n- ^11^________________ I Lirtllnl, i tonfc Z nrili 1911 KL liti. »Slovenski Narod- V*lja p* pftfttli m Antio-Opito: a Nemđjo: Grtleta. I I .# I ; ?o~ I M A™«««* »n vr drage dciele: m meMC m „ • . . 3-50 I ccio leto naprej . . . . K 30*- Vprafanjcm glede mte/atov te naj priloži u odgovor dopisnica ali maraka. Pprarniftvo (tpodai, đvorišće levo). Kniflora rlloa At l9 UUto« at. SS. U*s4a titk 4aa *v«6*r Uvft#.aAI s*4*i|t ta »rasmlk*. ^JMrad §e računalo po porabljenen prostoru In sicar: 1 mm visok, ter 54 mm Urok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrit po 11 vin., trtkrat po 10 v. Podano (eiuk prostor) 30 vln., parte in zahvale (eosk prostor) 20 vi«. Prt večjih Inierciiali ik» dogovoru. fori »aroćalki itj toSliejo mračni a j veJio aj* pe> ■akmmmlal. ~OT Ha saaro plsuene o*rt:i>e brec poalatire deaa/jt se ie aareia« alkakor turati. »Naroda« tts«ar*a« IftUfoa at, Si. .Slovenski Narod" velja t Lftabllanl dostavljen na dom al! Ce te bodi ponj i ćelo lapre) . . . . K 36'— I četrt leta » .....9*— pol leta „ .....18— I na mesec ,...... 3'— Posamama Itevlika valja 20 vlnariev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo, VrmtnlttTo: Eaaflova olloa it 9 (v L nadstr. levo*, talalon at 34 Po Vstajenju. Ko so se začeli oni težki mračni dnevi, po zadnji većerji, so ućenci zapustili svojega učenika in so se raz-fubili po mestu. Bali so se za svoje ivijenjc in lotil se jin je dvom in obup, Kajti če bi bilo vse res, kar jim je go-voril« ko bi biio vse tako, kakor so oni razumeli, ko bi bil res Bog — ne moslo bi se vse to zgoditi, kajti premagal bi bil iahko s svojo nadnaravno raočjo svoje sovrainike. Zato so postali maio-dušni in so se skrivali Se već! Eden najbiižjih — Peter je ćelo zatajil svojega učenika. In mnogi, ki so vanj ve-rovali — so v ten dneh Uvomili. On pa je sam sei svojo križ evo pot, na Golga-to — do konca, do zmage, Ko pa je prišla vest o vstajenju, so se vrnili vsi in mnogi, ki prej nišo verovali, so spoznali resnico njegovih besedL In njih vera je postala tako silna, da so bili pripravljeni zanjo umreti in njih Število je rastlo od dne do dne. Ko je naš narod tri leta hodil svojo težko pot, preganjan od surovih hlapcev, ki so ga gnali na Kalvarijo — je marsikdo obupal, mnogi so odpadli, mnogi so ga zatajili. Bali so se trpljenja in marsikdo je obupal nad resnico narodne misli. Skrivali so se mnogi, ! prikrivali so se s tujimi znaki in so se odrekli svoje preteklosti. Le nekaj zve- : stih je ostalo, ki so SU ž njim do konca. = Ko pa je naš narod vstal k novemu življenju in Je svetu z deklaracijo ozna-«ii! svoje življenje — takrat je bila okrepČana naša vera, prišli so vsi, ki so ostali zvesti in vrnilo se je mnogo z njih, ki so bili obupali. In ne le ti! Mnogi, ki nlso verjeli, ki so že davno odpadli, so prišli In so se vroili. ker so spoznali, da z njim zmaguje ona velika Resnica življenja, za katero se je boril naš narod od začetka svojega narod-nega življenja. In mnogi so bili pripravljeni 8 smrtjo potrditi svojo vero. j Naše število raste od dne do dne. ! Misel jugoslovanska, ki je misel kul- ; ture In kršćanstva, misel pravice in j resnice, edino prava rešilna misel odre- j Jenja človeštva — ta misel zmaguje ne le v nas doma — ampak povsod po celem svetu, ker Je to naravna misel bodočega življenja, ko bo svet živel svobodno in v mini brez nasilja in krvi. Zato se množe naše vrste — raste naša , sila, naša odločnost in naša vera posta- ; Ja silna, velika, zmagovita. j Le poglejmo apostole po vstajenju. ; Kako so utrjeni v svoji veri! Kako so odločni za svoj nauk! Kako so silni v svoji bratovski ijubezni. Seveda krščanstvo ni zma^alo ta-koj — treba je bilo dela. Bodimo apo-stoK svoje velike misli, širimo jo vsak osebno povsod, ob vsaki priliki. Vsak ima dolžnost, da Širi resnico, ko Jo Je sam spoznaL Nismo še na koncu zmage. Mi srno šelc v prvih dneh po vsta-jenju. Temni svet smrti še ni prema-gan. Privrženci starih idej še vedno Žive. Misel sama zmaga s časom. Zma-gala bi tuđi brez nas, kakor bi bilo tuđi krščanstvo zmagalo prej ali slej. Toda vsaka misel potrebuje svojih ljudi, ki jo uresničijo v življenju. Zato uresničimo svojo misel najprej v sebi, v svojih hi-Sah, v svojih občinah — potem pa širimo z zgledom in besedo v svojo okolico. Hrum in šum življenja ovtra marsi-kogra, da ne spozna resnice. Dolžnost j ▼sakesa je, da jo širi. Toda širiti fo j mora le ta, ki vanjo verufe. Ta vera bo i zmasrala. • Paznovali smo Veliko noč prvič v i znamenju svojega vstajenja. Ako hoče- ! mo, da priđe Velika noč — Vstajenje j ne le za nas — ampak za ves s^vet — • dvignimo srca, utriuimo to vero življenja v vseh, dokler popolnoma ne zmaga. Naši shodi na belo nedeHo w Krsaf« govorite dr. Tavčar in dr. Trillcr (ob 7,4 ▼ „Sokd-skem domuu) ¥ Stimi tr$m pri L^t« (dopoldne), W CfaTBlOl fpo-poldoe) govori deželni poalanec A. Riboikar. Srditi sovrcžnj proti-napadi. NEMSKO URADNO POROCiLO. Berclin. 30. marca. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Na bolišču severno od Sorame je položaj netzpremerijca. Ayette je sovrazalk /apustil. Med Som-rao In Avro srao vrgli Angljže in Fran-coze. kJ so lim bili prihiteli na ponioč iz dclov njih prednjih pozicii ter zavzel! Bcauxourt in Mezieres. Franc. napadi proti Montdidieru so se ponesrečili. Francezl so začeti sedaj tudl razdcvaii Laon. Vsled trajnesa ot)strcljevanja |e bila katedrala preccj poikodovana. Po-rc»ćnik Bor.^artz je zbil svojesa 32. In 33. sovražnika. poročnik Ldet pa svojega 22. nasprotnika. — Z ostalih bojISč ničesar novega. — v. Luđendorii. Bcrolin, 31. marca. (Kor. urad) Zapadno bojišče. iNa visinah zapadno gorenje Ancre snro ravrnili an^le^ke protinapade. Med Sorarao in Oi»o smo priboriU v napadu nove -ispehe. Na f'beh straneh potoka Luče smo predrl! ns;"?prcdnie s francoskimi poJkJ ojačene angte^ke čete, zavzeli v dolini leieče vaši Aubercourt, flangzrd in Derau!r! ter vrjrli sovražnika vzifc najs^ncjšema protinapadu nazal na Moreui in severno od tod ležeće gozdne v:š?ae. Med Moreui in \oyonom smo napadli na novo dorcljane razvrstujloče se franeoske ar-madne zbore. Severno od Montćidicra smo vrgli sovražaika preko nižin rck Avre in Don nazal in zavzeli na zapadnem bregu ležeče visine. Opetovane franeoske protinapade zapadno od Mont^idlera proti Fontaine sous Mont-d?dier in proti zavoj^vanerau Mesnil so se krvavo ponesreči-i. Fontaine smo zavzeli na večer. Mesnil smo obdržali po Ijutem boju. Od Montdldiera kIo Noy-ona napadaiočc čete so vrsle sovražn!ka Iz njegovih na novo izkopanlh jarkov prskov Ansauvillersa. Rolloda fn Main-villersa nazai na Thiescourt in Viflg. .Močai franeoski protinapsdi «=o se zlo-mili. V naskoku smo zavzeli trdniavo Renault, iugo/apadno od Nov ona, ki ob-vladuie vas. Iz vseh strani fronte poro-ča|o o najtežjth krvavih iz^ubah sovraž-n&a. — Z ostalih boiisč ničesar novela-— v. Ln^endorff. Berolin, 1. aprila. (Koresp. urad.) Zapadno boi?š*e. Na bojištu severno Somme so artiljerijski m minometal-sk! boji zopet ožive!!. Med potokom Luče in Avro smo nadaljevali svoje napade ter smo zavzeli visine severno Morenila. Ansrleži In Francozi, ki so veckrat nanadli v protisnuti, so vtrpeH težke tzzube. Lokalni su^ek na zapadnem bre*u Avre nam je pHborfl po-sest zozds pri Arrachie. — Tndl včc-raj so poskusile franeoske divirije ▼ of>etova*iem navalu »opet ravzeti vpsI fn vič?r»e. ki so jih iz^»b?'i zar^'i^o Vontdidiera te ned Don^ni fn Matrom. NiT^ovf napadi so *« trr^avo razbili — Vs!e<1 boisv v zadrjfh dteh se je zvi?3lo ^tev?io od pricef^a Mftce pripr^afrfn vfetfHcov im preko 7S.0*H>. Z ost^rt«i bojis^č nič novela. — v. Ludenđ^rff. NEM?KO VEČEPNO POROCf! O. D^rofln. 1. ar?ri!a. (Kor. nrad ) 7 hojišča na Francoskem ničesar novega. feroliit 30 marca. Voini r»oro?e-valec na zan^đn poroda, da oficiialno n.iznanif»ni m:r na fronti ne Domeni, da :!e nemška ofenziva ustavli^na. Xem-ško armadno vodstvo ie doseglo pvoi cilj. da Da se uresrtičiio nad al ini nacrti, ki seveda obstoiaio in so izdelani. ie treba novih priprav. ki bodo v nai-krajpern ča^u končane. Že Drihodni! dnevi bodo pokazali, da se Hindenburj? % doseženim ne zadovolinie- Berolin. 30. marca. Voiaškl »otniđ-nik »Voseisehe Z«itunflr< prinaia tnter-viv z Ludendorffom, ki ie iziavil: Nar Klašafte v domovinL da se nam je posrećilo preneeti t kosteno dofenelvno fronto misel ofenzivna fronte, in da se je nem&ka armada, izpremenila, iz de-fenzivB© armade v ofenzivno. Berolin, 30. marca. Wolffov urad poroča: Po »avzetin Beaomonta in Mezieresa dne 29. t m. ie poiikufcaJ sovražnik z masiranimi protinapaffl Nemoem zopet iztr«rati vam med Sommo in Avro; protinapađi «o »e bres izjeme izjalovili z naiteijimi ii^nbami za sovraznika. Istocasno so »brali Franoozi infanterijo in tanke za napad zapadno Montdidieria. Jako n«pe-sen netnški uničevalni osreni pa je ie ▼ kali MuhiBil vsak poizkus napada. BeroILn. 30. niaroa. Velike izgube | na lastnih frontnih točkah eo prisilile : Angleže, da so poslali v boi nadomest-ne znloere iu delavske formacije. Posebno hudo ie zadeia Angleže iz^uba nepreceuljivesra vojnega orožja, pred* vsem izsruba težke artiljerije. Topove ? naitežiecca kalibra (83 cm) najnovejše konstrukcije, kakor tuđi popolno hav-bićno baterijo v jrozdu Holnonu so uplenili Nemri. Aneleži teh dragocenih topov nišo mogli več razstreiiti. V kotlini Costris so uolenili Nemci dvanajst 24 cm topov. dalie ie bilo uplenjenih mnofro topov pri Auvillersu. Severno Aubiffnv so uplenili Nemci mogočne municijske zaloere, z rdečimi gr anatemi poslikane tovorne avtomobile. Šte-vilne upleniene lokomotive poljskih %%• leznic so že v službi Nemcev. Le popolnoma premasran naeprotnik zamore prepustiti tako dratrooen materiial. Berolin. 