238. številka
Ljubljana, v torek 15. oktobra
XXII. leto, 1889.
Iihaja vsak dan »većer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., z* pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za i*den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ea ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor pottnina znaSa. Za oznanila plačuje bc od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 1». DpravniStvu naj se dagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Iz Istre.
13. oktobra. [Izv. dopis]
Kakor se javlja iz Poreča je vlada vender „milostno" pripoznala, da so v Istri »tudi" Slovani. Pri odpretji deželnega zbora spregovoril je namreč vladni komisar — prvikrat, odkar ta zbor obstoji — nekoliko besed v hrvatskem jeziku. To je nekaj ali vrlo malo. Saj je lani vlada, prisiljena po odločnosti slovanskih poslancev, v zboru izjavila, da je slovanščina jednakopravna z italijanščino. To izjavila je vlada v Depretisovi dobi.
Zdaj, ko ima vodja Eiualdini uvesti mir in red, pričakovali smo, da se bode v ztnislu lanske izjave postopalo tem bolj, ker so naši poslanci Številno mnogo jačji. A na to opravičeno pričakovanju pala je ona mrvica „milosti14 raz vladino mizo! S svojim čudnim postopanjem dokazala je vlada samo, da Slovanov, večine istrskega prebivalstva več tajiti ne more. Ob jednem pa je z vedenjem svojega zastopnika postavila se v odločno nasprotje s svojo lansko izjavo.
Hotela je pokazati, da imajo Italijani, manj šfna prebivalstva, vse prednosti pred Slovani Naznanila jim je v italijanskem jeziku, da je Njega Velečastvo cesar imenoval .za deželnega glavarja dr. Campiteliija in za megovega namestnika v pred-sedništvu zbora dr. Dukiea. Ni se jej vreduo zdelo vse to razlagati tudi Slovanom, češ, vsaj bodo videli, kdo se bode usel na predsedniški in kdo na podpredsedniški stol. Vladni zastopnik vedel se je, kakor da bi ne bilo Slovanov ni v zboru ni v deželi! Celo obljubo prečital je predsedniku in podpredsedniku v italijanskem jeziku!
Stoprv potem, ko je vladni zastopnik čul, da podpredsednik ne posnema deželnega glavarja, nego da pbeSa v svojem jeziku, ko je čul tudi hrvatski nagovor podpredsednikov, prišlo mu je na um, ska-zati Slovanom „milost" In spregovoriti nekoliko besed v hrvatskem jeziku.
Tako neopravdano, parlamentarnim običajem protivno in za nas Slovane žaljivo postopanje je dokaz, da se v Trstu z umirovljenjem Depretisa nič spremenilo ni. Tam vlada zdaj, kakor je vladal tudi prej — gosp   Rinaldini    Prepričani smo, da
naši poslanci z ono mrvico „milosti" nikakor zadovoljni biti ne morejo. Saj še nikdar za milost prosili neso, nego zahtevali so vedno odločno, naj pravica zavlada. Ta zahteva izražena je tudi v njih programu, objavljenim pred volitvami.
Vedno smo pazljivo sledili delovanju naših poslancev.   Zato ni najmanje ne dvomimo, da bodejo nasproti vladi zavzeli ono stališče, katero je pri merno na tako preziranje od njene strani.
Potrebno je to, kajti samo odločnost bodisi proti vladi, bodisi proti protivnim nam sodeželaoom, nas more spasiti. Vsi uspehi, katere s polnim zadovoljstvom že opazujemo, so plod odločnega delovanja, kateremu je bila vlada vedno nasprotna.
Zle posledice sedanjega vladnega postopanja se že kažejo. Italijani bili so pripravljeni na to, kar bi bilo moralo nastopiti vsled slovanskih uspehov pri zadnjih volitvah. Vedeli so, da mora biti podpredsednik iz zborove manjšine in da mora vlada zavzeti ouo stališče, katero je označila v lanski izjavi. SprijHzmli so.se bili že naprej z novimi razmerami, ne radi, nego prisiljeni, ker so vedeli, da drugače biti ne more. Duh pomirljivosti pre-šinjal jih je posebno od onega dne naprej, ko je pal Depretis in se je sodilo, da dobi politika v Pri-morji dru^o smer. IUčuneli so z obstoječimi faktorji in bili smo vsi prepričani, da se bode povrnil mir v zbornico sv. Frančiška in da bode sledilo plodonosno delovanje, ker bi se b'lo ostrine političnega oasprotstva ublažile. To poudarjal je tudi dr Campi-telli v svojem nagovoru, katerega je čital, torej še prej pripravil.
Ali, evo vlade, ki je vse pokvarila Italijanski večini vzrnselje, kakor javljajo včerajšnja poročila, zopet greben. Prepričala se je v 1. seji, da vlada ne misli tako postopati, kakor bi morala in precej je izpuhtel duh pomirljivosti ter se pokazala zopet ona stara, predrzna brezozirnost. Deželni odbor pripravil je bil poročilo o volitvah v zrni.slu pravilnika, t. j. da se odobre oni mandati, proti katerim ni ugovora, a da se izroče posebnemu odboru akti o onih volitvah, o katerih so protesti uloženi. Večina pa je te predloge vsprejela samo glede man datov svojih pristašev, a ni niti jeduega od manjšine verifikovala, nego vse izročila odboru!
S tem činom vrgla je rokavico manjšini in boj se mora pričeti.
To je prvi uspeh sedanje „pomirljive" politike vodje Tržaškega namestništva. Drugi bodejo sledili. Znamenit bode gotovo tudi oni o priliki volitev v Tržaški občinski svet, ki je ob jednem deželni zbor. Te volitve so pred vratmi. — Tržaški rodoljubi, pozor torej !
Deželni zbor kranjski.
(III. seja, dne J 5. oktobra 1 88 9. 1.)
Deželni glavar dr. Pok I u kar naznani, da se je presvetli cesar zahvalil za čestitko deželnega odbora o priliki imendne. (Živioklici.)
Poslanec Pfeifer je naznanil, da se ne more udeležiti denašuje seje. Deželni glavar naznani prošnjo učiteljske konference za zvišanje učiteljskih plač, izročeno po poslanci šukljeji.
Poslanec Dragoš izreče se odločno proti povišanju učiteljskih plač, kajti beda mej kmetovalci je velika, kako noj se plače zvišujejo učiteljem? Vodstvo sv. Cirila in Metoda prosi podpore, isto tako društvo za podporo slovenskih dijakov na Du-naji. Prošnje se izroče finančnemu odseku.
