijfboljšfi n« Pohorju, ker je oikrenčal im poživi vse zavr'emce s de zemlje. T.ud) pravijo še diai^današnji temu žilahdjjemiu fizvnnikru Porodnica.
Tako močan je spornim na čase strahote j«n liudsikeiga preporodia obenem.
Ko.pn 'kovega Roka pa nr biilo več na spregled. Boig ve, ali se ne pnifcaže zopet ]mm-lu? Zakaj, vse delo lijudi ne bi mogrto odvrnniiit- njegovega prihod«
Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grennica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične Izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec.
0*1 ng. (k iCMBB/n.
so položčii slikarskega mojstra | Viktorja Bevca na okoliškem pokopališču zadnjemu počitku ob veliikj udeležbi pokojnikovih prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev. Pred mrtvašnico je kombinirani zbor Celjskega pevskega društva in »Oljke« zapel »Vigred«. Po cerievenam obredu se je predsednik Slovenskega obrtnega društva v Celju g, Vinko Kulkovec z globoko občutenimi besedami poslovil od pokojnega, nato pa so pevci zapeli »Blagor mu«. V nedeljo ee je v poročilo o smrti g. Bevca vrinila pomota. Pravilno se mora glasiti, da je bil pokojni star 59 let.
e— Celjski mostni svet bo knel redno sejo v petek 8. t. m. ob 18. Na dnevnem redu eo poročfla odborov.
e— Umrla |e v nedeljo v PreSernovi uMcf 4 v starosti 68 let g*. Marija Komelova, vdova po finančnem nad pregledniku jm mati g. inž. Antona Komela v Celju. Pogreb bo danes ob 16.80 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Na Sodnijaki stezi 3 je umrla včeraj v starosti 80 let zasehnica ga. Emilija Hautova, v celjski bodniSnioj pa v starosti 46 let žena upokojenega višjega stražnika ga. Marija Pik lova z Zg. Ložnfce prt Žalcu. Pokojnim bodi ohTanjen blag spomin, svojcem naše iskreno soialje!
- Pora®t brezposelnosti. Pri eeljski borni dela je hjto ob koncu leta ▼ evidenci 790 brezposelnih (571 moških in 219 Žensk) nasproti 698 (480 moških in 218 ženskam) dne 20. decembra.
Pregled kn||iie la nelnihenski davek.
Davčna uprava poziva vse davkoplačevalce, ki >o zavezana plačevati usluibenski davek v davčnih markicah. da predložijo davčne knjižice davčni upravi v pregled do konca tega nie8«ca. e— Kine Union, Danes saprift
d v orani bo vstop dovoljeu le z vabilom. Prosimo v»e povabljence, da prinesejo vabilo s seboj, ker sicer ne moremo odgovarjati za event. neprijetnosti. — Gg. akademske starešine pra-imo, da pridejo s trakovi £<vojih aikademskih diiuštev. — Istočasno obveščamo p. n. občinstvo, da bo letos vbod v dvoramo tudi pri stranskih vratih s Prešernove ulice. — Rezerviranje miz leto? ne bo dovoljeno. — Se enkrat opozarjamo na to, da so gg. častniki vabljeni preko mestnega poveljstva, tovariši akademiki in srednješolci pa imajo vstop brez vabila. — Odbor DJA.
a— Iz mestne službe. Pri avtobusnem prometu Mestnih podjetij je nastavljen inž. Zadnek.
a— Pobrežke novice. Rdeči križ na Pobrežju razvija živahno agilnost. Na Štefanovo je bila v nabito polni Renčljevi dvorani veseloigra »Moderni zakon«. Režiser Ivan Duh ter igralci oziroma igralke gdč. Ruža Tončičeva, gdč. Milena Milko-vičeva. Drago Jurkovič, Albert Zornik, Nada Tončičeva so svoje naloge odlično rešili.
a— Mariborčani se radi zabavajo ter radi zborujejo. V sanislu pravkar objavljene statktiike mestne policije o izdanih do volilih za razne prireditve, razstave, kino-gledališčne predstave, občne zbore itd., je mariborska policija v letu 1936 izdala 2560 dovolil za razne prireditve. Tako je bilo v Mariboru v letu 1936 med drugim 1012 kinoprelstav, 140 občnih zborov, 26 razstav, 135 gledališčnih predstav ter okoli 1150 koncertov v raznih gostinskih obratih.
a— Veliko inozemoev je zaposlenih v Mariboru. To je razvidno je policijske .'itatiistiike. Predstojništvo mestne policije je namreč v preteklem letu rešilo nič manj kaikor 4071 aktov, tičočih se bivanja ter zaposlitve inozemcev v Mariboru.
DANES 16. AKADEMSKI PLES UNION
a— Možak v tujih hlačah. Ko je posest-niča Marija FerSeva iz Zgornjega Radva-nja Sla proti mestu, je srečala na cesti nekega moža, ki je imel na sebi hlače in jopič njenega moža. O tean obveščeni arož niki .so ugotovili, da je dotLfoi neflci Franc K. iz ljutomerske okolice, ki je bil znam z deklo, ki je služila pri FerSevih Im ki so jo sedaj izročili v zapore tuikajšnjega olkro&nega sodišča. Dekla taji vsako ao-krivdo.
Iz življenja na deželf
Iz Kranja
r— Leon 1'feHer, vtjrtuoz, profesor na drž. koneervatoriju v Ljubljani in primairij ljubljanskega komornega kvarteta 6e bo na koncertu v Kranju, ki ga priredi udružemie ljubljanskih koneervatoriJtov v ginmaziiekj dvorani, dne 8. t. m. predstavil kranjskemu ob" Simsfvu z dvema todkama jm sicer s S.vensena romanco in preludijem od Saint-Saenea. Obe alkladbi bo ta naš naj odličnejši violinist igral ob spremli »vanju orkestra. Posetnikj koncerta se bodo tako seznanili tudi z dvema biseroma iz svetovnoznanih violinskih skladb. Nadalje bo g. profesor Pfeifer uveljavili svoje vfeoflco violinsko znanje pri vseh orkestral-< ki bodo izvajane na tem kon-oertu, sai je uslužno prevzel mesto koncertnega mojstra Krasen ton, ki ga izvablja iz svojega instrumenta bo prišel do izraza na solo mestih v Prevorškovom krasnem in kontr&puntktistično zanimivem Concerto Grosso. Adamiča Na gradu in v Holst 9t. Paulua suiti. Vee skladbe je naštudiral dirigent Uroš Prevoršek, ki bo tudi dirigiral v»e točke sporeda. Na kranjskem meščanstvu je, da ee z obilno udeležbo oddolži za trud n požrtvovalnost teh naiih odličnih umetnikov. Ta večer nai kratko me5čmmslvo posve ti glasbeni umetnosti, «ai bo deležno fr rednih glasbenih užitkov. Prodaja vatomfc v Jebš.
Napredno delo v pohorski kotlini
Vitanje, H. decembra. Iz naše Pohorske kotline prihajajo le redko kedaj ve.-iti v dnevnike. Da nas pa ne bo javnost napačno sodila, evo Vam nekaj novic od nas. Praznik uedinjenja smo praznovali kolikor mogoče slovesno. Po končanem cerkvenem opravilu smo se zbrali v šolskih jwostorih, koder je naša šoluka mladina proslavljala ta praznik z dekJamacijami, petjem in igrami. Prireditev, delo in sad našega vrlega učiteljstva, je popolnoma uspela ter vse zadovoljila. Tudi sv. Miklavž je 5. t. m. zvečer s svojim spremstvom obiskoval deco na domovih. Bil je letos res sijajno opremljen, kakor .se tudi spodobi za svetnika nebeščana. Le obdaritev je bila bolj skromna zaradi skrajno slabe sadne letine v našem okolišu.
Občinski odbor tukajšnje velike občine pod vzornim vodstvom načelnika in župa^ na g. Marka Krajnca deluje zelo pridno in vsestransko zadovoljivo. Tako je imel imenovani odbor preteklo soboto dne 12. t. m. občinsko sejo, na kateri je določil za občinskega delovodjo g. Engelberta Križana iz Maribora. Odobril je nadalje predločeme šolske proračune za leto 1937/38. Na tej seji se je osnoval tudi zdravstveni odbor, kateremu bo načeloval oikrožni zdravnik g. Stanko Silam. V tem odboru bodo pa še šolski upravitelj g. Binder, učitelj g. Rejec ter lastnik tukajšme graščine g. Josip Kušer. Avtobusnemu šoferju g. Francu Pipanu se dovoli trinajsta mesečna plača kot novoletna renumeracija, poštarici g. Mariji Husovi pa enkratna brezplačna mesečna vožnja z avtobusom v Celje ta nazaj. Občinski odbor je nadalje sklenil vpeljati za občane nedeljske vozovnice za avtobusne vožnje v Celje in nazaj. Voza-rina bo znašala odslej samo IS Din za osebo, torej malenkost 2» progo od 44 km. Slednjič je sklenil občinski odbor da bo prevažal avtobus one voiake, ki so v občino pristojni in ki prihajajo na dopust, brezplačno. Kakor smo še zvedeli, bo občina svojim občanom oskrbela za saditev večjo množino semenskega krompirja po znižani ceni. želeli bi pač, da bi semeosko blago prišlo ob pravem času semkaj ln v zdravem stanju, da ne bo kakor lani opravičenih tozadevnih pritožb iz odjeanai-skiih krogov.
V medel ju 13. t. m. pa je imela tukajBnja družina lov v lovskem revirju Stenici. Lo. vec Franc Pušnik, žagar pri lesnem industrijcu g. Kuzmanu je naletel na divjega prešiča. S par streli ga je pogodil to lovci so zver v trlumfu prinesli v trg. Mrjasca, ki je tehtal očiščen okoli 120 kg, so prodali v Mariboru nekemu odjemalcu divjačine.
Naj še omenim, da zidata tovarnar Ivan Braum in veletrgovec z manufaktuio Fra-njo Majer, oba iz Maribora, v jedva pod ure iz trga oddaljenem naselju Fužine to sicer na prostoru, kjer je obratoval«, pred kakimi tridesetimi leti tovarna za kose to ®e potem opustila tekstilno tovarno. Novo podjetje vsi Vitamjčani iskreno pozdravljajo to tembolj, ker se je lesna industrija na Fužinah, ki je prej bujno cvetela, že pred skoro dvema letoma popolnoma opustila. To pa iz vzroka ker je tamošnja električna žaga pogorela ter nehala obratovati. Ko že omenjam Fužine, naj sporočim še to, da je v tem naselju umrl pred kratkem posestnik Janez Poklič, 76 let star. Mož je bil od ustanovitve pa do svo. je smrti odbornik splošno znane »Vestro-v< Posojilnice v Vitanju.
Postani In ostani Član Vodnikovo droibef
Soipodaritvo
Nase gospodarstvo v novembra
Narodna banka j« pravkar izdala običajno mesečno statistično poročilo, to sicer za mesec november. Iz tega poročila posnemamo naslednje podrobnosti:
Efektni ln devizni promet
Promet z efekti je bil v naaporotju s
poletnimi meseci tudi v novembru na naših borzah precej živahen in je naSal 27 milijonov Din (lani 18). Ker pa je bil v prvem polletju vse do avgusta promet manjši nego v ustrezajočih mesecih prejšnjega leta, je rezultat poslovanja z efekti za prvih 11 mesecev slabši, nego je bil prejšnje leto, saj je lana znašal do konca novembra le 232 milijonov Din nasproti 392 milijonom v 11 mesecih prejšnjega leta.
Devizni promet pa stalno narašča na naših borzah. V novembru je znašaj 262 milijonov nasproti I76 milijonom v prejšnjem novembru in 150 milijonom v novembru 1934 in 92 milijonom v novembru 1933. Naš devizni promet na borzah se je zadnja leta razvijal takole:
1933	834 mttijomov Din
1934	1346 milijonov Din
1935	1655 milijonov Din 11 mes. 1936 2581 milijonov Din
Gibanje cen
Jfaš indeks cen v trgovini na debelo se
je v novembru v primeri s prejšnjim mesecem povečal za 0.9 na 69.8 toč^e ■1926-100). Pri tem je bil za 1.4 točke ali za 2»/. nižji ,nego je bil prejšnje leto, toda za 7.1 točke ali za 11.3«/o večji nego v novembru 1934. V lanskem novembru se je dvignil predvsem indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer za 1.4 na 65.7 (prej-;šnje leto 82.5), ponovno pa se je povečal indeks cen živine in živiruakih proizvodov, iin sicer za 0.7 na 65.4 (prejšnje leto v aovembru 58.9).
V trgovini na drobno nam kaže indeks za Beograd povečanje za 0.7 na 80.5 točke (1930=100) ,indeks cen v trgovini na drobno v Zagrebu povečanje za 0.3 na
80.4 točke, indeks cen v trgovini nadrobno v Ljubljani pa povečanje za 0.8 na 82.9
točke.
