244. številka. Ljubljana, v sredo 22. oktobra. XVII. leto. 1884. iKhaia vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt letu. 4 gld., ia leden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ho izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljnbljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba«. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po deželnih zborih. in. Kakor smo včeraj rekli, nevarno je za nas, pisati o najnovejšem ukrepu zaradi učnega jezika na mestnih ljudskih Šolah. Za tega delj smo za trdno pričakovali, da se bode vsaj pri odgovoru na g. Obreze interpelacijo oglasil ta ali oni poslanec in zahteval razgovor, to tem več, ker se nam je pripovedovalo, da je jako odličen poslanec pri nekej priliki mladega in vročekrvnega poslanca, ki je v Bvojej klečeplazne) upoglivosti zagovarjal upeljavo nemščine z drktečim glasom zavrnil: „Sramota, da se sploh najde poslanec, ki si kai tacega zagovarjati upa! u Smeli smo tudi pričakovati, da se vsaj kdo oglasi, kajti poslance varuje imuniteta, ni se jim bati zaplenbe in ves njih risiko je k večjemu: nemil pogled od zgoraj. A razen par prisiljenih dobroklicev ostalo je vse tiho, niti črhnili neso narodovi zastopniki, tako silno jim je premikaBtil silno raztegnen odgovor — ob jednem Šukljeja najdaljši uvodni članek — itak že krotka srca in obisti. In tako smo srečno prišli do spoznanja, da se nam niti v tacih načelno važnih vprašanjih ni zanašati oa pripomoč deželne naše zbornice. Nuša izredno duhovita domišljava Lajhaherica ve pripovedovati, da je „nedolžnih" 600 gld. nam odganjalo spanec in da smo se dan na dan trudili z dokazi, da bode takoj po dovolitvi te vsote navstala popolna germanizacija Kranjske. Znamo sicer, da ženice a la „Laibacher Zeitung" na svoje stare dni ne mogo čitati brez očal, a tega pa nesmo znali, da ima naš uradni list taku očala, ki vse narobe kažejo. Mi namreč vender nesmo tako naivni, da bi mislili, kamo-li pisali, da bodete b 600 gld. ponemčili ožjo našo domovino, ko bi vi rapisali tudi še več jeduakih — neresnic, pač pa smo vedno trdili, da je ta vsota nepotrebna, ker nema druzega smotra, nego širiti demoralizacijo mej Blabo plačanimi učitelji. Da je temu tako, pokazalo se pri dotičnej obravnavi. Ne da bi bili objavili račun, kako se je porabila ta Bvota v letu preteklem — kar bi bili javnemu mnenju vsekakor dolžni — se je z nekako hlastno naglico votiralo teh 600 gld. in vsem, kolikor jih je bilo pri glasovanji navzočnih, je bilo laglje pri srci, ko je bila ta ovira premagana in naš „Reptilionfond" v varnem zavetji. Nam ni teh 600 gld. nikdar odganjalo spanca In ga no bode, inače, popolnem obratno pa se utegne goditi tistim, ki so zopet letos za to točko glasovali. No, teh 600 gld. je dovoljenih, pak — mirna Bosna! To vsotico bode za letos že še zmogla uboga Kranjska, drugo vprašanje pa je, kaj poreko prebivalci mesta Ljubljanskega k novemu bremeuu, katero jim je naložila takozvana lex Šuklje. Kesali se bodo in trkali na prsi, da so bili v spomladi toli nepremišljeni in „radikalni", da neso volili v mestni zbor našega Cassagnac-a, ampak, da so 86 držali tako iskreno odHvetovanega in s tako kričečimi bojauni slikanega „Kampfkandidat-a.w Osveta, britka osveta prišla je nad nas, prej, nego bi bili mislili, zadela nas je vsa peza Šukljejeve nfmilosti. V resnici lex Š u kije imela bode hude posledice in čudom se čudimo, da je sploh prodrla, kajti ta zakon je za Ljubljano velika, kričeča krivica, in zahvalo svojih someščanov zaslužita poslanca gg. Grasseli in dr. M osebe, ki sta proti temu zakonu glasovala, dočim so nekateri drugi poslanci, ki so ob jednem mestni odborniki brez vsega obotavljanja bili za novo obremenjenje Ljubljanskih davkoplačevclcev, ki bodo pač začudeni gledali nove davčne predpise, ki se jim bodo dostavili začetkom 1885. 1. „Lex Šuklje" ni nič npvega, kajti kaj jedna-cega nameraval je že baron Apfaltrern, in že to bi bilo moralo v naših poslancih vzbujati opreznost in nikakor bi ne bili smeli vsprejeti tega načrta, katerega hote nekatermki eskomplovati pri bodočih držuvnozborskih volitvah. Mi mislimo, da se je ta btvar preveč površno obravnavala in preudarjala, sicer bi ne bila, vsaj brez izdatne premembe, nikdar prodrla. Ker ima ta znkon, ki bode Ljubljančanom tako globoko posegel v žep, svojo zgodovino, je potrebno, da iz finančnega odseka poročila povzamemo glavne stavke in nagibe, ki so bili, akoravno nikakor neovrgljivi, vender uzrok, da je lex Šuklje stopila v življenje. Ker pa bode treba to vender nekoliko bolj na široko razpeljati, bodemo o tem govorili v prihodnjem četrtem in zadnjem članku. Peticija državnih uradnikov X. in XI. dijetnega razreda za povišanje plač. „Ko pregledujem po odseku državnega zbora predloženo lestvico za povišanje letnih plač državnih uradnikov, dozdeva se mi, da vidim pred soboj košato drevo, na katero ae vsuje dobrodejen dež. Peresa na vrhu drevesa dobro in popolnem premoči dež, dočim nižja peresa in najspodnja peresca dolete' komaj nekatere kapljice." Tako nekako je 1873. 