Poslanec Klim stavi samostalni predlog, s katerim se popravljajo §§. 5, 6 in 7 postave z dne 20. julija 1863 o postavljanji in popravljanji cerkva. — Predlog bode poslanec v prihodnji seji utemeljeval.
Vladna predloga z načrtom o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke izroči se na predlog poslanca Dete le gospodarskemu odseku; vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888 1. drž. z;»k. št. 99 določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah, izroči se na predlog poslanca Šuklje-ja finančnemu odseku.
Poslanec M urni k poroča v imenu deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske, razpisanih na podlagi Najvišjega patenta z dne 10. aprila 1889 Odobre se vse volitve kmetskih občin brez razgovora.
K volitvi Ljubljanskega mesta oglasi se poslanec K lun in pravi, da ima po natančnem pregledu volitve Ljubljanskega mesta mnogo pomisle-
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacsluv Benel• Tfobiaskv, preložil I. Gornik 3Dr-u.gr l del. II.
(Unije.)
Ječar Gregora blagoslavljal je v duhu svojo misel, da je šel sedet na kamen.   V prijetno zakurjeni sobi in pri vrčku „rezkega"  iz mestne pivovarne povedal je Refundi vse na drobno o zako panem zaklatlu izza švedskih vojsk.
„Ako mi s svojo vednostjo pomorete, h^ab'žen vam bom do smrti. Toliko vam bom dal, da bodete na stara leta mogli živeti brez skrbi in mirno. Pri povedujejo o vas, da ste i/, knežjega rodu, sliša i ste brez dvojbe to tudi. A jaz ne verujem temu. Ako bi bili iz knežjega rodu, ne bi se vedno potikali od vaBi do vasi . . .
Refunda uprl je tako ostro oči v ječarja Gregoro, da jo v svojem govoru na jedenkrat umolknil, kakor bi odrezal.
„Ako ste me radi teb besed poklicali k sebi, Gregora? —"
„Radi vaše vednosti, Refunda. Prišlo mi je to le tako na jezik. Nisem vas mislil s tem razbuditi. Besede so besede.   Lmite jih mej ljudmi I"
Refunda povesil je glavo in položil si koščeno desnico na čelo.
„Res da vem sredstvo, katero bi vam moglo pomoči do zaklada. A — —■
„Vse storim, najliujega se lotim, Refunda!" Prekinil je naglo ječar svojemu gostu besedo.
„Ako hočete! — Poslušajte tedaj! Imeti moram sedem las z glave človeka, katerega čaka smrt na vislicah. Mora pa biti človek, ki ni nikogar okral, nikogar umoril, kise nikdar ni rogal Bogu —"
„Ravno takega imamo tu! Kmet je iz Jific. Poprej je bil ondu sodnik in imenuje seKvčt, Pripeljali so ž njim še jeduega, baš ko je zvonilo dan."
„A s čim sta t^e pregrešila?"
Refunda vprašal je z ravnodušnim, hladnim glasom. Imel je glavo še povešeno in koščeni njegova desnica počivala mu je še na čelu.
„Pozabila sta najprej sama ubogati in potem učila sta druge, Početniku one grde  ustaje v Pod-
lesji sta baje. Saj ste gotovo že o tem slšali. Lep kos sveta prebrodite in mnogo zveste."
„In na vislice bodeta morala?"
Refunda vprašal je še ravnodušneje in še niže povesil glavo.
„Gotovo bodeta morala na strah in grozo vsem drugim I"
V sobi zavladala je grobna tišina. Refunda podprl si je zdaj čelo z obema rokama. Gregora pozabil je v tem trenotku popolnoma, da je pri tukajšnji okrajni sodni ji precej važna osoba in da „spada h kriminalu" kakor se je navadno ponašal.
„Rečem vam, Refunda! — Ali bodete poskusili ?"
„Stavite se v nevarnost, da izgubite službo! Utegnilo bi se vam dogoditi še kaj hujega!"
Ječar Gregora jel se je glasno smejati.
„Kaj Blužba! — Ali je potem trebim? — Odpovedal bi svoj posel potem gospodi sam. — Kako morete imeti take skrbi!"
„Povedal vam še nisem vsega!"
Refunda je naglo ustal, kakor je delal, kadar je hotel kaj važuega izgovoriti in uprl ostre oči v Gregoro, da je ječarju zastala  za hip kri v žilah.
kov zoper volitev g. Hribarja. Poročilo deželnega odbora slove:
„Od 1813 v volilskem imeniku upisanih vo lilcev udeležilo se jih je 575 volitve. Od oddanih glasovnic glasilo se je na gospode:
Petra Grassellija, župana v Ljubljani, 508, Dr. Alfonza Mosche-ta, advokata v Ljubljani, 276, Ivana Hribarja, glavnega zastopnika zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani, 22G, Ivana Foderla, pekarskega mojstra v Ljubljani, 73, Josipa Rega-lija, mizarskega mojstra v Ljubljani, 40, Dr. Ka rola viteza Bleiweissa G. Dr. Iv., na Kaplerja, c. kr. okr. zdravnika v Ljubljani, 4, Jakopa Milavca in Frana Majarja po I glas.
Ker je samo gospod Peter Grasselli, absolutno večino glasov dobil in je vsled tega jedino le on izvoljenim smatrati, treba je bilo ožje volitve mej Dr. Alfonzom Mosihetom in Ivanom Hribarjem. Le-ta vršila se je dne 9. julija 1889.
Od 1813 volilnih upravičencev udeležilo se jih je volitve po glasovalnem zaznamku G72 in po Številu glasovnic 674. Ker to ne upliva na izid, deželni odbor ni u videl potrebe, to stvar nadalje preiskavati.
Od glasovnic se je 350 glasilo na gospoda Ivana Hribarja in 322 na gospoda Dr. Alfonza Moscheta, dva na gospoda, katera nista bila v ožji volitvi. Ta dva glasova sta z ozirom na določbo § 50. deželno zborskega volilnega reda neveljavna.
Pri tej volitvi so se pred volilno sobo izro-čevale nove glasovnice s pritisnenim magistratnim pečatom onim volilcem, kateri so se izkazati z legitimacijami ali pa katerih identiteta se je dokazala. Vsled pozvedb konštatovala se je identiteta vsacega teh voldcev tako natanko, da o njej niti dvoma ni moglo biti in le zaradi tega dopustila je komisija te volilce k volitvi."