Gibanje hranilnih vlog
Hranita« vloge pri vseh bankah in hranilnicah so v začetku oktobra znašale 10.622 milijonov Din, to je za 384 milijonov Din več nego pred enim letom. Za 1. november pa podatki še niso objavljeni. Pri obeh državnih denarnih zavodih so znašale hranilne vloge ob koncu novembra 2113 milijonov Din, to je le za 159 milijonov več nego pred enim letom, medtem ko je od novembra 1934 do novembra 1935 maš al prirastek 263 milijonov Din, od novembra 1933 do novembra 1934 pa 327 milijonov. Kakor se zdi, so pričele vloge zopet v večji meri pritekati k zasebnim denarnim zavodom in hranilnicam.
Oživljenje prometa
Na jugoslovenskih železnicah je bilo v novembru natovorjemh 151.000 vagonov nasproti I47.OOO v novembru prejšnjega leta in 132.000 v novembru 1934. V prvih 11 mesecih lanskega leta je bilo na naših železnicah natovorjenih 1,386.000 vagonov to je za 39.000 vagonov več nego v istem razdobju prejšnjega leta, za 97.000 vagonov več nego v istem razdobju leta 1934. in za 111.000 vagonov več nego v istem razdobju leta 1933.
V izredni meri pa se je v drugi polovici lanskega leta povečal naš rečni promet. V novembru je bilo prevoženih 96 milijonov tomsikih kilometrov nasproti 60 milijonom v istem mesecu prejšnjega leta. V 11 mesecih lanskega leta je bilo na naših rekah prevoženih 659 milijonov tonskih kilometrov nasproti 572 milijonom v istem razdobju prejšnjega leta. Tudi pomorski promet je bil zelo živahen, vendar še ni podatkov za novem&er. V oktobru je znašala tonaža v pomorske luke došlih ladij 1,527.000 bruto registrskih ton nasproti 1,441.000 v oktobru prejšnjega leta in 1,371.000 v oktobru 1334.
Važne spremembe glede prometnega davka
Financ o. nnm.,uij je a poseDno ureubo preupistu važne spremembe oonosno dopolnitve k uredbi o skupnem davku na po-.Siovm promet. isova uredba je bila objavljena v »Siuauenili novinaii« 22. decemora ii>3t>, pričela pa se je izvajati 1. januarja. Objavljena je tudi v i-biužbenem listu« ■dravske banovine od 2. L. m. i\ a; važnejše lioiocbe nove uredbe so naslednje:
Odstavek drugi či. 4 uredbe o sicupnem davku de je giasj aosedaj tako: fAko izvršuje skupnemu davk.u zavezani proizvajalec dobavo svoji podružnici (zastopstvu), ;e za osnovo skupnega davka merodajna cena, Katero doseže za dotično blago po-cliiizraca.
Prednja določba se z novo uredbo izpre-rninja tei giasi sedaj takoj: »Ako skupnemu davku zavezani proizvajalec izvršuje dobavo svoji podružnici (zastopstvu; ali kaki drugi pravni ali fizična osebi, s katero je v interesni skupnosti, je za osnovo skupnega davka rneroaajna cena, katero ■doseže za dotično blago podružnica (zastopal voj odnosno omenjena druga pravna aii fizična oseba. Brez daljnjega dokazovanja se ima smatrati, da obstoji interesna skupnost med proizvajalcem in omenjeno drugo pravno aii fiz.čno osebo v vsakem slučaju, ako znaša dobava taki drugi osebi več nego 60% vrednosti biaga, ki ga stavi proizvajalec v teku enega leta na področju ene banovine v promet. Obstojanje interesne skupnosti so dolžni prijaviti svoji pristojni davčni upravi v roku 15 dni, ko stopi ta uredba v veljavo odnosno oa začetka takega poslovanja tako proizvajalec kakor tudi omenjena druga pravna ali fizična oseba. V nasprotnem primeru bosta tako proizvajalec kaKOr tudi omenjena oseba kaznovana vsak posebej z globo od 50.000 do 300.000 dinarjev. To kazen izrekajo prvostopne davčne oblasti, vendar ta kazen ne izključuje posebne kazni zaradi davčne utaje.
Očiten namen prednjih določb je ta, da se prepreči umetno znižanje davčne osnove skupnega davka na ta način, da bi proizvajalec prodajal svoje proizvode potom podružnice aii lastnega, v to svrho ustanovljenega trgovskega podjetja ter bi na ta način plačeval skupni davek od nižje, podružnici ali lastnemu trgovskemu podjetju zaračunane cene namesto od cene, ki jo dejansko doseže. Vendar se zdi, da gredo te določbe preko tega cilja. Nemogoča se nam zdi 'ioločba, da je v vsakem primeru smatrati obstojanje interesne skupnosti kot dokazano, ako dobavi proizvajalec isti tvrdki preko 60% vrednosti blaga, ki ga stavi v dotlčni banovini v teku enega leta v promet. Brez nadaljnjega je možno, da dobavlja industrijsko podjetje v poedini banovini blago samo enemu grosistu, ne da bi moraia vsled tega med ind. podjejem in grosnstom obstojati interesna skupnost, kakršno imaio v vidu navedene nove določbe. Glede na hude kazenske sankcije je prekratek tudi rok, do katerega je treba prijaviti obstojanje interesne skupnosti, ki not »če že 7. t. m.
Luksuzni davek na svilo je odslej vštet v skupnem davka
Nova uredba prinaša nadalje važne spremembe glede skupnega davka na svilo in izdelke iz svile.
V tarifi skupnega davka na poslovni promet, ki je priložena novi uredbi kot iven sestavni del, je povišan skupni davek na sirovo o<lrootano svilo, na prediva iz umetne svile, floret in buret-svile ter "a prediva iz prirodne svile iz car tar. št. 326, 327 in 329 na 43%, skupni davek pri uvozu za suiovp odmotano svilo za prediva iz umetne svile, za svileno vato in za prediva iz prirodn^ svile na 44%, z« sv-'ena prediva za nadrobno prodajo pa na 16%. Primemo se povišuje tudi skupni davek pri uvozu izdelkov iz umetne in p-lrodne svile,
uočuo »e v uomaceai pioiucvu ukiuo sKup-ni davek na poslovni promet za izdelke iz umetne in prirodne svile iz car. car. šu. •628, 33U, 33-1, 332, 333, 334, 335, 33ti, 33/, 338, 33a, 34U, 392/2a in 394/1. Skupili davek za vs>e navedene predmete (KaKOr tudi lUKsuzni uaveK) je onsežen »' povišanem skupnem davKU aa surovo svilo 111 svilena prediva. Ako vsebuje biago iz car. tar. št. 331 do 339, 392/2a iD 3^4/1, izdelano v naši državi, več nego Z0% bombaža, voine ali drugega rastlinskega materiala, ki no ne smatra za svilo, je plačati še davčni dodatek 2.5%. Obenem se ukinja oprostitev skupnega davka pri uvozu surove svile in svilenih p redi v.
V zvezi s preunjimi spremembami tarife določa nova uredba sledeče:
Proizvajalci svilenih tkanin, izdelkov, kakor tudi svilenega prediva za nadrobno prodajo so dolžni prijaviti pristojni davčni upravi najkasneje do 15. januarja 1937 sledeče podatke po stanju od dne 31. decembra 1936:
1.	Koliko so imeli na skladišču sirovega svilenega prediva iz car. tar. br. 326, 327 in 329 po teži in vrednosti;
2.	koliko sirovega svilenega prediva iz car. tar. št. 326, 327 in 329, tkanin in izdelkov iz istega so imeli na statvah (strojih), v kateri teži in vrednosti;
3.	koliko so imeli na skladišču svilenih tkanin, izdelkov in prediv za nadrobno prodajo in koliko sirovega svilenega pre diva je uporabljenega za te izdelke po teži in vreanosti. Kot blago na skladišču se smatra tudi ono blago, ki se je do vštevši 31. decembra 1936 ocarinilo ali je bilo po ocarinjen ju na potu;
4.	koliko so imeli dne 31. decembra 1936 terjatev, ki niso bile prijavljene davčni upravi radi odmere skupnega davka na že v promet stavljene svilene tkanine, izdelke in prediva za nadrobno prodajo.
Na prediva iz prednjih točk 1., 2., in 3. je plačati odpadajoči skupni in luksuzni davek po novih stopnjah skupnega davka za car. tar. št. 326, 327 in 329 v šest enakih mesečnih obrokih, dočim se bo za terjatve iz prednje točke 4 izterjal skupni davek in luksuzni davek po prejšnjih stopnjah in odredbah, ki so veljale predno je stopila nova uredba v veljavo.
Proizvajalci in trgovci so obenem dolžni prijaviti, koliko sirovega svilenega prediva iz car. tar. št. 326, 327 in 329 po teži in v kateri vrednosti (po posamezni carinski deklaraciji) so uvozili v času od 1. septembra 1936 do 31. decembra 1936.
Spremembe seznama luksuznih predmetov
Z drugo uredbo je finančni minister predpisal spremembe in dopolnitve seznama luksuznih predmetov. S to uredbo je ukinjen luksuzni davek v domačem prometu na vse svilene in polsvilene izdelke iz car. tar. št. 330—333, 335—339 in 356 (raze ntočke 6), 367/1,2a in 4b 392/2a in 394. Luksuzni davek na svilo in polsvilene izdelke je namreč že vračunan v skupnem davku na svilo, ki je zaradi tega znatno povišan.
Rešujte domače blago!
Kliring z Madžarsko ,
Novi sporazum o plačilnem prometu z Madžarsko je stopi l. t. m. v veljavo. Na podilagi tega sporaizuma ie bil med našo Narodno in madžarsko Narodno bamko v Bud;impešt.; dosežen sporazum gledie obračunskega tečaja. Po tem sporazumu se bodo dinarske terjatve pretvarjale v penze po tečaju 11.42 — 11.62 pernga z« 100 t>in, kar ugreza tečaju 860 30 — 875.80 Dim za
100 pengov.
Z uvedbo rednega kl;mn,ga v premetu z Madžarsko je Narodna banka 'izdala naslednja po :iasniila: 1) Poravnav« ob ve/nositi jugoslovensk h uvoznikov nasnroti madžarskem fzvoznitkom se vrši. kakor doslej, z vplačevanjem n-roti vrednost-5 v di*na'jlW} pTe-
račun madžarske Nairodne banke pnj nešj
Narocin; banki pri čemer je treba ispotnjK
pogoje, doLoene v fiLeani 3 deviznega pra-v-iilndka (glede opraivdamja); 2) Madžamki blagovni dolžniki jugoslovanskih izvoznikov plačujejo protivrednost ▼ peragjh M zbiralne račune, toi so otvorjeni na fene naše Nairodne bainke prj Sbipjh madžarskih pooblaščenih bankah (PeštanSka ogrska komercialna banka. Ogrska spLoSna kreditna banka, Ogrska eskomptrva iin menjalna banka in Centrala denarnih zavodov): 3) ju-gosloven-sJcjm izvoznikom bo Nerodna banka izplačevala protivrednost n p3w>vih faktur po kronološkem redu izvršenih vplačil v Budiimpesti, in sicer na osnovi nalogov, k iih bo dostavila madžarska Narodna bairak« naši Narodni bamfci: 4) Obračunska valuta je dinar im se pretvarjanje pengov v dlnamje in obratno vtš' po tečaju, kj ga določita oberni novčanlčm; bankj. Ako s>e faikiture glas-jo na kako drugo valuto, režem dinarjev im pengov, se pretvarjanje vrši v naicrionalmo valuto po uradn-em tečaju v diržavi doffžnrikn, to je po teičaju na beograjski odnosno bud^mpeštansik: borz: na dam pred vp'a?Mom: 5) Vplačila na zbi-naln? račun v Rud mpeštii se bodo odslej vršMa Knez odobreni afa drug-ih ovir, to je avtoma Wčn o po izvršenem nredpi'sanem opravdanju: Pri polagam i" dinarjev zaračunajo pooblaščeni zavod' 2.5% na račun provizi je. naim*.n j pa 5 D m Za vsako posamezno vplačjflo.
LMjanska f*odružnlea PAB stima slovenskega naziva firme
Ljubljanska podružnica Privilegirane agrarne banke nas naproša, da opozorimo vise kmečke dolžnike, ki morajo tej podružnici plačati prvo anuiteto na kmečke dolgove, da se njen račun pri Poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani (št. 10.250) glasi na »Privilegovana agrarna banka a. d. filijala n Ljubljani«, zato naj na položnicah le tako označi ime lastnika računa.
