številka 1 • leto XXXVII • cena 10 din	Celje, & januarja 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Celjska porodnišnica skoraj
presenetila z dvojčicama
Ekipa NT - RC skupaj s Trgovskim podjetjem MODA Celje te desetič čestitala
materi, ki je v Novem letu prva povila
Tokrat na zborno mesto pred vhod v
celjsko porodnišnico na vso srečo ni-
sem prišel zadnji kot že nekaj let, tem-
več prvi. Dobrih petnajst minut pred
deveto 3. januarja 83 (dogovorjeni smo
bili za točno deveto!) sem že bil pred
glavnim vhodom. Dežurni je ljubezni-
vo povprašal porodniški del, če je kdo
od '»celjskega« že tam (pa ga ni bilo!),
nato pa smo se zapletli v pogovor.
Najprej srečno, stisk roke skozi maj-
hno okence vstopne vratarnice. Šopek
za mamico, ki je prva rodila v letoš-
njem letu, položimo na polico. Ob po-
gledovanju na vse strani, od koder
sem pričakoval še ostale člane novo-
letne posadke, je tekel pogovor o dru-
gih stvareh. Dežurni ljubeznivo odgo-
varja, da je bilo najhuje v četrtek, pe-
tek ... torej oba zadnja dneva lanskega
leta. Vhodna rampa je bila domala vse-
skozi dvignjena, saj so na nezgodni
oddelek kot* po tekočem traku, vozili
tiste, ki so pričakovanje Novega leta
vzeli preveč veseljaško! Bili so takšni,
močno pod vplivom alkohola, drugi,
zadeti od drugačnih udarcev. Drugače
pa na vso srečo ni bilo kaj hujšega!
Nekaj minut pred 9. uro se je pripe-
ljal direktor Trgovskega podjetja
MODA, Milan Medvešek, takoj za
njim preostala člana večletne posad-
ke-propagandist pri NT - RC Valter
Leben in predsednik Občinske konfe-
rence SZDL Celje Drago Medved(prej
naš novinar in urednik). Kompletni
smo, gremo naprej!
Izmenjamo nekaj misli o novolet-
nem slavju ter kako prijetno je, da ta-
kole, vsako leto, dobimo skupaj.
Smo pred vhodom v porodnišnico.
Dobimo prve informacije:
Letošnji prvi porod je bil »šele« ob
3,47 na jutra novega leta dan, kar je
malce pozno, če vemo, da prav Celjani
slavimo po »državnem« rekordu, ko je
leta 1981 rodila Štefanija Znidarec sina
Damirja točno MINUTO po rojstvu
Novega leta!
Letos bi skoraj prišlo do novega re-
korda, ki bi ga pomenilo rojstvo dvoj-
čic. Vendar ne: prva je letos rodila
Marjana Savinek sina Arneja!
Podrobneje na 6. strani!
Tudi za raziskovalno delo
je pamet boljša kot žamet
Za okroglo mizo Novega tednika je
stekel pogovor o težavah pri uveljav-
ljanju razvojno-raziskovalne dejav-
nosti. Stran 3
Nova prelomnica v kulturi Konjlčančv
Kljub razvitemu ljubiteljstvu pravega kulturnega življe-
nja v Slovenskih Konjicah ni bilo. Zdaj imajo lep kulturni
dom in bolje bo. Stran 8
Creplnj za srečo je bilo preveč
Medtem ko je večina zadnje dni starega leta počivala, so
se miličniki pošteno spotili. Pregloboko so mnogi gledali
v kozarce. Stran 15.
Za mlade in druge
med počitnicami
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij občine Celje je pri-
pravila obširen program na-
jrazličnejših aktivnosti, za
mlade, ki bodo v prvi polovi-
ci januarja na šolskih počit-
nicah. Program je pester in
obširen, za izpolnitev pa je
potreben samo sneg.
Pripravljene programe so
poslali osnovnim in sred-
njim šolam, delovnim orga-
nizacijam in krajevnim
skupnostim.
DRSANJE v Mestnem
parku bo možno od 10. do 14.
januarja, od 17. do 21. januar-
ja in od 24. do 28. januarja,
vedno od 10. do 11,30. ure. V
teh rokih je drsanje brez-
plačno!
Zanimivo bo tudi v hali
Golovec!
KOPANJE v pokritem ba-
zenu bo od 10. do 14. januar-
ja, od 17. do 21. januarja in
od 24. do 28. januarja vsak
dan od 11. do 14. ure.
KEGLJIŠČE je samo za
mladino srednjih šol od 10.
do 28. januarja vsak ponede-
ljek, sredo in petek od 9. do
11. ure.
V	DVORANI IN AVLI ha-
le Golovec bo v istih datum-
skih in časovnih terminih
kot pri kopanju možno igrati
mali nogomet, košarko, ba-
sket, odbojko in namizni te-
nis.
V	vse prostore je v teh ter-
minih vstop prost!
Pripravljen je tudi pro-
gram smučarskih tečajev za
mladino, vendar je izvedba
odvisna od tega, ali bo sled-
njič le zapadel sneg.
TV
V spomin
padlemu
bataljonu
Mineva štirideset let
od bitke Pohorskega ba-
taljona. V spomin na ta
usodni dan pohorskih ju-
nakov Planinsko druš-
tvo Zreče že več let zapo-
redoma organizira po-
hod na Osankarico. Po-
hoda, ki bo v soboto, 8.
januarja, se bodo udele-
žili tudi mladinci in pio-
nirji - planinci z osnov-
nih šol Franja Vrunča na
Hudinji in Frana Kranj-
ca s Polul. Spremljali jih
bodo starejši tovariši
planinskega društva Že-
lezničar iz Celja. Na pri-
zorišču bitke pri treh
žebljih bo tudi kratek
kulturni program s ko-
memoracijo, ki jo bodo
izvedli zreški osnovno-
šolci.
WE
Kljub pomanjkanju snega je bila smuka ugodna
Z vseh višjegorskih smučišč na Celjskem poročajo, da je bila smuka, kljub pomanjkanju
snega prijetna. Še največ težav so imeli smučarji na Golteh, kjer je močan veter spihal sneg.
Kraigherjeva
nagrada za
S. Nemeša in
I. Žagarja
V torek je bila v Ljubljani
slovesnost, na kateri so po-
delili 5 nagrad Borisa Kraig-
herja. Prejela sta jih tudi dva
gospodarstvenika s celjske-
ga območja: Štefan Nemeš,
direktor Cometa iz Zreč za
dosežke v letih 1971-1982 in
direktor preboldske tekstil-
ne tovarne Ivan Žagar za do-
sežke v letih 1976-1982. V
teh letih je bil delež obeh go-
spodarstvenikov v njunem
okolju ogromen, kar se naj-
bolj odraža na izjemnih go-
spodarskih dosežkih obeh
delovnih organizacij. Čestit-
kam se pridružuje tudi naše
uredništvo.
Podaljšana proga za delavski
vlak - vozovnice tudi v Storah
Celjski železničarji so na pobudo krajevne skupno-
sti Šmartno ob Paki podaljšali progo dodatnega, ta-
koimenovanega delavskega vlaka na progi Cel je-Ti-
tovo Velenje. Vlak sedaj odpelje iz Šmartnega ob
7.12. uri, iz Polzele - tako kot prej - ob 7.20. uri, na
celjsko železniško postajo pa prispe ob 7.42. uri. Vlak
tudi popoldan pelje do Šmartnega ob Paki (prej samo
do Polzele), za podaljšanje te dodatne proge pa so se
železničarji odločili ob zagotovilu tamkajšnje kra-
jevne skupnosti, da se bo na njem ob vsakem delav-
niku peljalo približno 25 občanov iz tega kraja.
V tem tednu je začela ponovno delati tudi potniška
blagajna na železniški postaji v Štorah. Ob prepolnih
avtobusih se je namreč vse več krajanov odločalo za
prevoz v Celje z vlakom, vozne karte pa so morali
kupovati kar na vlaku.
sš
2. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JANUAR 1983
V SIS družbenih dejavnosti
dogovorili prispevne stopnje
Skupna poraba bo porasla za 11,26 odstotka
Zmanjšati materialne
stroške, izboljšati organiza-
cijo dela in jo prilagoditi
potrebam posameznih de-
javnosti v novih finančnih
okvirih, razvijati organiza-
cijo dela tako, da bo čimveč
dela opravljenega v rednem
delovnem času, to so te-
meljni napotki, kako naj se
obnašajo samoupravne in-
teresne skupnosti 1983., če
naj dosežejo osnovne reso-
lucijske cilje. Ti pa so, da
bodo svoje dejavnosti na-
ravnali tako, da bodo mak-
simalno izkoristili skrčeno
materialno podlago, izkori-
stili vse rezervne zmoglji-
vosti - s kadrovskega, ma-
terialnega in organizacij-
skega vidika, tako v izvajal-
skih delovnih organizacijah
kot v strokovnih službah
SIS.
Izhajajoč iz navedenih ob-
činskih resolucijskih izho-
dišč za letošnje leto ter iz
izhodišč republiške resoluci-
je, so tudi celjske SIS s po
dročja družbenih dejavnosti
v zadnji dekadi prejšnjega
meseca dokončno dogovori-
le plane in prispevne stopnje
za delo v tem letu. Skupna
poraba bo porasla, brez sred-
stev skupnosti pokojninsko
invalidskega zavarovanja, za
11,26%. Sredstva za mate-
rialne stroške in amortizaci-
jo bodo ostala na isti stopnji
kot do sedaj, zmanjšala pa se
bodo za nekaj več kot odsto-
tek sredstva, namenjena za
osebne dohodke (9,5), po-
godbene in zakonske obvez-
nosti, ter sredstva za sklade
skupne porabe. Znatno se
bodo povečala sredstva soli-
darnosti, sredstva za skupni
program in vzajemnost; za
10,9 odstotkov. Prispevne
stopnje v okviru občinskih
samoupravnih interesnih
skupnosti so tudi že dogo-
vorjene. Le ta se bodo na
ravni občine zmanjšala za
približno odstotek, medtem,
ko se bodo na ravni republi-
ke zvišala za približno dva
odstotka. Za stotinko se bo
povečala prispevna stopnja
za republiško kulturno
skupnost in za skupnost
otroškega varstva, ostalo pa
gre na račun skupnosti po-
kojninsko invalidskega za-
varovanja, zaradi prenosa
obveznosti financiranja pra-
vic nekaterih kategorij upo-
kojencev iz republiškega
proračuna na to skupnost.
Delegati o
izobraževanju
in OD
Na zadnji seji zborov
Skupščine občine Slo-
venske Konjice v prete-
klem letu so delegati
spregovorili o vzgoji in
izobraževanju v osnovnih
šolah občine Slovenske
Konjice. V preteklih letih
v občini niso pridobili le
boljših prostorskih pogo-
jev, pač pa so precej stori-
li tudi pri dvigu kakovo-
sti učnovzgojnega dela.
Gibanja osebnih do-
hodkov v devetih mese-
cih preteklega leta so bila
v občini usklajena z
usmeritvami Dogovora o
razporejanju dohodka ali
pa v skladu s programi za
uskladitev, ki so jih v ob-
čini sprejeli ob polletju.
Ponovno so opozorili vse
organizacije združenega
dela, da bo potrebno neu-
pravičeno razporejena
sredstva letos poračunati.
MBP
Vonj po poljskem
Gvetju
Ko smo, za nekatere v najdaljši noči, o polnoči naz-
dravljali s sokom, vinom ali celo šampanjcem Novemu
letu 1983, smo si bili enotni vsaj v tem, da ni treba biti
preveč žalosten, pa čeprav resnično ni nobenih razlo-
gov za nazdravljanje s šampanjcem.
Razmišljali pa smo takrat še takole: morda je kar
prav, da se že znebimo tega starega leta, ki nas je vedno
znova presenečalo z mnogimi stvarmi, za katere li-
kovno podobo bi v glavnem lahko uporabljali bolj
temne barve.
Kaj vse smo morali doživeti? Spomnimo se: Kosov-
ska avantura, ki nas je stresla kot že dolgo ne nobena
stvar od povojne graditve nove Jugoslavije, če seveda
izvzamemo informbirojevsko tragedijo 1948. leta. Zu-
nanji dolgovi so nas stisnili v jeklen objem, odgovor-
nost nam je začela popuščati na vseh mogočih področ-
jih, slaba turistična bera popotnikov in deviz nam ni
navrgla denarcev za prazno državno blagajno; spet
smo se morali sprijazniti z vrstami pred trgovskimi
policami ali zaradi njih, s potrošniškimi mrzlicami zdaj
za eno, zdaj za drugo stvar, in končno smo doživeli še
dve nadvse imenitni stvari (iz repertoarja preteklosti!)
- bencinske bone in pologe za prehod državne meje.
Vse skupaj je kar zajeten šop osata, ki bi mu po
zgledu na film Vonj po poljskem cvetju, težko pripiso-
vali prijeten vonj.
Poljsko cvetje je bilo v preteklem letu edino, ki nam
je prijetno dišalo: to so bili plodovi našega kmetijstva!
Le-to nas je v marsičem reševalo, da nam ni bilo še
huje.
V Sloveniji smo v žetvi stoletja pobrali rekordno
število pšeničnega zrnja, tudi sadna letina nam je s
svojim štiriletnim kolobarjem obtežila veje in hladil-
nice, še vinogradnikom se je smejalo. Pa še bi lahko
naštevali. Tudi na Celjskem bi bilo več zemeljskih
plodov, če nas, žal, na pragu poletja ne bi obiskala toča
in nam oklestila posevke ter pridelek.
Bilo pa je leto, ki je za nami, značilno še po nečem : to
je bila množica kongresov, partijskih, sindikalnih in
mladinskih in za zaključek še zvezni mladinski. Ali naj
to razumemo kot nekakšno štafetno zadevo, da bi
mladi rodovi prevzemali ne lahko dediščino morda že
utrujene generacije? Ali, da se v plrvih vrstah raznih
prednostnih nalog najdejo tiste, s katerimi se bodo
morali mladi zaradi sebe in vseh nas najbolj spoprije-
mati? Pronicljiv človek bi utegnil najti v obeh retorič-
nih vprašanjih dovolj soli za razmišljanje.
Lahko je biti dober v dobrih časih, smo pred kratkim
zapisali v našem časniku. Dodamo lahko še, da je
lahko biti potrpežljiv in strpen v dobrih časih. V slab-
ših se mnoge stvari prehitro prekucnejo na glavo: ne-
strpnost, tudi nacionalna, in vseh drugih bar\' zajame
večji razmah, kot nam je všeč in prav. Tudi tako smo se
znali pogovarjati: kdo je komu več dal, kdo je več
prejel, kdo je več delal, kdo manj, kdo je izkoristil
možnosti, kdo jih ni, in malo manj smo razmišljali o
tem, zakaj jih kdo ni izkoristil, ali pa, če jih je, zakaj jih
ni bolj! O tem se bomo še pogovarjali, ne dvomim -
vendar, ali se bomo znali pogovarjati manj hrupno,
bolj ustvarjalno in strpno? Vprašanje je umestno, nika-
kor pa ni vprašljiv odgovor: morali se bomo naučiti
pogovarjati, dogovarjati in sporazumevati, še posebej
v slabih časih.
Naučiti pa se bomo morali tudi kaj iz svojih napak, ne
pa s temi besedami samo mahati naokrog in z njimi le
polniti vsebine političnih šal, v katerih smo, nesporno,
najbolj produktivni na svetu.
MITJA UMNIK
Sekretarka osnovne organizacije ZK v Kovinotehnini temeljni organizaciji Tehnična
trgovina Tatjana Stramšak je prva čestitala novim članom.
Sprejem v zvezo komunistov
je proces, ki zori v človeku
V osnovno organizacijo
zveze komunistov v Kovino-
tehni temeljni organizaciji
Tehnična trgovina so pred
iztekom preteklega leta spre-
jeli štiri mlade komuniste:
Jožeta Jelenca, Zlatka Zu-
panca, Ferda Stoperja in
Vlada Gregoma. Sprejem
jim je sicer pomenil veliko, a
kot je poudaril Zlatko Zu-
pane, sam dogodek ni bil za-
nje tako pomemben: »To je
samo zaključek procesa, ki
je v človeku pričel zoreti že
davno, ob opazovanju, ob
prebiranju literature...« Q
samem sprejemu so menili,
da zagotavlja predvsem več
možnosti za vključevanje in
vplivanje na samoupravno
dogajanje, zaradi boljšega
poznavanja tega dogajanja.
Mladi člani so opozorili, da
je za nadaljne odločanje o
vstopu v vrste zveze komu-
nistov igralo pomembno vlo-
go teoretično znanje, pa naj
gre za tisto, pridobljeno v šo-
li ali preko časopisov in ra-
zličnih oblik seminarjev, zla-
sti posebnih, na katerih so
bili pogovori bolj sproščeni
in konkretni. Ob tem pa je
bistvenega pomena aktiv-
nost komunistov v okolju, v
katerem so živeli in delali in
učinkovitost osnovne orga-
nizacije zveze komunistov.
Kritično so jo opazovali in
ugotavljajo, da člani še pre-
malo razpravljajo o planskih
nalogah, o ciljih in uspehih
in se sploh premalo pogovar-
jajo: »Razprav skoraj ni,
prav tako je premalo zaupa-
nja in iskrenosti. Ne vem,
morda se nekateri boje, da so
premalo strokovno usposob-
ljeni, da bi razpravljali in si
ne upajo z besedo na dan.
Seveda ni odvisno samo od
nas, če bomo to lahko prese-
gli. Je pa to stvar, za katero
se je treba ves čas boriti.«
Z novimi člani je sedaj v
temeljni organizaciji, kjer je
zaposlenih 296 delavcev, 26
članov Zveze komunistov.
Pred njimi pa so, tako kot
pred ostalimi skoraj 200 čla-
ni v Kovinotehni, odgovorne
naloge pri doseganju zastav-
ljenih planov in ne nazadnje
pri skrbi za delavca in delo.
MILENA B. POKLIC
Laško: konec leta v
znaku resolucije
Občinski praznik bodo slavili v Radečah
Zadnjič v letu 1982 so dele-
gati zborov skupščine obči-
ne Laško zasedli delegatska
mesta na seji skupščine, ki je
bila v torek.
Osrednja pozornost je bila
osredotočena na glavni do-
kument o gospodarskem in
družbenem razvoju občine
Laško v letu 1983. Predlog
resolucije o politiki izvajanja
družbenega plana občine La-
ško za letošnje leto je sprejet,
s tem pa so določene zahtev-
ne naloge, ki čakajo združe-
no delo, delovne ljudi in ob-
čane v sleherni samoupravni
organizaciji in skupnosti.