Iz tega je razvidno, da se neso izpolnjevala določila §. 19. deželnega volilnega reda, kateri določa, da se ima ožja volitev vršiti istim načinom, kakor glavna. Tu pa so se glasovnice izročale pred durmi magistratne dvorane, ko postava določuje, da se izkaznice pošljejo 24 ur preje na dom. Tudi se ima dan volitve javno naznaniti, kar pri ožji volitvi v Ljubljani ni bilo, saj na vogalih ni bilo nobenega naznanila, je li bil na rotovži, govornik ne ve, on ga ni videl. Magistratu! uradniki so gla-sovirce delili tudi drugim ljudem, ne samo volilcem. (Dr. Tavčar: To ni dokazauo!) Poslanec K lun odvrne, da je videl to z lastnimi očmi in to mu je najboljši porok, da je tako bilo. Vsak volilec se mora po postavi s svojo izkaznico izkazati in če je volilna komisija ravnala drugače, ravnala je krivo, ker le izkaznica da volilcu pravico, da stopi v vo lilno sobano. Prihajali so pa v volilno sobano, ki neso imeli nobene volilne pravice. Zaradi vseh teh pomislekov nasvetuje, da se volitev Petra Grassellija potrdi, volitev Ivana Hribarja pa izroči posebnemu odseku sedmerih članov.
Dr. Tavčar se neče spuščati v podrobnosti in se v bistvu ne protivi, da se kanoniku K lunu neprijetna volitev izroči odseku A prej, ko bi glasoval za ta predlog, hotel bi, da bi poročevalec deželnega odbora razložil natančneje poročilo, da se
In on se vender ni vsake stvari ustrašil. Bal se ni niti nsjodpornejšega izraza v očeh zločinca.
,S sedmimi lasmi dveh takih zločincev moram dvakrat o polunoči do jedne h kapelici in v tretje moram pripeljati oba jetnika na mesto, kjer je skrit zaklad."
Refunda je umolknil, njegove ostre oči pa so motrile vsak gibljaj na obrazu jetničarjevem.
Gregora zagledal se je v kot svoje sobe z žalostnimi očmi, iz katerih je mogel Refunda spoznati, da izgublja vso nadejo, da bo kedaj dospel do rodovinskega zaklada.
nSicer je zaman vse govorjeuje in še bolj zaman ves trud!"
Refunda piipravljal se je na odhod.
Ječar gledal je še vedno z žalostnim očesom v kot svoje izbe, kakor bi bil poslednje besede svojega go3ta do dobra preslišal.
„In drugega sredstva ni ?"
»Ne!«
Refunda prijel je že za kljuko.
„Ali veste, da gre pri tem za mojo glavo ?"
„Za tuje grlo se ne brigam! — Ako nečete, pustite! — Ne silim vas k ničemu."
Refunda govoril je zopet tako zbadljivo in tako odmerjeno, kakor je bil že zdavna vajen.
ne bode zastonj tratil čas deželnega zbora, ki je gotovo namenjen boljšim stvarem. Če ni najmanjšega dvoma, čemu bi volili legitimacijski odsek. Če je stvar taka, nasvetuje, da se volitev takoj potrdi.
Poslanec Mur ni k pravi, da je deželni zbor zgolj mogel poročati le o tem, kar je v aktih, in iz teh je razvidno, da ni niti proti volitvi g. Gras-sejija, niti proti ožji volitvi g. Hribarja ugovar jati. Merodajen je za poročilo zapisnik volilne komisije, katerega poročevalec prebere. Z ozirom na ta zapisnik, obrnil se je deželni odbor do mestnega magistrata, naj naznani, kako se je identiteta vsacega volilca konštatovala.
Poročevalec prebere dotični magistratov dopis, kateri je zaslišal člane volilne komisije, ki so izjavili, da je bilo neznatno število volilcev, ki so volili brez izkaznic. Volilci, ki jih neso imeli, so smeli voliti šele potem, ko se je konštatovala identiteta. Tudi z gospodom županom in vladnim komisarjem je govoril poročevalec in rekli 80 mu, da je bilo število volilcev, ki so volili brez izkaznic tako neznatno, da ne bi iritovalo izida volitve.
Volitev g. G r a s s e 1 i j a se potem odobri, a vsprejme se predlog g. poslanca Kl u na, da se izroči g Hribarja volitev verificiis^emu odseku sedmero udov, ki Re bode volil koncem seje.
Potem se potrde vse druge volitve me>t in kupčijske in obrtniške zbornice, kakor tudi velikega posestva. (Dalje prih.)
Politični razgled.
NotrHiijc deželo.
V Ljubljani, 15. oktobra.
Dne 20. oktobra začno se na Dunaji skupne iiiiuisf erske konference, katerih se udeleže ogerski ministri Tisza, Szaparv in Silagvi.
Finančno ministarstvo pripravlja reformo direktnih davkov Ne tajimo, da je ta reforma potrebna, toda veseliti se je ne moremo, ker nas skušnja uči, da vse davčne reforme merijo le na povišanje davkov.
Tirolski deželni glavar je v nagovoru, 8 katerim je otvoril deželni zbor, protestoval proti temu, da bi se popustile starotirolske tradicije o jedinosti dežele in bi se odločil italijanski del. Oft-cijozni listi zaradi tega govora proslavljajo tirol Hkega deželnega glavarja in naglašajo, da bi nobena avstrijska vlada ne privolila v razdelitev Tirolske.
\ načuje države.
V soboto je došlo od kralja Milana dovoljenje, da sme kralj stitski obiskati mater svojo. Kralj se je na to takoj odpeljal v spremstvu odgojitelja svojega Dokiča h kraljici Nataliji. Dokića vsprejela je kraljica jako hladno Sinu je pa povedala, da hoče ostati v Belemgradu in si kupiti hišo. Kralj je bil jedno uro pri materi svoji. Ta čas se je pred hišo bila nabrala velika množica, ki je živio klicala odhajajočemu kralju. — Kraljica Natalija je vspre jela v avdijenciji tudi vodjo radikalcev Pa-uoa. — Vlada srbska je iztirala dopisnike časopisov „Times", „Daily Newsu in „Deutsches Volksblatt", ker so pošiljali listom svojim lažnjiva poročila.
V nedeljo se je sešla skupščina srbska. V prvej (Hi je volila verifikacijski <dsek. Jeden liberalnih skupščinarjev je odložil mandat,  ker bi nje gova volitev najbrž  ne  bila  potrjena. Zasedanje skupščine bode trajalo 3 mesece.
„Morda se zmeniva !"
Refunda na te besede ječarjeve ni niti obrnil
glave.
„Morda se premislim! Sli-ite, Refunda? — Ali mi zopet oba nazaj privedete?"
Refunda obstal je mej vrati.
„ Kakor hočete, na nitki ali pa na žimi iz konjskega repa!"
„Tudi to bi vi mogli!"
Refunda začel se je smejati, a bilo je tako, kakor gavranu zastane glas v črnem grlu.