1. vrlo dobro kritikoval pater Greuter stavljeA predlog za povišanje letnih plač državnih uradnikov. Zlate in modre besede je izustil ta državni poslanec, žal da so bile bob v steno. Visoki, se ve da nobenemu uradniku previsoki dohodki višjih in najvišjih razredov neso v nobenem razmerji niti z delom, niti z odgovornostjo, niti s plačami nižjih in najnižjih uradnikov. Razlike mej posamičnimi razredi so res gorostasne. Zakaj dobi uradnik XI. razreda vse leto komaj toliko stotakov, kakor jih uradnik kakega višjega razreda dobiva na mesec? Saj živita oba v jednem in istem mestu, pri tistej občnej draginji in pogostem ima še celo nižji uradnik večjo rodbino nego višji. Prav koristno in umestno bi bilo torej pravilno in pravično uredili prevelike razlike mej plačami, z zakonom z dne 15. aprila 1873 povišanimi. To bi se lahko zgodilo brez vsake škode državnih blagajnic. Državni zbor naj bi vzel v roke nabrušene škarje in postrigel na Greuterjevem drevesu višjim vejam nekaj malega peres, da bi so pohlevnega dežja dobrodelne kapljice na spodnja peresa ložje v malo večjej množini usipale. Radi odstriženib peres bi se veje gotovo še ne posušile in nižjim vejam bi zdatnejša moča veliko pom&gala. Tako bi se izvršila preosnova uradniških plač v resnici „viribus imitis" in brez večjih državnih tro-škov. Modro nebo bi tudi gotovo potem, ko bi državni vrtar nekoliko postrigel prekošate veje ne odreklo svojega dežja. Najvišji gospodar, naš cesar, bi gotovo ne odtegnil svoje milostive roke in dovolil malo premembo plač svojih uradnikov. A tega splošnega mnenja baje ni peticija državnih uradnikov X. in XI. dijetnega razreda. Ti hočejo pri državnem zboru sebično in jednostransko zahtevati, rekše prositi: 1. za povišanje svojih letnih plač; 2. za znižanje 40 letnega službovanja na 35 letno; 3. za dovoljenje 14dnevnega dopusta vsako leto in 4. za upeljavo potrebne službene pragmatike. To so pia desideria teh gospodov. Kaj človek dandanes vsega ne želi! A vprašati je prej trebr, če se mu goreča želja tudi lahko izpolni. Ni dovolj, da jaz kake reči presrčno želim in jo tudi LISTEK. A r a b e I a. (Izvirna novela iz julrovih dežel. — Spisal A. T o min.) (Dalje.) III. Bil je krasen večer, kakor so navadni le v orijentu, in ki dobivajo poseben čar od svita lune, svetega telesa vernim mohamedancem. Meseca ramazana pa se svetlobi lune pridružijo še razsvetljeni minareti, na katerih brli stotero lučic, visoko nad krovi drugih poslopij. Tega meseca je velika vročina, sprehajati se je mogoče Bamo na večer. A ko je človeku še srce vroče, de mu po-sebno dobro nočni hlad in sijaj blede lune. V ulici, kjer je stanovala Arabela, bila je džamija ali turška bogomoljcu. Meseca ramazana klanjajo se Turki vsak večer velikemu proroku, kadar zaide solnce in se prikažejo zvezde na nebu. Arabela se je tudi sprehajala s svojo sestrico po ulici, iu potem je krenila v džamijo. Evropec, ki si je že od davna želel videti notranjost džamije in turško bogoslužje, upotrebil je to priliko, ter se poda tudi tja, vedoč, da on ne bode jedini neturčin. Džamija je bila poluprazna. Tam spredi so se klanjali na rogozini klečeči Turki velikemu proroku, z obrazom proti Meki, kakor se gibljejo po komandi vojaki vsi ob jednem. Zdaj so povzdignili roke visoko, zdaj jih spustili doli na zemljo ; zdaj z glavo kimnili do zemlje, zdaj spet skočili na noge; potem spet roki dvignili k ušesoma z odprto dlanjo, (kakor bi komu dolga ušesa kazali). In to je bil menda, najsvetejši trenutek, ker jeden Turčin je stopil k Evropcu, stoječemu pri vratih, — na jednej strani on, na drugej Arabela s sestrico — in mu nekaj po turški zamrmral; česar ta seveda ni razumel. A Arabela zapazila je njegovo nepriliko, ter mu dobrosrčno hoče pomagati. Prevede mu precej Turčinove besede na novogrški, in se prijazno nasmehlja. Evropcu neso bile dovolj razumljive; zato ni mogel ničesar odgovoriti. Ponovi mu torej iste besede na francoski; tudi tega ni razumel, Čeravno se je nosil „a la france", kar se je Ar.-'beli že malo čudno zdelo. Potem mu še pove po italijanski, da je čas, da odidemo. Na to je Evropec z glavo pokimal. Ona pa je rekla Turku: „jok" (t. j. ne); namreč da neče iti. Ta je pa bil precej pripravljen mu pomagati skoz vrata, ko ne bi bil sam o dšel precej. Seveda se je Evropec čudil, zakaj je ona njegovo pri-kimanje z glavo kot negacijo smatrala. Tega se je še-le pozneje naučil, da je v orijentu ravno na robe: t. j. prikimanje z ghtvo znači „neu, a odkimanje „da«. No dosta temu oišel je, posebno, ker sti tudi oni dve odšli. Rad bi bil, z Arabelo prišel v razgovor, da bi se jej bil lepo zahvalil za dobroto, da mu je pomogla iz zadrege. Vender ni bilo mogoče, ker ni znal njenih jezikov. Videlo se je, da zna ona 4 jezike; on jih je znal ravno toliko. A rajše bi bil znal posebno v tem trenutku namestu nemškega — turški, namesto starega — novogrški, a namesto latinskega — francoski, italijanski ali makar spanj« ski, kateri jezik se je tudi v tem mestu govoril. resno potrebujem, ni zadosti, da je moja prošnja utemeljena, treba je tudi dobro premisliti, če izpolnitve moje prošnje ne ovira kak tehten in važen zadržek. To je conditio, aine qua non. Oglejmo si torej četvorno prošnjo posamič. 