30. marca. V okolišu War-fussee-Abancourt ie Drivedla neka nemška četa 500 ujetnikov, med njimi enesra bricradneea in nolkovneea po-velinika. Plen »e ie zvišal za 100 loko-mojiv. 500 vaconov in novo veliko mu-nicii^ko skladišne. Dunai 30 marca. Franeoski proti-sunek je v teku. Pričakovati jje hudih l»o;iev v prostoru Laon-La Fere, torej na etari nein^ki fronti in na novi crti Novon^'ontdidier. Težišče ie franco- -ko vodstvo očividno položilo na prostor Novon-Monfdidier. ker otrrožaio Nemci pri nadalievaniu svojih napa-dov s te točke direktno Pariz, ki ie ođ- dnljen samo 70 km od fronte. Glavna pila mj>nevrirf*ke armade se zbira med Novonom in Amiensom ter ie najbrže niena razporedba že končana. Nemci so se tuđi včeraj v kotu med Sommo in Avro nekoliko nribližali AmienstL Se-dai stoje na crti MoJ5tdidier-P]esgier-Mezieres -Vaucourt -Warfnsse - Hajnel. Pridobitev prostora zadniih dveh dni te vsaj proti anerleški fronti otopil oštri kot pri Montdidiera stojećih nemških čei. Vsled teara naibrže koncentrično zamižlieni sunek manevrirske annade ne bo zadel nemške fronte z ono silo, kakor bi bilo to prej mosroče. Chissso. S0. mnroa. Italiianska mela ie Se zanrt*. Glasom poročil listov so poklicali skorai vse franeoske Čete iz TtalMe. Povelinik franeoskih čet general Favolle je dobil že mesto na zapadni fronti. Bcrolin, 50. marca. >Voesische Zeitunsrc poroda z zapadne fronte: Sovražnik v gvoiih brezžičnih poročilih fnutastiono pretirnva Številke naših iz-snb. Nikoarar to ne more premotiti. Treba ie samo onozoriti na to. da le vp-f* np.sih skupin. ki ao stale od 21. ma.r«v» sem v nnjbuišem oamiu. prišlo ^elr* 29 marca. torei po 7 dneh v drnsro rrto. To ie bilo aeveda mo sroče samo, ker.^o hVe njih Izcmbe malenkoetpe. Berolin. 30. marca, >Vossische Zeitiine< piše: Dve tretiini pota \z r*ftmbraia v Amiens eta napravljeni. 27. marra smo stali komai 25 km od te-Ka pla\~n«ffa meffta Picardie. Ansrleški poraz dobiva po1«jroma 7/načai katastrofe. Zdi ne. da se hoče zlomiti vsa moć sovražne armade. Zinuti se zdi, da je oneSala ^ovražna artilierita. Haac. 30. marca. Tz Londona poroda jo. da bo Nemci vdrucič obstrelje-^Ali Amien^. Za ancrleško fronto ie vi-deti vse polno becnincev. ki voziio na vozičkih evoie imeHe. Bolnike prena-ftaio na nosilih. Tuđi živino spravliajo iz r-'-olice. Ba#el. no. marca. lAsti poročajo Iz A Izaći je: Prvi štiri dnevi teea tedna *o prinesli že znake pričeniajočih se bojev rudi v Alzaciii. Ha**. 30. marra, >Dailv News< po-roc.ftjo z zapadne fronte k padcu Montdidiera: V koliko zađeva to rezervno armado. se §e ne da povedsti. Vseka-kor ie izvršil Fovražnik drzen z mo-^očno eneririio izvršen poskus. Zdi se. da ie fran^oska fronta na več točkah prebila, ne more se pa doenati, v koliko bodo za fronto Ptoieče rezervne formacije moerle odpomoči. Vsekakor ie ojadenje fronte vsled zadniih dosrod-kov zelo otežkočeno in je Amiens moćno osrrožen. Berolin. 29. marca. Silni mraz ie zavladal na bojiščih. Robovi rup eo ledeni. Kljub temTi 6O nemške čete do-seffle nadaline uapehe. Opetovano 00 savrnile sovražne protinapade z nai-težjimi izsrubami za so vratnike. lete divizije, ki napadaj0 od početka ofenzive, stoje 00 većini, zlastl na imen bo-Jiftća ie dane« t prvih vrstah. 2eneva. 30. marca. Glede nove uredltr* annadneca roditra na zapadu prln&ia »Petit Journal« polnradno noto, ii katere se da rasridetf, da noeijo Haiff. Petain in Foeh in Lonchenr ođ-«rovorno«t za operacije ententne armade, ker se je izkasalo, da je mieel zdrnžitve Trbornana porelinistra t osebi eneca aameffa Trhorneica n«n#-rala nemofroia. Loadom. 20. marca. >Morninfrpo«t« poroca: V pcpolnem aoglaota s Haiffom je sklenila franooaka in aneleika rla-da imenovati Fooba sa TrteTMffs po- 1* I veljnika francosko-ancleških armad na : zapadni fronti za čas sedanjih operacij. Rottcrdam, 29. marca, >Star< pravi, da mora biti povelinik aneleških vojakov brezpoffojno Anglež. Franco-sko vrhovno poveljnistvo da ne bi od-1 grovarjalo prisrčnim odnošajem med Angliio in Franooako. Ženeva, 30. marca. V preustrojenom franeosko-angleškem vodstvu ima, kakor poroča »Journalc, Francoska 3 glasove, namreč Focha, Petaina in Loucheura, Anjrlija pa ima 1 clas, namreč Haj ga. Franeoski krocri nišo moffli doseći, da bi bil Foch sam pre-vzel vodstvo. Monakovo, 30. marca, S franeosk© meje poročajo iNeueste Nachrichten«, da so vodi ini votaaki šef i entente na poti v Versailles. Za Veliko noč se vrsi tam izreden vojni svet. Haaj?. 30. marca. Anerleški listi porocajo o imenovanju Focha asa splošneea vrhovnepa poveljnika ter izjavljajo. da je to dobrodošlo znamenje in nikakor ne pomeni zmanjsania zaslus: Petaiua in Haiea. »Dailv News« na3topajo proti temu sklepu ter zahtevajo. da odi oca o tem parlament Kajrlas anerleškesra ^aeopisia ie opti-mističen. >DaiIv Teleeraf< pravi: Te-den se konca, precej zadovoliivo, ker se nemško napredovanie ustavlja in ker je sovražnik na raznih točkah prešel v defenzivo. Anerlija ima vzrok biti hva-ležna svojim četam za junaštvo. >Mor-nin^oste meni, da ie naitežie presta- no. Zlaeti >Times< so optimistične, ker dobe neprestano r>oro^ili. da poseffaio vedno nove nemške divizije v boi. ki Be morajo nadomeščati zaradi velikan-skih izKnb. To menjavanle slabi silo nemskejfa srtnka. Zadnia poročila do-kazuiejo. da drže An^leži kljub silnim napadom svoie pozicije. Rorterdam. 30. marca. Angleško časopisie se veseli češ. da ie sedaj odstranjena nevarnost katastrofe. fKotter-damsche Courant< pa 1e mnenja. da Agence Havas« pravi, da 1e bil nemški sunek prvotno namerien direktno na Pariz, pedai pa Be obrača proti zapadu. V splošnem bo bitka v kratkem končana. Cnrich, 30. marca. Glasom poročil Švicarskih listov iz Pariza je Mominerpost< zahteva nuino takoišno uvedbo službene dolžnosti na Irekem. Bern, 30. marca. >Berner Tagblatt« poroča ia Lausanna: Iz cotovih zna-kov ie sklepati, da je pozicija Clemen-ceaua omajana. Vzdržuie e*e vest. o zo-petnem be^u vlade v Bordeaux. Cei generalni štab nriiateliev miru caka, da nastopi dedščino Clemenceaua, Zelo jasno piše »Journal du Peuplec: Cim-bolj kopiči voina razočaranja in bremena, tem boli razume Francoska ceniti eotove zasluee preteklosti. Politika iz leta 1911., ki ie v tako velikem proti-»loviu z najnovejšo metodo, katere po-sledice sedai občutimo. pe danes boli pravilno presoja, Francoska se zahvaljuje sedM sr. CaillauTii. da ie t^krat zastopal Franeosko in io rešil, da je vzdržal nedotaknjene meje in prihra-nil Franeoski vpad. Paria. 31. marca. (Kor. nrad.) Francosko časopisje objavlja poroeilo, da je bil general Foch imenovan za vrhovneffa poveljnika na zapadni fronti. Pariz. 31. marca. (Kor. urad.) Glasom radni ih poročil, ki so dospela sem je bitka ob Sommi popustila. Napadi to bili dane« manj Jtevilni. Sovražnik se iplošno zakopava, zlaeti v sme-ri na LAaijrnv. Pari*, 81. marca. Francoska vlada }* pritrdila ielji generala Pershinffa, ki jo ie U if rekel v imena sto je vlado, da naj se bore amerikanske ćete na itrani angleftkih in francoekih 6et t Pi-cardiji. RetterdajB, 31. marca. Glasom po-rocil iz Londona so angleslri listi mnenja, da bo popnlcanje bojnesra deloranja v odMkn Albtrt trajalo le malo flaša. I I Berolin, 1. aprila. Južna napadal- j na armada stalno nadaljuje svoje prodiranje. Tuđi oba zadnja deževna dne-va ništa mogla vpHvati na operacije. Opetovani ljuti protinapadi sovražnika so se krvavo ponesrečili. Odsek Avre pred nemskim desnim krilom je trdno v nemških rokah. Mostišca na zapadnem bregru potoka so razširjena. En nemški zbor je stal začasno nasproti premoći 5—6 francoskih divizij. So-vraniki so opetovano brezuspešno napadali s tanki in močno artiljerijo. So-vražniki so opetovano brezuspešno na-kanske. Bcrolin, 1. aprila. (Kor. urad.) V trdem boju za vas Conchv se je nenado-ma ustavil nemški napad. Hitro odločen se je postavil generalštabni častnik tam se boreče divizije na čelo čete prosto-voljcev ter naskočil vas. Pravkar so Nemci zavzeli neki drugi kraj, ko so zagledali vrh stolpa francosko artiljerijsko opazovalno postajo* ki je izborno vodila oprenj baterije. Postajo smo vjeli. Neki nemški vojak, ki zna francosko je stopil na ono meeto ter spretno zmedel sovražni artiljerijski ogrenj. Berolinu 1. aprila. (Kor. urad.) Me-sta Ham, Novon, Nessle in Montdidier so popolnoma izpraznjena številnega oreoivalstva. Nekaj Francozov, ki nišo hoteli zapustiti svojega imetja ter bo se bili poskrili, pripoveduje sedai o času an^leške okupacije. Praviio, da iih ie Žtevilno prebivalstvo črtilo zaradi njih I nastopa. Komai so bila mesta izpraz- njena, so tnsleški vojaki izropali Bta-. novanja. Deloma so se napili ter nato vse uničili. Nobeden iim ni branll. To je trajalo tako doleo, da eo Nemci vrgll an^leške vojake ven. Ham nudi žalost-^ no sliko. Mesto ie trpelo bolj vsled na^ stopa Anffležer, kakor veled obetrelje^ vanja. Vse sipe in vsa vrata eo razbita. Povsod nesnaga. Na srečo je bilo mesto kot sedež ancrleekesra armadne^a zbora dobro preskrbljeno z živili, tako, da so se mogle nemške dete takoi pre-skrbeti. London, 31. marca. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Llovd Georfce Je objavil izjavo, v kateri pravi, da so se razmere po fikraino kriti r-Ti^m nriče^kn sedaj izboljdale. Boj pa je Se v svojem pri četku. Ne more se reci, kako ee bo boj končal. Kabinet je od prvega dne-va bojev v etiku % velikim glavnim stanom in s raneosko in ameriško vlado. General Foch je dobil poveljništvo in vodstvo vseh armad na zapadni fronti. Raznn tega koraka, ki se je storil, da se ugodi neposredinim interesom in potrebam trenutka, bo treba še gotovih korakov, \d se že delj časa na-meravajo za slučaj, da se obnove podobne razmere, kakor so bile sedanje. Kakorkoli se bo končala bitka. Anglija mora biti pripravljena za nađaljne žrtve, da si zagotovi končno zmago. Kabinet skrbno pripravlja potrebne nacrte in jih bo predložil parlamenta« kakor hitro se ta sestane. London, 28. marca. Posebni porofte-valec >Timesa< v angleškem glavnem stanu poroča: Zaupanje v angležke vojne sile narašča. dasiravno trajajo trajno ljuti boji. Naše čete so prestale preizkušnjo, ki je bila hujša, kakor vse, kar bo najbrže Se prišlo. Dasiravno so vrgli Nemci brez dvoma vse svoje sile na tehtnico in še dol ero nišo onemogli. so njih uspehi vendar zaostali daleč za tem, kar so pričakovali. Izjalovilo se ie sovražnikovo upanje prebiti našo fronto in zapogniti krila, Nobenega jarda tal ne bomo več opustili brez trdovratneera odpora, Nemd so poskusili zadniih 24 ur doseči nove aspehe ilasti ob Scarpi in ob okolici Alberta. Odpor angleških Čet pa ie bil mnogo silnejši, kakor prejšnje dni. Francozi so zapleteni v težke boje v prostoru pri Montdidieru. Vsa bojna fronta nudi sliko strašnega opustošen ja. Berolin. 1 aprila. (Kor. urad.) Pri Bapaumu vjeti angleski častniki pravi jo, da nova ameriška municija za puške ni odgovarjala zahtevam, vsled če-sar ni bilo mogoče uporabiti novega sistema pušk. Vsled tega so morali An-gleži opustiti Bapaume. Pri zavzetju Achieta le snranda so bili vjeti voiaki 5 angleških divizij. namreč 25., 40., 41., 42. in 62. divizije ter so bili vsi vojaki popolnoma pijani. London, 1. aprila. (Kor. urad.)" Llovd George je poslal ministrskim predsednikom v Kanadi, Avstraliii, ružni Afriki, Novi Zelana'iji in Novi Fundlandiji brzojavko, v kateri opo-laiia na potrebo ojačenj ter pozi vi ja vlade Dominjonov, da naj postavijo v boj vse sila do zadnjega moža. ANOLESKO URADNO POROČILO. 28. marca zveče r. Ćez noč se je posrećilo sovražnlku prekoračiti Sommo s severa proti Jugu pri Chipl!lyju. Vsled tc«a Je bilo levo krilo naših Čet južno od Somme prisiljeno, nmaknitl se proti Hame-hi. Od tega kraja gre crta skezi Lamotte en Santerre - CtU - Vrel)y - Warvillers. Južno od fom $0 bili Francozi sadnjo noč ob t St™* *• „SLOVENSKI NAROD*, dne 2. aprila 1918. 74. štev IetazoM Jtojš - Bretetl pottenfenl ntiti i SovraMk je vtorakal v Montdidicr. Od i Wanrfl«rsa u« Cm skorf ArvlIlert - Da-venescourt - Grav**uxml - Se Oeorg**-Habiviltors. M*d »adnttm krajem tn Poat I* Evee^M jalno od Norona to irvrtti Prancoj* ifrtraj nocoćia protfaapad tor pognali sovražnika z rcllko odločaostlo nt fronti 10 kn do globlne trek fctiomttror na-mi PrftUk im tovr&ialk* v te] pokrajini Hreja. 9*?erno od Scran« ]• Bala črn * pogiavflncn ista kaKor vtoraj svecer. Po-ttoCl so izvrSili Nemcl rame napade v io-fctđstvu Beauinoat - Hamala. pd noadu fiosslgaoi in $#raro - sapadno od Pui-sieuia. Napadi so se ponetrečUl. ZrutraJ Ja prič9l 9OVT9toik leverno tn jalno od rese Scarpe moćno ttreljati. Temu obstreljra-aju Je tledil aaat>roti Arraju napad t naj-maj 7 dlvlsijami. Sovražnik Je vdrl na taj fronti v naio najsprednjo policijo. Sllen boj m Jc zadcl v naših bofmh portcijah. Ma£a Crta gre tn od Arleuxa na Fampaus-Keuville - Vltasse - Đoislenz In poteka na-to. kakor dosedaj. Boj ?e bil tu xelo sllen. Foroča se, da }t imcl sovrtžnik ztlo tefke toegube* 29 marea zjutrai. SovraJmk |e tsvrtil včeral popoldn* in rvečer nadali-ne napade na već točkah bojne fronte šećerno Sommt. Naše Ćete so obdriale po-stoianke !n so pridobije mestoma z uspe*-aizni protinapadi na ozemlju. Pri teh boj ih amo vjelf večje Itevflo mož In vplenili več ttrotnlc Somfnik le imri zopet Uredno ^pike izgube. S svojlmi pogostimi napadi, $S ao trn vrŠIH ves dan z veliko ođloĆnostio, fte doaegel sovražnlk kemčno na večurnem ftolsam metefn le naSe cajsprednejše crte. |Udfove rezerve $o bile poslane nato proti našim bolnim postojankam, a so bHe vo-▼sod s velikim! iz^ubami odbite. Na5 stroj-pHki. topovski In pehotnl ogenj Je lmel JBočan učinek v sovražoih vrstah. Tuđi Juž-«o Somme so se vrSili do poznegt večera feepraetano srditi boji. NaSe čete, U so ves Jdan drfale svojo Crto proti ponoTnim napadom Sterilno močnejših sli, so se omak-ifle majhen kos ii sprednjih postolank. 29. marea. Saverno Somme smo ob-drfaJi vse postolanke. Sovražnik ui Irvrifl ee« dan nobenih resnejifh napađov. .TuJno Somme *o se vršili tefki boji. NaSe čete so bil« potianjeoe na crto, U fre zapadno Hara ela - Marcart - Demntna. Trancoska fronta južno Deaiuina gre preko Mezlcresa-namnvilla - Slrebcrrnarda - Gratibisa, ravno zapadno Montdldierja in La*infnyTra«-ooska protiofenziva se je nadaljevala. Sve-e franeoske čete prihajajo. Vzhodno La-aignr s« ▼ trancosM črfl položaj ni ispre-tnenn. 30. m a r c a. Na asgle£kl fronti serer-oo od Sommc st rtsmere nišo Izpreraenile. JfeŽno od Soimac smo obdržali svoje posi- «Jc. Boli proti Jugu so otm 2c3ili £«z dan sflni napadi na frincosko fronto Nemeem zapadno od Avra in južno ter Jugo-rTh^đ-no od Montdldiera pritl naprej. Nemd so vreH vaši Acvfilers, Orivesnrss. Cantignv, Mesnfl, St Oeorges, Le Mnnshel in Ayen-conrt. Vfhođno od Arencourta ie \TŠe silni bofl. Natanie* položaj ni znan. Vrcme se le ispremealto, defu je. Severao od Somme la bitka po včerajšnjem popnšC«nju iznova t vso silo oiivela. SovrafniTt je ob-navija] sroje izgub polnc napade tako v okolici Be4riya in BoyeHesa. V;H ti napadi, irerSeni z močninii Četami. *o bili zav-mje-Bi s težkfmi izgubarai sa sovražnika. Naie posdje so ostale nedotaknjene. Vjeli smo ^faČ sovražnikov. Silno obstreljevarje obrambnfh pozicH »apadno od Arrasa je spremijalo omerjene napade. Južno od Somme In mad Sommo in Avro so se boji -trajno nadaljevali. Mapadi In protinapadi so si hitro sledili. Dtnes zjntraj si je sorraž-všk iiiilU vhod v Tac Derauin. Držimo ea «a aapadni me|i va$1. 31. marea ziitrij. Južno ^ Somme srao včeraj po krepko izvrSeneni protfoapadn obnovili svojo crto v dolini Luče. Dva močna sovražna napada, izvr-iena tekom dneva proti na5! fronti od Mer-eelecusa do Somme smo obakrat s tefklmi izgubami za sovrafnika zavrnili. Pri svojih včertj neposredno severno od Somme izvršenih napadih je preJla sorrai-na pehota v šiirth vaJovIh v napad. Ha vseh točkah smo Jili vrgfl iz svojih črt Sn-vražne izgube samo na tem delu boftSča je canlti na tlsoče. Včeraj xgođaj popoldne smo izvrgli ttspešno bojno delo v okolici Serra. Ka tei točld smo postavili svojo crto za mafhen koa naprej. VjeH smo 250 mož in vpienni 40 strojnfb paSk. Tuđi na drugfh točkah bojne fronte smo svoir crte lahno ponesli naprej. VJeH smo mnogo so-1»rafnncov. Snvrafna artn.'erija je včeral Tf^ečer v okofici Bvcquoya delovala. I. a p r 11 a r'J b t r a j. Včeraj zvečer k napadel sovražttik dvakrat nale policije na zapadnih mejah Alberta. Obakrat smo ga do zadnjega zavrcill. Ju žao od Sotmne Je nadaljeval sovražnfk svoja po-sktise prodreti v dollnah rek Lnc« In Avre, mpređoval pa je le malo. Napad! in proti-otpađi so ti bftro sledili tekom vsega po-pol dneva m večera z men*a'očtm se uspe-Itokl Pričakovati Je nadalievanta ten bojev. Pri krajevrrfh podvzetiih v okolici Serra stno vplenilJ 109 strojnih pu5k. PRANCOSKO UFADNO POROClLO. 28. marci popoldne. Bitka $e ft oadaltevala včerai rvečer in penoči z nazmanlšano irdltostio. Od hrabrih Pran-cocoT ostavljeni Nemd »o imeli prad fronto Laslfmv - Novon - leM breg Oise stTa-licnite izgnbe. Nemei so oamerili vse s-roj© tlU zUsti proti levemu fraitcoskamu krilu ia so potlaJI v okoliSu Montdiđierja znatne sfle v boj. Na tej točki Je bil boj naravnost groceii. Francoiki polki se bojujejo za v^a-%o ped zemlje in so prizadeiaH napadalcu ▼elike izgube. Trancozi nišo oiaahovall niti trenotele Uraaknili so se na visine nepo-vedno aapađno Montdidierja. Na ostali fronti od časa do časa topovsko itreUaaje. 29. maret * ▼ a č a r. Na fronti ob Ol9i je brtka tMbo oprala. Napadaino de-lorasj« Nemeev Ja obstoJalo le v krairmih napadfh na n«ka»tr1h točkah naie fronte, kt oo^taja Tiled stataefft prihajarja na5ih o»a-ifm\ vsafc dan Ja^a. Maie č«4e so odbfle ▼te namMme napada a* bras iscvb vl »a-padalce. 