Od mnogih nalog je na
prvem mestu izvoz, zlasti na
konvertibilno področje. Ta
se bo moral, ob izpolnitvi
konkretnih obvez organiza-
cij združenega dela, povečati
za 30 odstotkov. Zahtevne
n&loge čakajo tudi delavce
oziroma organizacije združe-
nega dela s področja kmetij-
stva, ki je tudi v srednjeroč-
nem planu razvoja občine
opredeljeno kot prednostno
gospodarsko področje. Veli-
ko moči in iznajdljivosti bo
potrebno tudi za zagotovitev
programov samoupravnih
interesnih skupnosti, saj so
sredstva za te namene ome-
jena in se, v primerjavi s pre-
teklim letom, smejo povečati
le za 12 odstotkov.
Na dnevnem redu seje je
bil, med drugim, tudi osnu-
tek dogovora o usklajevanju
davčne politike. Glede na
nekatere pripombe delega-
cij, bo razprava o osnutku te-
ga dokumenta trajala še do
15. januarja.
Sprejet je bil tudi predlog
družbenega dogovora o za-
gotavljanju sredstev za izda-
jo monografije »Kozjanski
odred«, vendar s pridržkom,
ki se tiče finančnih posledic
oziroma stroškov, ki jih obči-
na Laško, kot dopolnjevana
občina, ne bo mogla porav-
nati glede na obseg dovolje-
ne proračunske porabe.
M. A.
Večji interes za
delegatsko šolo
V Celju so se končno poka-
zali prvi rezultati boljše orga-
nizacije in vsebinske zasno-
ve »stalne šole za delegate«.
Od maja lanskega leta do
konca decembra je šolo
opravilo 507 delegatov. V de-
lovnih organizacijah je bilo
organiziranih 9 šol in sicer v
Libeli (97 udeležencev), Kli-
mi (30), SOZD Merx (50), de-
lovni organizaciji Moda (22)
in Ljubljanski banki (32).
Preko 270 delegatov pa je
poslušalo predavanja pri De-
lavski univerzi, kjer poteka
»stalna šola za delegate«
vsak teden od ponedeljka do
srede.
WE
informativni tednik dela
Poenoteno usposabljanje v
okviru novega centra v Celju
Prejšnji teden so v Celju
odprli Center za obrambno
in samozaščitno usposab-
ljanje. Odlok o konstituira-
nju tega centra, ki je organi-
zacijska oblika pri občin-
skem sekretariatu za ljud-
sko obrambo, je sprejela
celjska občinska skupščina.
Center, prvi takšen v naši
republiki, bo koordiniral
vso usposabljanje na po-
dročju splošne ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite, hkrati pa zagotav-
ljal, da se poenoti celotni si-
stem usposabljanja, še po-
sebna skrb pa bo namenje-
na kvaliteti izobraževanja.
»V celjski občini smo ugo-
tavljali, da se kljub določe-
nim napredkom v zadnjem
obdobju, še vse prevečkrat
srečujemo s problemi, ki ne
zagotavljajo organiziranega
obrambnega in samozaščit-
nega usposabljanja,« pravi
Franc Kapun, vodja novo-
ustanovljenega centra. »Ti
problemi so bili: pogosto sla-
ba organizacija, preveč nosil-
cev in premajhna usposob-
ljenost predavateljev, nepo-
vezanost teorije in prakse,
ter ne nazadnje premajhno
upoštevanje pedagoško-an-
drogoških principov, oblik
in metod obrambnega in sa-
mozaščitnega usposablja-
nja.«
Novi center, ki bo začel ak-
tivno delati v tem letu, naj bi
odpravil vse te pomanjklji-
vosti. Njegova strokovna
služba s tremi zaposlenimi
bo predstavljala kadrovsko
jedro, pri izvajanju usposab-
ljanja pa bo sodeloval še pre-
davateljski aktiv (približno
150 predavateljev), teami za
vsebinsko funkcionalna po-
dročja in RR skupine.
Sestavni del organov cen-
tra so komisije - za kadrov-
ska vprašanja, finančne za-
deve in razvojno-raziskoval-
no delo - katerih- naloge so
predvsem zagotavljanje ne-
motenega dela centra.
Center ima še sedaj zelo
bogato zbirko filmov, po-
trebnih za izobraževanje.
Urediti bo potrebno le še
knjižnico in povečati število
strokovnih knjig s tega po-
dročja.
»Kot organizacija družbe-
nega in kolektivnega dela na
področju usposabljanja za
SLO in družbeno samozašči-
to mora center zagotoviti te-
sno povezanost vseh nosil-
cev in izvajalcev ter drugih
institucij, ki se ukvarjajo s
problematiko varnostnih
priprav ali so z njo kakorkoli
vezane. Center bo torei sre-
dišče planiranja, c
nja in odločanja o or
ni dejavnosti na p.
obrambno-samozašč.' n c
usposabljanja,« pravi I
Kapun.
S.SROi
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Tudi za raziskovalno delo
je pamet boljša kot žamet
1-1'Hi ilMl I imMIlIlilMEBIBHMinaMnMMBM^
Razvojno in raziskovalno delo nista režija, marveč visoko strokovno In
ustvarjalno delo, ki učinke dosega v proizvodnji
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo zadnje
dni starega leta pripravili okroglo mizo o razvojno-razi-
skovalnem in inventivnem delu. Še posebej smo hoteli
izmeriti njegovo težo v sedanjem in prihodnjem stabiliza-
cijskem času, hkrati pa ga osvetliti iz večih zornih kotov.
Pogovora se je udeležilo večje število »funkcionarjev«
samoupravne interesne raziskovalne skupnosti občine Ce-
lje, ki so večinoma tudi sami udeleženci takšnega dela, ali
pa opravljajo takšna dela in naloge, kjer je vsaj v relativ-
nem smislu tudi možno uporabljati škarje in platno.
Udeleženci pogovora smo bili mag. MIRKO DOBER-
ŠEK, predsednik skupščine Občinske raziskovalne skup-
nosti Celje, mag. MILOŠ PEŠEC, predsednik odbora za
plan, IVAN REPŠE, predsednik odbora za pospeševanje
raziskovalne in inovacijske dejavnosti, prof. JOŽICA DO-
LENŠEK, predsednica komisije Mladi za napredek Celja,
dipl. inž. JANEZ KOZMUS, predsednik raziskovalnega
sveta za dolgoročno načrtovanje in energetiko, dipl. inž.
ZORAN TRATNIK, strokovni tajnik občinske razisko-
valne skupnosti v Celju in novinar MITJA UMNIK.
V tem sestavku bomo sku-
šali povzeti le najbolj zanimi-
ve misli sodelujočih, saj je
skoraj nemogoče zajeti vso
celoto. Končno je bil tudi-
poldrugo uro trajajoči pogo-
vor pred mikrofoni Radia
Celje le del mozaične podo-
be obravnavane teme.
Od aktualnosti v
prihodnost
Dobrih 70 odstotkov sred-
stev celjske raziskovalne
skupnosti je namenjenih za
tri temeljne usmeritve: pre-
strukturiranje celjskega go-
spodarstva, dolgoročno na-
črtovanje in energetiko ter
za varstvo okolja. Lahko bi
celo rekli, da je približno s
takšnim deležem zavzeta tu-
di umska sila raziskovalne
skupnosti, če pa upošteva-
rpo še podrobneje razdelane
naloge celotnih projektov,
pa še veliko več. Končno je
treba upoštevati še sofinan-
ciranje programov, tako je
šele mogoče govoriti o real-
nosti zelo ambiciozno po-
stavljenih nalog.
Raziskovalni program dol-
goročnega razvoja Celja z do-
datkom za energetiko je plod
spoznanja, da se je nemogo-
če strinjati samo z doseženo
ravnijo množične inventivne
dejavnosti, kajti očitno je, da
je dobro naravnana razisko-
valna dejavnost vendarle
uperjena v prihodnost.
JANEZ KOZMUS: »Naše
teževe so v tem, ker v Celju
ni organizacije ali inštitucije,
ki bi takšen projekt lahko
naredila celovito. Zato smo
se morali, omejeni zaradi
sredstev in kadrov, bolj po-
globiti v dolgoročni razvoj
energetike. Naredili smo že
dolgoročno energetsko bi-
lanco Celja, ki je imela osno-
vo že v 1977, letu s sprejet-
jem v občinski skupščini.
Potrebno jo je bilo še razširi-
ti v regijo, zato v tej nalogi
sodelujeta skupaj občini Ce-
lje in Žalec; po predvideva-
njih bi jo morali končati do
konca januarja 1983.
Na pobudo delovne orga-
nizacije EMO Celje je bila
postavljena v ta okvir še na-
loga o koriščenju dimnih pli-
nov. Po domače povedano,
gre za ugotavljanje možnosti
izrabe odpadne toplote v in-
dustrijskih obratih za različ-
ne namene, med drugim tudi
za ogrevanje. Dosedanje ra-
ziskave so bile že uspešno
opravljene v EMO in železar-
ni Štore, opravili so jih zgolj
domači strokovnjaki, verjet-
no pa jih bomo uporabili še v
Cinkarni, saj je znano, da so-
di med največje energetske
porabnike v Celju.«
Zmanjšati energetsko po-
rabo je torej eden izmed te-
meljnih ciljev omenjene razi-
skovalne naloge, zanimivost
je še ta, da bo hkrati dala
odgovore še na vrsto nez-
nank o škodljivosti dimnih
plinov - fluoridov v celj-
skem ozračju.
Preobrazba celjskega
gospodarstva
MILOŠ PEŠEC: »Osnovna
izhodišča je pred kratkim v
Celju verificiral ves sloven-
ski vrh ekonomske znanosti
in priznal projektu izvirnost.
Glede na to, da je občina kot
družbenopolitična skupnost
odgovorna za svoj razvoj, je
edino znanstveno razisko-
valni pristop poroštvo, da je
mogoče nekaj narediti. To pa
je predvsem bolj kakovosten
in skladnejši razvoj. Poročilo
o prvi fazi je praktično izde-
lano, še prej pa smo pripravi-
li vsa potrebna izhodišča za
oblikovnje tistih razvojnih
jeder, v katerih bi v Celju
združili kadre, sredstva, te-
hnologijo in znanje. Tudi cilj
je jasen: razvijati tiste proi-
zvodne programe, ki imajo
možnosti za razvoj, nc^samo
za domače tržišče, ampak še
posebej za prodor na tuja, za
boj v svetovni konkurenci.
Računam, da bomo že v fe-
bruarju na skupni seji zbora
združenega dela občinske
skupščine in skupščine razi-
skovalne skupnosti zelo
konkretno dogovarjali nada-
ljevanje te projektne na-
loge.«
Raziskovanja ni
dovolj v šolskem
sistemu
JOŽICA DOLENŠEK:
»Akcija Mladi za napredek
Celja ima osnovni namen, da
pridobi čim več mladih za ra-
ziskovalno delo. Ob skromih
začetkih pa se danes že lah-
ko pohvalimo, da smo v ak-
cijo zajeli že vse srednje šole
in se kar lepo povezali z
združenim delom. Pridobiti
skušamo že tudi osnovne šo-
le in nekaj smo jih letos
prvič. Ne želimo, da so naše
naloge v oblakih, ampak že-
limo, da mladi raziskujejo
prave probleme v domačem
okolju. Uspehi so, razvojni
delavci iz združenega dela so
nam naklonjeni. Predvsem
gre za koristen premik od
družboslovnega raziskova-
nja v tehnično področje, ki
ima nemalokrat zelo kon-
kretne in uporabne razulta-
te. Zal, še vedno nimamo
kakšnega usmerjenega pro-
grama.. .«
IVAN REPŠE: »»Niti v'izo-
braževalnem sistemu niti v
združenem delu, se razisko-
valni in inovacijski dejavno-
sti ne daje ustrezno mesto in
teža. V našem odboru pospe-
šujemo množičnost z razni-
mi oblikami: razstavami, po-
svetovanji, publikacijami in
akcijami kot sta Mladi za na-
predek Celja in Inovator Ce-
lje. Menim, da resnično v
programih usmerjenega izo-
braževanja ni zadosti po-
duarjena potreba po iskanju
česa novega. Metode dela
učitelja, da bi ustvarjal pri
mladih občutek, željo, po ra-
zvoj no-raziskovalnem,
ustvarjalnem delu, v naši
praksi še vedno niso dobre.
Mislim, da je v Celju razi-
skovalna skupnost med mla-
dimi na tem področju nare-
dila izredno veliko. Imamo
množičnost in pridobili smo
veliko mladih za takšno de-
lo. Po moje bi morali nada-
ljevati, pri tem pa upošteva-
ti: eno je, da vključujemo,
kjer koli je mogoče, v učne
programe iskanje novega, ne
samo tisto v knjigah ali uč-
benikih, ki jih povrhu še za
vse nimamo; drugo pa, saj
teče že drugo leto usmerje-
nega izobraževanja, ne bi
smeli izpustiti iz rok povezo-
vanja šolskih organizacij s
proizvodnimi, preko proi-
zvodnega dela in prakse.«
JOŽICA DOLENŠEK:
»Dve leti nazaj pri nobenem
programu usmerjenega izo-
braževanja nisem slišala nič
o raziskovalnih poudarkih.
Lahko rečem, da šele letos
prvič pri nekem predavanju
za nas, šolnike. Morda se bo
v prihodnje kaj premaknilo
na bolje.«
MIRKO DOBERŠEK: »Da
nas ne bi kdo narobe razu-
mel, češ da hočemo mlade
na vso silo usmerjati pov-
prek v mlade raziskovalce.
Zdi se mi pomembno to, da
jih vznemirimo? da vanje
vnesemo nemirno razmišlja-
nje in da bi z ustvarjalnim
nemirom tudi prišli na de-
lovno mesto. Tam pa naj bi
razmišljali, kako bi ga lažje
opravljali, bolj kakovostno,
bolj varno, v lepšem in bolj
zdravem okolju - in mislim,
da na ta način tudi bolj svo-
bodno. «
Je 500 inovatorjev
dovolj?
ZORAN TRATNIK: »V
Celju imamo aktivnih inova-
torjev od 400 do 500, od kate-
rih da vsakdo po en predlog.
Za leto 1981 naj povem, da so
ustvarili 8 milijard 300 mili-
jonov starih dinarjev gospo-
darske koristi. Ze ta podatek
in število inovatorjev pričata
o pomembnosti množične
inventivne dejavnosti. Ce
upoštevamo komaj enood-
stotno rast družbenega proi-
zvoda v občini Celje, pred-
stavlja gospodarska korist
inovatorskih predlogov že
skoraj polovico te rasti druž-
benega proizvoda. Vpraša-
mo se lahko, kaj bi bilo, če je
ne bi bilo?«
ZORAN TRATNIK: »Ker
imajo našo SIS še vedno za
družbeno dejavnost, smo za-
radi takšnega pojmovanja
pod hudimi udarci omejeva-
nja. Programa dela ne bomo
širili, sredstva bomo poveča-
li nominalno za 30 odstotkov
(za inflacijo, op. avtorja!), ra-
di bi usmerjali diplomske
naloge študentov na višji in
visoki šoli, sicer pa bo po-
speševanje inventivne dejav-
nosti ostalo na isti ravni kot
v prejšnjem letu«.
Raziskovanje v letu
1903
MILOŠ PEŠEC: -Mi še ve-
dno nismo razčistili, kam
spada raziskovalna dejav-
nost. Vlaganja v to področje
so namreč najboljše investi-
cije, kar si jih sploh lahko
mislimo. To je spoznal že ves
svet, mi pa še vedno govori-
mo o raziskovalni dejavnosti
kot o strošku in neki filozofi-
ji, ki je nihče ne potrebuje. V
bistvu gre za čisto proizvod-"
njo! Mi si naše lepe priho-
dnosti na osnovi lastnega
znanja in povečanja izvoza
ne moremo zamišljati, če ne
bomo v to področje ustrezno
vlagali in ga ustrezno podpi-
rali. Verjamem, da to ni sa-
mo problem v naši občini,
ampak je status raziskovalne
dejavnosti, problem širše
družbene skupnosti. Mislim,
da bomo prav v raziskoval-
nih SIS motali postaviti
stvari na pravo mesto: nehaj-
mo se pogovarjati o indeksih
in številkah, ampak o kon-
kretnih programih. To velja
za vse področje družbenih
dejavnosti. Pomembno je
predvsem to, kakšen rezultat
bo združeno delo iz posa-
mezne naloge v okviru SIS
dobilo. Če bomo ugotovili,
da bo rezultat pomenil večji
dohodek, hitrejši razvoj, višji
standard - potem je jasno, da
je treba tem podrnrjem dati
prednost.«
Ali je raziskovalno, ra-
zvojno in inventivno delo
potrošnja, ali vlaganje, je
umetna dilema. Potrošnjo,
smo rekli, bomo omejevali.
Vlagamo pa zato, da bomo
hitreje prišli v lepši jutri
oziroma, da si bomo odprli
poti za hitrejši napredek.
Od te umetne dileme je
odvisno, kako se bomo odlo-
čili in kako bomo vlagali -
v znanje! Žal smo sedaj pod
pritiski varčevanja zaradi
potrošnje.
Valovi jedrske brezumnosti
M naključje, da je bilo v številnih no-
voletnih poslanicah državnikov največ
govora o miru, miru vsaj kot odsotnosti
vojne, če že ne trdnem miru. Tako je
italijanski predsednik Sandro Pertini
najprej izrazil grozo spričo možnosti je-
drskega spopada med supersilama, nato
pa vendarle izrazil upanje, da bo uresni-
čena »utopija«, kot je rekel, da bi na-
mreč dosegli popolno in nadzorovano
razorožitev, tako prihranjeni denar pa
namenili za odpravljanje lakote po
svetu.
Prvi bojeviti toni pa izjave z vrha
obeh supersil ob novem letu in takoj po
njem kažejo, da je utopija, o kateri je
govoril Pertini, za zdaj še naprej utopi-
ja, daljne sanje.
Svet je v minulem letu porabil za voj-
sko, za oboroževanje okoli 650 milijard
dolarjev - približno toliko kot znašajo
vsi dolgovi držav v razvoju. Od tega sta
tri četrtine porabila oba vojaško politič-
na bloka, atlantski in varšavski. In še
ena nadrobnost: približno tretjino od
650 milijard - 232 milijard - so v ameri-
škem Kongresu izglasovali kot vojaški
proračun za tekoče proračunsko leto.
V svetu, ki se na splošno otepa z gospo-
darskimi težavami, v katerem zapirajo
tovarne, znižujejo proizvodnjo, odpu-
ščajo delavce, določena proizvodnja ne
stoji, marveč jo na vse kriplje pospešu-
jejo - izdelovanje orožja namreč. Domi-
selnost iznajditeljev, novi dosežki vr-
hunske tehnologije narekujejo preuče-
vanje dosedanje strategije in taktike,
prednost, ki jo je dosegel nasprotni ta-
bor, pri priči povzroči tekmo za to, da bi
zamujeno nadoknadili, pa naj je zamuda
resnična ali samo navidezna.