„Tako ju omamim, da pojdeta za manoj kakor ovci. Zgubila bodeta pamet, zgubila glas, zgubila sluh in hitro jima bo, kakor bi imela divne sanje!"
Refunda položil je zopet roko na kljuko.
Ječar Gregora oddahnil se je globoko.
,In dveh trebate za to?"
^Brezpogojno dveh! — Jeden mora kopati in drugi glino odmetavati. Moji roki be ne smeti ničesar dotakniti . . ."
„Kedaj pridete zopet?"
„Ali hočete, da pridem?"
.Bogati postanete, Refunda. Na stara leta imeli bodete lagodno življenje. Napravili bodete na-hodoma konec temu nemirnemu življenju . . ."
Refunda se je smejal, kakor bi ječarja Gre-
Ne ve se, če se vrne Koburžau še v Bolgarijo. Po Sofiji seje nedavno širila vest, da je deželo zapustil za zmirom na željo Nemčije, ker bi drugače cara ne bilo v Berolin. Isti dan, ko je odpotoval Koburžan, prišel je v Sofijo mladi ruski knez Dolgorukov, sin onega Dolgorukova, o katerem se je pred leti govorilo, da je kandidat za prestol ruski. Sabo je prinesel kreditno pismo za 100 000 frankov pri njej ter si je takoj dal na bolgarsko narodno banko v Sofiji izplačati 4000 frankov. Vlado je prosil, da se mu dovoli obiskati vojašnice, katero dovoljenje se mu je dalo. Proti Stambulovu se je izjavil, di potuje po Bolgariji le kot turist, da ga pa jako veseli, da v deželi vlada tako lep red. Vse bode razložil ruskemu prestolonasledniku, s katerim sta dobra prijatelja. Ruski agenti in listi napačno poročajo o položaji v Bolgarskej. Vlada je pa takoj sumila, da je knez prišel s kakim drugim namenom Občeval je mnogo s Cankovci in ljudmi nižjdi razredov in je šuntal proti vladi in Kobur-žanu. Potem se je spomnil, da bi dal opraviti re kvij za pokojnega carja Aleksandra II in za vojake pale v poslednji vojni. Vlada mu pa zato ni dala dovoljenja, ker je mislila, da se s tem le namerava kaka demonstracija. Prepovedala je svečenikom, da nikdo ne sme oprevljati te službe božje Dolgorukov je vzlic vladni prepovedi dal nabiti plakate, v katerih vabi narod k nameravanemu rekviju in potem šel je k ministru Stranskemu še jedenkrat prosit dovoljenja. Slednji mu je prošnjo naravnost odrekel, češ, da vlada bolgarska previsoko ceni spomin carja Aleksandra, da bi mogla kakemu turistu dovoliti, da vabi narod k rekviju za tem carjem Izmej 2000 do 3000 ljudij, ki bi se zbralo na tako povabilo, bi se jih lahko našlo kacih deset, ki bi izzvali kak skandal. Ko je Dolgorukov videl, da nič ne opravi, odpotoval je iz Sofije v Beligrad-
Narodna banka italijanska bode baje štiri milijone lir posodila abesinskemu kralju Meneliku. Za posojilo bode jamčila italijanska država, katerej bodo pa Menelik zato dovolil velike narodnogospodarske koristi.
O razmerah na Kreti poroča se angleškemu listu „DaiIy Nevvs", da je Šakir paša sprva kaj zmerno postopal. Pokazal je pa vso strogost takoj, ko so carske čete zasele vse strategične važneje kraje na otoku. Pet komisarjev krečanskega naroda, s katerimi se je z začetka prijazno pogajal, je v Kanei pridržal za tale. Vojaki so začeli loviti kmete in jih odvajati v ječe brez vsacega uzroka in brez preiskave. Kmetov ne zapirajo samo, temveč jih tudi bičajo. Palica deluje strašno, zaradi tega [»a beže vsi mlajši možje v gore, starejše in nedolžne pa zapirajo in nečloveški pretepljojo. Množine kmetov vsak dan pripeljejo v Kaneo. Nesrečneži so vselej že jako utrujeni in pretepeni. Mnogi blujejo kri, drugi pa umi o, jedva da jih tja pri vlečejo. Kmete priklepajo k stebrom z obrazom proti robu obrnjenim. Tako morajo po več ur stati, da jih solnce peče v obraz. Vojaki kaj neusmiljeno ravnajo z ujetniki, da silijo jih celo, da morajo vojake nositi na hrbtu, zlasti čez reke. Cesarski vojaki more nedolžne ljudij in kradejo po vaseh živila. Turki pa iz sovraštva ovajajo kristijane, da jih potem zapirajo. Če gre kristijan Turka tožit, pa nič ne opravi. Evropski konzuli so Šakirja pašo že opozarjali na te dogodke, pa jim je odgovoril, da ničesar o tem ne ve.
Dopisi.
H Ponikve pri Južni železnici 13. oktobra. [Izv. dop.] V naši vasi in tudi drugod v okraji se namerava od strani občinskih zastopov od-poslati visokemu justičnemu mimsterstvu prošnja, da
goro za njegovo bodočo radodarnost iz duše, iz vsega srca pomiloval, in za nekaj trenutkov korakal je zopet po prostranem, Štirioglatem trgu s povzdig-njeno glavo in napetimi prsmi ne zraeneč se za nikogar, kakor bi tukajšnje okrajno mesto z vsem bilo zapisano na njegovo ime v zemljiških deskah.
Danes pa je bil že četrti dan, a Refunda še ni prišel.
Ječar Gregora stopil je vsakih pet minut pred vrata ozirajoč se pozorno, ne uzre-li kje visoke njegove postave. Tri cele noči ni spal, in uzorna, včasih celo prevelika skrb Gregorova za jetnike v tukajšnjih ječah spremenila se je skoro v nemarnost. Hodil je s povešeno glavo, kakor bi rodovi nski zaklad ležal pod kako izhojeno ploščo na mostovži. —
Nedostajal je do tedna le še jeden dan, a o Refundi niti sluha.
Pred ječo, katere se danes solnčni žarki niti dotaknili uiso, čuli so se danes že drugič koraki, tu v ključanici zaškripal je ključ tudi drugič.
Kvčt dvignil je brzo glavo, medle, motne oči so se mu živo zalesketale in verige na nogi in roki zazvenele, kakor bi odpadale VBled neke tajne sile. A takoj naklonila se mu je zopet glava na prsi, in oči zakalile so se mu še temneje.     (Daljo prih.)
se za Šmarijski okraj napravi mesto dr uze ga notarja in sicer tako dolgo, dokler bode sedanji notar g. Andrej Kokol svoj posel še opravlial.