9ankf n« nas> poatofanka pri Đa-dcmvillersm. ▼ gosđu Parro* ta ffcfno Sav-potxa so ?e popolnoma izjajorilf. Na dru-tfffc froatrfi nič no raga. ___ 30. atrci fttCer. Bitka, M se |» rarrn#4a na trom* Morevvffl - Lafignv |t trafala 6ac daa ter na sfH aaraiCala ffn aa razšhHa ia na iiriao 60 km. Naia ftmm-|k četa, kl to ae vrsle ▼ Mtko, ao TKrraod gađrfale neprestane heane ttmka sorraifrf-]fr s srojfml protfnapad!. LJull boji ao tra-fffl v okoHn Oavlilaraa, La Prewo«t3i m PlessU da I^JT«*i. TI kraf so večknk ^*'- | jaaa se Je posrećilo ustaliti u y U Pla* monru In v deiih Plessiaa, krepek protina-pađ natla Čet pa Jih je zopot vrgei ven. Hala Ćete so sopat zasadla svoje pozicije. Na nekaterih točkah smo vzeli mase napa-đaicar pod strašni ogenj naše artiljerije. Morale so se nenadno ustaviti ter v ne-rtđn raJoTiti nataj. Polje je blio posuto z airtrink Izgube, U jik ja imei sovražnik na celem bojiiču, presegajo se izgube prej-ftttjth dai. M. mire'i popoldne. Snoči z isto Ijutostlo nadaljavani boji potrjujejo, da ■e je * strani Nemeev tekom 30. marea izTrleni prebirni poskus strasno poresre-čU. Med Montdidierom in Mnreuilom je ro-kosll franeoski infantcrijskl ogenj nemške pataJjone, ki ao neprestano »nova jurišali. Moreufl so vzell Nemci, zavojevali Franco-Ki in snova ttgubili, kon^no Je bil z bajo-nrtnlm napad^nt, ki to ca izvršile z brez-primerno hrabrostio metane angle^kr in fraacosKe čete, zopet zavojevan Oozdovi severno Moreuila %o bili tuđi zavzeti po ♦eik©m boju. Prancozi so v te! pokrailni vjrli obilo mol. Med Moreuilom in Lassig-nyjcm je neuspeh Nemeev ponoln. Trancozi »o mogli prodreti do okoJUe Cannv sul Mati ln se tam dr?ati proti vsem navalom; vjeli so 100 mo?. Na ostali fronti artilierii-sVi ogenj s pregled1;}. Triie nemški nenad-ni napadi na desnem bregu Mose so potekli brez uspeha. _________^ Obstre!{cr!?inls Pstrlzs« **arij. 30 marea. VčerM »^ zad?lft kicRla nem^kera dai^kosežne^a tooa v neko pax« hn\(* rudi Švicarski leiracijski sretnik Strohlin. Tuđi v rbornici j© vzbudila ve^t o tei katastrofi velikatiftko razburienie in ocor^enie. Dniiaj. W. mare*. Iz npmške^a rlarneza stana rx>roraio 2^ t. m. Nern-Jki dalekosežni top ie zadpl v Parizu Boulf^rsvrd d# ?tra*«bourr. Plaćo d«» la RepnHHqn© in reč poslopii v blizini severn?flra kolodvora. Paria. 50 marra. fKor. urad > Dn-lekoeelni n^mSki top ie nndalie obstr?-lieral T>arijBVo okolico. Tckotn rfernjs-n^eira dnera ie bilo u1 »itih 8 o?eb, med njimi 4 ž?ne in ranienih S7 oseb. med njimi 9 »en in 7 otrok. Pnruj, 31. m*ro?. TKot. urnd.) Sovražnik i> nadsljev!».l o>v*trelievar>ie m«atv Nekai i ih ie bilo ubitih, 1 opeba je bila ranjena Ocgodki na boHštih. NASE UPADNO POFOCJLO. Duaaj. 30. marea. OCor. urad.) Ob otoka PapadopoU v Piavf ?o za-vrcile »8?e var?tvene čete itriijans!:! sunsk. Tiidl slcer ic b*fo bojno deloranle oa jj^ozapađu žtvahn^|$e. — § %. št. Duša]. 31. marea. (Kor. nrad.) V Itaffii trala žirabso bolno de!o-van/e. — 5cf pre?ier?!'rc?:a 5tab?. Dunaj, U aprila. Urađno. Ob dale-aji Piavi, r prostoru pri Asiagu in v kotlini La?hi smo završili itaJijanske Izvi dne suoke. — Šef generalnegra Štaba. BOLGAFSKO URADNO POROClLO. 31. marea. Makedonska fronta. Zapadno Prespanske^ra jezera so i»vT3ilc naše baterije po?rečeni o£-niem napad nn sovražne rozicije. V iMo-ricnski pokrajini jc bii artiljerijski os:enj na obeh straneh od časa do časa živah-nej5i. Pri vaši Barakli Makle zapadno od Vardarja 5O paše patrulje razpr5i!e sovražni infanterijski oddclek. Severno Tahinoškcga jezera smo pregnaii z or-nicm voj angl. kavalerije. — Fronta v Dobrudži. Prcmine. Z ITALJJAV^K^ FRONTE. ! 11! i i a n s k o b n \ i i č c. Iz vojm-poro'evalskczt stana 30. marea: Zzodaj zjutraj dne 29. marea so Izvršili Italijanl po artiljerijski pripravi sunek na naše stra/ne poz:cijc na piavskcin ctoku Papadopcli. Sc-vražnik Je imcl velike Izgube in je bil odbit. V Ieđenikih tirolske zapadne fronte so b!!e po zimi izprazrjens pozicije že zopet zasedene. Dne 26. marca je bilo letalsko del'-.vanje neznatno, 27. In 28. marea pa Je bilo :rrr$enfh več u^pešnih izvidnih pole-tov. Od 27. narca dalje 10 bili ra jugo - ra-padni fronti nfotorijeni aparati z znaki ameriik« države Takoj prvi dan, ko so na^fot?iH. se ie po^rc-Iil*- poročni'-u Mocra-thti, da ja zb!l na tla enega nmeri?krr^ lc-taUa. Tsti dan so strrno^?avi'f odhiialni topovi eno sovra*r,o Ictalo. Dne 2**. marea sta četovodia Balcareno in narcdnlV Fele^ fte^t'elfla dva anrerišVa ansrata. ITALUANSKO URADNO POROOLO. 29. marea. Vzhodro Oardsi eza je-aera zmerno topovsko delevanje. Med ie-zerorn in Piavo obojestranski ir.otilni ogenj. V dolini Lacarin? in v odseku Posina-Astico so M1q nale patrulje iako delavuc. Ma pcbovjih Gi^l del Rossa Je bil neki man}-Ši sovraf«n oddclek urJCen Ob Plavi rd časa do Časa strci Janje; istotakG v pasu Montella in južno Possalte. Pred FoJcgno so drle na£e patrulje na neki reCnr otok in unizile sovraž. stražo. Preteklo noč so zme-tala na^a zračni brodovja fi50i) Ks bomb na želez. naprave Materelia in Primolana in sicer z velikim uspehom. Opažrni so b'li veliki požari. Naši obrambni topoli so ^e-strelili eno letalo. drugo pa prisilili, da je moralo pristati v lastnih crtah. 30. ir. i r e i. Teiko delovanje obo-jestranske artiljerije v dolini Camonica juiao Rio Ponale (zapadno Oardsketa Jedara) in na obeh straneh Astica. Naše ha- ! ttrije so ob^trelierale sovražne transporte v dolini San Lnrenzo ia sibajoče se čete savatno Cortelazsa ter ao provzročile cks-lioado zalote ttroinic sevemo Saliarcda. Sorta*«e odđelke v dolini Concei so po-raale v beg na5e patrulje, i sto tako vrhod-■d Jezera L*dro In aa odsekn Po^ins-A^ti-co. Davi so bombardirali naSi letalci 7c!cz-■ttke naprave in so^mžna letalffča. Cn ro-vražni tparat to zbili na?i letatci pri Pont! m Pfave. druci so zbili anfleSki letalcl v okolici Soretijana. 31. marea. Na vsej fronti artfl:*r»?-§W moti!n! otrenf Sri^/rafne h«raVe so W1e . radete v dolini R|© Tredđo. NaSe rmtruVie \ so d^?nvale »a ramfh frontnih kra*fh. «o i " '- •ovražrH^M izcnbe ?n prinelVafe { a. . :.: ::oy. V »olra|W ant« Tomba i so bili so vratni oddalkt v bofu % ročniml granaiami zavrnjeni. Angleški letalci so se- streiiii šest sovražnih letal severo - vzhod-no Oderja in so prisilili tri druga, da so se spustila na tla. Eno sovražno kialo je se-strelil na Molonskem polju eden naših le-talcev, drufo je zadeia naia odbijalna artiljerija, tako da je padlo na tla v dolini Oinic. 1. a p ri 1 a Patroljsko delovanja na asiaiki visoki planoti in ob spodnji Piavi. Na ostali ironti mestoma ognjeno delovanje. V Albaniji se je izjalovil v noči 30. na 31. marea na naše mostlšče Ciflik Idrisit izvršeni nenadni napad popolnoma in so-vrainik je bil odbit z iz*ubami. Iz Pnlestin«. Cari/rrad 59. marea. Pri El Kairu amo zavri:i)i 2 sovražna napada. Sovražnik, ki se ie umaknil na visino južno ir» jugozapadno od tetra kraja, ie TKi 1 od naiih čet v hoiu « bajoneti in ročnimi granataini tildi od tam pre-gnan.Sovražni aunek vzhodno od Jordana ee je pon^srečil. Zavrnili smo »o-vražne nar»\d<\ ki so Lili izvršeni vzhodno od Jordcna v vzhodni smeri. Vjeii suio 20 mož in vplenili 1 gtroino puško. Ves dan živahno bojno delovanje. Mezotatnija: Ob Kvfratu je sovražnik uiiićil neki naš eksponirani odde-lek. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Češko - slovačko lerue v Italiji. Dunaj. 30 marea. (Priv.) >L Or-dinot od 14. t m. obiavija sledeče po-ročilo- IJgtanovitev ^ešlco - eiovažke legije v Italiji, — Jakin. — Končno je bila ustanovljena Resico - slovačka le-piia. Ze par dni credo akozi naše me-Bto vlaki z vojaki. ki im io itaiiinL^ko uniformo, toda belo - rdece trakove in k*»karde in svoje narodne zasta\re. ^Giornale del mattino« objavlia brzojavko državnera podtajnika Comniun-dimja na neko patriioti^no me^to ?e-vorr.A Italije, v knlorem narnanja prihod alovanskih bratov. V I^imu je bil us'.inovlifn odi>oi 7.a čefeko - alov\^ko neo^lvisnofit. ki ho usta'i ovi 1 po vsei TtaMil kraievne odbore. Ta orpanizari-ja ima namen. da vzbuHi «imnatije )%&-lijanov za Oche in Slovake. >ll popolo d' ltaliac z dne 20. t. m. poroča: Južno-tirol^ka italiianska leeija. Med tem ko se v?e časopi?ie po?a z ustanovit io češko - slovHn.-ke locrije. se rrtve trentin-Rke lesije ne npošiovajo. Južno - tirolska mladina je morala nremasati za-^etkora vojne najteže ovire, da je pri-spela preko pv^tnjske meie. 5>početk» ie tvorilo lecrijo okoli tiso<5 mož. od ka-terib ie donodai sto mrtvih. Mnosri dru-ict ^o ranjeni ali nohabljeni, toda Se več-ie je štev?!i> oni^. ki so »i priborili hrabro«tno odlikovanje. Rasne mm vesti. Ie Rusiie. Stockholm, 30. marea. Iz niskih mest poročajo o velikih posrromih. Od-r.o?Isjistvu rusk'h 2idov. ki je znhteva-lo odpomoć. je Trorki odjrovoril. da ie treba prcnesti *elo smrt 20 000 Židov, če to zahtevftio rilji revolucije. Mirovna noarodba % Rnaiio ratifirirana. Berolin. 30. marcR. fK. u.) Izmr»na nemških in ruskih rr.tifikarniskih listin za mirovno pogodbo, sklenjeno 3. marea v Brentu I-itov^kem. in zn dodatno pogodbo se ie vršila veerai ob S. «ve-^er v zunanjem nr.odu med nadomest-pim državnim tajnikom baronom von deni Bu53'ch« in ru^-cim posebnim od-nople.T!Pem Petrovom. Gospod Petrov, ki era ie bil mofikovpki kortrrefl kot r>o-ro^evalca o zun^rnili zadevah poobla-stil z iznipno ratifikacijskih listin. se vme danes ponoći v Moskvo. Pn*ko —nmeriška pogodba. Carih 30. marea. Glasom poročila >Cori<=»T«e (io^ sern< Be bo v kratkem •iklenilff mri Pripiio in Ameriko pogodna. V Rusiii si ohetajo oj te rioorodbo ^n^nrnp neotfnosti. Amerika pa n-^j dobi železniške koncesije, da izrabi bo-Ua«tvo mekih pokrajin. Boji na Finskew. Stockholm. 1. aprila. (Kor. urad.) »Aftnn R1e-d»?t< pohoda iz Va«e 31. mnr-ca: Boj za Tam^rfor? trnja z vpo Ijn-to?*jo. Fdeča grarda ie dobila ojaćenja z južn^ Finske. Težki ?asi ea Nizoieiii*lio. Ha»r. «30. morn. Neki vpl^vni državnik je izjavi!, da čakijo Nizozemski težji f'r^i. knkor iih ie prezivela krl?j Xemr:iji. Gospodarski položaj fo rapiđno flipbSa. Treba ie rncijonirpii knih in dolomiti množino mo^a na 2iX) ^rajTiov rn- elavo n% teden. Cene Btr»no-vanj rapidno n&raftčajlo. iJr.ifi:. .'30. ma^ca. (Kor urad.) Ko-re«:;)ondončni nrnd priobčuie iole izjavo nizozemske vlade povodim proklnmn-rije izjave nr^dsedn'ka Zedinjenih dr-žav z dno 20. marea: Nizozemska vlada in vos nizozemski narod so vzeli z ne-I.iuMm nrc^rnečenjem na znance nro-k7'rn*\ciio in iziavo pred^eđnHca Zedi-nienih držav. Nizozrmsk^ vlada pro-clrler>i'ev ncvtralneca trisov-skrca brodovi a. te iudi "-p.mo za čas voine k^.