Kakor smo informirali, je ljubljanska podružnica Privilegirane agrarne bamike, ki je bila ustanovljena šele prej-šnjli m-33ec, registrirana v trgovinskem registru le v srhsko-hrvatskem jeziku. Podružnica zaradi tega tudi pri tiskovinah ne more imeti slovenskega naziva.
Gospodarske vesti
= Prispevki za kartelni fond. Trgovinski minister je na osnovi uredbe o kartelih predpisal prispevke, ki jih morajo plačati pogodbene stranke registriranih kartelov, in sicer vsako leto, potem ko so plačali prvi prispevek pri registraciji kartelne pogodbe. Prispevek znaša pri delniških družoah 3 Din od vsakih 10.000 Din delniške glavnice, pri ostalih podjetjih pa 2 Din na vsakih 100 Din skupnega neposrednega davka. Ako prispevek, določen na gornji način, ne doseže 2.000 Din, se določi za delniške družbe v višini 2 Din na vsakih 1.000 Din glavnice, pri ostalih podjetjih pa v višini 8 Din na vsakih 100 Din skupnega neposrednega davka. če gre za kartel za izvoz blaga iz Jugoslavije, tedaj znaša prispevek 2 Din od vsakih 10.000 Din delniške glavnice odnosno 1 Din od vsakih 100 Din skupnega neposrednega davka. Prispevek domačih kartelov, ki se ustanovijo zaradi skupnega sodelovanja pri določeni dobavi za državo ali samoupravna oblastva, in ki po prirodi ne morejo terjati več nego eno leto, se aloloča prav tako, kakor pri kartelu izvoznikov. Pri karteliih ohrtnih obratov se predpiše prispevek takole: če sklene kartel do 5 obrtnikov, tedaj znaša prispevek 3°/o skupnega neposrednega davka, pri karteki od 10 do 20 obrtnikov znaša 2°/o skupnega neposrednega davka, če pa je v kartelu preko 20 obrtnikov, tedaj se prispevek določi v višini 30 Din pavšalno za vsakega člana, člani kartela, čigar sedež je v inozemstvu, ne plačajo prispevka. Kadar se kartel sklene na predlog ali s sodelovanjem trgovinskega ministrstva, se prispevek določi za vealk primer posebej. Odlok trgovinskega ministra od 16. marca ostane nadalje v veljavi glede plačila prrvega prispevka pri registraciji kartelne pogodibe.
== Poravnalno postopanje je uvedeno o 'tnoviirv: (Marije Novakove, posestnice in ptrodajalike čevJjev v Ljubljani, Vodnikov tong, isttajnujcč-e na fmartiimsk cesti4 (porav-na,!n(i upravnik dir. Mija Jernejčič, odv. v Ljuibljamii: poravnate narok 5. februarja ob 9. pinjjavn.i rok do 1. februarja).
= Stanje klirjngov. V poslednjem tednu se stanje aktivnih klirimgov ni mnogo spremenilo. Saldo v klirjngu z Nemčijo. k| ee je po več tedenskem dviganju povzval na 21 milijonov mailk, ie ostail na tej višini in tudi v starem kliningu 7 Italijo znaša naša terjatev nespremenjeno 49 milijonov liir. V plačilnem prometu v Grajo enjo imeli dne 28. decembra prj GrSki banki za 36 middjomov Din blokiranih terjatev, medtem ko je znašal saldo grško—jugoslovemekih bonov v obtoku 43.4 mi-Hona draham-
Borze
4. januarja
Na ljubljanski borzi so se v privatnem kldrimgu avstrijski šilingi trgovali po 8.23, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.1758, v angleških funtih po 238, v grških bonih po 31.50 in v klirinških nakaznicah na lire po 248.07. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.*t5, v Beogradu 12.8742 in v Zagrebu 12.8450 odnosno za konec januarja 12.8350 in za konec februarja 12.86.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca mirna in je prišlo do prometa v Vojni škodi po 375 (v Beogradu po 375.50). Promet je bil še v 7% Seeligmannovem posojilu na 91.
Oprh«
Ljubljana. Amsterdam 2376.65—2391.25, Berlin 1744.02—1757.90, Bruselj 730.70— 735.76, Curih 996.45—1003.52, London 212.66—214.72, Newyork 4306—4342.32, Pariz 202.54—203.98, Praga 151.93—153.04, Trst 227.70—230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.3150, London 21 3625. Newvork 435.25. Bruselj 73 3250 Milar. ?? 9250. Ams^Ham 23S.35, Berlin 175.10, Dunaj 78.60, Stockhoim
110.15, Orio 10f7.S5, Kobenhavn 95.35, ga 15.25, Variava 82.25, BnrtJmprtEa 85.75, Atene 8.90, Bukareftta 2JS.
Efekti
Zagrebu Državne vrednote: Vojna škoda 374—375, 7% stahOiz. 83—85.50, 7% Di*. hip. banke 91—91.50; delnice: PAB 192 den., Trboveljska 200—275, Aečerana Oflft-jek 150—155, dečerana Veliki Bečkerek 680—880, Dubrovačka 270—820, Jadranska 360 den., Oeeaaia 220—240, Osiječka lijevaonica 160 den., Danica 40 den.
Beograd. Vojna škoda 875—376 (375.50), za februar 374.50 den., 7% tavesrt. — (83.75), 7% stabiliz. 85 U., 6% begluške 69.40—69.75, 7% dri. hip. banka 91—93, 7% Blair 76.25 den., Narodna banka 6900 den., PAB 191—192 (19150).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Ghleago, 4. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 135.875, za Julij 118.875, za sept. 116; koruza: za maj IO7.
+ WJnnipeg, 4. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 129-75. za julij 125.375, za sept. 122.125.
+ Novoeadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenioa (78 kg): baška, sremska, slavonska 167 — 169; ba-naitska 163 — 165, baška ladja Tisa jn Be-gej 169 — 171; arernska, iadja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 127.50 — 130-Ječmen: baški in srem. 64 ke 127.50 — 130 jari. 68 kg 130 — 132.50 Kornza; baška in sremska, nove 69 — 70; banatsika 67 — 68; baška sušena par. Indija Š2 — 84 Moka: baška in banatska »Og« rn »Ogg« 245 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; »5« 207.50 — 215; »6« 185 — 196; »7« 145 — 155; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. srem-sk. banatski 90 — 92 Fižol: baški bel; in sremski brez vrec 225 — 230 t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: 12.44 — 12.46
Prva žrtev mraza
Litfet
ffijevčevega Andrejčeta je potni Možak je bodfl od hiše do hiše jn je iebnl na tiho svojo prošnjo ta milodare. Le redki ao bili, ki niso stiariti Andrejčeta kronioe aH kosa kruha., Govoiil ni veliko in znal je edino svojo umetnijo, ki mu je prinesla marsikak dinarček. Postavil ee je k vratom, nato pa pričel s komolci ▼ takta udarjati na vTata in oponašati delavce pori Statvah. Ce so mu tnpatam na točili čašo risa in ga pohvalili, je bil Andrejče ves blažen m je odšel nato dalje skromen in tih, kakršen je bil vBe življenje.
V soboto je bil Andrejče na Spodnjem Logo, nasproti železniški poetaji Savi Ko se je poslovil pri poslednjem kmeta, se je odpravil proti Litiji V Maljaku, sredi pota, ga je zatekla smrt. Davi »o ga našli domačini Ležal je v napol izeušeni strogi potočka. Najbrže je Andrejčetu spodnsnilo in je padel z mostička. Udarec ga je onesvestil in nesrečnik je obležal nezavesten. Mraz je potem dopolnil svoje.
Andrejče, ki ma je Mo okrog 60 let, je bil doma iz Gradišča pod Polšniškšmi hribi. Nesrečni samotar se je pred leti le čudežno otiel smrti. V času velike rime 1929 je prav tako koračil po naši okolici. Premagan od mraza, se je Andrejče skrušil na tla. Našle so ga predilničarke. ki so Se okrog 5. zjutraj na šiht. Prestrašene so obvestile bližnjega soseda o nesrečnem mrtvaku in so nato odhitele z novico, da je Andrejče zmrznil. Dozdevno mrtvega so prenesli ▼ hišo. kjer se je kmalu prebudil iz otrplosti in nezavesti. No. zdaj se je pa spet enkrat izkazala remica: komur je usojeno zmrzniti ne bo zgorel.
Novosti šentjakobske knjižnice
Priobčuje knjižničar M. Rode.
Deeping W., bgouovec. Roman. 6853. Maiu»iu*a Helena, 81x1 dven očetov, lio-uiau. oboo.
Kaus O.na, Katarina Velika. Biografija. dbt>y//U.
Vatueiv Kri ne kliče po maščevanju, iioanan. obi 1.
Balzac H., Teta Liza. Roman. 5882. Keiier P^ Hagarin sin. iionian. 6692/93. Zweig SU, Marija Stuart. Roman. 5897. 2eromski St., Povest greha. Roman. 5911. Kukučin AL, Hiša v bregu. Roman. 5913. Susec SU, Zakou o nepotiiedurb davkih. 5914 r. — Takse. 6001 r. VVeininger 0., SpoJ in značaj. 5915 r. Prawdin M., Podrl se je svet. Roman dejstev. 5916.
Klemen iW., Zale-s je se prebuja. Roman. 5920.
Sušnik Fr., Pregled svetovne literature. 5921 r.
Habberton Helenina otroka. 592/ Ingolič Anton, Lukarju Iioanan. 5929. Buck P. S., Mati. Roman. 5931/32. Williamson Th., Zemlja mi je povedala. Roman. 5949/50.
Mertinova Lida, Ljubezenska pesem Azije. Roman. 5957.
Dickens Clu, David Copperfield. I. Roman. 5962.
Prato Katarina, Nauk o gospodinjstvu. 5968 r. — Srednjeevropska kuhinja. 5969 r.
Renker G., Pet mož gradi pot. Roman. 5980.
Rehar Rad., Semisiris. Roman. 5981. Vidmar Milan, Oslovski most. 5982 r. Derganc Fr., Svetozor. Prvi zvezek izbranih esejev. 5985 r.
Dickens Clu, Pickwickovci. Humorističnl roman. 5986/87-Nex5 M. Sirota Stina. I. Roman. 5990. Delleda Grazia, Golobje in jastrebi. Roman 5992.
Turgenjev L S., Pomladne vode. Očetje in sinovi. Dva romana. 5993/94. Jug KL, Zbrani planinski spisi. 5995. Vojinova A. S., Pisani kamni Roman. 6002.
Prijatelj I., Dostojevski in Tolstoj. 6003 r. Dela Otona Zupančiča HII. 6004/5 p, 6006 d.
Knittel Jn Tereza Etenne. Roman. 6021/22. Werfel Fr^ Musa Dag. Roman. 1433 h. KSstner E^ Trojica u snijegu. Hum. roman. 1946 h.
Zweig St, Triumf i tragika Erazma Rot-terdamskog. Roman. 1951 h.
šolohov Mn Tihi Don. Seljački roman h predratnog života donskih kozaka. 1958 h.
Kersten K., Bissnarck i njegovo dote. 1954 k
Buck P. S^ Dobra zemlja. Rosnan ie ki-neskog ratarskog života. 1959 h. Tschuppik K^ Marija Terezija. 1960 h. Frank Br., Miguel Cervantee. Roman. 1962 h.
Merin P^ Juriš u vasionu. Jedna reportaža kroz historiju čoveCjeg leta. 1963 h.
Keyserling H., Das Budh vom persčnH-chen Leben. 15745 z.
Buck P. S-, Die Fran de« Miesionars. Roman. 15743 n.
Reymont W. S t., NM desperandum. Roman. 15739 n.
Wieser E., Kmid Rasmussens letzte GrBn-landfahrt 15(738 x.
Byrd R. E^ Mit Flugzeng, Schlitten und Schlepper. 15736 1.
Semjonow Juri, Die Gflter dor Ende. 15730 z.
Dimntrijewna Olga, 18 Jahre Sowjetherr-
schaft. 15758 t Con rad Joe*, Spannung. Roman. 15756 n. Hobart A, T^ Sirom, Da SchieksaJ. Roman um den Jangtsekiang. 15761 n.
Macdonel! A. G., Napoleon und seine Marschaile. 15766 z.
Wassermann Jak^ Tagebueh ans dom Winkel. 15768 n. Gombos A. ^ Giuseppe Oaribaldi. 15769 z. Laar Cl., Kampf um die Dardanellen. 15772 z.
Christiansen Fr., Festlkhes Spanien.
15776 z.
Gior0 Jean. Die Geburt dei OdjBsee. 15778 n.
Storža C, Seele und Schicksal Italiens. 15783 z.
Vare Daniele, Die letzte Kaiserin. Vom alten zum neuen Ohina. 15790 z.
Fontana 0. M., Der Weg durch den Berg. Ein Gotthardroman. 15792 n.
Lyttkens AL, Es ist nicht wahr. Roman. 15797 n.