Ta prošnja se ne bode odposlala zaradi tega, da bi ae izrazilo nezaupanje proti pošteni in spo štovani osobi g. Kokola, ki že blizu 40 le tukaj notarski posel opravlja, marveč zaradi tega, ker je rečeni notar že blizu 80 let star, poslednji čas vedno bolan in niti važnejih opravil ne more sam voditi, niti nadzorovati in mora taka dela izvrševati nekdanji graščiuski služnik, ki zakonov prav nič ne pozna. Sicer ae pa bode v tej prošnji izrekla nujna želja, da bi se juBtično ministerstvo pri ustanovljenji mesta druzega notarja oziralo na take prosilce, ki so slovenskega jezika v besedi in pisanji popolnoma zmožni, da vender že kdaj pridemo tako daleč, da bodemo dobivali notarska pisma v istem jeziku, v katerem stranke žele, ne pa pisma, katera tolmači navadni pisač, ki ne zna niti nemškega uiti slovenskega pismenega jezika in katera pisma so le podlaga dolgotrajnim pravdam.
Občni zbor ..Glasbene Matice''
bil je preteklo soboto zvečer v društvenih prostorih. Gosp. predsednik Fr. Ravnikar pozdravi došle člane in poroči o društvenem delovanji 1. 1888/89. tako:
Pri občnem zboru »Glasbene Matice", ki se je zaradi zakasnelega natiska društvenih muzikalij vršil še le 29. decembra 1888 leta, izvoljeni so bili v odbor sledeči gospodje:
A) Ljubljanski, dr. Bleivveiss, Drenik, dr. Ferjanči/*, dr. Hudnik, Kruleč, dr. Majaron, Pa-teruoster, Ravnikar, Razinger, Sretek, Valenta, Vencajz in Žumer.
P>) Unanji, gg. Fajgelj , Gregorčič, Stare, Šušteršič, Žirovnik.
Ta novo izvoljeni odbor, katerega član je tudi po pravilih g. vodja Gerbič, ne da bi moral biti voljen konstituvoval se je pri prihodnji odborovi seji sledeče:
Izvoljeni so bili: dr. BIeiweiss podpredsednikom, dr. Hudnik blagajnikom, Josip Paternoster tajnikom in arhivarjem in g. Vencajz šolskim nadzornikom.
V artistiški od^ek so bili voljeni sledeči gospodje: Gerbić, Razinger, Svetek, Vencajz in Žumer.
Odbor je imel tekom leta osem rediih sej.
Ker je Gustav Wagner, učitelj za gosli, služ'o odpovedal, treba je bilo poiskati pred vsem novega učitelja. Po posredovanji g. vodje Gerbiča posrečilo se je društvu pridobiti izvrstno učiteljsko moč v osobi g. Moserja, ki si je tekom leta s svojo požr-tovalno marljivt st.jo in vestnim opravljanjem svojega težavnega posla stekel mnogo zislug za našo glasbeno šolo.
Koncem leta 1888. naznanil je naš rojak g. Blaž Fišer, da namerava v redutni dvorani koncert prirediti, zajedno proseč odbor potrebne pod pore, katero mu je tudi drage volje obljubil Koncert vršil se je dne 13. jauuvarja 1889 in je bil po vsem izboren in veščaki so trdili, da je igra Fišerjeva bila še bolj dovršena, kakor leta 1888., ko je sodeloval pri velikem koncertu „Glasbene Matice". Kot kontrabasist slovel je Blaž Fišer že zunaj Avstrije in bi sigurno popel se bil do svetovne slave, ko bi mu bilo usojeno dolgo življenje. Toda vsled revščine in glada, katera je moral prenašati v onih letih, ko se je šolal na konzervatoriji, je telesno tako oslabel, da hude bolezni, katera ga je zalotila, ni mogel zmagati, in legel je v rani grob na veliko žalost vseh slovenskih glasbenikov. Bodi mu zemljica lahka.
Omeniti mi je ob tej priliki tudi prerane smrti v obče spoštovanega rodoljuba in člana gosp. M. Pakiča, ki se je še zadnjo ure spomnil našega zavoda, ter mu v svoji oporoki volil 100 gld. Odbor položil je na krsto njegovo venec. Večen naj mu bo spomin!
Dr. Hudnik se je zarad odpotovanja v Beč poslu blagajnika odpovedal, ter denar in vse druge spise izročil gosp. predsedniku, ki je ves Čas pro-vizorično opravljal službo blagajnikovo. Naložila se je računska knjiga, ki zelo olajšuje sestavo račuu-8kega zaključka, in sploh so se vsa blagajniška opravila po njegovem naporu tako uredila, da bode prihodnji blagajnik imel lahko stališče. Sestavila sta se tudi dva popolna imeuika jeden za tajnika, drugi za blagajnika. Dognalo se je tudi po računih in žurnalih, da je udnina plačal, in za katero leto,
tako kdo je imenik, katerega do zdaj prav za prav blagajnik  še  imel ni, v najlepšem redu sestavljen.
Za leto 18*8 9. izdalo je društvo sledeče muzikalije: 1. Foersterjeve šole III. del, 2. Šest Nedve-dovih moških zborov.
Te muzikalije razposlale so se te dni udom „Glasbene Matice" in sicer vsem zunanjim in tudi večini Ljubljanskih udov.
V glasbeni foll poučevalo se je v igri na klavirji 121 učencev v 7 oddelkih, v igri na goslih 35 učencev v 4 oddelke, v solo petji 11 učencev v 3 oddelkih, v zbornem petji 50 učencev, v splošnem petji 94 učencev v 2 oddelkih, v teoriji harmoniji 103 učencev v 2 oddelkih, upisanih je bilo skupaj 228 učencev, uračunši one moškega zbora.
Š dnine oproščenih je bilo 30, mej temi za klavirski pouk 8, za goselski pouk 12, za razne druge instrumente 9, za solo petje 1.
Pouk vršil se je po natančno določenem učnem redu. Učitelji ao bili:
1. Gosp Gerbič, vodja, za solo, zborno in splošno petje, za teorijo in harmonijo in za klavir.
2 Za klavir: gospa Gerbičeva, gospodična Šumanova, in gospoda Janušovskv in Moser.
3. Za godala in trobila in razne inštrumente gosp Stiaral.
Dne 5. maja 1889   priredil je Matičen odbor z gojenci šolski koncert v redutni dvorani, katerega se je udeležilo veliko odličnega občinstva izmej do stojanstvenikov   deželni  predsednik baron Winkler, župan Gras8elli,  cesarski svetnik Murnik in drugi.