* medna rod popravno aerzdrzno in z «*»• deranje, ki se ne do u p r a v i č i t i napram Driifffpiisici državi. Anir)c-!ci »?reniosr za špauske ladije. Bern, 50. marea. Iz Monteridea poročajo: Spanski parnik >Leo XIII.c ni mopel odpotovati. !-:er nima premota. Acs-leškl r-Obianik je izjavi 1, da je bilo naroCeno an^l^kim 7 remuifoviiim družbam v Hontevideu. Buencs Alre-su in Rio Neues Wiener Abend-blatt< objavlia razgovor z načelnikom avstro-og raketa ereneralnega etaba, ercn. polk. baronom Arzern. o svetov-nem voinem položaju. Načelnik gene-ralnecra štaba le iziavil: ■■"PoložM ie za nas tako dober, kakor §e nikdax. Na vzhodu je mir, Rusiia ie raztrffana in hrez mori. Neumornemu napadalnetnu du hn naših čet in niihovemii žilavemu vztraip.niu v obrambi proti btevilno moenejsemu sovražniku se ie zahvaliti, dči med Vzhodnim in Crnim morjem ni več strelskih jarkov. Pr\-i voia-ški Ba-dovi iz te močne izpremembe položaja na korist osredniih vlasti eo se že pokazali na zapadu. Mi bo^uo zmaarali. kaiti hoč-emo in moramo hoteti, ker bi Rieer vcina ne preneha?« nikdar. ali pa slabo. Vojna za nas vedjidel se ni končana. Nair»rei imano nred Rfiboi ?e ,so-vražnika v Italiji, ki ie v 12. sošM bitki sicer izgmbil znaten del svojih 70 divizij, a iih nadomestil zopet s pomoc-io 7aveznikov tako z boie^iki kakor tuđi z vojnim materi i alom. Vprav veli-ka.nska poizkiiSnja ?\\o-eadk. K temu prihaiMo Še ftlbanska fronta, intervencija v prijateljski Ukrar Uni. voia^ko-ffospod?r^ka izcradnia vzhodne fronte in končno samoobeebi umliivo deis^vo. da sa praneozi, Ansrle-ži in Amerikanci ravnetako naši so-vražntld, kakor sovraL-nii;! Nr-nr^v in da mora O6tari ireslo srrofa Czernina »Straseburc ali Tr?fre?evali: naaprotno. Vztraisrtje v zaledju ie vsled na^epra siiajne^ra vojp^kecra položaja zelo važno. Domovini ie treba pomagati. Tn-di domovina mora želeti zraa^rati, kaiti Ie tr-ko je mos:oo sročen, tr.kih žrtev vreden in za bod oči razvoi plodonosen mir. (^lede položaja na napadu ie Izja-vil: Tri leta že namerjaio državni ki v i v . t\v --'y r*'.'ionu svoi crovomiški bobnajo.ri o^enj proti centralnim drža; vam. Sedai i im ie odpro^oril nemški T7ie . \evzdr.:no dr^e npm^Vo nrmads pod vodstvom cesarja preko krvave polia^e eomniske bitke. 50 lem srlobok. rafinir-irto zcrr«ien obrarobni pa« ae je razsul nod n^mškimi udarci. Rana na-sUi anvružn'kov na zapadu ie že danes -l:o huci a, da se ne more nikdar za^e-'ili. Usoda bre:: primere se izpo'.r.uie ob koncu <^etrJ»eera voinesra leta. Oni An-erirži, ki so poklicali v varstvo svoje veb'ke premoći na številu in materijalu roT.aiforaa ves- svet proti šiirizvezi, so dofiiveli roraz, kekor ei era yečie*ra mr-re komai kdo mi?1:*?. Lrc."1' M, ee bi rekcl. da so i?ie zadnji nemški u«"pehi pre^en^flt. Bil eem prepričan o toj zr-isjri. ^ii^jr.o sm~> r^no v ,i-i-rr> ^t; -!cih voinih raojstrov Hindenbur^ra in F.udondorffa, eloboka lomeliitost nem-^keiTD duha. vnjnn. zmožnost in visoka moralima vrednost nsTT§ke?a voirtkf>, po Ž9 vnaprej ipmčili za uspeh. Skok iz etrelčkeKa jarka, prebou v tribalno vojno, kaže premor nemoko armacie se rr^oco večio. Pač ie mosrln, A ne? i i.i ora 4.) Kdor padpišc, bo moral iti v I Srbijo. 5.) Duhovnik i pa delajo za dekoracijo zato. da se bodo mogli ženiti. Ta jjonja pa ni rodila nikakega nspeha. Tuđi na Koroškem se deklaracijsko tfbn-nje vedno boij širi. = Pooštreni ceni urni predpisi v Puiju. Povodom vrnitve velikfjfa dela svoj čas evakutranejfa civilne5a prebi-valsva opozarja c. kr. trdnjavski komi-sar ponovno, Ua se imajo pisma Hrvatski List« je nriobčil v svoji so-botni številki nastopni dekret pnljskega trdnjavskesa poverjenika: *K. k. Be-zirkshauptmannschaft in Pola, Polizei-abtciltmg. Res. br. 10'4. Pula. dne 29. marca 191S. Oospodinu Josipu Krmpo-tiću, izdavaču periodičnog časopisa »Hrvatski List« u Puli. Na temelju § 7. si. a) zakona od 5. svibnja 1869 L z. br. 66. odredjujem obustavu od Vas izdavanog periodičnog tiskopisa »HrvatsKi List« za doba od S dana, DOČamši od 30. ožujka, a svršavajući fi. travnja ove godine. Protiv te odreabe eventualno podnesenom utoku, koji se imade podastrijeti ovome uredu u roku od 14 dana, neće se priznati zapriječavajuće snage, buduo se radi o odredbi u javmm interesu. Obustava uslijedjuje. pošto je na-Cin pisanja lista te izbor njegovih članaka, kadar da uzdrma državnu cjelokupnost, koh na unutarnjoj toli na vanjskoj tromi. U tom smjeru kratahu članci, koji su dali prostora izvan zemlje na-došlim izdajničkim zavjerama te ih dapače uzeli u zaštitu, kaošto i sastavci, koji su na nedopustiv način veoma radikalno pretresali uslijed rata otešćane opskrbne prilike i jugoslavensko pita-nfe. Time je listu uspjelo, da djeluje omalodusevljavajući i dražeći te ujedno da škodi interesima ratnog vodstva, ne mareći pri tom na nepregledne obzire, koji se tiču utvrdjenog mjesta. Gore opisana težnja izvire plastično iz ćianaka * Skupština jugoslavenskih emigranata u broju 904. i »Ohne OueHenar.-gabe zu bringen« 11 broju 979. od 23. ožujka 1918. te z mnogobrojnih inih članaka, tičučih «e prehrambenog: pitanja. Pošto 1. veljače 1918. podijeljenu opomena ostade bee uspjeha« a zapljena pojedinih članaka nije bila kadra da sklone list na probitačniji način pisanja za javne interese, moralo se je konačno odrediti privremenu obustavu lista. — C. k. tvrdnjavni povjerenik: Hohen-b r uc k. = Postavljen bodi na javni ođer? V Šibeniku so priredili v g!eda!ls*ču Pre-radovićevo slavnost ki se je izvršila 'feijajno, veličastveno. To veličastvenost je motil in skalil samo eden s svojim vedenjem. Bil ie to profesor Mastrović. \z venca, ki so ga imeli položiti na sliko pesnikovo. je iztrgal slovensko in hrvatsko trobojnico. Ta čin hrvatskega nrofesorja vsebuje — program sovraž-mkov našega ujedinjenja in nam kaže avktorja in njegove scmišljenike v luči najemnikov v službi teh sovražnikov. -— IztrKal je tiidi slovensko trobojnico! S tem je pojasni! svetu, koliko laži in hi-hinavstva je v trditvi. da nasprotujejo naši deklaracijski politiki le zato. ker je rritegnila tuđi Srbe v program ujedinjen^ torej le radi veliko?rb?ke propagande, narerjene baie proti državi ln proti Hrvatstvu! Tuđi Slovence izklju-cujcjo in ovajajo s tem, da so vse ti ste rretvezne skrbi in bojazni pred vele-rbstvom le velika laž; le pretveza, ki naj prikriva njihov resnieri namen, da narod Jugoslovanov ne priđe do svobo-cie. do samostalnega življenja, marveč da ostane v odvisuosti in v oblasti so-vražnih mn sil. — »Ed.« — Jagoslovanskl list v Varažcflttn. Zelo živahen ie jusoslovanski pokret v Varaždinu. Ćelo vrsto jusoslovanskih predavani se je vršilo zadnje meseee v tem mestu. Polieiia je prepovedala već vseučiliSkih ljudskih predavani, vendar se čuje. da bo ta zabrana zopet ukinje-na ter da bodo v prihodnjih tednih predavali pref. Šišić, dr. VI. Corović, Niko Bartulović, Ivo Andrić in Branko Ma-šić (književnik! od »Književnica Juga«). Izhajati pa bo zače! rudi li?t »S»o-, boda*, ki bo stal na stališču Jugoslo-\vanstva. Sosednje štajerske Slovence Iže sedaj opozarjaiiK) na vse to. = Madžarsko vejaštvo na flrvat-skem. Tuđi Ha Sušak in na Reko so prišle sedaj madžarske čete. Poveljništvo v Zagrebe ie prevze! madžarski pr>d-maršal Na&v. Hrvatski listi vznemirie-no pišejo o pomenu teh odredb, izvršenih očividno na željo madžarske vlade. = »Skoda, da nišo ostali tu dalje časa.« V »Bosnische Post« je napisal profesor dr. Karei Samassa članek o ^odcčnosti Dalmacije. Govoreč o peri-jodi franeoske vlade v Dalmaciji od leta 1805 do 1814., pravi profesor Samassa: »Dalmatinci trde. da je franco-ski maršal Marmont tekom teh devet let več storfl za kulturni napredek dežele, nego Avstrija skozi ćelo eno stoletje. Pripoveduje se, kako je cesar Franc 1^ ko je bil v Dalmaciji, na vsa vprašanja. kdo je zgradil ceste in pristane, dobival vedno odgovor: Francozi. Cesar Je na svo! sarkastični način pristavil: »Schad, dass nit ianger da g'blicbcn san.« »Hrvatska Država« dostavlja k temu: »Res, Prancozi so gradili ceste in dvi-gali proeveto, kasnejši režimi pa zapore in so zapirali po Francozin zfirrajene sole, zato pa je umni cesar Fran I. rno-xel reći z vso pravico ote citirane oe-sedc.« . .. = Poljski klub, ^KI^ric^ Lwowskl* PoroČa, da je zastopnik mesta Lvov državni poslanec SIiwmski izstopil iz PM^aa^^tts. = »Pokorio javljam.