Primerjave so srhljive. Hirošimo so
razdejali z atomsko bombo z močjo 13
kiloton. Ena sama jedrska podmornica
nosi zdaj raket z jedrskimi konicami z
močjo takole do 200 kiloton...
V enem od poročil Združenih narodov
beremo, da zdaj na vsakega zemljana
odpade tri tone eksploziva. Vsaj tri tone,
odgovarjajo drugi strokovnjaki, ki trdi-
jo - vsaj nekateri - da gre najbrž že za 15
ton na vsakega človeka na zemlji.
Ali druga srhljiva statistika: zdaj je v
orožarnah tega sveta do 50.000 jedrskih
konic, kar ustreza 20 dvajset milijardam
ton tako imenovanega klasičnega eks-
ploziva.
Ob vsem tem so odnosi med Moskvo in
Hashingtonom na ledišču. Za zdaj nič ne
kaže, da bi vodilni državniki obeh su-
persil kaj kmalu sedli za mizo in se zače-
li resno pogajati o zmanjšanju števila
raket, jedrskih konic, drugega orožja.
Ženevska pogajanja so na mrtvi točki,
tista druga pogajanja na Dunaju trajajo
že celo desetletje, ne da bi se sporazume-
li o čemerkoli pomembnem. Madridsko
konferenco o evropski varnosti in sode-
lovanju so pred novim letom spet odlo-
žili za nekaj mesecev.
Letošnje leto bo, kot kaže, v marsičem
prelomno - na dobro ali na slabo. Proti
koncu leta naj bi namreč uresničili
sklep pakta NATO o razporeditvi tako
imenovanih evroraket kot odgovora na
sovjetske rakete SS-20. Če dotlej ne bo-
do dosegli vsaj začetnih sporazumov o
obojestranskem vsaj delnem brzdanju
nadaljnjega kopičenja raket na evrop-
skih tleh, bo naša celina postala še bolj
neprijeten kraj za življenje, saj se bodo
ljudje znašli dobesedno vkleščeni med
dva supermoderna raketno-jedrska si-
stema. Damoklov meč nad glavo bo tako
visel še niže.
Ni dvoma, da bo boj za mir osrednja
točka sedmega vrha neuvrščenih marca
v Ne w Delhiju. Gibanje neuvrščenih,
najvišji voditelji včlanjenih držav, botlo
poklicani kar se da strnjeno in odločno
povzdigniti glas zoper brezumnost so-
dobnega blokovskega sveta.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. STRAN - NOV! TEDNIK
6. JANUAR 1983
V Konusu zaupajo
usmeritvi v razvoj
V letu 1983 nameravalo za 18,5%
večjem uvozu
povečati izvoz, ob nič
Gospodarjenje v delovni
organizaciji Konus bo letos
podrejeno trem ciljem:
izvozno-uvozni bilanci de-
lovne organizacije, uresniče-
vanju dolgoročnega stabili-
zacijskega programa in ci-
ljev, ki so jih opredelili v se-
danjem srednjeročnem pla-
nu. Nadaljne pospeševanje
izvoza na konvertibilno po-
dročje in ustvarjanje pogo-
jev v vseh temeljnih organi-
zacijah za trajno usmeritev
vanj, to je ena osnovnih na-
log. Skupno načrtujejo v tem
letu, da bodo v delovni orga-
nizaciji povečali izvoz na
konvertibilno področje za
9,2 milijonov dolarjev ali za
18 odstotkov, na klirinško
področje pa za 1,2 milijona
dolarjev, tako da bo skupno
izvoz večji za 18,5 odstotka.
Kljub predvideni, za 8,4 od-
stotkov večji proizvodnji, ne
načrtujejo povečanja uvoza.
V vseh temeljnih organizaci-
jah so namreč že v preteklem
letu veliko dosegli pri zame-
njavi uvoženih materialov s
konvertibilnega področja z
uvozom s klirinškega in z do-
mačimi materiali, ki so jih
pridobili s sovlaganji v dru-
gih delovnih organizacijah
in samoupravnimi sporazu-
mi za daljše obdobje.
Za Konns so bile vedno
pomembne naložbe in tako
ostaja tudi letos. Zanje bodo
namenili 504 milijonov di-
narjev, urediti pa namerava-
jo energetiko, povečati
zmogljivosti pri proizvodnji
Konita v sovlaganju z zaho-
dnonemško firmo (to bo
omogočilo povečanje izvoza
še za 4 milijone nemških
mark) ter modernizirati pro-
izvodnjo v ostalih temeljnih
organizacijah. Z naložbami v
energetiko bodo povečali se-
daj že premajhne kotlovne
naprave, hkrati pa se bodo
preusmerili na trda goriva in
na zemeljski plin. Da bodo
imeli dovolj premoga, so že
lani sovlagali v rudnika La-
ško in Trbovlje, v sodelova-
nju z drugimi pa so že tudi
pričeli z vsemi potrebnimi
deli za napeljavo plinovoda.
Zanimiv je podatek, da na-
meravajo povečati produk-
tivnost dela kar za 6,2 odstot-
ka. To jim bo omogočilo do-
končanje naložbe in pre-
strukturiranje usnjarne v
Ljutomeru, kjer razpoložlji-
vih zmogljivosti v preteklem
letu še niso v celoti izkoristi-
li. Ob takem povečanju pro-
duktivnosti, ob povečanju
zaposlenih za 2 odstotka in
fizičnega obsega proizvod-
nje za 8,4 odstotkov ter izko-
riščanju ostalih možnosti, ki
jim jih daje proizvodnja, na-
meravajo povečati celotni
prihodek za 26 odstotkov,
dohodek za 23 odstotkov in
ostanek čistega dohodka za
sklade za 34 odstotkov. Se-
veda je to precej odvisno od
uresničevanja izvoza in pri-
dobivanja surovin na doma-
čem trgu.
V Konusu tako kljub za^
ostrenim pogojem gospodar-
jenja z zaupanjem gledajo na
svoje delo in možnosti na-
daljnega razvoja. Pričakuje-
jo, da bodo uspešno nadalje-
vali dobro gospodarjenje in
uspehe, kakršne so dosegali
v preteklih letih na temelju
preusmeritve proizvodnje.
MILENA B. POKLIC
Ferralit: nič izvoza
na Portugalski trg
V Ferralitu v Žalcu so že
ocenili gospodarjenje v lan-
skem letu. Pravijo, da so do-
segli okrog 245 milijonov di-
narjev dohodka. To pomeni,
da lahko po družbenem do-
govoru povečajo maso sred-
stev za osebne dohodke za
okrog 26 odstotkov. Pov-
prečni osebni dohodek na
zaposlenega je znašal 15.200
dinarjev ali osem odstotkov
več kot so načrtovali in tride-
set odstotkov več kot v letu
1981.
Z rezultati gospodarjenja v
lanskem letu so zadovoljni,
kljub temu, da so imeli šte-
vilne probleme. Največ jih je
bilo z repromateriali, pri če-
mer omenjajo kot glavno te-
žavo vrsto deviznih partici-
pacij, zahtev po sovlaganjih
in seveda, cene.
V izvozu niso dosegli načr-
tovanih ciljev. Ves planirani
izvoz na Portugalsko je od-
padel, kar je posledica izre-
dno slabega gospodarskega
stanja v tej državi. Portugal-
ska valuta je precej devalvi-
rala, plačujejo pa v dolarjih.
Uvoz izdelkov iz Ferralita bi
bil za njih zaradi tega pre-
drag, še zlasti, če vemo, da so
se podražili tudi stroški pre-
voza. Izvoz, ki je bil name-
njen na Portugalsko, so zato
pokrili na drugih področjih
in tako skupaj izvozili za pe-
tindvajset milijonov dinar-
jev izdelkov, kar je več kot v
letu 1981.
Ferralit je tudi ena izmed
organizacij združenega dela,
ki je članica sozda Agros. V
tem sozdu so že več kot pol
leta. V sozdu že občutijo do-
ločene prednosti: skupno
nastopanje v izvozu, nabavo
in planiranje ter drugo. Pra-
vijo pa, da se bodo rezultati,
ki jih pričakujejo, šele poka-
zali. JANEZ VEDENIK
DRUGI ZBOR BANKE
Delegati članic Ljubljanske banke Sploš-
ne banke Celje bodo 21. januarja letos v
veliki dvorani Narodnega doma na drugem
zboru tretjega mandatnega sklica obrav-
navali in sprejemali spremembe in dopol-
nitve temeljnih planskih dokumentov za
preostala leta tega srednjeročnega obdob-
ja, načrt za leto 1983 in druge dogovore ter
sporazume, ki urejajo poslovno politiko
Ljubljanske banke. Predlogi teh dokumen-
tov so že v javni razpravi pri članicah (OZD
in skupnosti), konference delegatov članic
po občinah pa jih bodo obravnavale v na-
slednjih dneh:
konferenca delegatov članic iz občine
Šentjur 12. januarja ob 9. uri v sejni sobi
SO Šentjur, za občino Šmarje 12. januarja
ob 12. uri v restavraciji »Sonce« v Rogaški
Slatini, konferenca delegatov članic s po-
dročja stanovanjsko komunalnega gospo-
darstva 12. januarja ob 9. uri v sejni sobi
Celjske mestne hranilnice, konferenca de-
legatov članic Celja I 13. januarja ob 12. uri
in Celje II ob 8. uri v sejni sobi Medobčin-
ske zdravstvene skupnosti, konferenca de-
legatov članic iz občine Žalec 13. januarja
ob 9. uri v sejni dvorani SO Žalec, konfe-
renca delegatov članic iz občine Laško 14.
januarja ob 9. uri v sejni sobi Krajevne
skupnosti Laško in konferenca delegatov
članic iz občine Slovenske Konjice 14. ja-
nuarja ob 9. uri v Domu teritorialnih enot.
Pred sejo zbora se bosta 11. januarja
sestala svet varčevalcev in svet deponen-
tov, organa soupravljanja banke in sprejela
stališča, ki jih bosta delegaciji posredovali
na zboru. Čeprav zbor odloča o najpo-
membnejših zadevah za poslovanje banke,
bo osrednja razprava že pri članicah in na
konferencah delegatov namenjena načrtu
za leto 1983 in dogovoru temeljnih bank,
združenih v Ljubljansko banko, o uresni-
čevanju skupne politike in planov v tem
letu.
Načrt za leto 1983 in drugi dokumenti so
naravnani v cilje ekonomske stabilizacije.
Manjši porast sredstev banke kot bo znašal
predviden porast cen ter izredno omejeval-
ni ukrepi kreditno monetarne politike bodo
povzročali probleme pri likvidnosti članic
in banke. Uporabniki družbenih sredstev,
predvsem gospodarske organizacije, kjer
bo likvidnost najslabša, ne bodo mogli do-
biti vseh potrebnih dopolnilnih sredstev za
tekoče poslovanje, še manj pa za predvide-
ne naložbe. Poslovna, predvsem pa kredit-
na politika banke bo prioritetno usmerjena
v kreditiranje tekočega poslovanja, kjer
ima absolutno prednost kreditiranje izvoza
in priprave za izvoz, pridelava hrane in
oskrba prebivalcev z osnovnimi življenjski-
mi artikli ter naložbe v infrastrukturo po-
sebnega družbenega pomena.
Za dolgoročne naložbe bo lahko porab-
ljenih precej manj sredstev kot lani. Zato
so tudi na tem področju prioritete izredno
zožene in bo prav tako dana prednost na-
ložbam, ki pomenijo bistveno prestrukturi-
ranje, večjo proizvodnjo za izvoz in večjo
pridelavo osnovnih prehrambenih proizvo-
dov na vseh območjih, kjer so za to dane
možnosti. Pri dolgoročnih naložbah bodo
večjo težo imeli kriteriji glede fizičnega
porasta proizvodnje in storitev ter izvozna
naravnanost naložbe.
Skrb za devizno likvidnost banke in po-
ravnava fiksnih in garantiranih obveznosti
članic do tujine bo najtežja naloga banke
letos.
Poslovanje z občani bo še nadalje
usmerjeno v ugodne pogoje za pridobiva-
nje kreditov na osnovi prodaje deviz in
pridobivanje dolgoročnih deviznih in di-
narskih hranilnih vlog na podlagi zelo ugo-
dnih obrestnih mer.
V šmarski
občini vse za
izvoz
Rast izvoza in omejeva-
nje uvoza bosta tudi v le-
tošnjem letu dve temeljni
usmeritvi gospodarstva v
občini Šmarje pri Jelšah.
Realno načrtujejo v tej
občini povečanje izvoza
za 15 odstotkov, medtem
ko naj bi ostal uvoz na
lanskoletni ravni. Za do-
sego teh ciljev so oprede-
ljeni tudi ukrepi tekoče
ekonomske politike za
večjo usmerjenost v izvoz
na konvertibilno tržišče.
Po podatkih temeljnih
in delovnih organizacij
bodo te v šmarski občini
letos izvozile za 22.858 ti-
soč dolarjev, to pa je 39-
odstotno realno poveča-
nje glede na lanskoletne
rezultate. Največji izvozni
delež bodo prispevale
Steklarna, Bohor, Metka
in Kors ter Slovinova te-
meljna organizacija. Izvo-
zu bo v občini Šmarje pri
Jelšah podrejena tudi po-
litika naložb.
M. A.
Velenjski rudarji
so izbojevali bitko
Velenjski rudarji so dobili še eno bitko, ko so koncem
lanskega leta, 30. decembra že drugič v zgodovini svojega
obstoja nakopali več kot pet milijonov ton premoga. Prvič
jim je to uspelo leta 1981, ko so nakopali pet milijonov tisoč
ton, drugič pa lani (1982), ko so nakopali pet milijonov pet
tisoč ton, s tem pa so izboljšali svoj rekord za štiri tisoč ton.
Primerjava izkopa premoga po mesecih:
V predlanskem letu so velenjski rudarji delali 291 dni, lani
pa 285 in eno tretjino ter vseeno bili v delovnem dosežku
uspešnejši, saj so osnovni načrt (4,7 milijona ton) presegli za
6,5 odstotka, delovnega (4,9 milijona ton) pa za 1,1 odstotek.
Ce primerjamo statistične podatke zadnjih dveh let vidimo,
da so velenjski rudarji leta 1981 dosegli v sedmih mesecih
boljše rezultate kot lani. Ob tem je zanimiv še en podatek, da
so bili velenjski rudarji izredno uspešni leta 1981 v mesecih
od junija do novembra, letos pa od februarja do maja in v
decembru. V torek zjutraj so rudarji ponovno odšli v jamo in
na ostala delovna mesta. Po več kot zasluženem novoletnem
delovnem počitku je pred njimi nova, morda še težja kot
kdaj koli prej, bitka. Znova bodo nakopali veliko milijonov
ton dragocenega premoga. Verjamemo, da so danes zjutraj v
jamo stopali s polno zavestjo, da tudi v tem letu uspejo.
TONE VRABL
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
iHMHBHHnHHI
Kovinarstvo lahko ustvarja
tradicijo sredi gozdov
Pred vzporedne dejavnosti, ki jo je
imelo kovinarstvo v zgornjesavinjski
dolini pred 10. leti, je danes to preraslo
v temeljno organizacijo s 150 zaposle-
nimi. Ljudje ostajajo v dolini, v
TOZDU Kovinarstvo Ljubno pa skrbi-
jo tudi za nadaljnje izobraževanje svo-
jih kadrov. V vseh letih obstoja še niso
imeli izgube.
Kovinarska dejavnost na Ljubnem
je bila v začetku omejena le na popra-
vilo gradbenih strojev in gradbenega
orodja. Ta dejavnost, ki jo je 20 kovi-
narjev opravljalo v okviru matičnega
»Gradbenika«, se je začela širiti z izde-
lavo zvarjencev za gradbena dvigala.
Sodelovanje s SKIP Ljubljana je terja-
lo razširitev, boljše pogoje dela, ki so
jih delavci dobili v novi proizvodni ha-
li, namenjeni le kovinarski dejavnosti.
Prava prelomnica je namreč nastopila
leta 1974 in v začetku naslednjega leta,
ko so se v Gradbeniku odločili za usta-
novitev dveh tozdov: Gradbeništvo in
Kovinarstvo. S svojim konceptom ra-
zvoja in z 2000 m2 novih prostorov so
bila kovinarjem vrata v boljšo priho-
dnost na široko odprta. Ob neustrezni
kadrovski politiki, nizki produktivno-
sti, nizkih osebnih dohodkih ter neor-
ganiziranem delu samouprave, je bila
izbira prave poti težka, vendar pa so
1977. leta, ko so'se združili z Železarno
Ravne, našli pravi izhod. Z novo inve-
sticijo v razširitev prostorov in poso-
dobitev opreme so dosegli zavidljivo
kvaliteto tehnološke obdelave, tako da
so danes sposobni vsak zvarjenec me-
hansko obdelati in vgraditi na vsak
stroj.
Proizvodnja je danes usmerjena v
izdelavo zobatih vencev za vztrajnike
pri proizvodnji težke avtomobilske in
traktorske industrije, v proizvodnjo
kolesnih slogov za rudarske vozičke,
tretji del proizvodnje pa predstavljajo
zvarjenci za rovokopače za SKIP
Ljubljana. Ponosni so tudi, ker jim je
uspelo osvojiti proizvodnjo zvarjencev
za večje in težje rovokopače Torpeda
iz Reke.
V Ko vinarstvu od leta 1975 veliko
vlagajo v izobraževanje kadrov za ko-
vinarski poklic, in danes so ravno pri
skrbi za izobrazbo lastnih kadrov med
prvimi v občini. Za to, da je vse manj
tistih, ki bi se iz doline na delo vozili
drugam, imajo veliko zaslug tudi v Ko-
vinarstvu.
Pravilna razvojna usmeritev, dobro
delo samouprave ter znanje vplivajo,
da so rezultati poslovanja iz leta v leto
boljši. Doslej so poslovali brez izgube,
kadar so bili v težavah pa so se pravo-
časno raje odrekli osebnim dohod-
kom. Ob devetmesečju 1982 je doho-
dek v primerjavi z istim obdobjem
preteklega leta narastel za 39%, čisti
dohodek za 49%, za poslovni sklad pa
so namenili 4-krat več kot v enakem
obdobju preteklega leta.
Kovinarstvo se tako tudi sredi goz-
dov uspešno razvija, vse več je mladih,
ki se odločajo za ta poklic. Ljubenčani
iz Ko vinarstva pa ne delajo dobro le v
svojem tozdu, kajti v vseh občinskih
samoupravnih strukturah imajo na
najvišjih mestih tudi svoje predstav-
nike.