Koncert obsegal je 7 točk, ki so se vse gladko izvajale in pričale o zavoda lepem napredku, o čemer gre posebna hvala vodstvu in učiteljskemu osobju.
Dne 2b\ maja bil je običajni majski izlet vseh gojencev „Glasbene Matice" na Drenikov vrh, ki se je prav dobro obnesel.
Javni izpiti, glasbene šole, ki bo se vršili dne 5., 6., 8. in 9. julija t. 1. bili so vidni dokaz njenega povoljuega napredka
Ni mi naloga, ocenjevati vse posamne točke obširnega vsporeda, a konŠtatovati moram, da so vsi gojenci dane jim naloge prav dobro in deloma izvrstno pogodili. Posebno pohvalno uspevala je goslarska šola, katero je vodil g. učitelj Moser. A tudi ostalo učiteljsko osobje bilo je svojej nalogi popolnoma kos, in zahvala, katero mu je izrekel g. predsednik Fran Ravnikar v svojem ugovoru, bila je istinito zaslužena.
In tako je „Glasbene Matice" odbor dovršil 8. leto svojega šolskega, in 18. leto svojega društvenega delovanja. Krepki sadovi tega dolgoletnega delovanja mu bodo <zvestno v spodbujo, da bode tudi v bodoče častno rešil svojo nalogo in vse svoje moči zastavil v daljni razvoj tega prekoristnega zavoda.
Po poročilu  g. Ravnikarja, ki je po odhodu g, dr. Hudnika blagajniški posel provizorično oprav 1 jal, imela je „Glasbena Matica" leta 1888/89. do bodkov 4.917 gold. 47 kr., stroškov pa 4.866 gold. 91 kr., torej ostaje gotovina 50 gold 56 kr.
V novi odbor izvoljeni so bili sledeči gospodje: A) Ljubljanski: Fran Ravnikar, dr. Kar. Blei-weis, Anton DeČman, Fran Drenik, dr. Andrej FerjanČič, Anton Foerster, Ivan Kruleč, dr. Majaron, Josip Paternoster, Ant. Svetek, Vojteh Val en ta, Ivan Vencajz, Audrej Žumer. — B) Zunauji: Danilo Fajgel, Simon Gregorčič, Anton Starec, Fran Šušteršič, Janko Ž i ro v ni k.
Domače stvari.
— (V verefikacijski odsek) bili ao danes izvoljeni: Hinko Kavčič, Janko Kersnik (načelnik), K. K lun, dr. Tavčar, Višnikar, dr. Schalfer (namestnik), baron Taufferer.
— (Proti potrditvi Hribarjeve volitve) glasovali so Nemci in klerikalci. Toliko za danes čitateljem v informacijo.
— (M est o L j ub 1 j a ns ko) prevzelo je zakup užituine za 1. 1890, 1891. in 1892. Ministerstvo zvišalo je bilo zakupnino za več nego 12 000 gld. na leto, potem pa nekoliko odjenjalo. Vender bode plačevati na leto nad 9000 gld. več.
— (Novi Lavantinski škof dr. Napot-nik) bil je porojen dne 20. septembra 1850. 1. v Konjiški župniji, je torej še le v 40 letu. Gimnazijo obiskoval je v Celji, bogoslovje v Mariboru, kjer je bil dne 25. julija 1875 v mašnika posvečen.
K včerajšnji notici o njem dostavljamo, da je pred osmimi leti bil mestni kaplan in katehet na deški Iju i ki šoli v Mariboru, pozneje profesor v semenišči Z Dunaja obiskaval je večkrat pokojnega knezo-škofa Stepišnika, kateri ga je nekda v pismu na cesarja kot svojega naslednika priporočil.
— (Društvo „Zavednost") v Polni lei na Goriškem obrnilo Be je bilo po svojem odboru s posebno izjavo, katero sta podpisala predsednik g Ant. Brlot in tajnik g. Ant. Urbančič do slovenskih poslancev goriških, naj bi blagovolili izvoliti deželnega poslanca prečast. g. dr. Gregorčiča v deželni odbor. — Tudi ta izjava ni nič pomagala, kajti izvoljen je proti volilcev izrecni želji dr Nikolaj Tonkli. Kolikor mi razmere poznamo, smo si gotovi, da se bode to preziranje želj volilcev britko maščevalo.
— (Osobne vesti) Za mesto I. mašiuista pri vodovodu Ljubljanskem oglasilo se je 7 0 prosilcev. Zaradi nezadostne sposobnosti zavrnilo Be je takoj 60 prošenj. Izmej ostalih prosilcev pa bil včeraj v mestnega zbora tajni seji I, mašinistom imenovan g. Karol Šareč, rodom Ljubljančan. — Drugim mašinistom pa je bil imenovan g. MaruŠič, rodom Tržačan. Imenovanje obeh je začasno, gosp. Šareč ima nastopiti službo s 1. dnem nevembra.
— (Iz Celovca.) Gospod dr. J. Šegu I a, narodni odvetnik v Celovci, je tukajšnji in Ljubljanski odvetniški komori naznanil, da se preseli v No-vomesto na Kranjskem.
— ( „ S 1 o v. učiteljskega društva" odbor) se je v sudnji seji tako-le konstituiral: Andrej Žumer, predsednik ; Fran Govekar, podpredsednik; Ivan Kruleč, tajnik; Ivan Tomšič, blagajnik; Fran Kokalj, knjižničar. Odborniki: Fran Bahovec, Jakob Furlan, Andrej Praprotnik in Ant. Razinger.
— (Slovnica italijanskega jezika.) Knjiga, ki jo je pod tem naslovom pred kratkim izdala in založila „Matica Slovenska" gre, kakor se kaže, prav dobro mej svet. Da se društveniki, ki jo žele, ne bi preveč zanašali, bodi jim povedano, da s" dobi le kot založna knjiga pri Matici ali pa v posameznih knjigotržnicah proti ceni 1 gld. posameznim izti8om.
— (S Studenca pod Ljubljano) se nam piše: Danes 13. t. m. ob polu 4. uri nastal je tukaj požar. Pogorela je jedna hiša: Da se ni ogenj razširil po vasi, ki štrjo nad 30 številk, to se imamo zahvaljevati gasiluim društvom, katera so pokazila, kako so koristna. Gasilci iz Veič in iz Bizovika prihiteli so takoj na pomoč in a svojo iz-urnostjo uduŠtli požar. Zaslužili so, da jih javno pohvalimo, kakor tudi vrlo žandarmerijo, ki je bila nemudoma na lici mesta in prav dobro vršila svoj posel. Zupana Luke Straha pa nesmo videli pri požaru.