« Vojni miiii-ster fe. kakor poroča »Pester Lloyd«, odpravil pri poročilih uvodne beseJe »pokorno iavljam« in sicer v blizini so-vražnika ter v slućajih nuine Dotrehe. — - Nemška oidoziva ie DUa izdana? Wojffov urad poroća 29. marca: Med an^ieskim! listinami. ki so bile 2S. marca uplenjene. se nahaja rudi poroOilo ?:ene-ralneKa štaba 3. angleškefca zbora o iz-povedih dveh lotarin^kih nribeznikov 414. stotnije minorne tov, ki bta bila zbe-žala v noći na 19. t. m. Glasom anfcle-škega poročila sta oba pribežnika izdala za 21. marec iiamenjeni napad in priprave za ta nap?d. Njih izdajstvo, izvršeno 19. marca ziutraj, je pri1a-čaie deželni ?aloe okrainim solskim zaloffom ražen stalnesra pris^evka t zneskn 250.000 K na podlatri zakona z dne 6. oktobra 1900 dež. «ak. it. 23, 50% dohodka doklad na nžitnino vina, mo§ta in me?,», in dohodek 1 K i.n hek-toliter na drobno potočenepa piva. Od-kar ie prenehala doklada na pivo. pia-duje deželni %n\o& okrainim iolskim «a-lofrom na podlaci sklepa ćeželnejra odbora % dn* 9. septembra 1916. ki \e do-bll Najrisio potrdbo dne 30. roarca 1917, četrtino letnega državnecra pri-spevka v «np««ku 270000 K. dnvoljierje-*a valed opuš^^ne deželne doklade 4 K od hektolitra piva. Te prispevke ie pla-čeral deželni odbor okrninim bolskim zalogom tuđi tekom voine kljub dej-gtvn. da je bil«- deželna uprava, kakor že omenjeno, ob vse glavne vire dohodkov. Deželni nrispevkf so doloć^-ni v to-Kadevnih zakonih. Nikakor ni res, da bi bila deželni upravi dovoliena knka dotariia za doklado na žffaniino v svr-ho, da bi »e ta razdelila med učitelj-•tvo. Zadostuje nai. ako nave^mo. da je bila priznan^. dotacii.r> za dc* lađo p*\ žaraniino t državnim r.nVonom z dne S. iulija 1901 kot odškodriina deželam sa onur^no pobir*»n»> d^zolnib doklad na žcaniifiO, ki ie biln do t'MJai v veljavi, HorTTU i& h\]& nrei^na cnnd^70'1.*! £ niskih oblasti nn floliodkih doklad na iTžitnino z d^zcinim zakonom z dne 11. januarja 1906. to ie takrat, Iro so se po-viSalo T>!a^e ii'itelipt',ni vs<*% vrf»t. Toda kljub vsem neui?ndrirn raz-meram rieželrii odbor rti ter. ki bivajo z ne-omoženimi aii neoženienimi učitelji Cučiteliicami) in 15 pomožnih učiteljev, ki nimaio sisiemiziranoga mesta. Ker se pcdpora viša po šlevilu službenih let učitelja ali pokojnocra soproga - ufii-t^\id. se sporo ča, da je 30 oseb s slnžbo pod 5 leti. 265 oseb r službo od 5—15 let in 309 oseb s službo već kot 15 let Ako bi sklep deželneira odbora za-dobil odobritev, bi dobili od državne podpore: učitelji eoriskeera mestnejra šolpkerra okraia ekupno 29.100 K: uči-telu ixr^dižcanskee:a m^stneera ^oleketra okraja skunno 24.150 K. učitelii trži-škAg? mestnejra Sotekesa okraja skupno 36.S50 K: učitelji ?oriske«a okoli-(^anske^a ftolskega okrnia skupno ll.j.iOO K; učitelii tohninskesra Solske-ca okraja skupno 64.900 K> učitelji se-žan-I'^rra šolskejra okreia skupno r0r>00 K; vpokojenci 102.500 K. ekiip-no 422.900 K. Ker rnaša pa dotacija 424 564 K. se vporabi ostali znesek 1664 K, za družini dveh učiteljev, umrlih med iniernpci^o v Ttaliii. S tein le io ovržona trditev. da % razc^elitvijo deželne^a odbora bi bil okorifčen i talijanski dol dežele za škodo slnvenskeca. Utemeljeno ni tuđi na-sprotno mnenie. ki bi lahko na.«tilo vslcd prej navedenih itevilk. Okrajna solska sveta, gr^di^oarski in tržički, 3ta početkom vojne z It&'ijo odslovila vs^ nmvizorične moči. vsled česar je ftedni v rrži.škeni o'-piu 54 u^if*?ljev TT»e-to 117 in v (?rndi^čan3kem 3*> me-sto 90. Deželni odbor ie svoiečrsno prino-ročil pro'nje odslovlienih podučiteljic a i so bilo vrženo na resto. in ro nišo bile ujrodno rešene, ni niogova krivda, ker "'.-išia oblast nad uČitHfi ni deželni odbor, dasi *a nekateri n?itelii PTn;vtra-jo odgovornim za vse sveiovno zlo. Kakor se je navedlo. ie nabral de-ielni odbor družin^ke podatke o vseh učiteliih. da ie zamosrel sklepati o za-devi. k*»r io V»i1 to predpotroi vladin «a pod^litev p^dpore učiteljem v znesku 424.564 K. Sedaj trde nekateri učitelii, da je deželni odbor sprejel porazdeli-tov den&rja v svoje roke z namenom, da si pn'rirži dcl tesra denarii in ie od-la«al taLo dol ero s svoiim sklepanjem v tej zadevi. da jo med tem porabil tgb denar za fvojc potrebe. Dovolj ie. ako se oribiie, da vlada ni jzplaeftla denarja deželnemu odboru in dp. ta tega tndi ni nikoli sahteval. Z tror^niimi navodbami s© je dokazalo, da je bilo deielnemu odboru ne- \ možno shiepati ▼ zadevi pred 27. febru- i KtalHi 1 V že omenjenem eklepu ie bilo sprejeto do lomilo, da nai posameznikom nakažejo dotične svote njim predstojeće šoiflke oblasti in da naj v ta namen vlada nakaze posameznim okrainim šolsldm svetom potrebne zneske za njihovo učitelistvo. M\ \i pirnoni im\. Sedmi«* odlikovan. Cetovodja Anton Vusra, gorički Slovenec, je bil sedmič odlikovan; to pot z zlato hrabroatno svetinjo, ki mu jo je sam cesar pripel na prsi. Odlikovani ie tuđi eden izmed tiatih, ki jih nemški politiki imenujejo >velfl7dajflloe<. Odiijvovana muni pulao tinja. Go-spodiCna Gabrijela Franetič. mani-piil&ntinja pri voia^ki prejemni poslo-vainici v Ajdovšclni, ie odlikovana z zlatim zaslužnim križem na traku hra-bro^tne svetinje v priznanje odlicnepa siužhovanja. Be«runci — pozor! 1 Osrednji od-lor^: ojiozarja: Dne 11. t. m. poteče rok za vladanje nroseni za redne bepunske nodpore po § 6. beerunskesra zakona od 21. iuliia YM~ naprci in za naknadne podpore po § 9. do ">00 K. za čas pred 21. julijem 1917. — N'everjetna nevednost vlada £e v mnojrih besrunakih naselbi-nah. zlasti po Nižjem Avstrijskem in Moravskem. Bej^runci še danes ne vedo, kaj jim tiče in kam se jim ie obrniti. Enako ic z vojaškimi podporami. Po naši cenitvi ie država dol zna še veliko milijonov našim be^uncera. — Be?vn-rev z jusa CPrimorsko in Tirolsko) ie bilo 1. februarja: Lahov 117.523 Cveči-noma iz Trentina) Slovencev 66.660. Hrvatov 11.011. Nemcev 8917. (Vseh b«cninoev pa 496.018. med temi :e I'krajincov 100.4°X). Poljakov 44.678, rosebe Židov 143.349). Toliko jih n?m-reč dobiva državno podporo ali žive v taboriščih. Nišo v^teti oni. ki žive ob svojem. Umri ie na Prošeku pri Trstu *o-spod Ivan B a 1 a n Č. Zaplemfca premoženia. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplembo pre-možertja Bernarda Beinarza. Llovdo-v^sra kapetana in nieerovesra sina Vilje-ma, ker *ra osumljena zločina proti vojni sili države. Nadalie te i?ta sodni-ia odredila zpplembo premoženja Franka Draorojeviča iz Vele luke na Korčuli, ker je osumljen pobejja k eovraž-niku. Dnevne vesti. — Vojaška odlikovanja. Z voja-^kim zaslužnim križem tretje^ra razreda z vojno dekoracijo in meci je odlikovan rezervni poreznik 17. pp. Josip K o r d i š. rez. sanitetni praporščak 17. pp. iRnac F a i d i gr a z zlatim zaslužnim ivrižeiu 1a traku hrabroBtoe svetinje z meci, rezervni nam. računo-vodja str. p. 1. pri ^arn. bolnici 8. v .■ o?ipV 0 d o p i v e c % zlatim zaslužnim križem na traku hrahrostne svetinje. — Tretjič odlikovan. Gospod Av-srast Dekleva, o katerem smo poro-čali, da ie bil 7. februarja t. 1. ranjen na jugozapadni fronti in leži sedaj ▼ rezervni bolnilnici 2ižkov pri Praj^i, je prejel za svoje hrabro ponašanje pred povražnikom svoje tretie odlikovanje: srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — Iz trcoTske^ra ministrstva. Nav-tični višii komisar poročnik linijske ladje v rezervi Emil Descovich ie imenovan za navtičnee:a nadzornika v trgrovskem ministrstvu. — Glavna skupština crlediškeira konsomia se vrši jutri, v sredo ob 6. zvečer v posvetovalnici meetnega magistrata. Na dnevnem redu so volitve upravne^* in crlediškeza sveta ter di-rektoriia. Deleži ee lahko podpisuieio vsak dan osebno pri Jadranski in Kreditni banki. Kmetski posoiilnici in Zadružni zvezi. — Šentpeterfcki farani nam pižejo: V nedeljo se ie v naši župni oerkvi slovenskim vojakom pela nemška ce--n=ka pesem. Nađaljnih izvajani dotičneira dopisa ne moremo oDiaviti. Ver bi pisali le za cenzona. — Podpore državnim name^čen-eem. Drapiniska podpora. ki jo dobe 1. majnika državni nameščenci enako kakor so jo dobili me^eca novembra lanskesra leta, bo znašala: za podurad-nike, slu£»e, aspirsnte, volonterie. diur-niste in za železnieke oficijantke. ma-nipulantke in delavko I. razreda fsam-.-ke) 180 K, II. razreda (poročene) 230 kron. ITT. razreda (z 1 ali 2 otrokoma) 280 K, IV. razreda (s 3 ali 4 otroki) 330 K, V. razreda (z več kot 4 otroki) 3S0 K. Za uradništvo: v X. činovnom razredu 180 K. 360. S50. 440. 530; v IX. čin. razredu 250, 320. 410, 500, 590 K; v VIII. čin rnzrrđn 300. 3?0. 470. 560, 650 K; v Vit. razredu 350. 470, 560, 650. 740 K; v VI. razr. 370, 570, 680, 700, 900 K. — K notlct »Iz krogov vpobojenega učitetjstva ▼ št. 67 »Slov. Narodac od 22. marca 1918 nam piše učitelj: Pisec notice Ima popolnoma prav z ozirom na vpokoje-no učitcljstvo. Sploh bodi povedano, da so med posameznimi razred! prevelike doklad-ne diference. Kot vpokojeno, tako Je pri-krajšano tuđi neoJenleno učiteljstvo. Posebno pa je krivična razlika med I. fn II. razredom, t. j. med samskim nčiteljstvom in oženjenim brez otrok. Veliko je učiteljev in učiteljic posebno po dežcll, ki kot samci žive v skupnetn gospodarstvu z enim izmeđ svoicev, bodisl s sestro, materjo itd., fca-tera mu irnspodlnji enako kot Žena brez otrok učitelja II. razreda. Obratno pa učitelj mora za to osebo enako skrbeti, kot oni za svojo ženo — isti izdatki. Iste potrebe v gmotnem oziru. V nakazanih dokladah je pa vendar občutna razlika. Vzemlmo pa ne-oženjene?a učitelja, ki je popolnoma pre-pnSčen samemu sebi in je v tem oziru najbolj Drlkraj^an. O tem je sploh mnenje, da ne rabi ln da kot neoženjen zladko Izhala Resnid na Ijnbo bodi pa povedano, dt Imt vsaj enalco velilce, če ne večje izdatke kot cženjeni brez otrok. Ta drugi Ima doma recimo vsaj hrano, ki ga stane cotovo mtnj kot pa naiemnlfca, potem pranle, §1van)e Itd. sploh take vsakdanje potrebe ima vrejene brez Izdatkov. Oni I. razreda t. j. neofenje-rt plaffaj hrano drago v gosrlinl, al! pa sf daj kuhati, če se da en robec v pranje — plačaj!t če daš zašiti srajeo — plačaj — in ta plaCaJ đoni od rnk atnol m *m± Vmk ' pošten in razsoden človek mora