RADO PANTELIC
Investicije v gospodarstvo
V mozirski občini bodo v skladu z izvozno naravna-
nostjo v tem letu zavrli vse negospodarske investicije, v
gospodarstvu pa bodo aktivirali naslednje investicije: že v
letu 1982 načrtovan obrat ELKROJA v Lučah, izgradnjo
skladišča za kmetijske pridelke v Ljubiji, izgraditev nove
kotlarne za izkoriščanje lesnih odpadkov v SMREKI Gor-
nji Grad. Izgradnja gozdnih cest se bo nadaljevala, po
načrtovanem programu, v GLIN-u bodo pričeli z luplje-
njem gozdnih sortimentov, GLIN, GG in ELKROJ pa
bodo s skupnim računalnikom poizkušali poenotiti infor-
macijski sistem v občini.
PP
Prednost kmetijstvu
Prednost na področju go-
spodarstva v šentjurski obči-
ni bo tudi v letošnjem letu
uživalo kmetijstvo, medtem
ko bodo v združenem delu
vlagali sredstva v izboljšanje
tehnologije in odpravo ozkih
grl. Ob tem bodo morale or-
ganizacije združenega dela
pripraviti ukrepe za boljše
izkoriščanje obstoječih pro-
izvodnih kapacitet ter ukre-
pe za varčevanje z energijo
in surovinami. Letošnje leto
naj bi bilo bolj v znamenju
inovacijske dejavnosti, ki pa
jo bo potrebno primerno na-
grajevati.
V	Kmetijskem kombinatu
Šentjur so si za leto 1983 za-
stavili vrsto nalog. Tako v
tozdu Lastna proizvodnja
predvidevajo vrednost inve-
sticij za 97.8 milijonov dinar-
jev. S temi sredstvi naj bi
uredili nasad jablan na ob-
močju obrata Ponikva, kupi-
li 20 ha novih zemljišč in
izvedli program aglomeliora-
cij. Na Planini bodo rekon-
struirali farmo za pitana go-
veda, na Slomu pa priročna
skladišča za jabolka.
V	temeljni organizaciji
kooperantov so predvideli
investicije v vrednosti 80.150
tisoč dinarji. Sredstva naj bi
zadostovala za 18 novih me-
šanih govejih hlevov, 25 pa
jih bodo adaptirali. Zgradili
bodo 52 silosov, 12 gnojnih
jam in nabavili 16 plemen-
skih telic, Med drugim bodo
uredili tudi 2 ribnika in far-
mi za zajce.
V	tozdu klavnica Kmetij-
skega kombinata pa za 11
milijonov dinarjev predvide-
vajo predvsem ureditev
energetskih naprav ter od-
pravo ozkih grl v proizvod-
nji.
Predvidena investicija 25,7
milijonov dinarjev v tozdu
transport Kmetijskega kom-
binata pa predstavlja osnovo
za pričetek izgradnje objekta
za potreb delavnic in nakup
oziroma obnovo voznega
parka.
MP
Letošnji načrt celjske banke
na rešetu izvršilnega odbora
Pomembna ocena dokončanih naložb. Drug! zbor banke bo
21. januarja
V središču pozornosti zad-
nje seje članov izvršilnega
odbora Ljubljanske banke
Splošne banke Celje sta bili
zlasti dve točki dnevnega
reda: priprave na drugi
zbor banke ter informacija
o dosedenih učinkih pri na-
ložbah, ki so bile zaključene
v preteklem obdobju in ki
so v letih 1980 in 1981 že
dajale prve proizvodne re-
zultate.
Drugi zbor banke bo v pe-
tek, 21. januarja. Na njem bo-
do poleg drugega sprejeli tu-
di načrt celjske temeljne
banke Ljubljanske banke za
tekoče leto. Pred zborom, ki
bo zasedal v Celju, bodo seje
konferenc delegatov v posa-
meznih občinah. Konference
bodo od 12. do 14. januarja,
od tega dve za delegate celj-
ske občine ter po ena v
Šmarju pri Jelšah, Šentjurju,
Slovenskih Konjicah, Žalcu
in Laškem.
Informacija o deseženih
učinkih pri zaključenih na-
ložbah je zajela enajst prime-
rov, od tega dvet naložb s
področja industrije in dve v
družbenem kmetijstvu. In-
formacija je znova opozorila
na znana dejstva, ki se pojav-
ljajo pri takšnih delih. Od de-
vetih naložb v industrijo sta
bili le dve končani v okviru
predvidenih sredstev, pri
sedmih pa so prekoračitve
znašale od 4 do 90%. Tudi
naložbi v kmetijstvo sta bili
zaključeni v mejah predvide-
nih sredstev.
Težave pa so bile tudi z ro-
ki začetka in dokončanja na-
ložb. Zamude od enega do
devetih mesecev so nastale v
šestih primerih že na začet-
ku del. Zamude na začetku
so imele svoj vpliv tudi na;
konec del, ki se je zavlekel v.
posameznih primerih tudi
do enega leta.
Doseženi finančni pokaza-
telji so bili z izjemo enega
primera, za obdobje 1980/81,
pozitivni, sicer pa so na seji
še ugotovili, da je težko, sko-
raj nemogoče, primerjati do-
sežene rezultate s tistimi, ki
so bili predvideni v investi-
cijskih programih. Člani
izvršilnega odbora so se tudi
strinjali, da naj bančna stro-
kovna služba tudi vnaprej
stalno spremlja uresničeva-
nje posameznih naložb.
Izvršilni odbor je nadalje
soglašal z imenovanjem ne-
katerih delavcev s posebni-
mi pooblastili, tako Pavla
Buha za vodjo sektorja za
poslovanje s prebivalstvom,
Nika Kača za vodjo sektorja
za združevanje dela in sred-
stev ter Karlo Kajba za vodjo
u računovodskega sektorja.
Poleg tega so imenovali Vi-
do Rebeuškovo za začasno
vodjo sektorja za upravljanje
del v delovni skupnosti. Za-
časnost tega imenovanja je
bila povezana z utemeljitvi-
jo, da bo na tem področju
prišlo v kratkem do reorga-
nizacije.
M. BOZIC
tednikov intervju
Dohodkov ukrepi
ne morejo določati
Rafko Končina je že leto
dni direktor v šempeter-
skem Sipu. Po rodu je sicer
doma iz Brestanice, vendar-
je v Sipu zaposlen že deset
let. Predno je postal direk-
tor, je bil v tej tovarni teh-
nolog. Ni naključje torej, če
smo ga najprej povprašali
po tem, kako ocenjuje delo
tehnologov v tej znani to-
varni kmetijskih strojev.
R. Končina: »V Sipu smo
se ves čas zavedali pomena
proizvodnje kmetijskih stro-
jev. Zavedali smo se pomena
pridelovanja hrafle. Smo de-
lovni kolektiv, ki je pred sa-
bo začutil izredno možnost
svojega razvoja. Ves čas smo
vedeli, da bo treba razvojni
službi dajati vso pozornost.
Sedaj že lahko trdim, da smo
na tem področju napravili iz-
jemne dosežke. Nekaj let je
bil vzpon Sipa vezan na so-
delovanje z znanima tujima
firmama Pottinger in Bu-
cher. Šlo je predvsem za ko-
operacijske posle. V zadnjih
šestih letih pa smo v Sipu
razvili izdelke, oziroma kme-
tijske stroje, ki so dejansko
plod našega lastnega znanja.
Tisto, kar je bilo, denimo
pred dvanajstimi leti licenč-
no vezano na razvoj, je dan-
danes že povsem izumrlo.
Posledica je ta, da ima danes
Sip že velik vpliv na evrop-
skem tržišču. Se lepše mož-
nosti se obetajo v okviru soz-
da Agros, v katerega so zdru-
ženi vsi pomembnejši pro-
izvajalci kmetijske mehani-
zacije v Sloveniji. Z Agro-
som je dana večja možnost
za uveljavljanje naših skup-
nih programov v tujini.«
-	Kateri so izdelki, na
katere ste v Sipu najbolj
ponosni in so dejansko
rezultat vašega znanja?
R. Končina: »Razvili smo
koruzni enoredni kombajn
KK 30, dvoredni kombajn
KK 55, pobiralno silažno pri-
kolico PSP 28, linije obračal-
nih in zgrabljalnih strojev.
Pri teh izdelkih dosegamo
razmerjem med vgrajenimi
materiali ter deli 50:50. To
pomeni, da gre za zahtevne
stroje, ki lahko opravljajo
kompletne kmetijske tehno-
loške funkcije. S tem sledi-
mo kakovostni preobrazbi v
našem kovinsko predeloval-
nem področju.«
-	Treba pa bo seveda
naprej, saj si obstanka
na mestu ne morete pri-
voščiti. Kakšne naložbe
načrtujete?
R. Končina: »Predvsem
moram omeniti naložbo v
novo strojno opremo, v vre-
dnosti 380 milijonov dinar-
jev. Ta investicija je že pri-
javljena. Gre za sodobne, vi-
sokoproduktivne stroje in
opremo. Z manjšo razširitvi-
jo prostorov bodo omogočali
proizvodnjo na kakovostno
še višji ravni.«
-	Sip je znan po izvo-
zu. Kakšne probleme
imate kot izvozniki?
R. Končina: »Problemi se
začno že pri zagotavljanju
kvalitetnih materialov, ki naj
bi jih vgradili v izvozne stro-
je. Lani smo imeli pri oskrbi
velike težave, tako da izvoz
na Poljsko in v Italijo ni bil
takšen kot je bilo dogovor-
jeno.«
-	Vse bolj ste prisotni
na zahodnih tržiščih.
Kakšni problemi so
tam?
R. Končina: »Gre za drža-
ve, ki so svoje kmetijstvo že
zdavnaj modernizirale. To pa
pomeni, da lahko uspešno
prodajamo le, če so izdelki
zares kakovostni. V Agrosu
si prizadevamo, da bi angaži-
rali vse jugoslovanske izvoz-
ne firme, da bi lahko na sve-
tovnem trgu prodajale Sipo-
ve stroje.«
-	Rekli ste, da se mo-
rajo stroji za iivoz odli-
kovati po izjemni kako-
vosti. Kakšni pa morajo
biti potem stroji za do-
mače kupce?
R. Končina: »Zahodno tr-
žišče ne prizna nikakršne po-
vršnosti. Vse mora biti na za-
res visoki ravni. Od varov in
ne nazadnje do barve. Pove-
dati pa moram, da si za takš-
no kakovost izdelkov priza-
devamo tudi, ko izdelujemo
za domače kupce.«
-	Kaj pričakujete od
leta 1983?
R. Končina: »Stanje, ka-
kršno je bilo v letu 1982 se bo
nadaljevalo tudi v tem letu.
V Sipu bomo vse napore vla-
gali v doseganje dobrih re-
zultatov. Težave bomo pre-
magovali z zviševanjem last-
ne produktivnosti dela ter z
izboljševanjem tehnologije.
Ce bo treba, se bomo tudi
dodatno angažirali, da bo na-
še kmetijstvo dobilo stroje,
ki jih potrebuje. Tudi ob
koncu leta 1983 bi se morali
pohvaliti z rezultati kot ob
koncu leta 1982. Kar smo
storili v Sipu, je rezultat dela
slehernega člana našega ko-
lektiva, ki se zaveda svoje
odgovornosti. Lani so ljudje
delali tudi po dvanajst ur na
dan, ne ne da bi jih posebej
stimulirali. Naši delavci pa
nikakor ne morejo razumeti,
da se administrativno pose-
ga v njihovo odločanje. De-
lavce je treba nagrajevati po
rezultatih dela ne pa z admi-
nistrativnimi ukrepi.«
-	Ob koncu še čisto
osebno vprašanje: kje
ste letos preživeli praz-
nične dni?
R. Končina: »S svojimi so-
delavci na delovnem mestu
1., 2. in 3. januarja. Treba je
bilo pripraviti dokumentaci-
jo, od njene dobre priprave
pa si lahko marsikaj obeta-
mo. Ker se nam je možnost
pokazala šele pred prazniki
in ker je rok do kompletira-
nja potrebne dokumentacije
kratek, nam ni preostalo nič
drugega kot to, da smo prišli
delat. Vsakdo pa je še dodat-
no stvari s svojih področij
pripravljal doma.«
JANEZ VEDENIK
novoletnih dobrot
je bilo dovolj
Trgovci se ti dni manejo roke, ko preštevajo izkupi-
ček preprazničnih nakupov. V trgovinah je bilo vsega
dovolj. Ce smo malenkostni lahko dodamo le to, da
izbira istih blagovnih skupin ni bila tako raznolika, kot
smo je bili vajeni prej. Toda, kdor se je znašel pa k
vsem gotovim in serviranim živilom dodal še malo
svoje domišljije in ustvarjalnosti, je imel novoletno
domačo postrežbo prav tako bogato kot v boljšfh ča-
sih. To, da je bila dražja, raje izpustimo, kajti nakupi ob
praznikih so dokaz za to, da ljudje ne glede na vse
stiske, še vedno ne varčujejo, še zlasti pri hrani in
pijači ne!
Merx je naprimer zadnji dan praznikov potrojil koli-
čino osnovnih živil, tako da nikomur ni moglo zmanj-
kati ne kruha, ne mleka, ravno tako je bilo dovolj
mesa. Ne ravno prvovrstnega in različnih specialnih
vrst, toda dovolj, da ga je dobil vsak, kolikor je mislil,
da ga bo potreboval.
Zdaj. ko so hladilniki že prazni in ko je zdavnaj pošla
novoletna sarma, bo potrebno nekoliko stisniti pasove.
Ne zato ker bo česa zmanjkalo v trgovinah, predvsem
zato ker so se denarnice že močno izpraznile. Sicer pa,
če smo preživeli najdaljšo noč v letu, bomo nekako
preživotarili tudi najdaljši mesec.
Prepričani smo, da bo vsak zmogel nakup, ko bo
ponovno kava v naših trgovinah in ta bo zagotovo še v
tem mesecu, (trdijo pri Merxu). Tisti, ki ste pred novo-
letno kavno mrzlico prišli na svoj račun, pa bi lahko iz
solidarnosti pustili še kaj za tiste, ki so takrat ostali
praznih rok.
VVE
množično
kot še ne
Dvorana Golovec v Celju
si je že prislužila ime kot zar
baviščni prostor za najširše
množice in najrazličnejše za-
bave. Tudi silvestrovanja
lahko štejemo v to kategori-
jo. saj se vsako leto v tej dvo-
rani zbere veliko takih, ki so
jim všeč hrupne in velike za-
bave, tako da se posameznik
zgubi v množici. In še eno
prednost imajo taka prazno-
vanja. Skorajda niso potreb-
ne poprejšnje rezervacije, saj
je 3e stežka napolniti tako ve-
lik prostor.
Toda, v dvorani Golovec
so letos predčasno zaprli vra-
ta za tiste, ki bi še radi silve-
strovali v njej. Prodali so na-
mreč okoli 2000 vstopnic,
kar je bilo skorajda nekoliko
preveč. Kaj je bilo vzrok ta-
ko množičnemu obisku? Ne-
koč popularni pevec Vladi-
mir Savčič-Cobi, eden naj-
boljših plesnih ansamblov
pri nas, Modrina iz Kranja,
pa gosta Jaka Šraufciger in
Marijan Smode. Ali pa mo-
goče popularna cena silve-
strovanja, ki je bila sicer brez
večerje, toda s spominkom
in aperitivom.
Tudi ostala dva večera sta
bila dobro obiskana, saj so
prodali še okoli 2000 vstop-
nic. Torej je le obveljala tista,
da je bolje vrabec v roki kot
golob na strehi.
In še eno dobro stran no-
voletnih zabav v dvorani Go-
lovec bi lahko omenili. To-
krat, po zagotovilu priredite-
lja, ni bilo nobenih izgredov
in tudi pokanja petard ni
bilo.
Celjska porodnišnica skoraj
presenetila z dvojčicama
Je že tako, da imajo neka-
teri takšne poklice, ki ne
poznajo počitka tudi ob
prazničnih dneh. Med naj-
bolj izpostavljenimi deli so
prav gotovo pri prometu, mi-
lici, kuharjih in natakarjih,
na pošti, v nekaterih var-
nostnih službah, na prvem
mestu pa je prav gotovo stal-
na budnost v domala vseh
službah zdravstva.
Največ skrbi posvečajo
zdravniki tistim, ki rojevajo
nova življenja, novim mami-
cam.
Doktor Tončka Završnik
je bila z doktor Borutom Ma-
lenškom in vsem potrebnim
osebjem, ki sodi zraven, v
prvih letošnjih dneh dežurna
nepretrgoma tri dni: »Malo
nas je in predhodno smo se
dogovorili, da bomo pač
»vlekli« dežurstvo kljub
vsem naporom skozi vse
praznične dni. Kolegi bodo
pač prišli na vrsto prihodnje
leto.«
Kakšno je bilo delo letos?
»Med prazniki smo letos
izredno veliko delali, saj smo
bili domala vseskozi v ak-
ciji.«
In kako ste pričakali No-
vo leto, torej tisti trenutek,
ko drugi plešejo, pojejo, se
veselijo?
»Ni bilo časa! V petih mi-
nutah smo popili vsak nekaj
požirkov šampanjca in to kar
iz skodelic za kavo. Čestitali
smo si in znova smo bili sre-
di dela. Resnično ni bilo po-
čitka.«
Doktor Tončka Završnik
se je po kratkem uvodu
opravičila, da žal za nas nima
več časa, ker ima nujna opra-
vila in vizito. Z vso ljubezni-
vostjo nas je prepustila sode-
lavkam, ki so do naših za-
htev prav tako pozorne, kot
vsa prejšnja leta.
Mamici, ki sta rodili kot
zadnja v lanskem in prva v
letošnjem letu, ležita skupaj
v eni sobi. Malce sta bili pre-
senečeni zaradi našega obi-
ska (oba moža sta bila že prej
tam!), vendar z njunih lic je
bila kljub utrujenosti videti
radost, da so se jima rodili
zdravi otroci. Ko bi le takšni
bili tudi v prihodnje!
Karmen Zorko je doma v
Laškem, sicer pa zaposlena
kot fizioterapevtka v celjski
bolnišnici. Na drugo »delov-
no« mesto, v celjsko poro-
dnišnico, je prišla na Silve-
strov petek. Bila je tik pred
porodom!
Ze ob 22,30 je bilo vse kon-
čano! Karmen Zorko iz La-
škega je rodila dvojčici!
»Presrečna sem, da sta obe
deklici zdravi. Tako sta srč-
kani!«
Ze imata obe deklici
imena?