— (Za lovce.) Pri Laškem trgu na hribu „Malič" (nad 900 tu) ustrelil je te dni dr. Scbwab divjega kozla 29 ki težkega. Isti dan ustrelili so ondu troje srnjakov po 21 , 24 in 27 ki Pied več leti ustrelili so divjega kozla v Zagorji, pred več nego 50 leti pri sv. Miklavži, pred mnogimi leti pa pri Zidanem mosti nad poltretji stot teškega jtdena.
— (Dobava kruha in ovsa.) Upravna komisija c kr. vojaške oskrbovalnice v Ljubljani ■ azglaša, da bode obravnava zarad dobave kruha in ovsa za postaji Ljubljana in Toplice 25. oktobra 1889. Vsprejemajo se le pismene ponudbe, katere je vsaj do dne 25. oktobra in to do 10 ure do-poludne uložiti. Natančni pogoji in obrazci za ponudbe se vsaki dan v ces. kr. vojaški oskrbovalnici morejo pregledati.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 15. oktobra. Dr. Mihael Na-potnik, velecenjeni rojak Konjiški imenovan knezoškofom Lavantinskim.
Dunaj 15. oktobra. „Militar-Verord-nungsblatt" : Cesar odobril zi najvišjim odloči-lom z dne 30. septembra 1889, da se v oboroževanje utrjenih mest stavi tudi Maksimova gostostrelka (mitrailleuse).
Budimpešta 15. oktobra. Cesarjevo ročno pismo čestita Havnaldu povodom njegovega mašniškega jubileja, priznava njegovo blagonosno delovanje z najlaskavejimi besedami. Naj bi še dolgo ostal  kinč cerkve in dežele!
Po predloženem budgetu vseh dohodkov 355,259.247, vseh stroškov 355,663.046, primankljaja 404.399 gld.
Palermo 15. oktobra. Pri banketu Crispiju na ca t izjavil Crispi, da sme cerkev gotova biti popolne svobode v cerkvenih vajah in pravicah. Pobijati treba republičane, stranko internacijonalce ,in anarhiste. Crispi zavrača očitanje, da bi Italije vnanja politika bila izzivajoča. Mi in naši zavezniki podpiramo mlade narodnosti v razvoji. Politika Italije in drugih vlasti j je miroljubna. Crispi spominja se prihoda nemškega cesarja v Rim in pravi, da Italija nema agresivnih namenov. Nihče nas ne bode napadel, ker smo močni in z močnimi zvezani. (Odobravanje).
Bazne vesti.
* (Stra j k.) Iz Budimpešte se 12. t. m. javlja : V Draševi tovarni za izdelovanje opeke ustavilo je 300 delavcev svoje delo. Ker ravnateljsvo ni hotelo izročiti delavcem delavukib knjig, jeli so nekateri kamenje lučati. Redarstvo pomirilo je n^zadovolj-neže in zaprlo devet izgrednikov. - V severni Franciji postaja, kakor se poroča 12 t m. iz Bruslja, stra i k rudokopov vedno hujši in opasnejši. Deset tisoč rudokopov straikuje in odločno zabteva, da se jim mezda zvtkša za 10 odstotkov. Obiastva prosila so brzojavnim potom za pomnožitev \ojakov.
* (Prepozno.) Iz Madrida se javlja: V Osuni v Andaluziji usmrtili so 30 m. m. radi umora nekega zločinca. Nesrečni mož bil je po španjski šegi 24 ur pred svojo smrtjo z dubovnikom v kapeli zaprt, in je tanka) pričakoval pomilosčeuja, z;t kojo so prosila razna obiastva in mesto Sevilja pri kraljici vladarici. Kraljica uslišala je prošnjo in odredila, da se pomiloščenje objavi v uradnem listu in tnkoj brzojavnim potom naznani v Osu no. Uradni list objavil je pomiloščenje, a brzojavni urad deloval je tako počasno, da je vesela vest došla po brzojavni žici v Oauno še le po u.smrtenji obsojen-čevi. Mej obftnRtvom in oblastvi vlada zdaj nepopisna razburjenost in nevolja proti brzojavni upravi
* (Konkurenca ženske lepote) V Parizu vršila se   bode  20. t  m. konkurenca Seoske lepote, h kateri se je  dozdaj  oglasilo že 30 kra Botic, in sicer:   2 Angležinji,   2 Rosinji,   2 severni in 2 južni Američanki, 1 Irlanka, 2 Ogerki, 2 La biuji,   1 Rumunka, 5 Francozinj  in  4 orijentalke. Zanimivo je pak posebno to, da je brdka Irlandka, ki se je objavila za konkurenco, hči nekega viso kega   protestantskega  cerkvenega dostojanstvenika in omožena z glediščnim  igralcem   pri „Coniedie Francabe* v Parizu.
SLOVAISKI SVET
prinaša v 19. številki naslednjo vsebino: Obče gospodarske zadače Slovanov. — Državno pravo v Avstriji. — O kritiki dr. Mah niča. I. Nasprotniška razpravljanja o namišljenem propagovanju vztoč-nega razkola. (Dalje.) — Ignacij. Slika iz zapadne Prusije. Iz poljščine prevel -ki-. (Dalje in konec.) — Dopis izmed ogerskih Rusov. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
„SLOVANSKI SVET** izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju ,, SLOVANSKEGA S VETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno 90 kr.
rflguren zdravilen uspeli. Vsem, kateri trm'' vsled zapretja uli slabega prebavljenja, napenjanja, tiSčanja v prsili, glavobolja, pomanjkanj slastij do jedij in drugih slaDOStU, pomaga gotovo pristni „Moll-ov S ei dl i tz - p r a-šek" Skarljica I gld. Vsak dati ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj!, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahteva) se izvečno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (55—13)
T5— i- - ia'^sr
JJUBLJAMI IW
mi. ji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gid. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
35 k
JLoterijne »reeke 12. oktobra. Na Dunaj i:     65,     73,     23,     32, 59. V Gradci:        13,       6,       2,      28, 3.
i« j o i :
13 oktobra
Pri Slonu: Fischbuch z Dunaj-.«.  —  J3e-r, Jelauie, Bloohman in lWhr ch s Dunaja. — Lengel in Szekeiy u
Ve'jke Kanižc. — Schuster is Inomostn. — Gehorsam iz Toplic. — Binrer iz Kamnikaj
Muličl • Gasser, Saksinger, Kiistner. Reiehel s Dunaja. — PleBcke iz Prasje. — Aikatini iz Pariza. — Btfhm iz Herolina.
Pr; Bavarskem dvorn : \Votf iz Kočevja.
Pri  in/urin kolodvora: Leeb z Kutne Hore. --Visintini iz Vid mi.