1. Povišanje letnih plač samo teh dveh dijetnih razredov je pri deaašnjih okoliščinah in razmerah nemogoče. Uradniki XI. razreda dobivajo po 600, 700 in 800 gld. ali s službeno doklado 750, 850 in 950 gld. na leto v Ljubljani; na deželi znaša doklada samo 120 gld. na leto; oni X. razreda z doklado vred v mestu 1100, 1150 io 1200 na leto, na kmetih pa 1060, 1110 in 1160 gld. Do zadnjega in predzadnjega dohodka se popne uradnik po preteku vsakih petih let, ko dobi petletnico. Ne bom trdil, da bi te plače zadostovale vsem potrebščinam posamičnih uraduikov, mej katerimi jih je veliko še celo rodbinskih učetov. Le to moram izjaviti, da bo ostala peticija zastran povišanja pluč zdaj vsekakor brezuspešna, ker visi nad državnim zborom Damo-klejev meč — takozvana „štedilna komisija". Ali ti uradniki ne vedo, ali so pa pozabili, da je ta komisija mnogo nam še neznanih načrtov radi šte-denja v oskrbi državnega gospodarstva izdelala? Da bi Be število uradov ali uradnikov v prihodnje pomnožilo, ne smemo pričakovati. Da bi pa delokroge in število oblastnij, uradov itd. skrčili in plače tem dvem razredom, katerim pripada največje število uradnikov, povišali, je toli kakor pet krav za groš. 2. Znižanja 40 letnega službovanja na 35 letno dandanes, ko je vse z razumuištvom preuapolneno, tudi ni pričakovati. Uradnik bode bo izžemal in iz-žemal kakor citrona 40 let. Saj vidimo po našem cesarstvu, na Kranjskem in celo v Ljubljani veliko uradnikov, ki službujejo nad 40 let, a še ne gredo, poznam celo uradnika, ki služi že 48. leto, pa še ne misli na pokoj, ampak taku smrti pri uradni mizi. Da ne samo, da ti stari gospodje ne dobe svoj „blauen Bogen", celo v višje službe jih jemljo. Ni mi razumljivo, kako se to striuja s Bštedilno komisijo", a dokaz mi je, da se na znižanje službenih let niti ne misli v višjih krogih. Dokler bo službovanje v državi tako prijetno in medeno, ne bodo višji čebelarji marljivih 35 letnih čebelic izpodrezali iz državnih panjev. Kaj pa poreko uradniki od XI. razreda vi^je k 35 letni službi, če bodo ti morali 5 let dlje služiti? 3. Dopust bi bil tudi potreben in koristen. A da bi izredno veliko število teh uradnikov vsako leto dobivalo 14 dnevni dopust, se ve z ozirom na službene razmere, bi tudi drugim višjim uradnikom, ki se sicer zdaj pogosto po dopustih zdravijo, ne bilo prav, ker bi morali ti malo bolj pridno delati, nego se to zdaj godi. Tudi je 14dnevni dopust za krepčauje zdravja prekratko odmerjen. Ako moram uradovati ob nedeljah, in še celo ob velikih praznikih (če tudi samo dopoludne) torej vkupe 351 (prestopno leto 352) duij, bom delal še tiste bore 14 dnij, da se izpolni celo leto. Prosili naj bi rajši za dopust ob nedeljah io praznikih, kar bi dajalo na leto preko 70 duij, o katerih bi labko uživali sveži zrak pod milim nebom, mesto da zobljemo uradni prah, kojega gospodje uradni sluge blagovoljno po pisarnah puščajo. 4. Službena pragmatika je jara kača, o kateri rod za rodom ve toli lepega in strašnega pripovedovati, a videl je še nihče ni. Kdaj že so go- Sklenil je naučiti se vsaj jednega teh, ko bi pri tem pozabil tudi dva druga. IV. Najlepša lastnost Levantincev je, da znajo mnogo jezikov, a posebno so vešče v tem oziru Le-vantinke. Ako jedna zna 5—7 jezikov, to ni nič posebnega, a ako zna manje nego .-tiri; tedaj je Že obžalovanja vredna. Žene se sploh rade in lebko uče jezikov, o Levautinkah se pravi, da imajo za to poseben talent, a gotovo še več prilike. Evropec se ni mogel dosta načuditi, ko je slišal nekega dne prepir Levantinca s svojo zakonsko polovico. Ona je znala 7 jezikov, on pa le 4. Ona je uporabljala vse Bvoje hlologičuo znanje, bruseč si jezik v vseh možnih narečjih širokega sveta; in v svojej razjarjenosti je večkrat pozabila, katerih jezikov je vešč njen mož. Če mu je vrgla kaj v njemu nerazumljivem jeziku, takoj si je oddahnil rekoč: „ne razumem". A njo je to še bolj razjezilo; njemu pa je bilo zadostenje. Zato je bolje, da mož De razume vseh jezikov svoje žene, — še jeden je včasi preveč. A vsaka reč ima tudi svojo dobro Btran. Tako se je neki Levautinec hvalil a svojo ženo zaradi vorili o njej in jej najbolj nasprotovali uradniki sami, boječ se njenega strupa, ko bi vzrasla mej državnimi skalami. Koristna bi res bila taka kačica, s koje pomočjo bi se človek branil neopravičenim napadom in tožbam svojih nasprotnikov. Zdaj službujoči uradniki bodo teško doživeli in videli jaro kačo službene pragmatike. Po mojih mislih bo ostala torej, dasi presrčno želim uradnikom najboljšega vspeha, peticija pri današnjih razmerah vsekako brezuspešna, ko bi jo tudi podpisali vsi nemški in slovenski uradniki najnižjih dveh razredov po vseh kronovinah to stran Lilave. Veliko bolj nerazumljiva, kakor peticija teh uradnikov, mi je pa modrostna molčečnost naših uradnih listov, katera bi imela vender zastopati pred vsem koristi in blagor svojih uradn kov. Niti nemški, niti slovenski oficijozus še ni poročal o tej peticiji, ki je že javna tajnost. Skrajni Čas bi že bil povedati vladino mnenje o najnovejšem gibanji prosečih uradnikov, da ne bi zaman nadlegovali državnega zbora. Notranjska volitev je že davno končana, počitnice so preminole in deželni zbor se je zaključil, torej bi lahko privoščil zdaj vsaj uradni slovenski časnik nekoliko prostorčka omenjenej peticiji, pomočil svoje elastično peio v črnilo in stro-kovujaško in živo naslikal potrebe nižjega uradniškega stanu ter viteško in toplo priporočal državnemu zboru ponižne prošnje uradnikov X. in XI. di-jetnega razreda, da ne bodo na Dunaji pri letošnjem shodu državnega zbora zapisali gospodje na to peticijo 03odepolnih besed: „Vertagt" ali pa „Wir sind nicht in der Lage." Beta. Deželni zbor kranjski. (XI. seja v 10. dan oktobra.) (Konec.) Poslanec Detela pravi, da je reforma cest jako potrebna, da njo žele vsi, ki imajo z njo