Thiess Frank, Tsushima. Roman. 15809 a.
Seitz Rob^ Die Liebe, alt wie die Welt. Roman. 15810 n.
Kayser Wr Der Pandurenoberst Trenck. Roman. 15817 n.
Colerus Egm., Geteimnis um Casanova. 15819 n.
Cordes E^ Das jungste Kaieerreich (Mandschukuo). 15823 z.
Jacob B. L u. Collier D. M. B., Marconi Beherrscher des Aethers. 15824 z.
Das neue Universum 57. Jahrgang. 15825 z-
Breasted J. H., Gesohdchte Aegyptens.
15826	z
Silone Ign., Brot und Wein. Roman.
15827	n.
Feuchtwange«, Lion, Stficke in Prosa. 15830 n.
Leslie Doris, Catherine Ducrox. 15831 n.
Klaus Mann, Mephisto. Roman emer Karriere. 15842 n.
Faulkner	Wendemarke. Roman.
15843 n.
Romains Jules, Die guten Willens sind I—IV. 15188/89 n. 15844/45 n.
Foerster K., Der Steingarten der sieben Jahreszeiten in Sonne und Schatten. 15853 z.
Barton D. P., Bernadotte. 15876 z.
Čapek K^ Masarvk erzahlt sein Leben. 15878 z.
Neumann Rob., Struensee. Roman. 15881 n.
Leitgeb J os., Obris tian and Brigitbe. Roman. 15884 n.
Grover Qark, China am Ende? 15885 z.
Petersen EUy, Unsere Zimmerpflanzen. 15886 z.
Jakowlew Al., Der Mensch und die Step-pe. Roman. 15888 n.
Ludvvig Emil, Der Mord in Davos. 15892 z.
Colerus Egnu, Vom Einmaleine zum Integral. Mathematik fiir Jedermann. 15897 z-
Wallersee Marie Louise, Die Heldin von Gaeta. TragOdie einer KOnigin. 15908 n.
Tritsch Oljmpias. Die Mutter Alexan-ders des Grossen. 15906 z.
Bartz K^ PeteT der Grosse. 15913 z.
Lachin 1VL, Japan heute und morgen. 15925 z.
Gleichen-Russwurm AL — Fr. Wencker,
KultuT- und Sittengeschichte aller Zeiten und VOlker. 15932/43 z.
Šentjakobska knjižnica r Ljubljani Kongresni trg 7. v Mfi Slovenske Matice izposoja vsak delavkni od pol 4. do pol 8. zvečer slovenske, srbohrvatske, 5eSke. roške, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po po*ti po vs«j državi. Posečajte našo največjo slovensko javno ljudsko knjižnico!
Ostavka romunskega letalskega ministra
Bukarešta, 4. januarja, k. Minister za letalstvo m vojno mornarico Caranfil je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Resor je začasno prevzel ministrski predsednik Ta-tarescu. Uradni krogi zatrjujejo, da je prišlo do te ostavke zaradi spora o kreditih, ki bi jih imelo sedaj ▼ okviru novega pro-raftma dobiti ministrstvo za letalstvo.
Napredek angleškega vojnega letalstva
London, 4. Januarja. AA. List: pišejo da ima sedaj Anglija 1040 prvovrstnih letal, dočim jih je imeja 1. 1935 samo 500. Število izšolanih pilotov se je dvignilo za 2300 in izmed 20.000 obveznikov, ki so odšli v letalsko službo, iih ie ostalo netzpraSanih samo okoli 1000. Do konca nuirca se bo število prvovrstnih 'etal dvignilo na 1500, do poletja pe na 1750. Listi poudarjajo da je angle-&o oboroževanje aagboljie jamstvo za mir.

Učinkovita tujsko-prometna propaganda
Obubožani Avstrijci so res iznajdljivi! Državna kovnica novoev na Dunaju je izdelala spominsko kolajno Windsorskega vojvode v spomin na bivanje bivšega angleškega kralja v Avstriji poleti 1936. Na ta način hočejo Avstrijci dvigniti v tujem svetu
zanimanje za svoje kraje
Izginola vojna napoved
Nota, ki jo je 1.1914 izročil nemški poslanik v Parizu
K aferi oboroževalnega mešetarja RoSen-lelda in njegove prijateljice Lhiderjeve, tajnice v francosikem zunanjem ministrstvu, ikj jo sedaj precej odkrito proglašajo za bivšo prijateljico pred nedavnim umrlega visokega uradnika in dejanskega vodje ministrstva poroča >Matin«, da so pri sedanji preiskavi ugotovili tudj to, da manjka v arhivu zunanjega ministrstva med drugima dokumenti tudi izvirnik vojne napovedi, ki jo je izrodi 2. avgusta 1914. nemški poslanik von Schoen.
Ob tistem času, piše »Matin«, je bil pro-tektor pLavolase Suzane (Linderjeve) že^ažen uradnik, ki je dejansko vodil zunanje odno-
šaije Francije. AH je dokument _ kar bi bilo sicer povsem normalno — v njegovi posesti? In ker so bili njegovi odnošajii do Lin-derjeve zelo intimni, ali je to zgodovinsko listino prinesel morda v nieno stanovanje? In ali je ta dokument obdržala pri sebi iz pozabljivosti ali iz kakršnegakoli vzroka, kakor pravi neka govorica, ki kroži, po Quay dOrsayu? V vsakem primeru ostane gola, nesporna resnica, da nemške vojne napovedi ni več v arhivih. Če naj vzamemo stvar s šaljive ali formalno juristične strani, vsekakor hi sedaj lahko trdili, da Francija ni več sposobna podatj ofjcialno dokumentiranega dokaza za to, da jri ie bila vojna napovedana.
Dojenček v kovčegn
Ljubavnica odnesla otroka, ki je bil na poti njeni poroki
Na neki monakovski ženski kliniki je Jneka ženska rodila nezakonskega otroka. Pet dni pozneje je prišla k njej 27-letna Rosa Miillerjeva in je dejala, da jI je otrokov oče naročil, naj odnese dete nekam v rejo. Ker mati potem dalj časa ni zvedela ničesar o otroku, je stvar javila policiji, ki je ugotovila, da je postalo dete žrtev grdega zločina.
Otrokov oče, 29-letni Richard Wald-
Novi prezident Kube
Po odstavitvi prezidenta Gomeza je postal prezident Kube dosedanji podpredsednik Frederico L a r e d o Bru
mami, ga je dal po svoji ljubavnici, zgoraj omenjeni Miillerjevi, spraviti s sveta. Morilka ga je stlačila v kovčeg, tako da se je dojenček zadušil, nečloveški oče je potem truplo sežgal. S tem zločinom se je hotel iznebiti dolžnosti plačevanja alimen-tov, ki bi ovirala njegovo poroko z Muller-jevo. Morilka je svoje dejanje priznala, do-čim Waldmai±n še vedno taji.
Temperamentni zdravnik za zobe
Pred nekoliko meseci se je pojavil na Madžarskem neki Italijan Tino Constanti-no, ki je ljudem s posebnim pritiskom brez bolečin izdiral zobe. Oblasti so mu delale vedno velike ovire, pa mož se je že umel prebiti. Pred nekoliko dnevi je v Kun-Szentmiklosu na sejmu nenadno srečal dva madžarska zobozdravnika, ki sta ljudem izdirala zobe po njegovi metodi. Italijan je napravil velik vrišč, pa ga ljudje niso razumeli, ker ni znal domačega jezika. Končno se je vrgel na svoja tekmeca in je nastal pretep, v katerega so posegli orožniki. Ti so vse tri čudežne zdravnike spravili v zapor. Med pretepom so neznanci Italijanu za nameček ukradli kovčeg z vsem njegovim orodjem.
Bela smrt v Karpatih
Na črni gori v poljskih Karpatih je snežni plaz zasul varšavskega zdravnika dr. Chlipalskega in sina vseučiliškega profesorja Steusinga iz Lvova. Našli so ju že mrtva, štirje drugi smučarji so se mogli po težkem delu sami rešiti iz plazu.
Kubanci med seboj
Hauptmann zopet razburja Ameriko
Pred nekoliko dnevi smo poročali, da Je žena justificiranega ugrabitelja Ldndbetr-ghovega prvorojenca, Bruna Hauptman-na, izjavila, da je zbrala novo gradivo, ld naj bi dokazalo, da je bil nje mož po nedolžnem obsojen in usmrčen. Ameriški listi sedaj poročajo, da je newjerseyska policija odkrila 21.650 dolarjev, o katerih menijo, da so del svoječasne odkupnine za Ldndberghovega otroka. Listi pravijo, da je po tem odkritju pričakovati senzacionalnega preobrata v tej aferi, ki ameriški javnosti še vedno ne d& miru. Guverner New Jerseya Hofmann je sicer izjavil, da mu o odkritju te vsote 21.650 dolarjev ni nič znanega.
Glasba spodbuja veselje do dela
Neka avtom obeska tovarna v Ameriki je naprav la zanimive poskuse, da h; dognala, v koliko je glasba sposobna dvigati zmogljivost delavcev pri delu. Tj poskusi so uspele ba>je izvrstno Vodje tovarne so ugotovili, da je glasba med delom dvigmpla nsoehe dela za devet odstotkov m uro. Sedaj hočojo z daljšim; poskusi ugotovi it; še to, da-li so ti uspehii samo začasni al' pa more g'asba res za trajno spodbujaiti človeške sile k večjemu delu.
Konec deportacij v Franciji
Kakor smo že večkrat poročali, pripravljajo na Francoskem odpravo deportaciie v kazenske kolonije. Že v bližn jih dneh bo vlada predložila zakon, ki naj to namero uresniči. Odprava v zloglasno kazensko kolonijo Cay»nne se l>o nadomestila s prisilnim delom in z eventualnim zapiranjem v samotne celice.
Ko bo kaznjenec odsedel svo'o kazen, ga bodo spravilj v delavne hiše, ki bodo skrbele za njegovo socialno vzgojo. Sedanje kazenske kolo n,i i e se v nasprotju s prvotnimi vestmi ne bodo izpraznile, temveč bodo obstajale. dokler bo v njih pač še kakšen sedanjih kaznjencev.
Stanovanje bodočnosti

Polkovnik Battista (v sredini) pe pomenkuje nekaj dni pred odstavitvijo prezidenta Gomeza s Šefom svoje stranke v kraju Pinar del Bio na Kubi .
Tvomičar avtomobilov Henry Ford je nedavno otvoril v Detroitu več elektrificiranih stanovanj, kjer opravlja vsa dela elektrika. Na sliki drži Ford v roki petrolejko tik električnega očesa, ki avtomatično vključi elektriko, čim stopi oseba v sobo
Pariški lopovi
Na velikan pariškem bulvaru so aretirali dvta sleparja, ki sta ponarejala domače lin jmostrane vrednostne paprje Jn ki ju je policija že dolgo iistkala. Sta to neki Paul Conne in Leon Leygmn<ie. Ko so jima detektivi napovedali arettacAjo, sta se po-gba/vhla v bran in sba oclidal/a več strelov samokresov, ki so ranici dva detektiva. Hotela sla nato zbežaitj s svojim avtom, ki sita ga bila v ostalem tudii ukradla. Stražnikom in pasantom pa je uspelo, da so ju prijel rin naizorožšlii. V n junijih žep:ih so našlj Okrog 900 ponarejenih vredinoslmjh papirjev. Conne «in Levgonic pripadata neki medmairodini foflpi, ki je od zadnjega aprila spravila v promet že več nego 4200 ponarejen h delnic.
Prva družabna avtomobilska vožnja po Abesiniji
Te dni so priredili prvo avtomobilsko družabno vožnjo po Abesiniji. Iz Asmare se je odpeljalo k jezeru Ašangi, kjer so Italijani zadnjič odločilno premagali negu-ša, 25 avtomobilov, ki so jim sledila tudi avtobusi. V avtomobilih je bilo 100 oseb. Pot tja in nazaj je bila dolga 1100 km in je šla po samih novih cestah. Udeleženci tega potovanja so obiskali pred vsem bojišča Ambe Aladžija in Majeja.
V petič dvojčki
V ponodimišnioi v Delawareu v državi Oklahomi je Ind jnnska mešanka R il Rus-sellLova porodila v petič dvojčke. Vsii njeni oBrocj ijn tudi; oba zadnja so zdravi ter se mzviajio v redu. Zanimivo je, da se je vsakokrat rodil po en deček in ena deklica. Vlada države Oklaihome je odredila, naj dado tej šrtevilruj družini vso pomoč, kj jo potrebuje.
Smrt ene najimovitejših Angležinj
V Londonu je umrla nenadno lady Hou-stonova, ena najbogatejših angleških žena. Njeno imetje cenijo na sedem milijonov funtov šterlingov. S svojimi velikanskimi darovi za nacionalne namene si je na Angleškem pridobila velik sjoves.