Meteorologično poročilo.
«3 O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
14 okt.	7. zjutraj 2. popol. i), avečer	'•'31 0 mm. 729 1 mm. 7278 mm.	9 8° C 13 8°C 9 6° 0	si, j z. si. j z. si. jz.	dež. obl. obl.	1 00 mm. dežja.
Srednja temperatura 11-9°, za 10° pod normalom.
XD-a.3n.3-j s Ica, "borza.
dne 15 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafieno poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  83 80 — gld. 83 95
Srebrna renta.....„     84 80 —   „ 84 90
Z.lat« renta.....,110 10 —   t 11030
i , marčna renta ....     ,     9955 —   „ 99«5
ikcije narodne banke.   .   .     „   921— ~   „ 921-—
Kreditne akcije.....                        .   305-— —   „ 306'—
1-Kmdon.......J    U9 40 _   , 119-35
Srebro........                                          —•— — _•_
Napol.........                                             9-48 —   , »-47«/,
C. kr. cekini.....i      f>*67 —   , 567
Vemfike marke.....                         .     58'87'/, —   , 58-37«/!
4^/n državne srećke is I. 1854     260 gld. 132 gld. 50 kr.
Državne srečke iz 1. 1864           100   „ 176   „ 50 „
O^erska zlata renta i°iv   .   .       ... 99   „ 90 „
Ogerska papirna renta 6%   .       ... 95   „ 50 „
.",„ štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . —   „ —
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 122   „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . 120   „ — „
Kreditne srečke.....100 gld. 181   „ 50
Kudolfove Brečke.....                           10 ,, 19   „ — „
\kcije anglo-avstr, ba ike             120 „ 142   „ 25 ,,
rrammway-društ. velj   170 gld. a v. 230   „ 25
Naznanilo.
Naznanjam, da iz proste roke prodam svoje
obstoječe iz hiše v Šmartinu poleg ceste št. 13, petih oral njiv in travnikov in nekoliko gozda in uljudno vabim kupovalce.
Fran Bizavičar
(850) v Šmai'tiiiu pri Ljubljani.
Aviso.
Opozarja se na razglas, objavljen v ^Slovenskem Narodu" št. 230 z dne 5. oktobra 1889, zastran zagotov-ljenja zakupne oddaje kruliti v postajah: Wolfsl»erg, Beljak z Jezernico, Trbiž, Malboret, IlaiM, Predli in Boleč, potem ovsa v Gelovci s Št, Petrom, Št. Vidu na (31., AVnlfs-bergn, Beljaku z Jezernieo in Trbiži za leto 1890.
Natancneji pogoji se lahko ogledajo pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magaciuu v Gelovci od 1. do 22. dne oktobra 1889 mej 10. in 12. uro dopoludne. (811—n
^k^Bfc 4fb IffcŠtftt ft!>, /Vh* /%k> tm\ (Tu\ Hffli mm\ fin fiTi iJTti fliTi      Tfi fTft trTti (ITfc fWi đttk^kUt
i
! I Najvišje <»<lli kovanje ! ! |
LOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne I
bil  je odlikovan na zadnji MolbournskeJ ra/.stavi in  je zaradi  svojih  osveže- k
vnlnih hntnostij  slavno znan no le kot dodatek k vodi za toileto  in kopi'lj, P
temveč tudi posebno zaradi miijc-u mukim-^;». o/.ivl|tk|oeega duha za ^ ze]>uc robce, obleke i. t  d , in ya v vseh deželah bolj cenijo, nego jednotno
liolonjsko vodo. P
Gustav Lohse, 46 Ja^er-strasse, Berlin, I
dvorni parfurcie-ar. (719—6) ^
BB9 Dobivajo se v vseli prodnjulnicah parfuma in galanterijskega blagu ES3 ^
OOOOOGOOdOOOOOOOOOOODOOOOOO
o o
Papir za cigarete
LI SSOTFO
Izvleček iz razglasa.
Ad št. 884.
Dne oktobra t. 1. ob lO. url clopolu-
cIbbc bode v uradnih prostorih c. kr. vojaškega preskrbo-valnega magaeina v Ljubljani pismena ponudbena obravnava za zagotovljenje zakupne oddaje kruliti in ovsa za potrebo postaje IjjnliBjaiiia za čas od 1. dne janu-varja do 31. dne decembra 1890, nadalje za zagotovljenje krulili za postajo l'opUce na Kranjskem za čas od 1. dne julija do 31. dne avgusta 1890.
Natančneji pogoji in ponudbeni Ibrmnlarji se razvidijo iz v popolnem obsegu v št. 234 tega lista z 10. dne oktobra t. 1. objavljenega razglasa.
Upravna komisija c. kr. vojaškega preskrboval-nega magaeina v Ljubljani.
(832—1)
je najboljši.
(849—1)
Jedino zalogo za Kranjsko imata gospoda Vaso Petričič io Anton Krisper.
G CXX>S6GOQCOC3aOQCCO SOOOOOOO
C. lit: piiv.
železniška tovarna
ES^F" na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—b"0)
komerčuega lit€»;*»» blafTH« i»eei v velikej izberi, ogdJlS6 in «»^uji*.<:«ih delov,
k<»tlov v vsakorSnjej obliki in velikosti itd. itd., liletrn. l»Iu.-.n *.«. Htavbe: sle.brov, oprijemaeev, avetilničnih stebrov' priprostih in olepSanili, palio za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, strešnih oken itd., oevlj za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., riitlulškilt priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozli itd., fniln" hkili UH)»rav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, Bkrpcev, itd, Nlrojjaili dejov surovo litih in zlikanih, i-:n-f tli strojev do &0 konjskih sil, raistlllifiilcov in p^vilijoiiov iz litega in kovanega železa, inliiisltib prlpri&v, pnplrnlćnill pripriv, ovnov za vodne tavbe, reHervur<»v v vseh velikostih iz plosčevinc in litega železa, tuebiu po Oirardovej in Joiivalovej sistemu po & do 200 konjskih sil, tr»naml>lj»klb prlpr»v: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih m visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žično vrvi, itd., »trojj^v fodoatolp-ii«, Odv«ja|o4lb vododrŠalU strojev, vodnik kole« iz litega in kovanega železa, itifcnhi delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cu-ku[arinh Tavoletti- in žag z jarmom, Ntisltulutce: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železu v pulicttk in oslj iz kovanega pretopljeuega železa. ^ VpraSanJa gledo cen se hitro odgovore. fŠ
11*. JX11«- - ^ - ^ du
Izdajatelj to odgovorni urednik: Dragutin llribir.
Laatnina in tisk -Narodne Tiskanic".