»Anka in Lucija bosta!«
Kdo je izbral imena?
»Oba z možem.«
Nato so Karmen prinesli
obe mali štručki, da smo jih
lahko skupaj s srečno mami-
co fotografirali. Da sta se lo-
čili, ima ena na glavici rdečo
in druga belo kapico. Kako
si bosta kaj podobni skozi
življenje? In kaj je rekel na
to mož Darko, ki je elek-
troinženir, do zdaj zaposlen
v EMO, v bodoče pa na Te-
hnični šoli.
»Ze pred porodom so z ul-
tra zvoki ugotovili, da gre za
dva otroka, tako da presene-
čenje ni bilo ravno največje.
Bil pa je izredno vesel. Zdaj
je že vse v redu, punčki sta
zdravi in živahni ter upam,
da bo vse v redu.«
Zdaj ste štiričlanska dru-
žina ...
»Morda bomo kdaj v pri-
hodnje še večja,« med sme-
hom in objemom malih
štručk pove Karmen.
Za dežurno ekipo tudi po
tem porodu ni bilo miru. Ob
3,47 1. januarja je kot prvi
prijokal na svet močan fan-
tič, ki mu je podarila življe-
nje Marjana Savinek, učite-
ljica iz Prekope pri Vran-
skem, sicer pa zaposlena na
Osnovni šoli Vlado Bagat v
Braslovčah. Tudi ona je rodi-
la svojega prvega otroka!
»V porodnišnico sem priš-
la v petek zvečer in že po
nekaj urah sem postala sreč-
na mamica.«
In kako bo prvemu »celj-
skemu« korenjaku v letoš-
njem letu (velik 52 cm in te-
žak 3,780 kg) ime?
»Z možem Rudijem (zapo-
slen v Gradnji v Latkovi va-
si) ga bova klicala Arnej.«
. Tudi Marjana Savinek se
je ob našem obisku že dobro
počutila, rekla pa je, da je
najvažnejše, da je otrok
zdrav.
Marjani Savinek smo v
imenu ekipe NT in RC ter
pokrovitelja, Trgovskega po-
djetja MODA Celje, izročili
darilo, cvetje in čestitke.
Da so v celjski porodnišnici
resnično veliko delali pa je
dokaz tudi podatek, da so od
začetka novega leta pa do ju-
tra 3. januarja imeli že šest-
najst porodov!
In kako je sploh z rojstvi v
celjski porodnišnici?
Doktor Tončka Završnik:
»Lani smo jih imeli 2842 ali
kar 131 manj, kot leta 1981.
Sploh je značilno, da je števi-
lo rojstev v zadnjih letih v
upadanju.«
Po odhodu iz celjske
porodnišnice smo vsi štirje
razmišljali o novi akciji: ka-
ko prijetno bi bilo skupaj do-
biti vseh deset otrok (toliko
let traja naša akcija!)? Milan
Medvešek se je strinjal: »Za-
misel ža takšno akcijo je do-
bra, saj smo tudi mi bili vse-
skozi zraven. Prepričan sem,
da bi bili tudi v kolektivu
zato, da skupaj izpeljemo
takšno priložnostno sreča-
nje.«
Tekst: Tone Vrabl
Foto: Drago Medved
Direktor Milan Medvešek izroča darilo v imenu Trgovskega podjetja Moda
Matjaž Mikac
Šah je igra, ki izvira iz
Irjdije. Igra se na deski, ki
je razdeljena na osem be-
lih m osem črnih polj.
Predstavljamo vam Mat-
jaža Mikca, dijaka 4. letni-
ka Srednje družboslovne
šetde v Celju, sicer pa že
dolgoletnega šah i s ta, ki
že dosega zelo dobre
uspehe.
Osnovno šolo je obisko-
val na OŠ I. celjske čete.
kjer se je že v drugem ra-
zredu vpisal v šahovski
krožek, ki ga je vodil tov.
Domitrovič. Šah se je že
prej naučil igrati od brata,
ki je tudi sam šahist. V 7.
razredu je prevzel vod-
stvo krožka, dosegati pa
je že začel prve uspehe na
občinskih prvenstvih za
mlajše pionirje in na
ekipnih tekmovanjih. Ti
uspehi so bili tudi povod,
da so Matjaža povabili v
Šahovski klub.
Njegov trening pred
turnirjem je razdeljen v
preverjanje, oz. pregledo-
vanje tistega, kar mu bo
pri igranju najbolj koristi-
lo. Mnogo stvari pri šahu
si je treba zapomniti, vsaj
začetne poteze pri vsaki
partiji. Ponavljati in pre-
gledovati mora teorije,
zbirati partije in kupovati
časopise. Če se Matjaž
pripravlja na turnir, po-
tem igra šah doma po tri
ure na dan ali še več.
Odvisno od časa. Kadar
se intenzivno pripravlja
na kakšen večji turnir pa
porabi za šah cele popol-
dneve. V Šahovskem klu-
bu se potem pogovarjajo
o turnirjih in organizirajo
brzopotezne turnirje.
Za šahovskega vzorni-
ka omenja Fischerja, biv-
šega svetovnega prvaka,
ki danes ne igra več. Všeč
mu je njegov način igra-
nja, ki bi ga želel posne-
mati tudi sam. Šah Matja-
žu pomeni osebno zado-
voljstvo, če dosega uspe-
he in nezadovoljstvo, če
jih ne. Na potovanjih po
Jugoslaviji pa si pridobi-
va nove in nove prijatelje.
Za svoje največje uspe-
he je naštel: 3. mesto na
pionirskem prvenstvu
SRS, remi z mladinskim
svetovnim prvakom Cvi-
tanom, teden dni po osvo-
jitvi naslova, večkrat sije
delil 3. mesto na mladin-
skem prvenstvu SRS,
dvakrat pa je že zaigral v
mladinski republiški re-
prezentanci. Sicer pa na-
stopa tudi v II. zvezni ligi,
za različne šahovske klu-
be iz Slovenije.
Kako pa šah vpliva na
šolo? Matjaž pravi, da ze-
lo slabo, ker mu vzame
veliko časa, kadar ima
tekmovanja. Pa tudi po
tekmovanju je psihično
zelo utrujen, tako da ne
more takoj začeti z uče-
njem. Sicer pa celotno
življenje vpliva na igro.
Rad bi postal mladinski
republiški prvak, s ša-
hom pa se bo še dolgo uk-
varjal, kajti šahist je pri
30 letih v najlepših letih
za uspehe, torej tudi glav-
ni Matjaževi uspehi še
pridejo.
MATEJA ZALOŽNIK
»Nesojena« zmagovalka Karmen Zorko s svojima ljubljenkama Anko in Lucijo
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Novoletni koncert za
goste in zene KMZ
tsm^m^m-mmb^	msmtamm
Velika gramofonska plošča ie sna od! mnogih nalog
komornega moškem zbora
Tradicija je ohranjena.
Tudi tokrat je Komorni mo-
ški zbor zaključil 1982. in
pozdravil novo leto s tradi-
cionalnim novoletnim kon-
certom, ki je ob družabnem
programu trajal sicer dlje
kot običajni nastopi. V dvo
rani zdravniškega doma na
Dobrni so se zbrali samo po-
vabljeni gostje in žene pev
cev. Nastop je bil namenjen
zlasti njim, v zahvalo za ra-
zumevanje ob vsaj dvakrat
tedenski moževi odsotnosti
zaradi vaj v večernih urah
in zaradi mnogih ur, ki so
jih pobrali številni nastopi,
koncerti in gostovanja.
Bil je prijeten večer, ne sa-
mo zaradi pevskega užitka,
marveč tudi zaradi spozna-
nja, da je to enoten pevski
kolektiv, ki ga zdaj že šesto
leto vodi prof. Vid Marčen.
Komorni moški zbor je tudi
lani dokazal, da sodi v kvali-
tetni vrh slovenskih in jugo-
slovanskih moških zborov in
da uživa velik ugled tudi v
tujini.
Toda, zdaj ni šlo samo za
obujanje prehojene poti,
marveč tudi za srečanje z na-
logami, ki jih čakajo v tem
letu Kot prva je izdaja velike
gramofonske plošče. Druge
po vrsti. In potem obvezno-
sti do delovnih kolektivov,
organizacij, do poslušalcev
in ljubiteljev lepega petja.
Poieg tega je letos na vidiku
gostovanje v Singenu, v za
hodnonemškem mestu ob
Bodenskem jezeru.
Tradicionalno srečanje so
dopolnili z zborovo kroniko,
nastopom priložnostnih in
strumentalnih in vokalnih
skupinic in ne nazadnje s
krstom novih članov, tistih
ki so pevsko preizkušnjo že
dobro prestali in ki so s slav
nostno zaprisego ter po! u
bom zborove zastave in seve-
da pred visokim zborom ko-
lektivnega vodstva sklenili,
da bodo vestno izpolnjevali
vse naloge. Takšne časti in
udarca z veliko kuhalnico po
zadnji plati sta bila tokrat de-
ležna basist Peter Blagotin-
šek in baritonist Ludvik
Urankar, oba iz Laškega.
Novoletno srečanje pev-
•ev, njihovih žena in gostov i^^BMMi^Bi^MPIB^MMBKBeai-^^fe^ffS sžtiiM^^^H^HR^HMBPnillHl
je bil nepozaben dogodek. Krst novih članov. Čisto pravi zdravnik, dr. Gril, pregleduje Peiiu Biagotinžka, na cnztk
M. BOZlC "pregled- čaka z nasmeškom na ustih l^aje t-Ludvik Urankar.
Sedem mitm padlo na nov »letnem imu
■mmmmmammmm
. Lovska družina Žalec že vrst j let
pripravi zadnjo nedeljo pred Novim
letom tako imenovani nevole ni lov v
loviščih, ki so v neposredni bnžini nji-
hovega lovskega doma na : inki nad
Gotovi jami pri Žalcu. Letošnjega lova
se je udeležilo nekoliko oia.-sj lovcev
kot običajno, saj jih je pr šla Še dobra
polovica ali okoli 50, med njimi pa je
bilo tudi nekaj gostov iz sosednjih lov-
skih družin.
Tudi tokrat so žalski lovci na pred-
večer zadnjega letnega lova pripravili
pod domom velik kres, ki o ga zakuri-
li v jutranjih urah na dan lova. Letos
kresova toplota lovcem ni bila toliko
potrebna, saj ni bilo niti snega (le ne-
kaj ostankov po travnikih, vinogradih
in gozdnih robeh) in tudi vreme ni bilo
prehudo mrzlo, bolj pa jim je teknilo
tradicionalno okrepčilo pred odho-
dom na lov, topel čaj s prijetnimi do-
datki.
Lov je tudi tokrat vodil eden najsta-
rejših in najzvestejših članov, Ivan
Roic. ki je opozoril, da lahko lovci lovi-
jo zajce, lisice m morda še kakšnega
fazana, če bi se pojavil.
Po petih letih ie bil lov ponovno
uspešen, sai ie pod ostrimi in točnimi
streli obležalo kar sedem zajčkov. Po
dva zajčka sta uplenila Vanko Sitar in
Jože Zgank, po enega pa Štefan Pain-
kret. mL, Anton Pečnik in kot najsta-
rejši skoraj 73-letni Jaka Vrhovšek, k;
se za lansko leto lahko pohvali tudi še
z odstrelom lisice. Lovci so zadnji lan-
ski lov za predel, kjer so ulovili, ocenili
za dober, priznali pa so tudi. da je bilo
nekaj zajcev hitrejših od njihovih -kri-
vih in počasnih« krogel.
Zaključek je bil v Lovskem domu ob
jedeh divjega prašiča in srnjaka ter z
lovskim krstom dveh. ki sta tako po-
stala člana LD Žalec. Uspešno sta
»prekrmarila« skozi zapletena vpraša-
nja (krst je vodil predsednik LD Žalec
Janko Kraševec, vsak od izpraševari-
cev pa si je lahko izbrai zagovornika)
Vlado Remih in Ferdo Šanca. pa če-
prav sta morala med ostalim odgovori-
ti tudi na tako »zapletena« vprašanja,
kot so »kdaj zajca najbolj bolijo zob-
je0« (odgovor, ko ga prime pes), »zakaj
je morje slano?« (ker so v njem slani-
ki), kdaj je divjemu zajcu najbolj vro-
če?« (takrat, ko se peče) in podobno.
Oba sta kljub nekoliko »pomanjkljive-
mu« znanju in z veliko mero potrpež-
ljivosti predsedstva izpitne komisije
pod udarci palice krst prestala in po-
stala prava člana zelene bratovščine,
ko sta obljubila, da bosta »vedno spo-
štovala lovsko čast in poštenje, da bo-
sta vedno puško zvesto nosila in da
bosta vedno tudi zvesta in dobra lov-
ska tovariša.«	- .
TONE VRABL
Celie:
i MiMUm
' pomaga
Učenci šole Ivana Ko
vačiča Efenke, ki imajo
s KS Dečkovo naselje te-
sne stike, so pripravljeni
pomagati -starejšim in
osamljenim občanom pri
raznih gospodinjskih
opravilih. Prinesejo kur-
javo, skočijo v trgovino,
odidejo na pošto ali v
banko, poskrbijo za
zdravnika, prinesejo
zdravila ali kako drugače
poskrbijo za krajane.
Kdor tako pomoč potre-
buje, se poveže s krajev-
no skupnostjo ali pa kar
neposredno s šolo. Tako
bo akcija sosedske pomo-
či dosegla svoj namen.
Ce se vprašamo po dobičkih, ki so jih
imeli splavarski gospodarji od opisanih vo-
ženj ali od opisane trgovine z lesom, si mo-
ramo najprej priklicati v spomin, da so nji-
hove »rajže« najpogosteje obsegale 12 ali 15
samcev, medtem ko so podvzemali na leto
zvečine štiri ali pet voženj. Čisti dobiček od
prodanega samca pa opredeljuje ohranjeno
ustno izročilo za čas po gospodarski krizi
na začetku tridesetih let ali za sredo in dru-
go polovico tridesetih let, do okupacije, do-
volj natančno. Tako spričujejo računi nek-
danjih splavarskih gospodarjev in krmani-
žev, da je znašal v omenjenih letih čisti
dobiček od prodanega samca (po odštetju
vseh stroškov, ki so jih terjali nakup lesa,
transport do žag, morebitno tesanje? nada-
lje vsi stroški z vožnjo in izplačilo splavar-
jem) od 500 do 1000 dinarjev, vendar je bil
dobiček, ki se je približal vsoti 1000 dinar-
jev, le redkejši. Spričo tega sodimo, da se je
sukal srednji dobiček od prodanega samca
okoli 700 dinarjev. Potemtakem je znašal
čisti dobiček od »rajže«, ki je štela 12 sam-
cev, okoli 8400 dinarjev, čisti dobiček od
»rajže« pa, ki je štela 15 samcev, »okoli
10 500 dinarjev. Ce pomnožimo ti vsoti s 4
ali 5 (vožnjami), ugotovimo, da je obsegal
čisti dobiček splavarskih gospodarjev po-
večini od okoli 33 600 do okoli 52 500 dinar-
jev na leto.
Navedenih vsot pa ni mogoče uokviriti.
Resda vemo, da je bila splavarska lesna
trgovina za splavarske gospodarje poglavit-
ni, ne pa tudi edini vir dohodkov, vendar
nimamo podatkov za druge njihove dohod-
ke. Zato ni mogoče opredeliti njihovih ce-
lotnih letnih dohodkov, s tem pa tudi ne
natančnejšega razmerja med njihovimi do-
hodki od splavarske lesne trgovine in dru-
gimi dohodki.
Vsekakor so bili navedeni dohodki od
splavarske lesne trgovine razmeroma viso-
ki. Če namreč ponovimo, da to niso bili
edini dohodki splavarskih gospodarjev in
če primerjamo te dohodke s celotnimi do-
hodki, kakor so sporočeni na nekaterih
kmetijah v istih letih drugod, dobimo na-
slednjo podobo. L. 1935 so znašali vsi do-
hodki na trdnem gruntu z žago pod Uršljo
goro 33 446 dinarjev, 1937 pa 56 021 dinar-
jev. Na srednji kmetiji blizu Ptuja je bilo
1936/37 vseh dohodkov 14 135 dinarjev, na
srednje veliki kmetiji v Slovenskih goricah
1940 pa 15 525 dinarjev. Po omenjenih vso-
tah je torej prinašal splavarskim gospodar- -
jem dobiček od splavarske lesne trgovine
večinoma več ko dvakrat do več ko trikrat
toliko kolikor srednjemu kmetu v vzhodni
Sloveniji vsi dohodki od kmetije.
Nadalje ni mogoče uokviriti dobička
splavarskih gospodarjev tudi zato, ker niso
na voljo podatki o vsotah njihovih celotnih
izdatkov. Vsekakor so morale biti te vsote
razmeroma visoke, zakaj ugotovljeni dobi-
ček je s tem, ko je bil precej visok, deloma *
nedvomno zviševal izdatke splavarskih go-
spodarjev ali raven njihovih zahtev. Zato
lahko z vso gotovostjo sodimo, da so pri
večjem delu splavarskih gospodarjev vsote
njihovih celotnih izdatkov znatno presega-
le vsote celotnih izdatkov na navedenih
kmetijah v vzhodni Sloveniji: na srednji
kmetiji blizu Ptuja je bilo 1-936/37 ^seh iz-
datkov za 15 140 dinarjev (izdatki so bili
višji ko dohodki), na srednje veliki kmetiji
v Slovenskih goricah 1940 pa 15 426 dinar-
jev. Po vsem videzu so bili izdatki splavar-
skih gospodarjev sorazmerno podobni iz-
datkom na omenjenem trdnem posestvu z
žago pod Uršljo goro, na katerem so 1935 .
znašali izdatki 29 855 dinarjev, 1937 pa
35 731 dinarjev.
Vse to spričujejo tudi poglavitni nameni,
za katere so porabljali splavarski gospodar-
ji svoj dobiček od splavarske lesne trgovi-
ne. Zelo pogosto je šel del dobička za na-
daljnje nakupe lesa ali za nadaljevanje te
trgovine in se ni neposredno uporabljal za
poravnavanje perečih gmotnih potreb. Si-
cer pa so splavarski gospodarji s tem dobič-
kom največkrat obnavljali hiše ali si po-
stavljali nove, dokupovali zemljo in se
oskrbovali z novim orodjem. Naposled so
del dobička nalagali v hranilnice, ga porab-
ljali za dote ali ga tudi namenjali za šolanje
otrok.
Kar zadeva mezde splavarjev, imamo o
njih nekaj podatkov že iz let pred prvo
svetovno vojsko. Tako je sporočeno, da so
tedaj splavarji dobivali za vožnjo do Celja
po šest kron, za vožnjo do Zidanega mosta
po deset kron, za vožnjo do Zagreba oziro-
ma do Rugvice po 22 kron in za vožnjo do
Beograda 76 kron; poleg navedenih mezd
so dibivali še po dve kroni na dan za hrano.