Za svefovno prvenstvo na ledu
Ta nemška športnica v umetnem drsanju trenira v Švici za svetovno prvenstvo na ledu. Tekme se bodo vršile konec tega meseca
Skrivnost Thoiryja v grobu
Tolmač med Briandom iti Stresensannom je umrl
V Toulonu je umrl prof. Hcsnard, ki je imel v pogajanjih za francosko-nemško zbližanje in za sklenitev lokarnske pogodbe častno ulogo. Bil je profesor germanistike in je po vojni kot kulturno politični in gospodarski sodelavec francoskega poslaništva v Berlinu vodil francoski institut, ki ga je bil v tem mestu osnoval Bri-and.
Nevarnost črnih koz na Holandskem
Holandska vlada je izdala spomenico, v kateri zavzema po dosedanjih izkušnjah svoje stališče proti svoiečasni odpravj obveznosti cepljenja v tej deželi. Od te odprave do danes je število cepitev na Holandskem tako nazadovalo, da pomenijo nove razmere v tem pogledu že nevarnost za deželo. Leta 1925. je bilo še 165.368 cepitev, lansko leto jih je bilo samo še 17.682. Število necepljenih otrok je postalo na Holandskem med tem tako veliko, da dežela ni več zadosti zaščitena proti črnim kozam. To pomenj tudi ogražanje državne obrambe. Vlada zato misij, da bi bilo treba odrediti-primerne ukrepe, da se prebivalstvo znova imunizira sroti nevarni bolezni.
Briand mu je brezpogojno zaupal, zato ga je imel vedno kot tolmača pri sebi, kadar je imel razgovore z nemškimi državniki. Tako je bil Hesnard tudi edina priča znamenitega pogovora med Briandom in Stressemannom 17. septembra 1926. v Thoirvju, ki je zbudil tolikšne nade v francosko-nemško zbližanje. Več nego enkrat je potem profesor Hesnard odklonil bogate ponudbe, da bi izdal »skrivnost Thoiry-ja«, za katero je po smrti obeh državnikov sam vedel. Menijo pa, da je o tem zapustil kakšne zapiske, ki bodo v marsičem pojasnile dobo, o kateri je imel navado reči, da je njena zgodovina potrebna marsi-kakšnega popravka. Ko je Briand padel, je bilo tudi Hcsnardove diplomatske kariere konec. Vrnil se je k svojemu prvotnemn poklicu in je postal rektor visoke šole v Grenoblu.
Konjunktura
na Holandskem
Namesto zlata — pozlačena zlitina
Lyonska policija je odkrila veliko slepa rstvo z nepravimi zlatimi palicami 2e nekaj časa je imela neke trgovce z zlatimi palicami v Lyonu na sumu, da ne kupču-jejo pravilno. Sedaj je enega med njimi aretirala in je mož priznal, da je prodajal ljudem palice, ki so bile narejene iz neke površno pozlačene zlitine. Ker velja ena sama prava palica okrog 300.000 frankov, je možakar svoje kupce opeharil za težke milijone.
Poroka po 45 letni zaroki
Nekjj 69-lertni možakar iz Hamburga, ki ne navajajo njegovega imena, je po poročilih nemških Istov sedaj po 45-1 etni zaroki popeljal pred altar svojo 77-letno zaročenko. Zaročenlka n,i. hotela zapustiti svojega brata dvojčka in je s poroko venomer odlašala, Pred nedavnim pa jBs je brat umrl ijn tako se je sedaj odločila, da u streže prošnjam svojega zaročenca.
Letala namesto cowb©yev
V Nevadi so napravili poskus, da bi konje, ki se pasejo po širnih prerijah, spravili s pomočjo letala do zbirališča Poskus je uspel sijajno. Konji so se prestrašili nenavadnega pogleda in so sami od sebe zdir-jali v ograjeni prostor. Za isto delo je bilo treba prej 50 cowboyev.
Preveč kave v Braziliji
Brazilski državni oddelek za kavo je spo ročil, da si je omislil za pospešeno uničevanje sedanjih prevelikih zalog kave posebne aparate. Ti aparati so sposobni uničiti 100.000 vreč kave na dan. Kakor znano uničujejo kavo v Braziliji zato, da bi ji cena ne padala.
Izvrsten skakač s padalom
Neki francoski letalski častnik po imenu Ceille je v Avignonu dosegel izreden uspeh s francoskim padalom novega tipa. V 95 minutah mu je uspelo skočiti s tem padalom 12-krat na zemljo in vsako krat je gladko pristal.
Britska odprava
v polarne kraje
V marcu prihodnjega leta odpotuje nova britska znanstvena ekspedicija pod vodstvom znanega raziskovalca Walkerja v polarne kraje. Odpeljala se bo s slovito Scottovo ladjo »Discovery«, ki so jo v zadnjem času opremili z najmodernejšimi pripomočki. Ekspedicija namerava ostati t Arktidi dve leti,
V četrtek, 7. januarja se omoži holandska prestolonaslednica princesa Julijana s princem Lippe-Biesterfeldom. Po vseh ulicah holandskih mest prodajajo zdaj slike neveste in ženina s podvojeno reklamo
ANEKDOTA
Igralec Ebelsbacher je gostovad nekoč v >Faustu«. v lepakih je naznanil ta dogodek sledeče; »Faust«. napisal W. Goethe, Mefi-sto: Ebelsbacher, oba iz Frank furta.
VSAK DAN ENA
Ladijski kuhar (svojemu u Sencu): »Pripiši takoj na jediini Jjet, da bo danes na mizi todf pečena raca«,	(»IfcdeoB Tegnc)
»JUTRO« §f. 3
TorelE, 5. I. 1977.
R. URBAN:
34
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
»Hvala Bogu,« je vzkliknil Roban, ko je uradnik odšel, »vendar že nekoliko uspeha. Glavo sta-vim, da s tem Mortonom nekaj ni v redu. Če me slutnja ne vara, je podpisal oporoko kot priča šele potem, ko je bil gospod Tree že mrtev.«
»Mogoče,« je suho dejal Barton. »A to bi bilo velika škoda, ker bi postala s tem oporoka neveljavna in bi Taylor nastopil dediščino. Jaz pa tega človeka videti ne morem, čeprav stoji pred Scot-isnd Yardom kakor nedolžen angel.«
»Ljubosumnost, Barton. Sama ljubosumnost, kar je svoje dni obračal oči za lepo gospodično Adler-creuzovo. Nemara da jih še zdaj. Kaj menite, Barton, če bi ga vprašali, ali mu je znano, kje se skriva mlada Švedinja?«
>Prvič: čenče!« je odvrnili nadzornik. »Drugič sva. pa v tej reči enakih misli. S tem seveda ni rečeno, da tri morale biti pravilne.«
Spet je potrkalo na vrata. Ko je nadzornik za-klical: »Noter!« je stopil v sobo eleganten mlad
mož, seržant Donald, ki Je Ml postal po smrti
nadzornika Kemita Robanov pribočnik.
»Nu, Dooald, kaj prinašate novega,« ga je dobrohotno pozdravil starešina, čeprav se je hikratu ozrl na stensko uro, ki je šla že na »edem.
»Po vašem naročilu,« je rekel seržant in izvlekel zapisnico, »sem obiskal vse ljudi, ki smo našli njih naslove med zapiski umorjenega dr. Taylorja. Skoraj vsi so njegovi bivši bolniki ali znanci kluba. Sami neoporečni ljudije, ki z doktorjem tudi niso bili v bližnjih stikih. Potem sem pa naletel na nekega gospoda Walla, ki je bil zadnji v spisku. Izkazalo se je, da je ta mož lastnik pisarne za stave v Cityji. Kakor sem zvedel od njega, je bil umorjeni zdravnik ena njegovih najboljših strank. Dr. Tayior je imeti pri Waillu zadnje leto osemnajst tisoč funtov prometa, to je, zgubil je toliko, dobil pa vsega samo štiri tisoč funtov. Imel je torej kar nenavadno smolo.«
»To je zanimivo,« je rekel Rob&n; »kar jaz vem, ni imel dr. Taylor razen majhnega bančnega računa, ki je ostal zmerom enak, nikakega premoženja. Njegova vila je preobremenjena s hipotekami, in zdravniška praksa v Wembleyu mu je donašala komaj toliko, da je mogel živeti. Ali ste zvedeli, koliko časa se je zdravnik že vdajal tej nevarni strasti do stav?«
»Poldrugo leto, po zapiskih gospoda Walla.«
Ko je seržant odšel, se je višji nadzornik obrnil k Bartonu z vprašanjem, kaj misli o tej novici
»Če dr. Taylor ni imel svojega premoženja,« je
mpinti mniaoralk, ltakj mu jo moral dmtf dotekati iz drugega vira. Alko bi ae nam posrečilo dognati tistega, ki mu je dajal denar, tri. bak> to
vsekaiko precejšen korak naprej.«
»Da,« je pohvalno prikimal Rotadn, »precejšen korak!« Vesndar mu glas ni zvenel Bog ve kako prepričano. Vse bolj prepričan je b£l, ko se je oai na stensko uro in rekel: »Tako, adsaj pa dovolj. Zdaj pojdem domov, nataknem polstene copate, použijem skromno večerjo, ležem spat kakor spodoben človek in se utrnem dO jutrišnjega dne. Dotlej so mi vsi kriminalni slučaji v hritskem svetovnem carstvu, vse brigade, morilci, prstni od-tisti, samokresi, noži in skobci, oporoke, pisarne za stave in tovariši prav toliko mar kakor lanski sneg. Lahko noč!«
S temi besedami je odšel.
18. poglavje
Roben se je tiho in zadovoljno napotil domov. Poprej je še telefoniral gospe Gamblovi, svoji gospodinji, in ji povedal, da pride nocoj domov večerjat, na kar je dobil nekoliko začudeni odgovor, da je vse pripravljeno. »Ta Gamblovka je prav za prav imenitna ženska!« je pomislil višji nadzornik. »Zmerom prijazna, cedra. in zala, pri tem tudi odločna, vedoča, kaj hoče, toda osebno polna dostojanstvene udržanosti.« Vdova tovariša, ki je biil v službi izgubil življenje, mu je gospodinjila že blizu leto dni, to je, izza smrti njegove matere. Robinu, ki je imel zmerom	opravka s služ-
bo ki samim seboj, m Je M brezhftni red v gospodinjstvu nekaj samoumevnega, prav tako pa tudi velike in male žrtve, ki mn jOi je doprinašala, gospa Gamblova. Mnogokrat se je zgodilo, da se je višji nnrftaramiir gete proti jutru truden in lačen vrnil domov. Vselej ga je sprejete gospa Gamblova, mn hitro pripravila jed in pregnala njegove službene skrbi s tem, da je še malce poikramljala z njim, prijetno, kakor je znala. Niti na misel mu ni prišlo, da bi bila utegnila vso noč bedeti zaradi njega, kajti bil je sebičnež kakor večina moških.
Prav ta večer je pa čmtSI, da se oglaša r njegovih prsih nekaj mehkega, in v priznanje zaslug svoje zale gospodinje je sklenil razveseliti njeno srce s tem, da ji pokloni nekaj cvetlic. Vendar je ostalo ob dobrem namenu, zakaj ko je prišel do cvetličarne, je bafta seveda že zaprta.
Gospa Gamblova ga je sprejela prijazno kakor zmerom. Na stofliu v spalnici je ležala lepo zložena domača obleka, in Robina je takoj navdala tista tiha sreča, ki jo okušajo moški neke starosti, kadar odložijo ovratnik in ovratnico. Ko je stopil v obedmico, se je večerja že kadila na mizi Gospa Gamblova je sed&a višjemu nadzorniku nasproti in nalila čaja. Nič na nji ni spominjalo kuhinje. Okusna obleka ji je obdajala polne, a vitke oblike in puščala še dovolj prostora, da se je mogla uveljaviti bleščeča befiina polti. Robin je to danes prav za prav prvič začutil, kajti mahoma mu je postalo nekam gorko, in njegov pogled je jet božati gospo Gamblovo.