upraviti. Naprava deželnih cest je jako izvrstna in na Solnograškem, kjer se same deželne ceste, imajo mnogo manj stroškov. Deželni odbor Be je že bavil s tem vprašanjem in bode v naslednjem zasedanji deželnemu odboru že mogoče predložiti načrt zakona o deželuih cestah. Poslanec Pakiž meni, da je vzdržavanje cest za kmetovalca največje breme, kajti vzdržuje jih le gospodar zemljišča in vožnji obrtnik, kateri z vožnjo svojih izdelkov ceste najbolj pokvari, ne prinaša pa ničesar. Torej nasvetuje, naj se naroČi deželnemu odboru, da že v prihodnjem zesedanji predloži deželnemu zboru načrt o deželnih cestah. Poslanec Robič naglasa, da se bode z uvođenjem deželnih cest naložilo še večje breme davkoplačevalcem, torej naj deželni odbor v tej zadevi previdno postopa in se ne prenagli. Poslanec dr. V o Š n j a k izjavi se proti temu, da bi se vsprejel precej nasvet g. Pa ki ž-a, kajti prouzročil bode velike stroške. Deželni odbor bode prišel v velike težave pri določanji, katere naj bodo deželne ceste. Pri glasovanji vsprejme se predlog upravnega odseka. Poslanec dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883. Vkupnih dohodkov je bilo 816.611 gld. njene mnogojezičnoati, ko ga je vprašal Evropec na potu, da bi Be z njim razgovarjati mogel, da-li govori italijanski. „Jaz ne, — odgovori Levantiuec — moja žena pač govori dobro italijanski." — „Govorite li francoski ?" — „Tudi ne, a moja žena govori jako dobro francoski." — „Govorite morda nemški?" — „To že celo ne, a moja žena zna dobro nemški." „A kje je vaša žena?" „Ej, daleč, daleč tam doma v Carigradu.u Ker sem omenil to dvojno dobro lastnost Le-vantink, naj povem še drugo slabo: one puše cigarete prav moško v salonu, a tudi izvan salona. To pa velja samo o gospeh, gospodičinam na čast bodi povedano, da tega javno ne store, peč pa baje skri-vej. Da-li je to istina, ne vem, a istina je, da znajo jako dobro cigarete delati, katere ponujajo gospodom, ki so z njimi v društvu. Evropec je bil večkrat tako srečen, pušiti cigarete od nežnih ročic, ki so mu vselej posebno dobro dišale. Imel je vsakokrat kak laskavi poklon za ono, ki mu je tako prijaznost napravila. Rekel je takoj „hvala" 4—5 jezikih, Česar se je bil kmalu naučil. Naš junak bil je obžalovanja vreden, ker ni bil vešč jezikov. Ven- 30 Vi kr., troškov pa 766.044 gld, 33 »/» kr. Stavi konečno sledeče nasvete; 1. Računski sklep kranjskega deželnega zaklada za 1. 1883. in glavni pregled gospodarjenja s premoženjem kranjskih deželnih zakladov za 1. 1883. se z odobrenjem na znanje vzameta; 2. Deželnemu odboru se naroča, naj ukaže, da se pri troških v IX. rubriki „Subvencije in posojila za ceBtne stavbe", ne saračunijo v jedni tekoči številki, namreč da se subvencije za cestne stavbe posebe in posojila posebe zaračunijo. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnje račuuske sklepe v bolj jasni obliki predloži deželnemu zboru. Baron Apfaltrern graja sestavo račuua, se pritožuje, da v računskem sklepu ni jasuo povedano, kam je priklopljenih ouih 65.000 gld. za deželno slavnost. Potem v uže znanih izrazih, „es ist etwas in der Kult", „Katastrophe" itd. sumniči deželni odbor in deželno uradništvo itd. Poslanec M u r n i k pravi, da Be baron Apfaltrern sam lahko osvedoČi, da so računski sklepi istiniti, sicer pa baron Apfaltrern-ova nemška stranka tudi računov ni sestavljala drugače, kakor Be to zdaj godi. Poslanec dr. Vošnjak odločno odbije sumni-čenje barona Apfaltrern-na, da bi narodna večina z deželnim premoženjem Blabo gospodarila. Če so finančne razmere slabe, zakrivila je to prejšnja nemška večina deželnega zbora. Zbornica potem računski sklep odobri in vsprejme nasvete finančnega odreka, na kar se seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. oktobra. Vlada pripravlja predlogo o urejeuji pokojnine uradnikov podržavljeuih železnic, katero bode predložila prihodnjemu državnemu zboru. To pa napravlja neke težave. Uradniki so sic^r sedaj res državni uradniki in bi se jim imela odmeriti pokojnina kakor državnim uradnikom. Kot železniški uradniki so pa poprej imeli vsi pravico do višje pokojnine, nego jo dobivajo državni uradniki, in te pravice tudi sedaj neso izgubili, ko je država prevzela železnice z vsemi pravicami in zavezami. Zato Be bode v tej zadevi za železniške uradnike moralo postavno določiti neka izjema v tem oziiu. — Državni zbor bode do konca uovembra sklican in zboroval bode do Velike noči Ker mu potem poteče šestletna doba, bode se takoj po sklepu zasedanja razpustil in razpisale nove volitve. Koroški deželni zbor je sklenil prošnjo na vlado, da bi državne in v državnem obratu nahajajoče se železnice plačevale deželiif in. občinske pri-klade. Zgrornjeavstrijski deželni zbor je vsprejel zakon, ki podreja ljudske šole cerkvenemu n d-zorstvu. Temu zakonu je ugovarjala liberalna manjšina, posebno odločno ga je pa zagovarjal Linški škof Rudigier. Za deželni šolski zaklad dovolila se je 20l/a °/o priklada ua vse neposredne davke. V ponedeljek se je zaključil šlezljskl deželni zbor. Ogorski trgovski minister je prepovedal uvoz prašičev iz Srbije. — Reforma magnatskega atola v gospodsko zbornico, katero je predložil ogerski mi-nisterski predsednik državnemu zboru razločuje zhor-nične člane v dedne in dosmrtne, in člane po uradnem dostojanstvu. Dosmrtni člani so vsi polnoletni člani cesarske hiše in oni plemenitaši, ki