2e v tisti dobi se torej mezde niso ravnale
po dnevih, ki so jih prebijali splavarji na
vodi, temveč so se oblikovale glede na do-
ločene etape ali razdalje pri vožnji.
Ker izvirajo našteti podatki o splavarskih
mezdah iz poročila, ki je nastalo v istem
času, kakor so bile v navadi navedene mez-
de, in je zato pričevanje sodobno, ne more-
mo sprejeti poznejših omemb o teh mez-
dah, ki jim manjka tudi navedba vira: po
drugi svetovni vojski je bilo namreč zapisa-
no, da so v letih pred prvo svetovno vojsko
znašale splavarske mezde do Celja eno do
tri krone, do Zagreba oziroma Rugvice tri
do devet kron, naprej pa 50 do 60 kron. Ce
ustno izročilo, kakor'se je ohranilo do da-
našnjega dne, povečini iz let pred prvo sve-
tovno vojsko navaja nekaj manjše splavar-
ske mezde, kakor smo jih posneli po teda-
njem poročilu, je to nemara zato. ker uteg-
nejo biti v zadevnih omembah odšteti vsi
izdatki za pot domov. (Najmanj pravilne so
v ohranjenem ustnem izročilu navedbe
mezd do Celja, dve do tri krone, medtem ko
so zadevni podatki o mezdah, kakršne so
bile v veljavi do Rugvice in naprej, precej
bližji številom iz objavljenega poročila.)
Podobno kakor dobiček splavarskih go-
spodarjev opredeljuje ohranjeno ustno
izročilo dovolj natančno tudi mezde spla-
varjev sredi in v drugi polovici tridesetih
let. do okupačije. - Mezde »Celjanov« so
znašale v letih po prvi svetovni vojski okoli
80 dinarjev, po gospodarski krizi pa so se
vzdignile na okoli 100 dinarjev; tik pred
drugo svetovno vojsko so presegle 100 di-
narjev. Mezde »Rogličanov« so znašale po
gospodarski krizi okoli 250 dinarjev, pozne-
je pa okoli 300 dinarjev. Poleg navedenih
mezd so imeli »Celjani« in »Rogličani« za-
stonj hrano, ki je bila. kot bo še natančneje
povedano, do Celja borna, od tam naprej pa
izdatnejša in raznovrstnejša.
Pri »Mitrovčanih« so se ravnale mezde
glede na to, do kod je šla »rajža« in na-
katerem mestu je veslal splavar. Če je spla-
varski gospodar prodal les do Slavonskega
Broda. so bile mezde za splavarje manjše,
kakor če je šla »rajža« do Beograda, ki je
pomenil mejnik tudi v tem pogledu: od
Slavonskega Broda do Beograda so bile
mezde za splavarje enake, prav tako zopet
od Beograda naprej; te slednje mezde so
bile najvišje.
8. STRAH - NOVI TEDNIK
6. JANU&R 1883
Leto 1933 v
amaterskih
vrstah
Programske naloge za
leto 1983 so pri Zvezi kul-
turnih organizacij Celje
izoblikovali na osnovi do-
sedanjih izkušenj, pro-
gramskih smernic Kul-
turne skupnosti Celje, te-
snejših stikov z Zvezo
kulturnih organizacij Slo-
venije in načrtnejšega
programa skupnega dela
med občinami, pa tudi z
drugimi republikam;, zla-
sti s pobratenimi mesti in
s Slovenci zunaj meja na
še domovine.
Po tradiciji najbolj ra-
zvejani sta glasbena in
gledališka dejavnost. Na
glasbenem področju si
bodo v letošnjem letu pri-
zadevali, da bi napredo-
vala kvaliteta izvajanih
programov. Tekmovanja
in festivali ter občinska in
področna srečanja glas-
benih skupin so vselej
močan element spodbu-
janja rednega dela in s
tem tudi dviga kvalitete.
Gledališki amaterizem
ima poleg glasbenega naj-
bogatejšo tradicijo in
ostaja ena najbolj priljub-
ljenih oblik amaterskega
kulturnega delovanja. Za-
stavljenih nalog za letoš-
nje leto ni malo. Ce bodo
dosledno uresničene, kot
je zapisano v programski
zasnovi, bomo lahko go-
vorili o živahnosti te de-
javnosti. Med večje prire-
ditve sodi Naša beseda
83, področno in občinsko
srečanje gledaliških sku-
pin, občinsko srečanje
lutkovnih skupin itd. V
pomoč vsem amaterjem
pa bodo tudi razna stro-
kovna predavanja in se-
minarji ter posvetovanja.
Nič manj pestro in širo-
ko niso sestavljeni pro-
grami aktivnosti v drugih
dejavnostih na področju
filmske vzgoje, folklorne
in plesne dejavnosti, li-
kovnega ter literarnega
snovanja in drugih.
MP
Nova prelomnica
v kulturi KonJICanov
»Obnovljeni kulturni tlom to omogoča,« pravi Franc Šellh,
direktor Delavske univerze. ki upravlja dom
Kljub razviti ljubiteljski
kulturni dejavnosU v Slo-
venskih Konjicah, k*ar velja
še zlasti za zborovsko glas-
bo, pravega kulturnega živ-
ljenja v kraju v preteklih
letih ni bilo. Bil pa je dober
izgovor: pomanjkanje pri-
mernih prostorov. Sedaj
klasičnega izgovora ni več,
pa tudi k oblikovanju kul-
turnega življenja so pristo-
pili na nov način, bolj orga-
nizirano. O tem v pogovoru
z direktorjem Delavske uni-
verze v Slovenskih Konji-
cah, ki je prevzela upravlja-
nje kulturnega doma, Fran-
cem Selihom.
Obnovljen kulturni dom
v Slovenskih Konjicah po-
meni prelomnico v kultur-
nem življenju Konjičanov.
Zakai?
F. Selih: »Res smo v sa-
mem mestu Slovenske Ko-
njice opažali v preteklih letih
pravo kulturno mrtvilo, še
zlasti pa v času obnavljanja
kulturnega doma. Julija smo
s pomočjo skupnih sredstev
odprli sodoben dom kulture
s 1400 kvadratnimi metri po-
vršin. V njem so svoje mesto
poleg velike dvorane za kul-
turne prireditve in avle za
razstave, pridobili tudi Ob-
činska ljudska knjižnica,
Zveza kulturnih organizacij
in Prosvetno društvo Svobo-
da. Novi pogoji dela se mora-
jo odraziti tudi v novi kako-
vosti.«
Delavska univerza je
upravljalec doma. Kdo pa
načrtuje program?
F. Šelih: »Glede na širši
družbeni pomen dejavnosti
smo ob prevzemu obvezno-
sti v domu predvideli pose-
ben programski svet, v kate-
rem so predstavniki širše
družbene skupnosti - obči-
ne, družbenopolitičnih orga-
nizacij, večjih delovnih orga-
nizacij, Zveze kulturnih or-
ganizacij ... Delavska uni-
verza želi kot izvajalec v pri-
hodnjem letu razširiti pro-
gram kino predstav. Poleg
rednih filmskih predstav
vključujemo še matineje,
mladinski kino in nočni ki-
no. To je na tem področju že
največ, kar lahko storimo.
Premalo izkušenj pa imamo,
in zato pričakujemo tudi več
pomoči, na področju gledali-
ške dejavnosti, ki je v Slo-
venskih Konjicah dalj časa
sploh ni bilo. Radi bi zagoto-
vili abonma s 6-8 predstava-
mi, težko pa je z izborom
programa. Zahtevnejše gle-
dališke predstave namreč
skorajnimajo gledalcev. Pri-
četi bomo morali sistematič-
no z manj zahtevnimi deli in
program po zahtevnosti
stopnjevati.«
Kakšen pa je vpliv finanč-
nih sredstev na oblikovanje
programa?
F. Šelih: »Ravno pri gleda-
liških predstavah je razko-
rak med sredstvi, s katerimi
razpolagamo in cenami, ve-
lik. Zahtevnejša gledališka
predstava zahteva 50-80.000
dinarjev, to pa pomeni pri
ceni vstopnic, če je dvorana
razprodana, kar 30-50.000 di-
narjev izgube. Da zaradi tega
program ne bi bil preveč pri-
zadet, * skušamo ta razkorak
premostiti z iskanjem pokro-
viteljev. Sprejeli pa smo tudi
sporazum, po katerem ob
zaključku leta Svet doma, ki
je njegov najvišji gospodar
ski organ, ugotavlja poslova-
nje in če bo ugotovil pri-
manjkljaj, bodo manjkajoča
sredstva zagotovili občinska
kulturna skupnost in večje
delovne organizacije.«
Takšen dom pa ni name-
njen le za gledališke in film-
ske predstave, ampak bi ga
naj uporabljali vsi, ki se v
kraju ukvarjajo s kulturo.
Kako pa se ti vključujejo v
dom?
F. Šelih: »V kraju pogreša-
mo kulturno sekcijo, ki bi se
ukvarjala s pripravo in izva-
janjem dramskih storitev,
kot jih imajo v številnih
manjših krajih občine. V do-
mu imamo prostore za vaje
dramske sekcije, prav tako
pa tudi za vaje pevskih zbo-
rov. Želimo si samo, da bi
bili res uporabljani.«
V nekaj mesecih seveda še
niste mogli narediti velikih
sprememb v kulturnem živ-
ljenju kraja. Kaj pa ste ze
storili?
F. Selih: »Poleg dveh gle-
daliških predstav in stalnih
filmskih predstav smo pri-
pravili že tudi dve likovni
razstavi. Tudi pri tem je mož-
nosti še veliko, saj v občini
likovnih amaterjev ni malo.
S sodelovanjem sekcij, s kul-
turno izmenjavo, bo mogoče
izbiro močno popestriti. Pri
tem bo pomembna zlasti vlo-
ga Zveze kulturnih organiza-
cij. Programski svet je že tu-
di sprejel celovit program
filmskih predstav in tudi čas
za njihovo predvajanje. Od-
ločil se je, da ob petkih film-
skih prireditev ni, tako da
bodo lahko takrat gledališke
ali pa druge nepredvidene
prireditve, saj ne bi bilo
prav, če bi se sicer potrebne-
ga programa preveč togo
oklepali. S tem, ko smo prev-
zeli upravljanje in izvajanje
programov v kulturnem do-
mu, imamo tudi celovit pre-
gled vseh prireditev, tako da
jih lahko tudi usklajujemo.«
MILENA B. POKLIC
Dwoboi na fiišsmgrtfii
Ameriški vvestern iz leta 1975. Scenarij: Thomas
McGuane. Kamera: Michael Buttler. Glasba: John
Williams. Režija: ARTHUR PENN. Igrajo: Marlon
Brando, Jack Nicholson, Kathleen Lloyd, idr.
Dva velikana med igralci v sodobnem ameriškem
filmu skupaj. Kaj več je še potrebnega za uspeh ne-
kega filma? Toda, kakšna sta ta junoka v svojih vlogah
v tem, v sodobne tokove vpetem vvesternu, oropanem
vse romantike in idilike? Prvi, da je največji med njimi
pravijo, Marlon Brando, je na strani pravice. A pokvar-
jen je, kot najbolj smrdljiv švicarski sir. Sadističen in
docela iztirjen v svojih postopkih, ko kot najeti revol-
veraš lovi tolpico kaj malo pomembnih razbojnikov.
Drugi, Jack Nicholson, ki slovi po vlogah iztirjenca,
je miren poprečnež. Le to je narobe, da hodi onkraj
zakona, saj se preživlja z drobnimi tatvinami. In tako
dobi za vrat prvega! Kdo bo zmagal v neusmiljenem
spopadu pravice in krivice - pošteni lopov ali nepo-
šteni pravičnež?
Približno takšno zgodbo nam ponuja v svojem pred-
zadnjem filmu (iz leta 1975) Arthur Penn. ki se je
uveljavil z westerni, grozljivkami in akcijskimi filmi
(Bonnie in Clydc. Levoroki revolveraš, Veliki mali
človek, Cudodelka, itd.). Na način, ki je za sodobni
ameriški vvestern tipičen (pod vplivom italijanskega,
ki je lansiral več pristnega nasilja, humor in ukradel
romantiko), je upodobil ta film, ki bo ostal v spominu
po res veličastni igri obeh glavnih junakov, po nekako
vsakdanji zgodbi, ki se prelevi v nasilno dramo, po
nekaterih scenah nasilja, še predvsem in zlasti pa po
antologijski sceni, ko se nemočni Brando kopa v pre-
lepi banji in na smrt izziva Nicholsona, ki mu grozi z
revolverjem.
Kamera je izvrstna, montaža precizna, splošen dober
vtis dopolnjuje glasba.
Film Dvoboj na Missouriju je kaj primeren uvod v
novo sezono celjskega filmskega gledališča za odrasle,
ki ga bo gostilo prihodnji četrtek, za vse zamudnike pa
bo film še nekaj dni na sporedu v znova odprti dvorani
malega Uniona.
BRANKO STAMEJClC
Zvezdana tSfakar - redna članioa
SLO Celin
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje je
okrepljen za novo članico. Delovno razmerje s kolektivom je
sklenila igralka Zvezdana Mlakar, ki je na celjskem poklic-
nem odru že nastopala. Videli smo jo v Žlahtnem meščanu,
v igrici Kralj Matjaž, kako se imaš, je igrala Aienčico, v
Rajanju pa je bila Cukrček. Na prvi premieri v letošnjem
koledarskem letu se nam bo v Srečanju na Osojah predsta-
vila kot Tereza.
Zvezdana Mlakar je doma iz Ptuja, sicer pa je absolventka
Akademije za gledališče, film, radio in televizijo. Igrala je
tudi že v večih filmih. Zlasti ostaja v spominu s filmom
Praznovanje pomladi.
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje šteje
odslej 18 članov, od teh je 7 igralk, medtem ko so v letošnji
sezoni ansambel zapustili igralci: Sandi in Marjanca Krošl
ter Janez Starina.
MP
Celotni filmski
spored za mladino
Celjsko Kinopodjetje je
tudi za letošnje leto zagoto-
vilo dovolj filmov za mladi-
no, da bodo našim najmlaj-
šim vedrili in pestrili dni
vsakega tedna v letu 1983.
Kar petdeset mladinskih
filmov, od domačih do tujih,
od risank do znanstveno-fan-
tastičnih bajk iz vesolja, se
bo tako odvrtelo v dvorani
kina Dom. Vsekakor gre ob
silnem pomanjkanju tovrst-
nih filmov, še posebej doma-
čih in še zlasti kakovostnih,
Kinopodjetju vse priznanje,
da že tretje leto zapored za-
gotavlja tako potreben del
programa. In četudi bi lahko
bolj kritični zastavili nekaj
neprijetnih vprašanj na izbor
filmov, ki vsi po svoji kako-
vosti le niso namenjeni iz-
ključno mladini, je treba
poudariti, da so to lahko le
nergači. Nujno je, da se filmi,
ki jih je malo, ponavljajo. Iz-
kušnje s Kekcem in še neka-
terimi filmi pa potrjujejo, da
jih nove generacije kinoobi-
skovalcev izjemno toplo
sprejemajo.
Posebna pohvala gre tudi
trem delovnim organizaci-
jam, ki so odkupile 36 kine-
matografskih predstav. Te
bo mogoče videti brez vstop-
nine. Ljubljanska banka -
splošna banka Celje, SOZD
Merx - TDO Teko Celje in
LIK Savinja Celje so tako
vnovič izpričali svoj dober
posluh za kakovostne kul-
turne akcije. Morda bo v pri'
hodnjih letih družina treh
dobila še nove člane. Prav bi
bilo tako, kajti filmske pred-
stave, ki so že tako najcenej-
ša oblika razvedrila za mladi-
no, bi s tem le še pridobile na
veljavi.
Se to: popoln letni pregled
filmskih predstav za mladi-
no z naslovi filmov in datu-
mi, ko so ti na sporedu, je
tudi letos Kinopodjetje nati-
snilo v priročni brošurici, ki
jo je mogoče dobiti brezplač-
no in ki bi jo lahko imeli star-
ši na vsakem domu.
sb
Ocena zbirke Alme Karlinove
V. Šlibar in Z. Smitek -Zbirka Alme Karlinove, Celjski muzej V. 1982, 26 strani
Zelo malo je znanega o Almi Kar-
linovi svetovni popotnici in pisate-
ljici, zato se je Celjski muzej odlo-%
čil, da bo ob svoji stoletnici uredil'
njeno zbirko etnoloških, naravo-
slovnih in turističnih zanimivosti.
Zbirki je namenjena posebna soba,
kjer so razstavljeni najzanimivejši
primerki iz zbirateljske dejavnosti
Alme Karlin. Ob otvoritvi razstave
je izšel tudi katalog Zbirka Alme
Karlinove kot 113 zvezek Zbirke
vodnikov Kulturni in naravni spo-
meniki Slovenije. Katalog je razde-
ljen na štiri poglavja: Družina in
mladost, Potovanje, Zbirka, Lite-
rarno delo z izpopolnjeno biblio-
grafijo objavljenih in neobjavljenih
del.
Alma Karlin je bila rojena 1889 v
družini državnih uslužbencev v Ce-
lju. Mladost je preživela v mestu ob
Savinji. Toda nemirni duh in želja
po znanju sta jo že po srednji šoli
zvabila v svet; najprej je potovala
po Evropi, kjer se je naučila več
tujih jezikov in se seznanila s kultu-
ro neevropskih dežel. Na pot okoli
sveta se je odpravila leta 1919. Po-
tovanje je trajalo dobrih osem let. V
teh letih je zbrala precej predmetov
povezanih z življenjem ljudstev, ki
jih je spoznavala na svoji poti. Sre-
čala se je celo z ljudožerci in odne-
sla celo kožo. O svojih vtisih in
spoznanjih je tudi veliko pisala, ne-
kaj člankov je že med potovanjem
poslala takratnemu celjskemu ča-
sopisu. Leta 1932 je bila Celjska jav-
nost seznanjena tudi z njenimi dalj-
šimi proznimi deli razstavljene so
bile njene knjige v izložbi knjigar-
ne Goričar in vzbudile veliko zani-
manje. Starejši Celjani se ob pogo-
voru o Almi Karlin radi spomnijo
anekdot, ki so krožile o njej, zani-
mive so zlasti tiste o njenem biva-
nju med ljudožerci. Med mladimi
pa jih je verjetno bolj malo, ki bi o
njej kaj vedeli; verjetno je krivo tu-
di to, da so vsa njena dela pisana v
nemščini, jeziku, ki ga je najbolj
obvladala. Slovenščine se nikoli ni
učila, vendar pa ni bila nemško na-
cionalistično usmerjena, kar je po-
kazala tudi z dejanji med drugo
svetovno vojno. Od daljših proznih
del jih je objavljenih 22 in od tega je
le eno (Samotno potovanje) preve-
deno v slovenščino. Preko 20 del pa
je še v rokopisih, ki jih hrani Naro-
dna in univerzitetna knjižnica v
Ljubljani.