priznati, da se f odi s to priliko L narednikom velika krivica in prikćajšanje. — V splotn«n se tuđi po drugih razredih opazi ne mala razlika. Posameznl drulinski prirastek na otro-cih v viijih razredib ima za posledico povl-ianje drazlniske doklada, dočlm recimo oženjeno učiteljstvo z enim otrokoa (tri osebe), se po tem ključu zenači % ofenjenlm učiteijsrvom brez otrok (2 osebe) ali z vdovcem z enim otrokom (2 osebU^ Jadi tem se godi krivica. — Te očlvttna krivice bi se morale vsekako popraviti — in ta na-primerne diference odpraviti, dokler Se ni stopila ta naredba v vetjavo, drugaSe bi trpeli posamezni razredi krivično prfleraj« janje. Opozarjamo na to naie cenjene so« spode poslance Jugoslovanskeca kluba^ in prepuičamo njihovi razsodnostl, s prošnjo, da odpravijo te krivice, kl bi se godile veČ-Jemu delu učiteljstva. — Nerazumljivo. Z oztrom na po-» manikanie živeža, je bilo svoi ča« rasc-f?la§eno, df, srne vsaka stranka nesti » seboi do 10 k£T živil, (izvzenUU prekup-ci.) To pa češće ne drži. Naredba sicer ni bila preklicana. toda pripete se sin-caii. ko prei§Če (Bok ve iz čig&ve inicijative) orožništvo vlake in nboKim 1] ud em vee zapleni, kar so si s težkim trudom in velikimi strolki preakrbeli, da nasitijo doma vsai za par dni lafine žolodce svojih družin: sosebno imalo to erečo Ijudie. ki prihaiajo iz Ljubljane, za i zvon Kraniske pa to ni tako stro-po. Le domaćin nai pogine! Tu se pafi ni treba bati, da bi ljudje po deželi toliko oddali. da bi potem sami stradali, ce pa sami sebi iz nsmilienia nekoliko pritrgaio.menda vendar tega ne bi imela pravice prepovedovati nobena oblast, niti zabranjevati orožniStvo. Vsekako ie značilno in nerazomljivo, kako podrejene oblasti vrše svojo dolžnoat napram odredbam visiih, kadar je to r interesu lafnih. — Predrngačenje najrviSiili een za ploče vi no in pločevinasto blajro. Vsled mini-trske naredbe z dne 8. februari]a 191S. št. 71. drž. zak. so najvifije cens« za zerorai omenjeno blago predragace-ne. Tozadevni ceniki ee morajjo priklopiti cenikom prejšnjih najvišijih oen in morajo biti v vsaki trgovini obclnstvu na ^^^ogled. Trgovci morajo priti, odnosno poklati sami ponie na me^tni magistrat, bivša Galletova hiša, I. nad* stropie, soba št. 3. — Promet zasebnih voinopošiniti zavitkov je pod obstoječimi po goji do-voljen zanapref tuđi na vojnopoštn? urade 40S, 476, 477. 478, 4S4, 494, 495, 540, 560. 5G2. 563. 568, 569, ustav-ljen pa na voinopoStni urad 429. — Razpošiljanle blagovnih vior-eev je zanaprei ustavljeno na volno-p-Dštne urade 2?; B88, 399 in 446. — V sHžbo na državnih želerni-eah s* POTeima p i jalijem 1918. ve5 uradniškib aspirantov. Prosilci imaio vlagati prošnje, kolekovane i)K in lastnoročno pisane, do 10. aprila prt kakem e. kr. rpvnatelistvn. Mati pisAteljfa Ivana Laha mirla. Dne 29. t. m. je umrla v Šmariu oboe priljubljena gospa Jederta Lah, mati pisatelja g. drja Ivana Laha. Pisateli dr. Lah se zdravi v bolnišnici na Kral. ( Vinohradih. Njegova rana se sicer bol'Aa. toda - r'ostelje more le izjemo-ma. 1 ako tuđi ni mogel poni teti dou*ov, da 5^ »relcv' od svoje ljubljene m -re. K britki izgubi mu izrekamo avoje najiekrenejše sožalje! Strašna zima na Dolenjaken. lu DragatušH poročajo 29. marca: Strašna zima vlada že tretji dan po Dolenj-skem. Od streh vise ledena tvece, vo snezu. hodiž, kakor po ceeti, ženakam ga perilo kar sproti v rokah znuruje, !aj takega smo vajeni v najhujfii zimi, v Sv. Pavln. Kako krasno so cvetele breskve, liubko solnee je oživelo igod-nje hruske, cibare itd., a danes, iakn .■»ten pogled, vse začrnelo. In konca }• š^ ni. buri a pritiska in pritiska in na-daljnie svoje vničevalno delo. Kai bo 2 ostalim sadjem, kaj bo s trto, o tem se danes še ne da soditi. Vsestranako ve-likanska škoda, o tem ni dvoma. Res krasna bodočnost se nam obeta. Od eno strani nadaljevanje sveiovnega klanja, od druge zopet same nesreće in nezpode. Urari je v Trbovljah rudnlSkl r>az-nik g Alojz l^ožić N. v m. p.i Kino Ideal. Spored za danes, torok, dne 2. aprila. PredvaJa se veliki Ma^đa Šonja - film »Za ženo«. Žalolgra kmečkega fanta s predigro v treh deianjLh; divna umetnica Magda Šonja v slavni viocf. — »Mirna Igra« Je Izborna groteskna komedija enodejanka. Spored ni za mladino. Pri zadnji večerni predstavi svira prvovrsten gledallški orkester. Kino Ideal. Izrnhil fe v soboto . prot! poldnevu šestletni Franc Slavič, stanujoč na TržaSkl cesti št 38, 50 K denarja, katerega ie đoW! kot predujem državne podporc ter jih ne-cel dornov materi. 2e z oziroin na to, ker je oče dečkov mobiliziran, mati, kl Ima dva majhna otroka, je pa bolna in brez vseh 5redstev, naj bi se pošteni najditelj uboge družinice tismilil in Drinesel denar na magistrat (ubožni oddelek), ali pa kar domov. Izflmbll se Je od pošte do Ahaclfeve ceste zlat uhan z biserom. PoSten najditelj se prosi, da ga prinese proti nagradi v upravništvo našega lista. 1483 Aproviiacija. 4- Krompir za L okraj. Stranke I. okraja prejmejo krompir v sredo dne 3. t. m. popoldne in v Cetrtek dne 4. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cciti. Dolo-Cen je tale red: v sredo dne 3. t. m. po-poidne oa 2. do 3. št. 1 do 120, od 3. do 4. št 121 do 240, od 4. do 5. St 341 do 360. V četrtek dne 4. t m. dopoldne od 8. do 9. St. 361 do 480, od 9. do 10. St. 4S1 do 600, od 10. do 11. št 601 do 720. popoldne od 2. do 3. št 721 do 840, od 3. do 4. št. 841 do 960, od 4. do 5. 5t. 961 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg; kilogram stane 30 v. 4- Krompir za IL okraj. Stranke U. okraia prejmeio krompir v petek dne 5. t. m. in v soboto dne 6. t m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek dne 5. t m. dopoldne od 8. ^9- !hl*2 *??• °,d 9* d0 10- st-121 do 240. od 10. do 11. št. 241 do 360, popoldne od 2. do 3. št 361 do 480, od 3. do iJKf81 Č°. ^ od 4- do 5- *t 601 do I20! Vns?bot°o dne 6- t ™- dopoldne od S^L'Jfr itJ0***0* od 9- d0 ia & hx *>sw oa ia do n.it hi «0109, žEran %. »SLOVENSKI NAROD\ dne 2. aprila I9i». 74, «tev. popotone od 2. do 3. §t. 1060 do 1200, od 3. do 4. št 1201 do 1320, od 4. do 5. št 1321 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg; kflo^ram stane 30 vinarjev. 4- Meso na rumene izkaznice C 5t 1301 do konca. Stranke z rumentmi iz-kaznicami C št 1301 do konca prejmejo meso po normalni ceni v cerkvi sv. Jo-žefa v četrtek dne 4. t m. od 1. do 6. popoldne. Določen je tale red: od 1. do pol X št 1301 do 1460. od pol 2. do 2 St 1461 do 1620. od 2. do pol 3. st, 1620 do 1780, od pol 3. do 3. št. 1781 do 1941), oi S. do po! 4. St 1941 do 2100, od pol 4. do 4. 5t 2421 do 2260, od 4. do pol 5. St. 22« 1 do 2420, od pol 5. do 5. št 2401 do 256a od 5. do pol 6. St 2581 do 2740, od pol 6. do 6. St. 2741 do konca. — Meso na zetene Izkaznice B St 1 do 1300. Stranke z zelenim! izkazmcami B St 1 do 1200 prejmejo meso po običajno znižanih cenah v četrtek dne 4. t m. popoldne od 1. do 6. na Poljanski cesti št 15. Določen je tale red: od 1. '*> pol 2. St 1 do 120, od pol 2. do 2. St. 121 do 240, od 2. do pol 3. št. 241 do 360, od pol 3. do 3. št 361 do 480, od 3. do pol 4. št 481 do 600, od pol 4. do 4. St 601 do 720, od 4. do pol 5. St. 721 do 840, od pol 5. do 5. št. S41 čo 960, od 5. do pol 6. št 961 do 1080. od pol 6. do 6. St 1080 do 1200. "-4- Inozemsko meso. Mestna apro-vizacija bo oddajala jutri, v sređo dne 3. t ra. in v četrtek dne 4. t m. dopol-dne od 7. do 9. inozemsko meso v cer-kvl sv. Jožefa. Meso prve vrste stane 1? H drture vrste 16 kron. -r Meso za gostflničarje. Oostilni-čarjem bq oddajala oćslej dalje mestna aprovizacija po starih cenah le toliko mesa, za kolikor bodo predložili bele raesne izkaznice svojih gostov. Te izkaznice morajo izročiti v mestnem aprovizacijskem uradu na Polianski cesti št 13/1. najkasneje do 4. aprila t. 1. do 12. opoldne. Oostimičarfe opozarja-mo, da pod nobenim pojco>em ne pre-zrejo tesra naročila. ker bodo že rri pri- hodnji razdelitvi mesa. ki se vrši v pe-tek dne 5. aprila, dobili le toliko mesa. za kolikor bodo predložili prej vr pisarni bele izkaznice za meso. -4- Suho Beso iz prekajevalnlce Kranjskega deželiiesa mesu za dobavo k lav ne živine bo mestna aprovizacija razdeljevala v svoji prodajalni v Gospo-ski ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sledećem redu: v sredo dne 3. aprila 1906 od 8. do 10. St. 600 do 700, od 10. do 12. št 700 od 800. od 3. do pol 5. št. 800 do 900, od pol 5. do 6. št 000 do 1000; v četrtek dne 4. aprila 1918: od 8. do 10. št 1000 do 1100, od 10. do 12 št 1100 do 1200, od 3. do pol 5. «t 1200 do 1300. od pol 5. do 6. št 1300 do 1400; v petek dne 5. aprila 1918: od 8. do 10. št 1400 do 1500, od 10. do 12. št 1500 do 1600. od 3. do pol 5. št 1600 do 1700, od pol 5, do 6. št 1700 do 1SO0. Za vsako osebo se dobi V« kg; cene se poizvedo v prodaialni. -f Maksimalne eane za surovo maslo hi maslo sp!oh so določene ta-ko!e: Producenti smejo prodaiati na-vađno kmetsko surovo maslo kilosrram po 16 K, čajno surovo maslo po 18 K, rnask> po 1S K. Nabiralniee smelo prodaiati: navadno surovo maslo po 17 K 60 v. čajno surovo maslo po 18 K 50 v, maslo po 19 K 50v. Centralne nabiralniee smejo prodajati: navadno surovo maslo po 17 K S0 v, čajno surovo maslo po KS K 80 v. maslo po 19 K 80 v. Na-drobno se srne prodaj3ti: navadno surovo maslo po 18 K 40 v, čajno surovo maslo po 19 K 50 v. maslo Da po 20 K 40 v. Dosedanje najvišje cene stopijo s tem iz veljave. 