so dosedaj dar siromašen 86 je zdel Levautinkam Bamo tako dolgo, dokler so ne oženi z jedno mnogojezično. Za to so stareje ženice večkrat vprašale, da-li Evropejke navadno več jezikov znajo, nego Evropci. A ko jim je odgovoril, da ne, so si mislile: če je pameten, ve kaj ima storiti, kadar bb bo ženil. Evropec je pa tudi večkrat javno se izrazil, česa mora žena še znati, da bo taka, kakor treba za Evropca v Levanti; da zna igrati na glasovir, a ne na takšen, s kakeršnim se je produciral Italijan; nego mora igrati brez kljuke in brez vretena. „Oj, to je grozno, — so si mislile levantinske gospo-dičine — to 86 mora po glavi zavrteti, to ni za slabe ženske." Potem povdarjal je Evropec, mora znati šivati na stroj, dobro kuhati tudi s strojem. — Pred strojem imajo mlade Levantinke strah, ker mislijo da mora v njem kaj vražjega biti. — Poznajo samo jednega -— na železnici. In taje grozen! puha a na njem da bi se moralo — Šivati in kuhati. Siromašne ženske v Evropi 1 Evropec jih je tolažil, da ni tako teško, in da nazadnje — ljubav vse premore ! (Daljo prih.) Schule stati finden." Ker pa ima ta točka samo za šolsko leto veljavo, jo je po g. ravnatelj po svoje interpeliral rekši, do so počitnice „kratek Čas šolskega leta.u No da tudi za ta „kratek čas šolskega leta" imamo posebno točko: § 26 „Betmgen vviihrend der Ferien. Sittlich anstandiges Verhalten wird vom Schtiler aucb vvahrend der Ferienzeit er-wartet." Le ta točka je v tem slučaji merodajua, luikor se že iz uje napisa vidi. Ker je pa bilo postopanje dijakov dostojno in sploh cela veselica izborno redna, tako da je celo navzočni komisar svojo zadovoljnost izrazil, in ker ni nobene druge to ki- (razun navedene 26.), katera bi postopanje in vedenje dijakov o počitnicah določevala in ker niso dijaki z obiskom veselice te točke prestopili, kar mora vRak človek priznati — je vsaka kazen nemogoča. Veudar pa so bili Celjski dijaki kaznovani; dobili so „Kuge." Pa še hujša kazen bi jih bila zedela, ko bi -- kakor se je g. ravnatelj izrazil — ne bili od abiturijentov „zapeljani" (ver-t i t i 11-1). Kaka je to logika? Zs pel j a ti se more človek samo k zločinstvu ali sploh h kakemu slabemu činu; ker pa dijaška veselica gotovo nobeno zločinstvo ni bilo, niti prestopek kake točke ali postave — se v tem slučaji ne more in ne sme rabiti izraz, „ zapeljan". Kakor je v zadnjih dveh letih število dijakov na Celjskem gimnaziji naraslo, tako se zna zop**t zmanjšati, in ne vemo, če bo s tem „daB Ansehen der A ust al t aufrecht erhalteu." Iz Bizovika 21. oktobra. [Izv. dop.] V 12. dan t. m. smo imeli pri nas vol'tev za prostovoljno požarno brambo in sicer pri Francu Babniku. Volitev vršila se je prav redno. Navzočuih je bilo 20 ognjegascev in vsi so bili z izidom volitve prav zadovoljni. Po voiitvi bil je živahen razgovor, potem pa poskušnja z brizgalnieo. Naši brambovci so se prav dobro skazali, ker je tudi naravno, kajti veliko mej njimi jih je, ki so služili pri vojakih, drugi so tesarji in zidarji in dobro razumejo, kako treba to ali ono poprijeti. A tudi naši kmetski očetje in naši fantje neso zaostajali. Število udov prostovoljne požarne brambe, katerej je načelnik gosp. Fran Babnik se vedno množi. Sedaj jim imamo že 42, za Bizovik gotovo lepo število. Želeti bi bilo, da bi Bog omečil srca in rododatne roke, da bi našemu mlademu pa čvrstemu društvu naklonile kaj podpore, kajti naša blagajnica je prazna. Bizoviška požarna bramba srčno pozdravlja tem potem vse prej u -1 -niovljene požarne brambe ! Domače stvari. t Fran Kapus. Včeraj ob */« 2. uri zjutraj umrl je v občni boluici v Gradci v 55. letu svoje dobe gosp. Fran Kapus, trgovec ;n posestnik v Celji, značajen narodnjak, da je malo tacih. Pokojnik je ves čas svojega bivanja v Celji, — porodil se je na Gorenjskem — stal v prvi — (Umrl) je pretekli ponedeljek v Trstu infulirani prost in konsistorijalni svetnik dr. Josip Schneider v 72. letu svoje dobe. K. I. P. I — (Po deželnem zboru Tržaškem) sklenjeni zakon, da se premeni §. 8. lakona z dne 15. maja 1874 in pobira taksa od ded ščin ljudskim Šolam na korist, ni dobil Najvišjega potrdila. — (Neareča.) Včeraj popoludne ob 5. uri, pal je mesarski pomagač Jaka Zemljak v klavnici, kjer je sedel pijan pri mizi, znak tako nesrečno na rob kanala, da se je na glavi teško poškodoval in zgubil mnogo krvi, in bo ga morali prenesti v deželno bolnico. — (Tatvine.) Hlapec v Lichteuthurnovem zavodu usmiljenih sester, Nace Kokalj ukradel je v Črni Vasi št. 14 lepe škornje. Policija ga je priprla. — Jakobu Babniku posestniku na sv. Petra cesti št. 42, ukraii so štirji postopači raz voz, ko je peljal krompir s polja, štiri vreče krompirja in istega na raznih krajih za 8 gld. prodali, denar pa mej sabo delili. A jeden „uzmovičev" Fr. Kosec še ni bil zadovoljen z ukradenim krompirjevim deležem, temveč ukral je na svoj račun Jaku Babniku še tri kokoši z njegovega dvorišča, novec pa odnesel v „Piehlerjev hram.w Policija je vse štiri tiče dela pod ključ. — (Razgrajalec.) Včeraj popoludne pro-uzročil je v tahačni tovarni nek delavec velik izgred, ki je privabil mnogo delavcev in delavk. Naposled je mestm' policija razgrajalca, ki je prej ranil nekega čuvaja, prijela in izročila sodniji. — (Trgatev.) Iz Slovenske Bistrice se nam poroča, da se je trgatev glede kolikosti slabo obnesla, ker so vinogradniki le po 6—8 hektolitrov na