Avtorja sta v vodniku pregledno
orisala življenje in delo Alme Kar-
lin; tako vsak bralec in obiskovalec
razstave dobi osnovne podatke na
enem mestu. Glede na to, da gre v
bistvu za vodnik po razstavi, je tudi
največ prostora posvečeno zbira-
teljski dejavnosti in opisu razstav-
ljenih predmetov. Katalog je
opremljen z zemljevidom. potova-
nja, fotografijami eksponatov; po-
sebno zanimivi sta dve fotografiji
Alme Karlin. Opozoriti je potrebno
še, da je vodnik nastal na podlagi
daljših študij literarne in material-
ne zapuščine Alme Karlin in na
podlagi kritične presoje virov; tako
so ovrženi tudi nekateri netočni po-
datki in interpretacije.
Vsekakor je vredno pohvale, da
je Alma Karlin dobila mesto v kul-
turni zgodovini Celja in upajmo, da
bodo tudi njena knjižna dela kmalu
na policah naših knjigarn.
IVANKA ZAJC-CIZELJ
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Laško: Tisoči udarniških ur
za nov gasilski dom na Vrhu
V manj razvitem predelu
občine Laško, v krajevni
skupnosti Vrh nad Laškim,
raste nov dom tamkajšnjih
gasilcev. Za gradnjo so se
odločili pravzaprav vsi kraja-
ni in v planu srednjeročnega
razvoja krajevne skupnosti
Vrh nad Laškim opredelili
gradnjo gasilskega doma kot
eno najpomembnejših na-
log. Naložba je našla svoje
mesto tudi v planskem do-
kumentu občinske skupno-
sti za varstvo pred požari La-
ško.
Gasilci v Vrhu nad Laškim
delajo sedaj v nem žgočih po-
gojih, in ker je v kraju gostil-
na, poleg šole, edini družbe-
ni objekt, kjer se občani sha-
jajo, je bila nujnost gradnje
toliko večja. Se z enega vidi-
ka je gradnja novega gasil-
skega doma pomembna. Gre
za prizadevanja, da bi čim
več mladih ostalo doma, v
kraju, na kmetijah. In med
gasilci z Vrha je veliko mla-
dih ljudi. Tudi tisti, ki niso v
gasilskih vrstah, bodo z no-
vim objektom raje ostali do-
ma, saj se tam obeta živah-
nejše družbenopolitično,
kulturno in družabno življe-
nje. Dom namreč ne bo na-
menjen le gasilcem, ampak
bo to tudi prostor za delo
krajevnih organizacij, kra-
jevne skupnosti in ostalih
društev. Tudi potreb splošne
ljudske obrambe v krajevni
skupnosti Vrh ne gre ob tem
prezreti.
Danes je objekt zgrajen do
četrte faze, predračunska
vrednost pa znaša dobre tri
milijone dinarjev. Od tega
zneska bo skupnost za var-
stvo pred požarom občine
Laško prispevala milijon se-
demstotisoč dinarjev. Razli-
ka je torej precejšnja. Površ-
no je lahko prikažemo edino-
le s številko 6000. To so na-
mreč ure prostovoljnega de-
la, ki so jih gasilci in ostali
krajani žrtvovali za težko pri-
čakovano pridobitev.
Gasilsko društvo Vrh nad
Laškim je letos proslavilo
petdeseto obletnico obstoja.
Spodbudno je pomlajevanje
med članstvom, ki pa za da-
našnje potrebe ni dovolj
strokovno usposobljeno. Za-
to je ena glavnih nalog druš-
tva tudi stalno izobraževa-
nje. Društvo je v krajevni
skupnosti eno najaktivnej-
ših, sodeluje na vseh priredi-
tvah in manifestacijah ter
tekmovanjih v kraju in v ob-
čini.
M.AGREŽ
Srečanje Ferralifovlh upokojencev
Ob koncu leta je kolektiv Ferralita iz Žalca pripravil za svoje upokojence tradicionalno
srečanje. Od 45 upokojencev se jih je srečanja* udeležilo 33, ki so se spominjali lepih in
prijetnih dni, ki so jih preživeli v tem kolektivu. Srečanje so pripravili v žalski Nami.
IVAN JURHAR
Žalski strelci vse
boljši
Strelci niso mirovali niti v
prazničnih dneh. Na streli-
šču v Žalcu je bil prijateljski
dvoboj med SD »ŽALEC« in
SD »CELJE« z zračno pu-
ško. Žalski strelci so streljali
zelo dobro in so se izredno
močno upirali celjskim strel-
cem, ki so to pot sicer še
zmagali z 9 krogi prednosti,
če pa bi imeli Zalčani nekoli-
ko močnejšega četrtega čla-
na ekipe, bi zanesljivo zma-
gali. Med posamezniki je
zmagal domačin Rudi KOT-
NIK z odličnim rezultatom
372 krogov, kar je le za 4 kro-
ge manj od uradnega držav
nega rekorda. Rezultati osta-
lih tekmovalcev: Jože Jeram
369, Franc Kotnik 365, Ervin
Seršen 364, Mladen Melan-
šek 362, Tone Jager 362, Mla-
den Petrovič 355, Darja Kač-
nik 350, Lojze Klovar 342 in
Avgust Mastnak 342 krogov.
Žalski strelci so zelo prijazno
sprejeli prijatelje iz Celja ter
se jim tako »oddolžili« za nji-
hovo naklonjenost, ko so ne-
kajkrat streljali na celjskem
strelišču, dokler niso imeli
svojega.
T. J.
Pečenka iz kmečkih peči
Silvestrovanje na Gomilskem so letos pripravili gasilci iz Grajske vasi. V pripravah je
sodelovala dobesedno vsa vas. Kmečke ženske pa so doma v svojih kmečkih pečeh pekle
piščance in pečenko. Vsaka hiša je prispevala tudi pecivo. Kakšne so dobrote iz kmečkih
peči vemo, o tem pa so se znova lahko prepričali vsi tisti, ki so zadnjo noč v letu pričakali na
Gomilskem. Teh je bilo kar 450. Posnetek smo pripravili v kuhinji Katice Sornove.
JANEZ VEDENIK
V žalski občini še
manjka pitne vode
Razvoj, obnavljanje in
širjenje	vodovodnega
omrežja v žalski občini že
nekaj let zaostaja za potre-
bami prebivalstva in gospo-
darstva. Od leta 1979 so let-
ne programe izvedli le 60 do
65 odstotno. Razmere pri
oskrbi s pitno vodo se zara-
di tega iz leta v leto slab-
šajo.
Se posebej kritično je v
Preboldu, Braslovčah, na
Gomilskem in Polzeli, v
Šempetru, Levcu in Grižah.
Tudi širjenje vodovodnega
omrežja na področjih, ki niso
oskrbljena z vodo, poteka
prepočasi. Oskrba z vodo je
posebej slaba v sušnih ob-
dobjih, onemogočeno pa je
tudi vključevanje novih po-
rabnikov vode. Ponekod pri-
teče voda le ponoči, kar ob-
čutijo gospodinjstva in živi-
norejci. V organizacijah
združenega dela skušajo re-
ševati problem tehnološke
vode z lastnimi izviri.
Takšno stanje je vsekakor
posledica nezadostnih vla-
ganj v minulih letih. Cena
vode, ki jo potrošniki plaču-
jejo, pa ne zadošča niti za
enostavno reprodukcijo. Do-
datna zbiranja sredstev niso
takšna kot so pričakovali.
Delavci in občani so se ob
sprejemanju programa sa-
moprispevka v občini dogo-
vorili, da bodo združevali
sredstva po samoupravnem
sporazumu in 25 odstotkov
namenili za to področje. Ure-
sničevanje tega sporazuma
je preskromno. Skoraj v ce-
loti je odpadlo tudi načrtova-
no sovlaganje s področja
urejanja stavbnih zemljišč.
Neporavnanih je tudi precej
obveznosti po družbenih do-
govorih iz preteklega obdob-
ja. Slej ko prej bo zaradi vse-
ga tega treba pričeti spošto-
vati dogovorjene obveznosti.
V nasprotnem primeru uteg-
ne biti preskrba s pitno vodo
še bolj kritična kot je že.
JANEZ VEDENIK
Vzklil je dijaški dom v Šentjurju
Ob Kmetijski šoli v Šentjurju je vzklil dolgo pričakovani
in načrtovani dijaški dom. Gradnja, začeta že poleti 1982,
napreduje po zaslugi prizadevnih delavcev Ingrada, pa tudi
lepe jeseni in zime. Kot predvideva pogodba, naj bi bil
dijaški dom končan v letošnjem letu. V novem domu bo
prostora za 120 dijakov. Gradnjo financira odbor podpisni-
kov družbenega dogovora o gradnji študentskih,in dijaških
domov iz sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Sredstva za
celotno investicijo so zagotovljena.
Cilj gradnje dijaškega doma v Šentjurju je predvsem v
tem. da bodo v njem lahko živeli dijaki, ki so iz oddaljenih
krajev ali kmetij, pa tudi učenci, ki morajo določen čas
Prebiti v šoli.
MATEJA PODJED
Srečanje na Peci
Občinska zveza prijateljev
mladine iz Celja že pripravlja
delegacijo osnovnošolcev iz ra-
zličnih celjskih šol za »smučar-
sko srečanje« na Peci. To je
tradicionalno srečanje naših
osnovnošolcev s Prosvetnim
društvom »Edinost« iz Pliber-
ka. V času od 23. do 29. januar-
ja se bodo ob »smučarskem te-
dnu« zvrstile tudi številne kul-
turne prireditve katerih na-
men je spoznavati se, vzdrže-
vati in poglabljati stike s Slo-
venci onstran meje.
V Celju bo
dispanzer za boj
proti
alkoholizmu
Po večletnih prizadevanjih
koordinacijskega odbora za
boj proti alkoholizmu pri OK
SZDL se je končno pričela
uresničevati ideja o »dispan-
zerju za boj proti alkoholi-
zmu.« Vse je šele v fazi pobu-
de, ki pa jo je zdravstveni cen-
ter v Celju vključil v program
reorganizacije. Institucija, ki
bo redno spremljala in se uk-
varjala s tem perečim družbe-
nim zlom bo lahko v prihod-
nje, na strokovni osnovi,
uspešneje zdravila in prepre-
čevala širitev alkoholizma in
drugih zasvojenosti (narkoma-
nije).
Novoletni dan v Logarski dolini
Medtem ko je bil na Silvestrovo odprt samo Izletnikov dom, pa je zasnežena Logarska
dolina že prvi dan v tem letu privabila veliko izletnikov. Ze po tradiciji je bilo največ
izletniških avtobusov iz Zagreba. Med izletniki je bilo nekaj zagretih smučarjev, ki so se
spuščali po strmini ob novi (še neodprti) vlečnici, nekateri so se podali na tekaške smuči,
večina pa se je zadovoljila s krajšim sprehodom in občudovanjem okoliških vršacev.
Foto: S. Srot
10. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JANUAR 1983
Hmezad se širi od Žalca,
Ilirske Bistrice do Nigerije
Pogovarjali smo se z V. Gorlškom, glavnim direktorjem SOZD
Čeprav so morali kolektivi,
sozda Hmezad lani premago-
vati številne težave, saj je
primanjkovalo nekaterih su-
rovin in repromaterialov, ki
so nujno potrebni za normal-
no proizvodnjo, pa se lahko
v tej sestavljeni organizaciji
pohvalijo s številnimi uspe-
hi. O tem smo se pogovarjali
z glavnim-direktorjem sozda
Hmezad, Vladom Goriškom.
-	Kateri so največji
uspehi?
V. Gorišek: »Izredno do-
bre rezultate smo dosegli na
področju hmeljarske proi-
zvodnje in zalenjave, v prire-
ji mesa in mleka ter predela-
ve. Dobri so bili tudi rezulta-
ti v industriji, predelavi, tr-
govini, gostinstvu in tran-
sportu.«
-	Kako pa je bilo z nalož-
bami?
V. Gorišek: »Na področju
naložb smo nadaljevali z ob-
novo hmeljišč in sadovnja-
kov. Seveda moram omeniti
izgradno regijske mlekarne
v Arji vasi. Dela na tem ob-
jektu uspešno potekajo, pri-
haja pa že tudi nova oprema.
Nova mlekarna naj bi pričela
obratovati v tem letu. Položi-
li smo temeljni kamen za si-
rarno v Šmarju, vendar se tu
pojavljajo nekatere težave v
zvezi s krediti, oziroma ob-
veznostmi banke, ki jih ima
do novega objekta. Druga
pomembna naložba, ki sicer
po vrednosti precej zaostaja
za mlekarno, je nova zeljarna
v Ilirski Bistrici. Z njo smo
zaključili reproverigo proi-
zvodnje in predelave zelja. V
občini Ilirska Bistrica lahko
pričakujemo v naslednjih le-
tih hitrejši razvoj, tako za-
sebnega, kakor tudi družbe-
nega kmetijstva.«
- Hmezad je tudi pomem-
ben slovenski izvoznik. Ka-
ko je bilo s tem v lanskem
letu in kakšni so obeti za
letošnje leto?
V Gorišek: »Ce gledamo
samo vrednostni obseg izvo-
za, potem lahko rečem, da so
rezultati dobri. Ce pa izvoz
primerjamo z doseženim ce-
lotnim prihodkom in tudi z
dohodkom, potem uspehi ni-
so najboljši. Vsako OZD, ki
ima možnost, se bo morala
vključiti v izvoz. Pri tem pa
ne smemo pozabljati, da za-
hteva mednarodni trg kako-
vost, le-ta pa zahteva trdo de-
lo in natančnost v proizvod-
nji. V izvozu ima še zlasti po-
membne naloge DO Hmezad
export-import. Povedati mo-
ram tudi to, da se mora Hme-
zad intenzivneje vključevati
v mednarodne gospodarske
tokove in to s sovlaganjem,
kapitalom, znanjem in te-
hnologijo. Svojo aktivnost
nadaljujemo v Nigeriji in ra-
čunamo, da bomo kmalu za-
čeli z izgradnjo nekaterih ob-
jektov v sklopu dveh meša-
nih družb. Odpirajo se mož-
nosti še v drugih afriških de-
želah in v Iraku.«
- Kaj pa sovlaganja v
drugih jugoslovanskih re-
publikah?
V. Gorišek: »Lani smo vlo-
žili 45 milijonov dinarjev v
Virovitico. Od tam bomo
vsako leto dobili 650 vago-
nov koruze. Razgovori še po-
tekajo s kmetijskimi organi-
zacijami v Vinkovcih, Kikin-
di in Bački Palanki. Na osno-
vi sovlaganj se moramo
oskrbeti z 80 odstotki po-
trebne koruze. Vlagali bomo
tudi v skupno proizvodnjo
mesa in drugih proizvodov.
Podpisali smo tudi pogodbo
z INA Kutina, za dobavo
umetnih gnojil. Hmezad je v
INI največji odjemalec mi-
neralnih gnojil v Sloveniji.
Odprte so tudi nekatere obli-
ke sodelovanja na Kosovem
in v Makedoniji.«
JANEZ VEDENIK
Zemlje je danes premalo, da
bi preživljala tudi otroke
Pri Llpaku še živijo v spominih na najlepšo kmetijo
Na Tepanjskem vrhu, na
stari Lipakovi domačiji, ki je
še pred drugo svetovno voj-
no slovela daleč naokoli po
sedanji konjiški občini, živi
danes Bernard Napotnik s
svojo družino. Zena Ivana
pomaga podpirati hišne vo-
gle, pa tudi otroci že dodaja-
jo svoj delež. Bernarda je si-
cer že zaposlena, Janez je
ravno pri vojakih, najmlajša,
Polonca, pa hodi še v osnov-
no šolo. Vsi radi delajo na
zemlji in pripravljeni bi bili
na njej ostati - pa kaj, ko ne
daje dovolj kruha in še vsega
drugega zraven za vse.
13 hektarjev premorejo da-
nes Napotnikovi, od tega 8
hektarjev obdelovalne zem-
lje. Strojno opremo imajo in
v sodelovanju s Kmetijsko
zadrugo tudi kar dobro kme-
tujejo. Na leto oddajo okoli
9000 litrov mleka, pet pitan-
cev, 10-15 kubikov lesa, se-
daj pa tudi pšenico. »Ne mo-
reš se usmeriti samo v eno
proizvodnjo, ker to ne zago-
tavlja varnosti,« ugotavlja
gospodar. »Cene so slepe in
gredo svojo pot, tako da na-
prej res ne veš, kaj boš drugo
leto dobro prodal in kaj ne.«
Zato ostajajo malo pri tem in
malo pri onem. Saj ne, da jim
kmetijski pospeševalci ne bi
pomagali, a »preredko naj-
dejo pot k nam!« Kaže, da to
velja tudi za druge, saj pri
Napotnikovih ne vedo kaj
dosti, kako je z zavarovanji -
razen da to veliko stane in se
zato zanj niso odločili. Edino
mati Kristina prejema sta-
rostno kmečko pokojnino.
Sploh ima gospodar Bernard
včasih občutek, kot da so ne-
kako pozabljeni tam na Te-
panjskem vrhu, da drugih ne
boli kaj dosti glava, kako ži-
vijo in gospodarijo. Da le
svoje obveznosti do družbe
dobro izpolnjujejo.
Pa ne mislite, da je črno-
gled! Sploh ne. Prepričan je,
da je danes življenje kmeta
veliko lažje, kot je bilo pred
leti, a lahko bi bilo še boljše,
še več bi se dalo narediti. Pa
tudi pri samih besedah ne
ostaja in ne pri spominih.
Trdno živi na svoji zemlji.
MILENA B. POKLIC
OTROŠKI VRTILJAK
Sneg, sneg...
Bela zima, prava zima,
poljane sneg prekrije
in otroci so veseli,
četudi veter brije.
Na sneg pohitijo,
s hriba se spustijo,
sanke se pa zlomijo,
otroci jočejo.
DARJA AJDONIK, 3. r
OS KOZJE
Zapadel je sneg,
sankat sem se šel na breg.
Veliko je bilo dreves,
zaletel sem se v nekaj cipres.