K oltarni pre
Pariški koncerti
V teku treh zaporednih večerov sem imel priliko, da. on jem tri, v svojem bistvu različne pariške violiniste. Prvi po redu je bil naš dobri znanec Robert Soetens, ki smo aiu nedavno lahko aplavdiraii v Ljubljani, v eni izmed dvoran, ki o nji duhovi še zdaj tiso pomirjeni, kakor posnemala iz redkin oasiiišHJii poročil, ki me tu dosegajo. No, dvorana, v kateri je koncertiral bot;teiis v Parizu, bi nedvomno naletela na enodušeu protest pri nas, tu pa se nihče vidno ne podtika nad njeno vsestransko nepnprav-•ostjo. Mislim namreč dvorano Ecole nor-inalc de musique, v kateri so nastopili naši jiajboljši violinisti, da omenim le Kupla in od Hrvatov Spillerja (ta zdaj žanje Lnumfe m deuar v Južni Ameriki) in nastopajo še ua-ndanes odličui umetniki, ne da bi kdo omenil neprilike dvorane, aranžmaja, razsvetljave, garderobe, biljeterjev in slug, kar vse tvori pii nas integralni del umetnostne kritike, pojmovane po zadnjih ii&ieiikih estetike iu učenosti. Soetens je igral tu v dvorani, katere edina prednost je bila, da je bila dobro zasedena. Dal je večer francoskih violinskih sonat: Faure, Debussv. Roussel in Ferroud so bila imena. Ne ie imena, tudi pojmi. Vsak zase reprezentant tipične francoske individualnosti, ki ji je edina dogma razvitje svojstvenih karakteristik, ne giede ju a modo. slog in prevladujoče mnenje. F,; ure: intimen, malce plah, vedno v skrbi, da ne bi bil vulgaren, a vendar poln melodične zanositosti; Debussy: ekspresionist bolezni, ki z že drhtečo roko riše pretanke črte v zrak (bil je na smrt bolan, ko je napisal to sonato in velja kot njegovo zadnje delo); Roussel: vedno svež, jedrnat, nepremišljen. Gaskonjec vseskozi; Ferroud: še neizravnan (smrt ga je letos prehitela na automobilskem izletu po Madžarski}, prekipevajoč, pa brzdajoč se v okviru modnih obratov. Soetens. ki ga je spremljala nadvse odtehtano in delikatno mlada pianistka Mo-nika Haas. je znal vsakemu dati svoje, ne da bi silil v ospredje s tehniko. Bil je so-natni večer intimnega, zaokroženega razpoloženja.
Povsem drugačen je Jacques Thibaud, ki še danes velja za vrh francoske violinske umetnosti. S spremljavo orke&tra Colonne. ki se je pod vodstvom nekoliko nemško orientiranega Paraya povzpel do najboljšega simfoničnega orkestra Pariza, je Thibaud suvereno podal Beethovenov violinski koncert V interpretaciji se je močno oddaljil tradiciji: povsem samolastno se vdaja lir-akim mestom in jih podčrtava z vso gorkoto svojega edinstvenega tona in instrumenta.
Virtuoznost je skušal prikazati v znanem Rondo capriccioso Saint-Saensa in istega skladatelja »Konzertstiick« mu je podstavil nogo tako nesrečno, da je vidno iztiril in se znašel šele pri prvem zaključku, (ki jih je pri Saint-Saen&ovi jasnosti vedno dovolj). Glejte, tudi velikim virtuozom kdaj pa kdaj spodleti, v tolažbo in zadoščenje mnogih. Na istem koncertu je bilo še čuti Smetanovo uverturo k »Prodani nevesti«, igrano s tako virtuoznostjo in preciznostjo in v vratolomnem tempu, da je upravičeno besnel avditorij; violinisti mi bodo radi priznali da ta uvertura ni najlažja od vseh.
Naslednji dan; Enesco, svetla zvezda na bogato zasedenem goslaškem nebu. Spored povsem klasičen: Vivaldi. Tartini, Veracini, Beethoven. Bolj nagnjen k zunanji briljant-nosti kot po navznoter, malce koketen v lo-kovanju a nesporen mojster svojega instrumenta je privabil množico občinstva in ga zavzel Zavzel ga je že njegov sloves. Kakor povsod, so tudi tu poslušalci zelo podvrženi piedsodkom. dobrim in slabim (samo da jih pri koncertih, ki bi jih spremljal zel predsodek, skratka ni). Medtem ko so se mu stari italijanski mojstri na moč prilegali po značaju in izrazu, je ostal Beethoven — vsaj zame — malo Maden. akademski. Sicer pa je vobče interpretacija nemških klasikov tu docela druga kot smo jo vajeni pri nas.
Da ne pozabim še četrtega: Mossko-vvski, ki se je produciral na festivalu skladb Pro-kofjeva v koncertih Pasdeloup. Izvajal je drugi (lirični) violinski koncert tega ruskega skladatelja čigar suhoparnost in raztrga-nost še danes ugajata, čeprav si je pot utrl s prav nasprotnim; z divjostjo ln zanosom, od katerih pa ni kaj prida ostalo. Prokofjev sam je nastopil kot sila siguren in točen pianist manj posrečeno kot enako neroden dirigent lastnih del; Moskovski pa je z mnogo navidezne poglobljenosti s površinsko in nekoliko teatralno poduhovljeno&tjo, ki je lastna mnogim ruskim artistom, predvajal koncert s predpisanimi preskoki iz eks-tremne lirike (skoraj preveč sentimentalno) v koketno brutalnost in v ponekod prav dolgovezne tradicionalne pasaže. Koncert je zaključila prozni na koračnica iz »Treib oranž«, ki pa je na Roturnu koncertne izvedbe pokazala vse svoje graditeljske hibe, preko katerih ne pomaga originalnost začetnih i taktov. Koncert se je vršil v dvorani Ko-: mične opere in je bil odlično zaseden. Razen avtorja je dirigiral eden najboljših pariških dirigentov, Artur Wolf.
L. M. škerjanc (Pariz).
Miguel de Unatnuno
S smrtjo rektorja starodavne univerze v Salamanei Miguela de Unamuna (glej Jutro 3. t. m.) je Španija izgubila v najusodnejšem obdobju svoe zgodovine največjega predsta-vitelia španske duhovne kulture.
Unamuno ie bolj kakor katerikoli sodobni pisatelj izražal v svoeni obsežnem % mno-gostranskem deju značilnosti španske rnen"
talitete, zlasti tragični spor med snom in realnostjo.' kj sega daleč nazaj in ki je v Cer-vantesovem donu Kihotu nesmrtno poosebljen. Unamuna po pravici imenujemo filozofa donkihotizma ne samo zato. ker je Cer-vantesovemu romanu posvet;] eno svojih najboljših eeeiističnih knjig, marveč tudi zaradi tega. ker boj med resnico in fikcijo tvori osnovno problematiko njegovega celotnega dela.	.
0 Unamunovi osebnosti in delu smo priobčiti 22 avgusta 1936 v kulturni rubrikj daljen članek. Takrat so se razširile vesti, da je
postal žrtev revolucionarnih izgredov. Uma-munovo ime je v prvih tednih španske državljanske vojne stopilo v o®predje tudi zaradi značilnega zadržanja največjega španske ga pisatelja v krvavem sporu ined obema taboroma. Pi6ec »Tragičnega občutja življenja«, k; so ga — kakor znano — preganjali vsi prejšnji reakcionarni režimi, je kot človek španske sredine in svojskega španskega pojmovanja napredka izprva omahoval, nato se pa odloči] za nacionalistično fronto. Njen izraziti pristaš pa ni bil niti sedaj in po njegovih izjavah se ie zdelo, da je čedalje manj na njeni strani. Eden najboljših religioznih lirikov Španije, avtor »Agonije krščanstva« in krasne knjige o Velasguezovem Kristusu, torej izrazito religiozen človek, 6e ni mogel strinja® z reakcionarnim nasiljem cerkve. Odrekel se je tudi njenemu poslednjemu blagoslovu. Pokopali so ga v Salamanci.
Zapiski
Gostovanje dr. Adriana t >Trubadurju«.
Na novega leta dan simo čuili to Verdijevo opero z gostom, ki je nivo predstave neprimerno dvignil. »Trubadur« spada po nastanku v petdeseta leta pr. stol. in je po snovi dandanes že na meji med verjetnostjo in smešnostjo, po glasbeni plati pa oči tuje vse slabosti sočasnih Verdijevih del (Traviate. Rigoletta, Plesa v maskah i. dr.), namreč boren orkestralni part, zastarelo instrumenta-cdjo in vztrajen, celo poskočen rjitem tudi na tragičnih mestih. Neizčrpno pa je melodijsko boga&tvo, čigar učinkovitost je danes kajpada popustila, vendar mu dobri pevci še vedno pomorejo do uspeha. G. dr. Adrjian je pokazal vse vrline, ki mu jih drugod priznavajo. Lahka, neprisiljena srednja lega ee v višini širi in odpira do svetle prodornosti, ki kljub »junaški« barvi ni nikdar težka ali okorna. Slok ton in premišljen nastavek jamčita za blagoglaenost kantMene; v ostalen se pevcu pozna, da vsekdar ve, kaj hoče in kako mora. Čeprav se na pevčevi pojavi vidi. da je vajen velikih odrov, igralsko mnogo manj učinkuje. Ponekod koncertna naojpi pet-
ja ga zavaja v maniriranos* v gestah in v mimiki, česar ne more zakriti še tolika mu-zikalnost v podajanju. — Ob gostu sta se gdč. Oljdekopova kot Leonora m ga Štagler-Koge-ieva kot Azucena povzpeli do prepričevalnih kreacij. G. Janko ie vskočil za obolelega g. Primožiča in kljub sodelovanju pri popoldanski predstavi omogočil prijetni večer. Občinstvo mu je preutrujenost rado spregledalo. Predstava je pod vodstvom g. dr. Šva-re žela v splošnem mnogo odobravanja. Le »neciganske« obraze ženskega zbora v 3. sliki J>i kazalo vsaj svetlobno zasenčiti, moški zbor si je v 4. sliki dovolil tudi nekaj nerodnosti- Ne podcenjujmo nedeljske in praznične publike! _ Po mnogih italijanskih
operah se že odkrito veselimo dela, kj bi poživilo repertoar, številne operete tega ne zmorejo!	P. 8.
Nušicev »Dr.« y Brnu. Za Silvestrovo je uprizorila češka drama v Brnu Nušičevo najnovejšo komedijo '»Dr« (Doktor). Komedija je imela v režiji Fr. šlegra popoln uspeh. Igralcj so vpletali vanjo tudi aluzije na nove
afere, tako n. pr. na gospo Simpsonovo jn na nekatere domače zadeve. Krjtik »Lidovdh Novin« Čestmjr Jer&bek sklepa, da je v tej komediji bolj kakor v marsikateri burki starejšega in novejšega repertoarja preskrbljeno za smeh. Taio je torej Nušjčev »Dr< užgal celo tuje občinstvo. Čudimo se, da ni ljubljanska drama namesto neuspele »Korajža velja« uprizorila Nušilevega »Dr«!
Gidova knjiga o sovjetski Rusiji (Retour de la U.S.S.R.), ki jo je prvo med našimi listi prikazalo »Jutro« je še vedno velika senzacija v Franciji in tudi v drugih deželah-Francoski izvjrnik je v novih izdajah kar sproti razgrabljen; do6lej je izšlo 150 izdaj v teku dobrih dveh mesecev! Čehj eo pravkar dobili knjigo v prevodu. ObčimMvo tolikanj sega po nji. da so v desetih dneh izšle trj izdaje. Znani klub intelektualcev »PrUom-nost« je napovedal debatnj večer o tej knjigi, kj je tudi v dnevnem in revialnem tisku vzbudila mnogo odmevov. Videti je, da je Andre Gide e svojo kritiko sovjetske kulture zadel v živo!
O R T
Ilirija: Hermes % ČTTK j Vremensko poročilo
Po dolgem mrtvilu table teniških prireditev se je Ilirija odločila, da povabi v Ljubljano prvaka Beograda Češkoslovaški Table Tennis Klub in da pritegne ob tej priliki k skupnemu nastopu tudi ljubljanskega rivala ŽSK Hermes. Prireditev se bo vršila v sredo 6. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Na sporedu bodo trije dvoboji in sicer Ilirija : ČTTK, Hermes : ČTTK in derby Ilirija : Hermes. Vsi trije klubi nastopijo v svojih najmočnejših postavah, tako državni prvak Ilirija z \Veiss-bacherjem, Lazarjem in 2ižo, ČTTK z beograjskim prvakom Peterfyjem, Strelcckim in Vizekom, Hermes pa na čelu z državnim prvakom Marinkom, Kosmino in Puter-lom.
Spored prireditve je tako pestro sestavljen, da bo publika mogla v pičlih dveh urah videti na delu vso elito jugoslovanskega table tenisa. Ljubljanskim reprezen-tantom bo to poslednji nastop pred državnim prvenstvom v Zagrebu, nakar se bodo od 1. do 7. februarja udeležili svetovnega prvenstva v Badenu — Avstrija.