oralu nabrali. Kvaliteta pa je boljša nego lani. V spodnjih krajih pa se hvalijo, da bo več vina dobili. Cena vinskemu moštu je po Pohorji po 6 do 8 gld. vedro, v spodnjih krajih pri Poljčanah iu Ma-kolah pa po 4 gld. — (Duhovenske spremembe v Ljubljanski škofiji.) G. Valentin Klobus, doslej na Vojskem, gre za farnega oskrbnika v Godovič; g. Janez Hudovernik v Podbrezje; g. Fran Gregori na Breznico kot duhovni pomočnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Levov 22. oktobra. Deželni zbor vspre-jel je v zadevi Romanczukovega predloga, da se v krajih z mešanim prebivalstvom uvede ruski učni jezik, — predlog šolskega odseka: da se Romanczukov predlog izroči deželnemu odboru, da ga pregleda in predloži primeren načrt zakona. Beli grad 22. oktobra. Kabinet se je, po izstopu finančnega ministra, zopet konstituiral z dosedanjim ministerskirn predsednikom. London 22. obtobra. Angleška je vspre-jela povabilo h Kongo-konferenci. Novi York 22. oktobra. V mestu Kar-tago v državi Novi York uničil je požar 160 poslopij, mej katerimi več cerkva in tovarn. Škode okolu jednega milijona dolarjev. bili člani zbornice, če imajo kako posestvo, od katerega plačujejo najmanj 3000 gld. davka, in oni plemenita^, katerim cesar podeli dedno članstvo na podlagi njih naslova. A zato more miniaterski predsednik priporočati samo zaslužne ogerske državljane, ki imajo po premoženji potrebno kvalifikacijo. Dosmrtne člane imenuje cesar. Njih Število sedaj i začetka ne sme presegati Četrtiue, pozneje pa tretjine zborničnih članov. Po uradnem dostojanstvu bodo člani zbornice vsi banderarji države, oba varuha krone, Reški guverner, predsedn'k in drugi predsednik kraljeve kurije in predsednik Peštanskega kraljevega stola, rimsko katoliški škofje, škofje grške cerkve, trije najstarejši protestantski auperintendenti, in jeden zidovBki zastopnik, kojega imenuje cesar na predlog ministerskega Boveta. Poleg imenovanih bode tudi hrvatska delegacija v zbornici, kakor do-sedaj. Veliki župani pa ne bodo več član; gospodske zbornice. Vseh članov bode zbornica imela, kakor Be je preračunilo, od 450—510. Oni tuji |demenitaši, ki imajo ogerski indigenat in na Ogerskem toliko posestvo, da bi mogli biti člani zbornice, smejo aamo tedaj izvrševati svojo pravico v gospodskej zbornici, ako se zavežejo, da se ne bodo te pravice posluževali v nobenej drugtj zbornici. Zbornica bode imela iste pravice, kakor dozdaj, samo s to razliko, da bode smela tudi v zakonodaji poprijeti inicijativo, in da Be bodo tudi vladne predloge naprej ujej predlagale. V nanje Ur zave. Bolgarski knez se je baje branil podpisati dekret, da bi se bivši vodja srbskih radikalcev, in-žener Pašič, vsprejel v bolgarsko državno službo. Pašić je bil zamotan v poslednji srbski ustanek in je zato moral bežati iz svoje domovine. Italijanski vojni minister Ferrero je odstopil, pa ne iz političnih u?rokov, ampak samo zaradi slabega zdravja. Njegov namestnik bode baje Ricalti. V francoskem senatu je Gavardie naznanil, da namerava intetpelovati vlado o egiptovskih zadevah. Ministerski predsednik Ferry je na izjavil, da je vlada zvedela, da hoče Anglija začetkom novembra drugim vlastim naznaniti svoje predloge zastran Egij>ta. Zato je pa prosil, da se ta interpelacija odloži do 20. novembra. — Položaj v T on ki ug u vzbuja skrbi. „Figarou trdi, da je vojni minister Campenou že pred nekoliko časa proti ne kemu poBlaucu, ki se bavi z vojaškimi zadevami rekel: če se bode vojna nadaljevala, moral se bode mobilizovati cel vojni eorps. Sicer pa Campenon obžaluje kitajsko vojno, ker Be vojne moči preveč cepijo. S traucosko-kltaJskc»ga bojišča ni že nekaj dnij nič posebno novega. Francozi urejajo in utrjujejo dobljene postojanke. Po nekem poročilu so se zopet Kitajci v večjem številu pokazali v Ton-kingu. Ta vest j>a še ni prav gotova, vsaj ofkijaluo še ni potrjena. Francoskim generalom manjka vojske, zato pa ne bite z daljnim prodiranjem. Vse vojske imajo samo 16.000 mož, a teh ne morejo vseh postaviti na bojišče, ker jih mora mnogo varovati pridobljene trdnjave. Francoska vlada neki namerava tja poslati več vojakov za pomoč. Dokler ti ne pridejo na bojišče, najbrž ne bode odločilnih bojev. Angleška vlada je popustila projekt, da bi se popolnem odpravila egiptovska vojaka, katero hoče sedaj znižati na 3000 mož. S to naredbo bi se vojni budget zmanjšal na 150.000 funtov. Budget za policijo se bo znižal na 200.000 funtov, akoravno hočejo redarstvo pomnožiti za 1200 mož. Anglija in Zjedinjene severnoameriške države bo vsprejele povabilo k afriškej konferenci. Anglija pa želi, da se prej določijo nekatere točke. Poročila, da se prej snide neka predkonferenca so ne potrjujejo. Turčija se ne udeleži konference. Dopisi. Iz Celja 19. oktobia [Izv. dop.] Ko so dijaki pod vodstvom abiturijentov veselico v Sevnici priredili, se gotovo neso nadejali, da bodo radi tega imeli sitnosti, kajti veselica ni imela nobenega političnega namena niti značaja. In res se ni nobeno drugo ravnateljstvo za to stvar zmenilo, izimši — Celjsko. Tukaj so bile radi udeleženja veselice preiskave ter se je ubogim dijakom, kateri neso nikoli mislili da se jim bo to za smrten greh štelo, z izobčenjem grozilo. Komu na ljubo se je ta stvar preiskavala? — morda je ravnatelj sua sponte preiskavo pričel? Prav Čudno je, da v tej zadevi ravnateljstvo disciplinarnih predpisov ne pozna; kajti inače bi se sploh te stvari ne bilo dotaknilo, ker dij?ki neso nobene točke s tem prestopili, da so se udeležili veselice, katero so abiturijenti priredili. Ce pa ni prestopka, tudi ne more biti kazni. Za dijake so samo disciplinarne postave merodajne. Ravnatelj se je pri preiskavi oziral na §. 