4- Brezmesnf đnevt Z odredbo urada za ljudsko prehrano z dne 29. pr. m. se prepoveduje na dosedanje brezmesne dni rudi prodaja, oćdaja in umivanje ovčjega mesa. kakor rudi jedi, ki so delorna ali vse iz ovčjega mesa. -r- Več sahsrina. Z Dunaja poroča-!o, da se 7a*ne prihodn!! Hiesec irtfelo- vati več saharina in sicer za 40 odstot-kov več; na mesece, preračunjeno v sladkor. bo mogoče izdc!ovati saharina za okoli 250 vagonov. 4- Nealu sroka hi dansko meso. Nemška moka, ki je prišla na Dunaj, je neuzitna, kvečjemu bo dobra za klej ali lep. In te moke je 450 vagonov, za katere moramo vrniti po žetvi istototi-ko moke, pa dobre seveda, Poleg tega se je naša vlada na korist Netnčije odrekla še dobavi danakega meu. Nem-čija dobi dansko meso po 3 K en kilogram, naša vlada pa ie morala z Ogr-sko napraviti pogodbo radi mesa in sicer moramo za ogrsko meso plačati 28 milijonov več kakor je plačala NemČija za dansko meso. To je gospodarstvo! Prosveta. — Javna Uadska fcajižalai »Gospo-dlankaga ta Izokraiavatetca trafeva la dvorski ekraj Je v mesecu raarcu izposodila 9695 danski mar«c 8627), a v prvem četrt-letju 27.783 knjig. Knjižnica posluje v društvenih prostorih Pred 'i grlićem it 1 (nasproti Matčaaa na Rimski cesti) vsak dan, in sicer ob delavnikih od Vi 5. do 7. zvećer, ob nedeljah in praznikih pa od % 10. do 12. dopoldne. Dostop Ima vsakdo; vstop-nine ni Bobene. — Uspeh sknreaskaga Uarlrskega virtuoza LJ£ar)a ▼ Zagrebu. »Agramer Tag-blatt« poroča: Te dni se je produciral v koncertni dvorani Trpinčevi pred povablje-nim občinstvom tu kritiko mladi klavirskl virtuoz Clril Udar. Lani Je absolviral praški konservatorij in je deloval potem kot spremljevalec foslarja Jaroslava Kociana na njegovih turnclah.. Ltčar se Je murika-lično izvežbal pod Hoffmeistrom In Vitec-slavom Novakom in si Je pribortl fce povodom svojega prvega Javnega koncerta ▼ Pragi s strani kritike polito priznanje. V Zagrebu je igral Novakovo »Sonata eroi-ca«, Bach - Lisztove varijacije In Smetano. Mladi glazbenik, ki razpolaea s popolno tehniko, je prav navduitf avditorij s svojo vzletno ta čostvovanja pobio Igro. LlČar !• glasbenik naJboljSega znanja, zdrava sila njegovega nastavka tu naravnost ržigajo-ča ritmika mu dajeta ie sedaj eno prvih mest v našem muzikalič. naraščanju. Veli-kopotezne crte v Novakovi sonati in šume-ce vzplamtenje v Bach - Lisztu učinkujejo razgrevajoče. Ličar priredi najbrže prihod-nfl mesec samostojen koncert v Zagrebu, ki obeta biti senzacija tnuzikalične sezone. Kazne stvari. * Rose v Zanraba. Od 22. pr. m. 1« »bolelo ▼ Zarrebu na crnih kozah 8 oseb. V epiđemiiski bolnici te bilo to dni 46 oseb bolnih za kozarai. • Stcletnica roistva astanovitelia mjfajznovk. Dne 30 marca ie bilo 100 lrt, odkar se je rodil Friderik Viljem Raiffensen, duševni oče posonlnlc, ki so dobile po njem svoie ime. Te vrste posojilnice so «e razširile rudi v veliki meri po Slovenskem. zlasti na Koro-^kem. Raiffeisen ie imel namen pomagati s temi nosoiilnicami v mestih de-lavcfem in malim trerovcem. na kmetih pa kmetiikemu prebi valstvu. Te posojilnice so zamišljene kot r, a dru sr e s kra-ievno omejenim območiem na podlaci neom©iene zaveže. Imele so namen dar iati članom kredit, da ee moreio eospo-darsko in duševno osamosvoiiti. Tz početka ie šio v poelavitnem za skupno nabavo živine, uoliedelskih orodij, ee-men in eurovin. Sele v pozneišem raz-voiu bo dobile rajfeiznovke svoio seda-nio obliko. Friderik Viljem Raiffeisen je umri L 1888. LMeo uredništvo. Dopis Iz SiŠke glede razdeljevanja kniSnih kart smo odstopili mestnl aprovi-zadjL_________________________________ Izdajatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn Hsk »Narodne tlskame« Zahvala in slovo! Povod&m oflhoda tUMŠegm vrloga, prevasiuMnega, nennđom fnettljlfega vzor - duhovnika, velerrist. župnika Iv. Vrhovniku mu kliiemo meto: 9Bog Vas Živi in ohrani še mnogo mreenlh let, da bi v miru i n za dovoljno trti uživali srajet/a požrtvovalnega truda najlep&e u&pehe, ter se vtasih tuđi nekoliko s pomni li na nas, ki VfiM polne hvale*nosti in najrečjega spohtorania ohranftno v najlepšem spo-minu vsikdar — vttikđar /* Trnovčanke. Zhorovanle lesnih Interesentu za đoloiitev novih ravnalnlh cen lesa. Avstrlfsko draitro proUvalaloev le«a leaotrlceT In leanih Inđnstrlleev, Zadru* ge trgovceT i lesom In premogont. Klub lesttth ffro«tstov la Ivema les ob-dalvioćih Indnatiil na Dunaju sklleulefo sa 15. april IL ob 10« «rl dopoldne v dvorani Hltfe - avstrlfakega obrtnoga društva na Dvnaja zborovanie za doloCitev novih ravnalnih cen za les. Vabljene so vse strokovne zveze, producenti, lastniki žag in lesotržei Avstrije. Pri-pravljalna dela strokovnih društev ali pred-togi posameznih interesentov naj se čimpre] po&ljejo na dmihro loanlli orodneentov, loaofricav In leanih Indvatrileov na Hnnaln, IL Clrknsgasie 40. kamor je tuđi prijaviti udeležbo pri zborovanju. 147g Eleptio Rfiloiaiia soba ■aF" a« odda tak-Jl ""•■ na Starem trgu 5tev. 28 III. Tesarje In mlzarjo proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi-eno) vpreiate AJTTOJI S T SI If E R, Linbl^ana, Jaranora ___________nlica at. II.________175 ali slične, večjo množ;no, kupi Petar Laajallui nasl Linbljana, ifari|la '__________trjj^_____________I_403 Žoeplo zo sode t kg St K, raspoftllta po postntm povsatfn r. A* Er+pek, Maribor, _________Maautfkai. 1». 14:O Dobro vzajojotia gospodična, katera ima veselje z otroki, dobi pri boljSi rodbini stalno mesto 1459 đomoče učiteljice pod ze?o agodnimi pogoji. Poiasnila daje fioftpa Hovotny, Ljubljana. I sv<* truovlM z fttiklm sklad!- I I Um nanafakturne In mešane I I stroke za lako ugodne cene. I I Pismene pondbe na; W;Ilm I I Wdu Zagreb, Sivska c 68. I Xa_________.mm Kislo vodo :-: „SILVA VBSLSC" >i VINO in žganie raxpoifl]a a\. O8ST, poiia taštu!, Korosko. KONJAK deatUIran la vina laalnafja prl- đelka. Pri oslabe!osti od starosti in že odčnih težkočah ie i« vina destiliran star konjak Že stoletia znano rre-izkušeno krepalo 10 lot ai&roga 4 pollitrske steklcnice pošljem franko po pošti za 88 kronf triictncga^ čudovito učinkujoče^a bolečine to'a?'Č2 vđrsava no sredstvo zoper trgsnfa ▼ ndih 4 rolliterske stek^entee 6j kro-1-Beli rizling K 5*—, rde?i burgundac K 560 in stari konjak K 8S— za liter od V5 litrov naprej. Beaedlkt Mertlf vele?osest» graSBna 6olHc prt Koniloh, Stalcrsko. Kupujem zmedene ženske lase. Stc/an Strmoli, rjubltapa, pod Znnio št. 3. POZOR I Zera«! TpokUcanfa w vofssko atniboTasle le lokal o«prt aamo u prodalo bUfa In ateer vnakl aan aanu> od i. a# pol 1. in v neđelio od t. do 11. wf do*. n^^^^^^^^^^^^n^^^^^HI naaan^MBmBMBBSBSBSBa^aaaaaaasBaa^a^BBBa^B^B^B^a^a^H^aB^a^M^^^n^n^B r 2 Zrnaca Drvarjeva i : Ivo Ramovš, fci rej. poročntft, f zatočena. Srsi Velika noč 1918. ćrnuU n rr^^ 1479 vueicovu#v !POZOR! ****<>»*•«• : MKuba kava4# nadoiiiestiio I V*~ „MILKA" ~m% \ HMtlKA-SOPUUHM sneino beN hig I JHHMMT Kristal vanHin- sladkor i nHILKAM praiefc sa peko. i aar gjorojj vucković -aja | hAakHMittM Av^^ttMiaia aa aavavajO) ^Jda«BK4^" ajffaaaHOki ' laMsvaJto) cajriko)! 1161 Oofcinr J* sa*»«al | Pes iuvaj (Leonberger), 1 leto star, i^r^dno me-čen ie na proda) pri nruf. A. ftkortfv vBotnlvoalftt.1 p Koro Maato. 1471 Lesna trgovina mm Jvžnaaa ita/jarakaaa soreimeuradnika koii bi kot nnkupovatec potoval in iz-vrševal tuđi dugovrstne cosle. Le po-nudbe v stroki popolnoma iiurjenih vestnih reflcktantov z zahtevo pliče \e po?!flt< pod ^ tro „Patavalnl uradnik" na upr. »Slov. Nar.« 1463 (Sodi za vino | in zelje I vsake množine, se kupijo. I Ponudbc na . yvPntfacai 4t"f 0ra«M. i I Haramnifal oi I | m-i:8i en groš : papir in usnje . . K 6.80 i S p i r a I s svilo prevlečeni K 13.50 in K 16.50 za tucat Rudolf Bodenmiiller, Ljubljana, Stari trj št 8. Izorleneso stenografa ali rtcnojraflnjo U nmn tnni nofcro atro1«atsl«t aarofmo dr. Joalp rnrlan. #dvotatk t HnMjani, 1414 Kontoristnjo slovenSčine in ncmSgine, stenografi je in stroiepfsia veSčo, aavofao Ifidka Var* laaiar * ata, »t Fator Sav. dolina, — StarcKa trgovsko izarjena ofeha, tuđi zmožna knjigovodstv, ima prednost. 1472 m VtOo imožino zmletega I žvepla 70°l ■ m te itM. — Vpraša se ^M L)uW)oH8, „Pa$tiri artdal 163* U fljanr Kdor si ieli nabaviti po 1 Bal ^^^^^^^^^^^^^^^a ^k^k^^a t ^k ^^kV&^L^_ ^as^Baadnt n^nj nj nan oana tn aooor ^npaj aj | lilli BđJIBUl I I m. fiiift. tu I I ter ostalo Spccerijsko in ko- ■ ■ tomjalno blago, naj zahteva ■ ■ cenik od nafoUdnf— ter ■ ■ slovenske tvrdke 1140 ■ ■tm I VP^Vr dj| b oar«v •^a^a^BBParOaannaj ^n^n^aaa^ ■ ani đ —A Srbečico, hraste, lišaje at_ 1 I odstrani prav naglo dr. Fiesch-a Izvir. postav, varovano t>HABA- H H FOHnT4 rujavo mazilo. Popolnoma brez duha ia ne maže. Poskusni ■ ■ iunček K 230 velki K 4 —, porcija za rodbino K 11*—. ■ ■ = Dr. L Flescns* Kromm iatfctka (Cytr)9 la* Oarska. = ■ H Zaloga sa LjuMjano in okolico: Lokaraa „pri alasoni |OlaB«Mv B ■ ____ Ljakljaaa. Hartfla «ra> 880 ■ ^M IV Pozor na varstveno znamko n9KMMMF+WMU "^00 ^H ČebulCek za saienje po K 7.— liter, prav drob+n sa «a|aw|a po . . . . IC 1S.— IcHo. ^%diw^pw soich ^a«^pnyni a^njn^ojvanj • Korani«, wiwwo ■■■W«W1io K tlO.— Mio. D*tM|a demrta......K U.— Mio O«t«l|« hic«rw I. «nM. . • K at.— kMe. DHi ierskem blizu železnice. S (V prodalo apoSteva se tuđi zasebna hiša, ki bi bita na prometnen prostoru, toraj pripravna za I trgovino. j Ceajene pomrfbe se prosi na upravo lista pod I MT „blizu železnice 1387". -?M |