Razpis prvenstva GZSP v alpski kombinaciji, ki se vrši 9. in 10. t. m. na Vršiču-Kranjska gora. GZSP razpisuje svoje prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom) za dne 9. in 10. 1. 1937 na Vršiču. Vso izvedbo ima SPD Kranjska gora in sicer s sledečim programom: Sobota 9. 1. 1937. Točno ob 13.30 start za smuk na sedlu pod Mojstrovko — cilj na Klinu. Nedelja, 10. 1. 1937. Točno ob 11. dopoldne start za slalom v plazu pod Mojstrovko K slalomu bo pripuščeno samo 25 tekmovalcev na podlagi rezultatov, ki so jih dosegli pri smuku. Tekmuje se v razredih in po pravilih ter pravilnikih JZSS. Vsa tekmovalec se mora izkazati z verifikacijsko izkaznico, ki mora biti potrjena o zdravniškem pregledu za tekoče leto. Prijavnina znaša 5 Din za tekmovalca, katero je treba skupno s prijavnico poslati na tajništvo GZSP — Jesenice, najkasneje do 7. 1 1937. Na zakasnele prijave se ne bomo ozirali. Žrebanje startnih številk bo točno eno uro pred pričetkom tekmovanja v Erjavčevi koči na Vršiču. Točno pol ure pred vsakim tekmovanjem bo na licu mesta opis in razglasitev tekmovalne proge. Vsak tekmovalec starta na lastno odgovornost. Vsi pravočasno prijavljeni tekmovalci bodo nastanjeni v koči na Gozdu, prenočnina v zakurjenih sobah znaša 10 Din, ostali tekmovalci, ki ne bodo pravočasno prijavljeni, pa bodo nastanjeni v Erjavčevi koči na Vršiču. Cena prehrane v Koči na Gozdu: zajtrk s kruhom 4 Din, kosilo 12 Din, večerja 6 Din. Prvi, drugi in tretji plasiranec v alpski kombinaciji dobijo poleg častnega naslova še plaketo, kakor tudi prvi v smuku in slalomu. Dveh daril en tekmovalec ne more dobiti. Objava rezultatov in razdelitev daril bo 10 I. 1937 ob 16.30 v hotelu »Slavec« v Kranjski gori.
SK Svoboda. Vsem darovalcem, ki so se izkazali s svojimi prispevki za obdaritev brezposelnih, naša najtoplejša zahvala.
SK Ilirija. Redna seja upr. odbora drevi ob 20.30 v kavarni Emoni Odborniki vsi in točno. Smučarska sekcija. Drevi ob 19.30 v klubski sobi kavarne Evrope važna seja sekc. načelstva. Bivši tajnik, blagajnik in gospodar naj predajo vse agende še danes do seje. K seji se vabi g. Zupan Ervin. V četrtek 7. t. m. je ob 18.30 v klubski sobi sestanek ljubljanskih Članov.
JASO. Zaradi izboljšanja snežnega stanja bo nameravana ekskurzija šele sedaj. Vsi oni, ki se žele priglasiti, naj se zbero danes točno ob 12. pred univerzo zaradi dogovora glede odhoda. Cilj ekskurzije je Komna
: Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
številke za označbo kraja pomenijo*. 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
3.	januarja
Ljubljana 7. 773.8, -4.5, 92, SI, 10, —, —; Maribor 7. 771.8, -4.0, 90, O, 10. —, —; Beograd 7. 772.6, -2.0, 95, O, 10, —^ —; Sarajevo 7. 773.0, -2.0 95, O, 10, —; Skoplje 7. 773.6, -7.0. 70. O, 0, —, —; Kumbor 7. 777-1, 7.0, 80, N5, 7, —, —; Split 7. 771.4, 8,0. 80, Ni 7, —v —
Temperature: Maribor -1.0, -5.0; Zagreb 0.0, -2.0; Beograd 1.0, -3.0; Sarajevo 5.0, -2.0; Skoplje 7.0, -7.0; Kumbor —, 7.0; Split 10-0, 7.0.
4.	januarja
Ljubljana 7. 775.6, -4.4, 92, Wt, 10. —, —; Maribor 7. 772.6, 0.0, 80, Wl, O, —, —; Zagreb 7. 773.9, -3.0 90, SSWl, 4 —, —; Beograd 7. 772.2, 3.0, 80, O. 10, dež, O.t; Sarajevo 7. 774.0. -1-0, 96. O. 10, —, —.
Temperature: Ljubljana —, -5.2; Maribor 5.0, -1.0; Zagreb 1.0, -3.0; Beograd 4.0, 2.0; Sarajevo 5.0, -3.0; Skoplje 8.0, Split 10.0,
Vremenska poročila
JZSS, SPD in Zveze za tujski promet z dne 4. januarja 1937.
Rateče — Planica: — 4 C, barometer se dviga, pooblačilo se je, mimo, 20 cm sre-ža. Tamar: 30 cm sreža, mala skakalnica uporabna. Vršič — Krnica: 50 cm sreža. Kranjska gora: — 4 C, barometer se dviga, mirno. 20 cm sreia. Bistrica — Boh. jezero: — 8 C, jasno, mirno, 10 cm sreža. Pokljuka po stanju 3. t. m.: — 8 C, jasno, mirno. 10 cm sreža. Gorjuse po stanju 3. t. m.: — 2 C, jasno, mirno, 25 cm sreža, smuka ugodna. Mozirska koča na Golteh po stanju 3. t. m.: na 50 — 80 cm podlagi 3 — 4 cm sreža, smuka dobra.
Tekme za zimski pokal. I. seja Medklub-skega odbora za ZP tekme bo danes ob 20. pri Habjanu. Prijavljeni klubi naj pošljejo svoje zastopnike na sejo. Klubi, ki se hočejo še prijaviti, naj istotako pošljejo svoje zastopnike.
Kupu] domače blago S
Sokol
Sokolsko društv0 Ljubljana in. Bežigrad sklicuje za petek 8. t. m. ob 20. uri
članski sestanek v društveno telovadnico za enoten nastop pri redni letni skupščini Sokola EH. v nedeljo 10. t. m. ob 9. po pravilniku. Udeležba obvezna. Pridite vsi na zabavno bežigrajsko prireditev 5. t. m ob pol 21. uri.
Sokol v Ljutomeru. Običajni Silvestrov večer, ki ga je priredil dramatski odsek Sokola, je privabil v Sokolski dom številno občinstvo ne samo iz Ljutomera in okolice, ampak tudi iz Ormoža, Gornje Radgone in. Murske Sobote. Program je bil srečno sestavljen in zelo pester. Za dobro razpoloženje je priskrbela burka »Napoleonov sa-movar s posrečenimi tipi preteklega društvenega življenja v naši domovini, nato ^a so sledili kupleti, telovadni nastop članov, groteskni ples štirih članov kot girlsov, nadalje uspele prleške pesmi br. Milda, krat ka burka »Slepi potnik« in trije plesi gdč. Zelenikove iz Ljubljane ter Janje B&ukar-tove, ki so zelo ugajali, posebno znalcem. Salve smeha je vzbudil br. Presl kot selitveni jubilar. Zaključek je tvorila lepa plesna alegorija Baukartove in Zelenikove 8 poklonitvijo sokolski misli. V odmorih je sviral oddelek Glasbenega društva pod
vodstvom br. Seršena Iva. Po programu se je razvila živahna prosta zabava s plesom.
Sokolsko društvo Ivančna gorica priredi ju-tri v sredo 6. t m ob 16. v svojem domu predavanje »Koroška in Korošci v sliki in besedi« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Felacher Julij.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek, 5.: Kralj z neba. Izven. Znižane
cene do 20 Din. Sreda, 6.: ob 15. Repoštev. Mladinska predstava. Izven Znižane cene do 20 Din. Ob 20. Korajža velja! Izven. Znižane cene do 20 Din.
Trije kralji v dramj. Hamikova mladinska igra >Repo?tev« uživa pr.i starih in mladih največjo priljubljenost. Pravljično dejanje im nastopajoče pravljične osebe prinašajo vse prvine dobre otroške igre na oder. >Re>pojeva igra g. Pianecki, porednega Gašperčka ga. Vida Juvanova. Režiser Bratko Kreft. Zerkaulenova veseloigra vt kmečkega življenja »Korajža velja« z gg. Cesarjem, Stu-pico in go. Miro Danilovo v glavnih vlogah nudi veselo dejanje in zabavne situacije. Režiser Bratko Kreft.
OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 5.: La Boheme. Red Četrtek. Sreda, 6.: ob 15. Pod to goro zeleno... Izven. Znižane cene do 30 Din. Ob 20. Traviata. Izven. Znižane cene do 30 Din.
Ahonent) reda Četrtek imajo ta teden razen »La Boheme« v četrtek 7. t- m. v drami predstavo Sominove drame »Atentat«, na kar posebej opozarjamo.
Trije kralji v operi, Beneševa revialna opereta >Pod to goro zeleno« je dosegla v tej sezoni že visoko število repriz, kar je najboljši dokaz za učinkervjiost te predstave. Zasedba je običajna. — Verdijeva »Traviata« z go. Gjungienac in g. Banovcem v glavnih partijah bo zelo privlačna :n priljubljena opera.
Uprava Narodnega gledališka vljudno prosi p. n- abonente, da poravnajo 5. obred:: abonmana.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek 20.15. Sreda, 6.: Pobegi a nevesta. Sobota, 9.: Pobegla nevesta. Nedelja, 10.: Pobegla nevesta.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 5.: Zaprto.
Sreda, 6.: ob 15. Božja človek. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20. Prva legija. Zadnjič-Globoko znižane cene.
Radio
Sreda, 6. januarja
Ljubljana 9: Čas, poročila, spored. — 9.15; Vesel jutranji) pozdrav (plošče). — 9.45- Verski govor (g. Ludvik Lederhas). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. — 11.30: Otročka ura. — 12: Fjhn-aka debut v snegu (predavanje SPD). — 12.10: Instrumentalni dueti (gg. Stanko Avgust in France Petan). _ 12.45: Vreme, poročila__13; Čas, spored, obvestila. — 13.15:
Koncert Radio orkestra (po željah). — 16; Dekliška ura. — 17: Kmet ura: Kakšne koristi smo imeli od naših posojilnic (dr. Jože Basaj). — 17.20: Za veselo razpoloženje (Radio orkester). — 18: Trikraljevska igra iz Mežiške doline, predelal in za radio priredji g. Niko Kuret; izvajajo olani rad. igralske diružine, sodelujejo g. D. Kaškarov (harmo* nifl). g- P- Bernard (flavta) in Akademski
pevski kvintet. _ 19; Čas, vreme, poročna.
spored, obvestila. — 19.30: Narodne »like na steklu, g. Maksim Gaspari. — 19-50: Predavanje akcije za razširjenje bolnišnice (prj-marii dr. Leopold Ješe). — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napoved časa, poročila jn spored.
Beograd 18: Cerkveno petje. — 18.30: Ples. _ 19.50: Orkestralen koncert. — 20.30: Božična igra. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. _ 20.30: Božične pesmi. _ 21: Lahka
in ple®na muzika. — Praga 19.30: Preno6 opere iz Nar. gledališča. — 22.35: Plošče. —
Varšava 19.35: Ukrajinske pesmi___ 20.05:
Zborovsko petje. — 21: Chopinov koncert. — 21.45: Božični zbori. _ 22.15; Ples. — Duna; 11.45: Komorni orkester. — 12-55". Lahka godba. — 15.40; Komorna glasba. — 17.30; Orkester jn solisti. — 19.10: Nadaljevan ie koncerta. — 19.25; Operni prenos. — 22.30: Plesna muzika'. — Berlin 18; Pestra glasbena ura. — 19.15: Koncert solistov. — 20.45: Neminljive besede in melodije. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mflnchen 18; Orkester in solisti. — 19: Plošče. — 20.45: Orkestralen koncert Weberieve glasbe. — 22.30; Operni odlomki s plošč. _ 23; Sodobne orgelske skladbe. — Siuttgart 18: Kakor Berlin. — 20.45; Konrert Schubertove
glasbe.—22-30; Plošče._24: Iz Wagneriew
opere »Večni mornar«.
/JUTRO« št. 3
e
Torefc J. I. 1937.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ca besedo, Dtn S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo •lužb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Doplal In tenltve se zaračunajo po Din z*— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20-—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov, NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—>
. WrA

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroOla, oziroma jih je vposlatl ▼ pismu obenem % naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih
oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
„Jutrau, Ljubljana.
Službo dobi
BttStMla Din lavek 3 Din m Šifro mJ; lajanje naslova V Din Najmanj&l raecek 17 Din
Služkinjo
snažno, vajeno meščansk« kuhe, »prej mam. Ponudbe na ogl. odd. Juta, pod šifro »Spretna«.
276-1
Pisarniško moč
za samostojno vodstvo pi-»arne im blagajniških poslov ,sprejmem ta&o;. Potrebna je vlog? 25.000 Din v gotovini. Samo potmdibe i opisom dosedanjega službovanja in zahtevka plače
t4o6e«la j Din l-»vck 3 Did a Sifm ali dajanje naslova 5 Drn Najmanjši znesek 17 Din
Vinogradniki
Cepljeno trs je 15 vrst, divjaki, korenjaki, sadno drevje, Jablane prodam. Zahtevajte cenik. 21her Franjo, Zamušani p. sv. Marjeta pri Mo-škanjcih.	80-6
Mlad volčjak
bomo upoštevali. P-^	^
na og!. odd Jutra pod Šifro »Eksistenca«.