22. disciplinarnih postav, katera pravi: „Ebenso diirfen grossere Veraammlungen von SchUlern ohne Er-laubnis des Lehrkorpers vveder in noch ausser der vrsti narodnega gibanja in delovanja iu mimo njegove prodajalnice ni šel noben narodnjak, ki je pohodil Celje. Na vsucega napravil je utis, da ima pred seboj navdušenega, odločnega in neutrudljivega rodoljuba, poštenjaki v polnem pomenu besede. Rajni dr. Kočevar, blagega nam spomina, bil je vsak dan v njegovi družbi. Vkupe sta se jiosvetovala o sredstvih za napredek Slovencev, vkupe ustauovila Celjsko Čitalnico, katero sta v tožnih časih skoro sama vzdrževala. Slovenske dijake je pokojni Kapus rad podpiral, bil je sploh plemenitega srca in lahko rečemo, da sovražnika ni imel tudi mej najljutejšimi |>olitičnimi nasprotniki. Pri posojilnici v Celji je sodeloval kot član načelstva do svoje smrti, sploh podpiral je vsako narodno podjetje s svojim modrim svetom in z gmotnimi doneski in tudi za najneprijaznejih političnih časov stal je sebi v gmotno škodo „ trdno ko zidi grada". Pokojni Kapua bil je pravi pravcati Slovan, teško ga bodemo pogrešali, z nami vred pa vsa Savinjska dolina, b katero je bil v vednej trgov-skej zvezi, a tudi v živej političnoj dotiki. Teši nas jedino to, da nam je pokojnik zapustil v narodnem duhu vzgojene sine in hčere, ki bodo gotovo delovali v svojega preljublje-nega očeta duhu. — Bodi mu zemljica lahka iu večno časten spomin v politične] našej zgodovini! Razne vesti. * (Premoženje pokojnega vojvode Brunsviškega) se ceni na tri sto milijonov mark. * (Nova vera.) Kakor se poroča iz Rima, ste odpadnika, bivši rimsko katoliški duhoven Janez Krstnik Savare.se, bivši papežev domač prelat grot Henrik de Ctimpello, nekdanji kanonik patriarhalne bazilike pri sv. Petru, ustanovila novo vero, katero nazivljeta „laska katoliška cerkevu in rkongregacija sv. apostola Pavla8. Nova vera, nekako jednaka s Bt&roversko, zametuje našo spoved, ne priznava Marije device in uči, da mora duhovnik grešaika od-vezati. Generalui vikar v Rimu je 3. t. m. razglasil dne 29. septembra t. 1. podpisani ukaz, v katerem je najvišji pastir novo sekto kikor vse tiste, ki bi k novej veri prestopili, izključil ta katoliške cerkve. *(Guveruerja Clevelanda) je v Alb^nv na javnej u'ici napal nckov mož, čegar svaka ni hotel pomilostiti. Cleveland ni ranjen, napadovalca bo prijeli. * (Nekaj za porotnike.) Laški list „Nu-ova Arena" pripoveduje to-le, sicer prav zanimljivo, ali skoraj neverjetno dogodbo, katere resničnost se pa zatrjuje. Pretor iz Legnaga pri Veroni je te dni tri odlične meščane iz izkaza porotnikov izbrisal in sicer jednega, ker pregosto v cerkev hodi, češ, ta ima versko manijo, drugega, ker je navzet jako čudnih političnih idej, češ, ta ima republikansko manijo in tretjega — ker preveč za lepimi deklicami leta, češ — ta boleha (po sodnikovem mnenji) pa na omehčanji mož ga u o v, koja strašna bolezen ga dela nesposobnega za porotnika. Župani iz okolice Legnaga neso hoteli uvideti teh pravih uzrokov in skušali ugovarjati modrej razsodbi sod-nikovej. A ta, ker jih ne more prepričati s paragrafi svoje pravoslovne modrosti, konečno zamaAi županom usta z latiusko prislovico: „Nis- časte, šaltera cautel" (Če ne čisto, vsaj previino !) „Esto!u (Ni»j bo!) so se odrezali moško zdaj prepričani župani. — * (Opomin.) Oče: „Ivan ti imaS otel zob, moraš si ga izdreti." — Ivan: »Ne; nikakor ne, to boli!" — Oče: »Glej, dragi Ivanček ! jaz poznam v našem mestu zobnega zdravnika, ki tako prijetno zobe dere, da je veselje. Kadar otroke vprašajo: otroci, hočete Ii v nemško gledališče ali k zobo zdravniku, tedaj vsi jednoglasno in strastno kriče: „Oh zob dret, zob dret !u * („Denar-8veta vladar!') Graščak in vaški župnik jezdita v soboto popoludne vkupe Čez polje. Konja zaideta in obtičita v močvirji. Grašča-kovi delavci, nesrečo zapazivši, prihite s polja na pomoč in hote najprvo svojega gospodarja rešiti. Ta se pa brani rekoč: .Pomagajte preje gospodu Župniku". — ,1 zakaj?" ugovarjajo usmiljeni rešilci, „tega bomo še le jutro potrebovali, Vi pa nam boste danes zvečer mezdo izplačali ?J Tujci: dne 21. oktobra. Pri Slona i Karpeles i« Prage. — Tomšio iz Rakeka. — Krištof iz Ljubljane. Pri M»1161 : Nehob x Dunaja. — Pipp iz Trsta. — LOČ z Dunaja. — Mitrorler iz Zagreba. — Hansl, Press-burger z Dunaja. — Globočnik iz Tržiča. Meteorologično poročilo. 8 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v nun. *i M •o H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74160 mm. 741- 70tnm. 742- 40 m, + 4-8° C + IS B C -H B 6 C brezv. si. j Vi. si. szb. megla jas. obl. 000 mm. Srednja temperatura -f- S 7 \ za 1S° pod normalom. Tržne cene \ LJubljani dne '22. oktobra t. 1. Pfienica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... ProBo, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speli frišen „ . . „ povojen, u . • Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ , KoStrunovo „ „ Pišče ...... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . - mebka, » „ , . gld. kr. 6 50 5 4 4 55 2 92 4 55 5 53 5 40 8 8 — 8 50 2 50 — 92 — 82 — 60 — 72 — % _ ii 8 — 64 — 70 — 66 — 32 — 40 _ 16 1 60 1 51 7 60 5 — dne 22. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna »enta Akcije narodne banko ...... Kreditne akcije...... . . London ..... Srebro .......... Napol.. ......... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4% državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz L 1864. 100 gld. 4'' , avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6" , ...... papirna renta 5°/„ 80 gld. 95 bT. 82 r 10 t 103 d 15 n f 95 ii 860 1 — • 287 * — n 121 95 1 o * 1 69 n 5 n 78 ■ 59 n 85 t) 124 25 & 173 i — % 103 05 123 — u 93 88 » 80 5«, štajerske zemljišč. od/e*. oblijr.. . 104 gld. 50 kr. Dunava reg. arecke 5% . . 100 gld. 115 , 25 Zemlj. obč. avstr. 4«/,*', "lati zast. listi . 121 „30 „ Prior, ob lig. Elizabetine zapad, ielezoice 109 „ 50 Pri ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 .25 Kreditne srečke......100 gld. 178 , — Bndoliove srečke .... 10 „ 18 „ 50 Ak , anglo-avstr. banke . . 120 „ 105 „ 75 Trammway-druit. vel j. 170 gld. a. v. 214 . 50 Tužnim srcem naznanjamo v svojem in vseh sorodnikov imenu žalostno vost, da je Vpeganio-gočm Bog k sebi poklical predragega in nepozab-ljivega nam soproga, brata, očeta in oziroma tasta, gospoda FRANA KAPUS-a, trgovca v Celji, kateri je previden s sv. zakramenti tinti 21. oktobra t. 1. ob I'/,, nri zarano v Graški občni bolnišnici v 55. letu svojo starosti mirno v Gospodu zaspal. 1 ruplo predragega nmrlega se bo v četrtek dne 23. oktobra t. I. popoludne izročilo hladni zemlji na luirodvoru Celjske okolice. Zadušnice se bodo obdržavale v petek dne 24. t. m. ob 8. uri predpoludne v farni cerkvi sv. l>aniola. (671) V Celji, dno 21. oktobra 1884. Albinu KapiiH, roj. <»oriSek, soproga. — Pran Kupus, aha. pravnik, Helena Filipič, roj. Kapns, Koza Vrečko, roj. Kupus, Albin Kupus, obiuo-šolec, otroci. — Janez KnpitH, župnik v Kropu, brat. — Dr. Ludovik Kilipič, odvetniški kandidat, dr. Josip Vrečko, odvetniški kandidat, zeta. Prijazna mesečna sobica s prostim vhodom se po ceni odda s 1. novenihroin v hlAi Nt. 14, v II. nadatropji, v Poljakih ulicah, nasproti novej šoli. Več se izve ravno tam. (67u —1) Tovarna za čevlje Pollak v Gradci sprejme takoj (669—1) ANTON OBREZA, tapeciral, ključarske ulice št. 3 (pod mestnim trgom) v Ljubljani, priporoča se slav. občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, zngotovljaje točno in ceno postrežbo. Ker ima vsakovrstnega blaga za preoblačenje na razpolago, zamore VBakake poprave izvrševati zelo po ceni in v občno zadovoljnost. Salonske garniture od 100 gld. navzgor. Navadne divane od 20 gld. navzgor. M0T~ lira.«tni> amcriIt.tunIie divane novost) od 25 gld. 50 kr navzgor. Modroce na peresih (Federmatratzen) od 12 gld. nav-gor. Žimnatc modroce od 14 gld. nnvzgor. Naročilu z dežele izvršujejo se naglo in po ceni. "*^B (673—1) (ploščnato glisto) prežene dr. ~31oc3-l r_£t 13-a.r3.ajl, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—18) se takoj vsprejme v pilari) o Janeza Lordi-a, 667) Ljubljana, Kurja vas h. št. 7. Umetne (32—79) zobe In zobovja : : : J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu + brez vsakih bolečin ter opravlja plotubovanja in ♦ vse aobne operacijo j zobozdravnik A. Paichel, + poleg Hradeckrjevega mostu, I. nadstropje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ £ Podpisani ae usoja s tem oznaniti slav. ob- X činstvu, da je v I v Bayerjevt hiši v Slonovih ulicah wlnn gold. — Vmesni krov 60 Kold. Potniki naj se obrnejo na (611—17) T- TEE„UILE, generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiulllano d9 Ani. Pdglajen, generalnega agenta v 'i'r>iu. V1ZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. umetoljni in ti~g-ovslii vrtar -~ I_ijTj.TDlja.ni, opozarja p. n. občinstvo na svojo bogato zalogo suhih vencev, ravno tako se tudi priporoča za izdelovanje mnogovrstnih nvcžIIi šopkov in vencev a trakovi In napisi, kakor sploh zn vsa dela spadajoča v njegovo stroko, posebno ob Vseh Svetih za lepšanje grobov in rake v. Vsa ta dela izvršuje hitro, elegantno in po najnižjej ceni. — Poleg tega prodaja mnogovrstna svem seiaena. g 8poStovftrijem 9 (668-D ALOJZIJ KORZIKA. ■ X I X Naznanilo in priporočilo. 1 Zahvaljujem so slav. občinstvu, posebno prečastitim gospodom duhovnikom, za dosedanje obilno obiskovanje v moji dosedanji brivnici, ter naznanjam, »a ' da z denašnjim dnem preselim svoj A . I frizerski salon in brivnicok Xf v prostore, kjer je bil do sedaj „Euna]ski Bazar", poleg gospoda Kollmana velike trgovine )}( ust ]\IoKtiiciiii tr-*>ii št. 1-4. X( X I X X I Zagotovljaje, da bodem svojim gg. obiskovalcem in slav. občinstvu i nadalje postregel po najboljših močeh, naznanjam, da prevzamem naročila /si hrljenje in lrizlrau|e v avojej tlelu>vuicl9 kakor tudi duma, ako ae ctis »lolovi. na ineacce, po najnižji ceni. — Imuui tudi veliko zalogo raznih lusuičarshih sl\ arij. kakor laNul|e (haroke), kite itd. Za pustni čas pa priporočam tudi ponarejene brudt? v raznih barvah. — l>oHodim tudi ua deželo za gledališke predNtave ruma luHuičnraka dela, kakor brade, lasulje itd. — Za mnogobrojni obisk in naročila se priporoča z odličnim (G44—4) itn spoštovanjem v/ frizer, Mestni trg št. 14. W Izdatelj in odgovuroi urednik: Ivan Žele/nikar. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne' 636^5642 624353