289-1
Frizerska
pomočnica
prvovrstna.. diotoi 9talno službo. Salo« Drerier Maks, Maribor. TOioa i0. oktobra.
281-1
Trgovsko sotrudnico
x n«&otikoletno prakso v trgovini mešanega blaga — Ponudbe s prepisi a; 'fteral in sliko poslati n . JTorb. Zanier i® sin. Sv. Pnvel pri Preboldu.
984
Mlinarskega
pomočnika
nridaeea.. dobrega^ potrebn-V<m Nastop takoj. Valjčni
mlin Radeče.
2&.1
Službe išče
Beseda 1 Din. davek S Din «a Šifro sij dajanje naslona J 8 Din Najmanjši cneeek 17 Din
Šivilja
perfektno izurjena, i večletno prakso in dobrim okusom, izdedfflije vse domske toalete. Priporoča se damam na dom. Sv. Petra naešp -©/T.
S5&-0
pripelje, dob; nagrado. — Mirnih, Vodovodna 38.
279-27
Glasbila
Violino
StradSvarko, lidelano leta 17-39. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3&a6
Kupim
'ieaeda Dip lar-i - > < '-a Šifro al> lajanje oaelov, 5 Nin HajmanjS1 tncivtfc 17 Din
Zastavne listke
(ljubljanske sastavljalnice) za predmete ki sedaj zapadejo ln jih ne n*rctr*vate dvigniti, kupuje »pri Makedonca«, Kolodvorska 30.
968-7
NARODNA
TIISIKAIRNA
IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Modrijan
»Hm,* je dejal modrijan, ko je prišel nekega dne do planine, kjer se je pasla v ozkem ogradu krava, »kako krivično je vse na svetu. Tako velika žival je navezana na tako majhen kraj. In poglej lastovko nad mano! Ta lahko leti kamor se ji ljubi in ves svet je njen!*
»Vraga!« je modrijan samemu sebi segel v besedo in se prijel za nos, kamor mu je priletelo izpod neba nekaj toplega, mehkega...«
»Vidite!« je vzkliknil fant, ki je prišel mimo in vse videl, »ah ni dobro, da ni bila krava?«
Samomorilec
»Za božjo voljo, kaj pa počenjate?«
»Obesil se bom!«
»Potem pa si morate dati vrv okoli vratu, ne pa okoli trebuha!«
»Saj sem že poskusil, pa me je preveč dušila!«
Stanovanje v
novi vili
dve sob , kabinet, zaprta veranda in pritikline. v Mostah, 7 minut od električne, mesečna najemnina Din 600, oddam takoj ali februarja. Poiavi se pri Patemostef, trgovka. Prešernova 40.
278-31
'>11 V.
231etni fant
isočen mizarstva, sel« pridem, leii kakršnokoli službo kot sluga., hfjSnii ali kaj »ličnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
275-2
Šiviljska pomočnica
zdi primerne zaposlitve. — Vajema hišnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena šrvilja*.
33496-2
Gospodična
« malo mnturo in enoletnim trgovskim tečajem. žeJi •Kuposlitve. Cenj. ponudbe ■na ogl. odd. Jutra pod »Začeitn-ca«.
238-2
Beseda i Din. davek 3 Din Ba šifro ai' 1.	-lova
ti Din Najmanjš- tnesek 17 Din
Zastopstva
tekstilnih strok
Skopi je in Va? d irsko le&novino sprejme zelo dobro vpeljana trgovska agan-tiira D. TRA.TKOVIC & SIN
Skopi je.	2iVj
Pouk
Nemščino
od osnovnih začetkom do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svobod«, Tavčarjeva J.
104 4
Pouk v angleščini
iščem. Ponudbe n« ogl. odd. Jutri ;>od »Honorar«.
263-4
Gospodična
dolgoletna inštruktorje«. — pnuouje z uspehom — po zmerni ceni vse predmete za. nižje razrede srednjih š>l. Naslov v vseih poslovalnicah Jutra.
4S-4
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cenah
ČERNE - juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 1.
12-36
Beseda i Diri aaveE 3 Dir> za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj® znesek 17 Din
Hranilne vloge
Nakup m prodajo Vam feposluje najugodneje
Al Planinšek
Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1.
Telefon 35-10
39-16
Hranilne vloge
kupite ali prodaete potom moje pisarne najboljše
Rudolf Zore
Ljabljana, Gledališka 12. Telefon 38-10.
60-16
Bančno kom. zavod
izvršuje najboljše nakup in prodaje HRAmLNIH VLOG \seh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. — Maribor, Aleksandrova 40.
58-116
Stanovanje
komfortno, s štirimi sobami oddom 1. februarja. Ogleda ae ga lahko vsak dam od 10.—12. ure na Rimski e. št. 6. Pekarna Vidmar.
277-31
2 trisob. stanovanji
oddam, e»o takoj, drugo februarja. Vprašati: Zadružna hranilnica Dalmatinova ulica.
333-21
Stanovanje 2 sob
in kuhinje, oddam takoj. Šmartroska cesta 31.
2151-31
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek ;7 Din
Zakonca brez otrok
iščeta dvosobno stanovanje, po možnost; s kopalnico za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Cistoc.	261-21a
Na stanovanje
z rajutrkom, event. z vso oskrbo, sprejmem mlajšega dijaka, v sredini mesta, po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnic."h Jutra.
360-23
Lepo mesečno sobo
poseben vhod, center, bližina opere in banovine, oddam 15. januarja stalnemu gospodu. Ogledati: Knaflje-va ulica 13/IL
262-23
Opremljeno sobo
veliko parketirano, odda.m v I. nadstropju. M:lčinske?a 79/1., Ljubljana VII.
2416-23
Lepo sobo
znafno poseben vhod, z uporabo kopalnice. takoj oddam. Rcsljeva cest« 16, (vprašati hišnika).
349-23
Vsaka heseda 2 Din; lavek S Din ta lajanje naslova 5 Din. najmanjši
uirrnn:E' .pocpl- ' ';rn
Krizantemo
želim spoznuti osebno dne 6. ianuaTia.
240-34
iWii<la Din ia?ek b o:d 4a šifro ali dajanje naslova ; Din. Najmanjši znesek 17 Din
Trgovski lokal
dobro uveden, moderno urejen z veo opremo dam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašati: Kosec Marija v Ormožu.	32593-19
iSobo odda
Beseda . D i. i* ■	l».i.
za Šifro ali dajanje	naslova
i Ko Najmanjii	znesek 17 Din
Lepo solnčno sobo
oddiam sostanovalcu z vso oskrbo. Sprejmem tudij abo-nente na dobro domačo hrano. Naslov: Poljanska cesta l/H.	272-23
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj. Cesta na Rožnik 45.
273-23
Sobo
strogo separiramo, lepo opremljeno, oddam stalni oeebi. Strediška ul. 32/V.
271-23
I Na vsa zimska | oblačila dajemo
15 do 20%
popusta.
Presker
Sv. Petra c. 14.1 *
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
trg. s kurivom
BOHORIČEVA 5.. Telef. 20-59
Besed® 1 Din. davek 3 Din z» Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Trisobno stanovanje
komfortno, ugodno oddam. Turk. Streliška ul. 92.
270-21
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre m letovanje
110
»io je zamotan slučaj!« je rekel in skomignil z lameni. Nato so privedli trgovca s kolesi kot prjčo; redarja sta ga morala držati pod pazduhami. Čeljust so mu bili spet uravnali, a govoril je še vedno težko. »Nogo mi je podstavil, da sem padel po stopnicah,« je komaj ko-spravil iz sebe.
ZAKAJ DA BI BILI PLESASTI? — TAKOJ uporabite lepo DISECO speci-jelno KOZMETIČNO tekočino »MORA-NA«. VSAKOMUR brez razlike JE POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ, EKCEMI itd. Krepi lasišče. LN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje porastejo na PLEŠAVEM MESTU.
Cena steklenici Din 40, poštnina Din 7
MODERNA KOZMETIKA, SPLIT
Številne zahvale Vam jamčijo za uspeh.
f
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je v cvetu najlepše mladosti zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric, vnuk, nečak, svak in bratranec, gospod
FRANCI UMEK
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo 6. t. m. izpred hiše žalosti Aleševčeva 44, Ljubljana VII.
Ljubljana, Petrovac, Niš, Tržič.
Žalujoči: JOŽEF, PAVLA, starši; JOŽE, brat; JULKA, HERMINA, ROMANA in MILENA, sestre in ostale rodbine: UMEK, KONIC, KLAMPFER in JURAR.
ZAHVALA TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
izrekam toplo zahvalo za takojšnje in točno izplačilo izdatne posmrtnine po mojem umrlem soprogu.
Priporočam, posebno trgovskim slojem pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom. Dol. Lendava, 4. I. 1937.
ARNSTELN TEREZIJA s. r., soproga.
zahvala mSMMm^am
Ob bridkih in težkih urah ločitve našega blagega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
NOVAK FRANA
GIMNAZIJSKEGA DIREKTORJA V POKOJU
smo bili deležni tako izredne pozornosti in toliko iskrenega sočustvovanja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku. Zato izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so lajšali poslednje ure pokojnikovega trpljenja, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so obsuli njegovo poslednje bivališče s prekrasnimi venci ter šopki.
Posebno zahvalo smo dolžni gospodu banu dr. Natlačenu. gospodu predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Adlešiču ter vsem zastopnikom državnih uradov in javnih ustanov za časteče spremstvo k večnemu počitku. Istotako naj velja naša zahvala deputacijam Slovenskega stenografskega društva v Ljubljani, Mariborskega stenografskega krožka ter Hrvatskega stenografskega društva v Zagrebu. Ob težkem in grenkem slovesu pri odprtem grobu so nam bile poslovilne besede gg. prof. dr. Svetelj Blaža, direktorja dr. žic Nikole in prof. dr. Dolar Antona v največjo uteho.
Prav iskreno se še zahvaljujemo gg. primarijema dr. Jenku in dr. Lavriču, g. dr. Krajcu ter čč. sestram Leonišča za izredno požrtvovalno in usmiljeno lajšanje trpljenja blagopokojnega v poslednjih dnevih.
Sv. maša zadušnica, se bo darovala v četrtek, dne 7. januarja t. 1. ob 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 4. januarja 1937. m,	ŽALUJOČI OSTALL
Preprosta kopel za noge Vam odstrani
KURJA OČI
s koreninami
.^mM


Pomočite svoje od bolečin izmučene noge v toplo kopel, v katero ste dali toliko Saltrat Rodella, da je dobilo videz mastnega mleka. Tu se sprosti aktivni kisik, ki dovaja na vneta mesta blagodejne soli. Ogenj in hude bolečine v nogah takoj prenehajo. Kurja očesa in trda koža se omehčajo vse do korenin in odpadejo brez bolečin. Nikdar več ne povzročajo bolečin, ker izginejo za vedno! Lahko boste hodili ali plesali, kakor da ne bi bili nikdar imeli muk t nogami. Vse lekarne prodajajo Saltrat Rodell po zelo nizki ceni. Uspeh je zajamčen.
Ne samo iaj . . ,
•Vol C€51
je najboljša domača zeliična k repi! na pija4£. NAS ČAJ dobite v špec trjjovmah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša mamica, oziroma stara mamica, gospa
MARIJA KOMEL
danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v torek, dne 5. t. m. ob 4.30. popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
CELJE—SISAK, 3. januarja 1937. LUDVIK, ANTON, sinova; ANICA, ELA, sinahi; ANUŠKA, MAJDA, vnukinji.
£$nseriraite v >0utru<S
		
	f	
	Globoko potrti javljamo, da je nenadne smrti umrl naš dobri oče, stari oče, tast, gospod	
	JANEZ KREGAR	
	posestnik v Štepanji vasi.	
	Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 6. januarja ob pol 4. popoldne iz njegovega doma v štepanji vasi št. 18, na pokopališče pri Božjem grobu.	
	Prosimo tihega sožalja!	
	Ljubljana-Stepanja vas, 4, januarja 1937.	
	ŽALUJOČI OSTALI.	
		
Načelstvo In nadzorstvo Posojilnice v Črnomlju
javlja tužno vest, da Je nepričakovano umrl njen dolgoletni predsednik, gospod
mfiller Karel
bivši župan, posestnik in trgovec imejitelj reda Sv. Save
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek ob 3* uri popoldne.
ČRNOMELJ, dne 4* januarja 1937.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Pran Jeran. — Za Inseratni del Je odgovoren Aloje Novak — Val v Ljubljani