Sanke sem si zlomil,
zelo sem ga polomil.
fRANCI BAH, 4. r
OS KOZJE
Zapadel je sneg. Zjutraj sem
pogledala skozi okno in se začu-
dila, ker so imeli sosedje belo
streho. Pogledala sem na oreh in
videla sneg na vejah. Bila sem
zelo vesela. Vstala sem in pospra-
vila sobo. Potem so začeli vsi
vstajati. Hitro smo vse pospravili
in se najedli. Potem sva se šli s
sestro učit. Prišla je soseda. Šle
smo se drsat. Naredile smo sne-
žaka in progo. Začele smo se
drsat. Bilo je kot na drsališču.
Tako sem preživela s6boto. V ne-
deljo smo prinesli še malo vode
in polile progo. Sedla sem na pla-
stično vrečko. Šlo je kot blisk.
Drsale in kepale smo se ves dan.
Zvečer sem se še malo učila, po-
tem pa hitro v posteljo.
TEREZIJA STEGNE, 4. b
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Zapadel je sneg in smo se san-
kali. Na sanke smo se spravile tri
deklice: Davorina, Karmen in
jaz. Jaz sem bila prva. Malo je
neslo in zaletele smo se v tele-
graf nico. ŠPELA ŠELIH, 1. r
OŠ STRANICE
Prišel je čas, ko si vsi želimo
zime. V šoli smo imeli pouk, zu-
naj pa je deževalo. Vsak si je nati-
hem želel, da bi se dež spremenil
v sneg. Res se je to zgodilo. Dež
se je zgostil, z neba so začele lete-
ti velike cunje, nato pa je bilo to
vse bolj podobno snegu. Komaj
smo čakali, da bo zvonilo. Zapo-
dili smo se ven in lovili snežinke.
Nato je bil spet pouk. V prostem
času je kar snežilo, zato so dečki
šli ven in naredili veliko snežno
kepo, deklice pa smo blizu okna
šivale in pletle. Nato smo tudi me
odšle in se kepale. Bile smo vse
bele. Ko nas je mraz zaščegetal v
prste, smo odšle rdečih lic v ra-
zred. RENATA KONEC, 4. r
OŠ STRANICE
Ptički pozimi ne bodo lačni KARMEN ADAMIČ, 1. r. OŠ STRA-
NICE
Klepečemo
• Vsem številnim dopisni-
kom in njihovim učiteljicam,
ki so mi zaželeli srečno novo
leto, se zahvaljujem in jim že-
lim enako ter upam, da se bo-
mo tudi v tem letu večkrat sre-
čali na našem vrtiljaku.
• Rada bi spregovorila tudi
o našem spoznavnem kotičku.
Nekaj prispevkov sem že dobi-
la. Vse kaže, da se nismo prav
razumeli. Rada bi, da se nam
predstavite kot dopisniški kro-
žek, razred ali šola, pač kot
skupina dopisnikov, v kateri
sodelujete, ne kot posamezni-
ki. Morda vam bo v majhno
pomoč, če boste prebrali, kako
smo v prejšnji številki Novega
tednika predstavili straniške
dopisnike.
Ko bom odrasla
Ko bom velika, bi rada bila go-
spodinja. Rada bi imela domače
živali. Tudi otroke bi rada imela.
Gospodinja bi rada bila, ker se
rada vrtim okoli štedilnika. Zelo
rada bi imela kmetijo.
MATEJA PODGRAJŠEK, 3. c
OŠ ZREČE
Predstava
Pripravili smo lutkovno igrico
»Spet je k nam jesen prišla.
»Igrali smo za mlajše učence.
Igrica jim je bila zelo všeč. Jaz
sem igrala Marinko. Naučila nas
je tovarišica Stanislava Kokot, ki
vodi dve lutkovni skupini.
NATALIJA ROŠER
SLOVENSKE KONJICE
Taščica se ni
vrnila
Vedno sem si želela, da bi ime-
la ptičko v rokah. A to se mi ni
posrečilo. Bila je le čisto zraven
mene.
Na vrtu je bilo veliko dela. Ne-
kega dne je stara mama lopatala.
Tudi jaz sem ji pomagala. Na dre-
vesu sem zagledala ptičko. Bila
je taščica. Tudi stara mama jo je
videla. Nato je taščica odletela.
Cez nekaj časa je stara mama po-
klicala »ci-ci-ci...« Naenkrat je
bila taščica zopet na veji. Bila
sem zelo vesela, ker se je vrnila.
S staro mamo sva šli domov.
Matjaž je zunaj opazoval naravo.
Oba sva sedla na klop. Poklicala
sem »ci-ci...« Taščica je že bila
na mizi. Vedno je prišla. Ce je na
moj klic priletela, sem vedela, da
je še živa. To se je ponavljajo do-
ber teden. Nekega dne pa se je
zgodilo. Klicala sem »ci-ci, ci-
ci...«. A taščice ni bilo nikjer.
Morda se je preselila, ali pa jo je
zagrabila sosedova mačka. Bila
sem zelo žalostna, saj je bila tako
lepa ptička z oranžnim trebušč-
kom.
Sedaj, ko se začenja zima, ptič-
kom nasipamo piče. Tudi mi
imamo ptičjo krmilnico. Stara
mama in jaz vsako jutro natrosi-
va zrnje, da ne bodo lačne.
MARJANCA ŠTOR, 5. b
OŠ Frana Kranjca
CELJE
Obisk pri dedku
Dedek me je povabil, naj pri-
dem k njemu. Prosila sem ga, naj
mi pove kakšen dogodek iz voj-
ne. Začel je pripovedovati:
»Druga svetovna vojna je bila
zelo huda. Tudi jaz sem občutil
vojne grozote. Nemci so me od-
peljali v nemško vojsko, od ko-
der sem po nekaj mesecih pobeg-
nil. Ujeli so me in takrat sem bil
ranjen. V ujetništvu sem ostal do
konca vojne. Od tam pa sem se
srečno vrnil domov.«
Zahvalila sem se dedku za po-
vedano zgodbo. Na obrazu pa
sem opazila, kako srečen je, da
lahko pripoveduje o svojih časih.
LIDIJA DECAR, 4. r.
OŠ GORENJE
Kaj smo si
zaželeli za to
leto?
-	da bi mi prineslo veliko
presenečenj.
-	da bi ne bilo nikoli več
takšne krize, kot je sedaj.
-	da bi bilo spet dovolj kave
za mamo in a ta.
-	da bi se s sestro čim bolje
razumeli.
' - da bi imela čimveč petič.
-	da bi nam v šoli delili sa-
me lepe ocene.
-	da nas učitelji ne bi spra-
ševali, in da bi napovedali vse
teste.
-	da bi na svetu zavladal mir
in bi vsi otroci imeli ljubeče
starše.
-	da bi na urniku ne imeli
matematike.
-	da bi za star papir dali vse
redovalnice.
Odgovore so zbrali
učenci 7. b razreda
OŠ ŠTORE
Polž
Tokrat vam zastavljamo
malo drugačno uganko, kot
ste vajeni. Takšna je:
POL2EK BI RAD PRI-
LEZEL NA 10 METROV
VISOK ZID. VSAK DAN
NAREDI PET METROV,
TODA PONOČI, KO SPI,
ZDRSNE ŠTIRI METRE
NAVZDOL. KATERI DAN
BO POL2EK NA VRHU
DESETMETRSKEGA
ZIDU?
Dobro premislite! Če že
veste odgovor, ga brž napi-
šite na dopisnico in ga poš-
ljite na naš naslov do pone-
deljka, 10. januarja 1983.
Zraven morate seveda pri-
pisati tudi svoj naslov, ra-
zred in ime šole, ki jo obi-
skujete. Lepa nagrada
AERA že čaka v našem ure-
dništvu.
Prejšnjo uganko ste lah-
ko rešili na več načinov.
Med pravilnimi rešitvami
je bila tudi rešitev Petra
Sevčnikarja yz. Podkraja
49 a, 63320 Titovo Velenje,
ki mu je žreb namenil na-
grad6.
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Zvezdice ne padajo z neba
Komisija za ocenjevanje gostinskih obratov Je objavila svoje rezultate
Kvaliteta prehrambenih
gostinskih obratov v druž-
benem sektorju narašča
predvsem zunaj Celja, med-
tem ko se kakovost storitev
gostincev v samem Celju v
preteklem letu ni izboljša-
la. To je glavna ugotovitev
komisije, ki vsako leto od
marca do oktobra ocenjuje
gostinske obrate v celjski
regiji.
Komisijo, ki deluje v okvi-
ru Medobčinske gospodar-
ske zbornice, so sestavljali
Martin Kene, dolgoletni turi-
stični delavec, Jože Demšar,
vodja restavracije Majolka,
Marija Dev, vodja gostinstva
Zdravilišča Dobrna, Miloš
Frankovič, direktor gostin-
stva Hmezad in Janko Javor-
nik, direktor gostinstva Dra-
vinjski dom. Merila, ki jih je
komisija uporabljala pri oce-
njevanju, so sestavni del sa-
moupravnega sporazuma o
označevanju kvalitete pre-
hrambenih gostinskih obra-
tov. Več kot polovico točk
pri oceni je prinašala kvalite-
ta gostinske storitve posa-
meznega obrata (priprava
hrane, način strežbe, delov-
na obleka, struktura zaposle-
nih, jedilni list, kvaliteta hra-
ne, okus, estetski izgled,
upoštevanje receptur...),
ostali del ocene pa je bil
odvisen od zunanje in notra-
nje urejenosti obrata, oprem-
ljenosti prostorov in tudi od
tega, kakšna je skrb gostin-
cev za prijetno počutje go-
stov. Posebno ob tem dru-
gem delu ocene velja pove-
dati, da so bili starejši obrati
v centru mesta, ki nimajo
parkirnih prostorov, največ-
krat pa je zaradi slabega
vzdrževanja tudi zunanji iz-
gled slab, prikrajšani, oz. so
v slabšem položaju kot obra-
ti zunaj mestnega jedra.
Vsi obrati, ki so imeli že v
letu 1981 le 2 zvezdici, so te
obdržali in jih komisija ni
obiskala, saj niso sporočili,
da bi opravili kakršnokoli
spremembo, ki bi vplivala na
izboljšanje ocene.
Marsikomu, tudi gostom,
bodo ocene nekaterih obra-
tov nerazumljive, vendar ve-
lja ponoviti, da komisija ni
ocenjevala le tistega dela,
kjer se gostje zadržujejo. Po-
membno je namreč, kje in
kako se pripravlja hrana,
kakšna je tam čistoča, kakš-
na so skladišča. Ravno s tem
»ozadjem« so bili člani komi-
sije največkrat nezadovoljni
in v tem smislu tudi neugod-
no presenečeni.
Le hotela Donat in Merx
sta si zaslužila 5 zvezdic, s
štirimi zvezdicami pa so oce-
njeni hoteli Dobrava Zreče,
Podčetrtek, Rubin Žalec,
Slovenski dom Rogaška Sla-
tina, Prebold, Celeia, Dobr-
na, Turška mačka ter motel
Mene Šentjur. S tremi zvez-
dicami se še lahko pohvalijo
v restavracijah Majolka, No-
va vas, Merx na Hudinji, Ri-
bič, Pri mostu, Koper, Sonce
in Bellevue v Rogaški Slati-
ni, hotel Planja na Rogli, mo-
tel Tepanje, Zdraviliški dom
Dobrna in Zdraviliški dom
Rogaška Slatina ter restavra-
cije Pošta, Savinja Laško in
Zdravilišče Laško. Le dve
zvezdici imajo: Restavracija
Triglav v Zdravilišču Dobr-
na, Restavracija Atomske to-
plice Podčetrtek, Bohor Ro-
gaška Slatina, Hum Laško,
Kolodvorski restavraciji Ce-
lje in Žalec, restavracija Tu-
rist Frankolovo, Hmeljar Ža-
lec, Ljudska restavracija Ce-
lje, Kladivar Celje, Hmeljar
Žalec, Jelka Zreče, Slovan
Vransko, Jadran Radeče, Oj-
strica Celje, Bizeljčan Štore.
Stara pošta Rimske topli-
ce, restavracije Pošta, Brani-
bor in Amerika v Celju, re-
stavracija Lovec v Vojniku
in Jelen v Slovenskih Konji-
cah si niso zaslužile več kot
eno zvezdico, brez te pa sta
ostala Nova pošta v Rimskih
Toplicah in restavracija Ob
Savinji v Celju.
Specializirane obrate, kot
so Pri piskru, Pod oboki in
pizzerija v hotelu Evropa bo-
do ocenjevali letos, ko so do-
bili tudi poseben pravilnik
za ocenjevanje teh obratov,
obisk pa lahko pričakujejo
tudi zasebni gostinski de-
lavci.
RADO PANTELIC
Izboljšana turistična propaganda
Razmajani turistični ugled naj bi v tem letu popravili z
bolj ofenzivno turistično propagando, ki je ob redni pre-
skrbi z bencinom, tujim časopisjem in prehrambenimi
proizvodi široke porabe, osnovni predpogoj za uspešnejšo
turistično sezono. Eno brez drugega ne gre, opozarjajo naši
turistični predstavniki v tujini, saj brez boljše preskrbe in
propagande ne bo dosti haska.
Za turistično propagando naj bi v prvem tromesečju tega
leta porabili milijon dolarjev. Pogovori o zagotovitvi akonta-
cije še tečejo, prav tako pa izvajajo ukrepe za izboljšanje
tržišča z deficitarnimi artikli.
Propagandi naj bi torej dali tisto mesto, ki ji gre. Vsota, ki
jo bomo zanjo namenili, bo v primerjavi z razvitimi še vedno
majhna. Škoda bi le bilo, da bi se naše propagandne obljube
spet razblinile le ob neurejenih in umazanih sanitarijah ter
ob slabi gostinski ponudbi.	pp
Zasedenost hotelov
Novoletni prazniki so za
nami, in hoteli na celjskem
območju, ki so bili še pred
nekaj dnevi zasedeni, spet
ponujajo proste nočitvene
zmogljivosti, ponekod z re-
zervacijo, drugje celo brez in
le redki so tisti, ki vas bodo
odklonili in napotili drugam.
V CELEI, EVROPI in
TURŠKI MAČKI imajo do-
volj prostora, rezervacije ni-
so potrebne. Predhodno re-
zervacijo boste potrebovali v
hotelu MERX.
CELJSKA KOČA: Noči-
tvene zmogljivosti so zasede-
ne do konca meseca, kljub
temu pa vam bodo v resta-
vraciji postregli s toplo mali-
co ali kosilom.
LOGARSKA DOLINA:
Dom v Logarski dolini je za-
seden, imajo le še nekaj pro-
stih sob, rezervacija je ob-
vezna.
ATOMSKE TOPLICE: V
hotelu v Atomskih toplicah
so že skoraj vse kapacitete
oddane, nekaj prostora je še,
priporočajo pa rezervacije.
ZDRAVILIŠČE DOBR-
NA: Vsi hoteli na Dobrni so
v glavnem že razprodani za
cel mesec vnaprej, nekaj
prostora je še v hotelu Dobr-
na v enoposteljnih sobah,
Zdraviliški dom je popolno-
ma zaseden, v depandansi
Beograd pa sprejemajersamo
skupine. Potrebne so rezer-
vacije.
SVETINA: Vse je zasede-
no do konca januarja.
TOPOLŠCICA: Imajo še
dovolj prostora, rezervacije
niso potrebne.
HOTEL PREBOLD: Tudi
v hotelu v Preboldu v teh
dneh lahko brez težav dobite
prenočišče, rezervacije niso
potrebne, vsak petek in so-
boto je odprta diskoteka, ob
sobotah pa je ples v restavra-
ciji.
MOTEL ŠENTJUR: Do-
volj je prostora, rezervacije
niso potrebne, vsako soboto
je v restavraciji ples od 20.
do 24. ure, v nedeljo pa je
odprta diskoteka od 15. do
20. ure.
PAKA - TITOVO VELE-
NJE: V hotelu je še nekaj
prostora, priporočajo rezer-
vacije.
GOLDING RUBIN ŽA-
LEC: Nočitvene zmogljivo-
sti so večidel zasedene, pri-
poročajo rezervacije.
ROGLA - HOTEL PLA-
NJA: Na Rogli so vse zmog-
ljivosti zasedene do 8. ja-
nuarja, po tem terminu je še
nekaj prostora, potrebne so
rezervacije.
GOLTE: Hotel na Golteh
in Mozirska koča sta v mese-
cu januarju že zasedeni, ne-
kaj prostora je še v obeh ob-
jektih, potrebne pa so rezer-
vacije.
KOPE: Tudi na Kopah je
prostih še samo nekaj sob,
zato je predhodna rezervaci-
ja obvezna.
ROGAŠKA SLATINA: V
vseh hotelih v Rogaški Slati-
ni je še dovolj prostora, re-
zervacije niso potrebne, v
hotelih Donat in Sava je zve-
čer klavirska glasba, v resta-
vraciji Pošta pa je vsako so-
boto ples.
Na Golteh je smuka le za bolj spretne
Za novoletne praznike so mnogi bi-
li tudi na različnih smučiščih. Ker v
dolini ni snega so se morali podati na
višja smučišča. Tudi na Golteh je bi-
lo med prazniki več sto smučarjev, o
smuki pa so nam povedali takole.
MARJAN KNEZ iz Titovega Vele-
nja: »Z otroki smo prišli sem na novo-
letno smuko. Ker je snega bolj malo,
smo šli na vlečnico Moravo. Sem grem
štirikrat v sezoni in reči moram, da si
zaradi pomanjkanja bencina tega ne
moremo privoščiti večkrat.«
ROMAN PELT iz Zagreba: »Na Gol-
teh smo silvestrovali in tu bomo več
dni. Res je snega malo, vendar nas je
več, tako da nam ni dolgčas. Za dobre-
ga smučarja se najde tudi možnost za
smučanje, žal pa je res snega premalo.
Sem bomo še prišli.«
DRAGO DREV iz Šmartnega ob Pa-
ki: »Tukaj se trudijo, da bi bila smuka
dobra, vendar je letos zima s snegom
bolj skopa. Tako je možno smučati na
Medvednjaku in na Moravi. Močan ve-
ter pa je tudi tu odnesel precej snega.
Sem prihajam večkrat in menim, da
bo letos, če bo snega dovolj, boljše kot
leta poprej.«
NIKO ROŽIC iz Braslovč: »Snega je
res malo, vendar smuka je kljub temu
možna, v okviru možnosti so smučišča
dobro pripravljena. Res je škoda, da za
praznike ni več snega zato je tudi smu-
čarjev manj, kar pa gotovo ni v prid
turističnim delavcem.«
TONE TAVČAR
PRIREDITVE
Muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob
sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa
je muzej za obiskovalce zaprt. Ogledate si lahko stalno
i razstavno zbirko.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije so
občasno odprte razstave različnih avtorjev, prvo letošnjo
razstavo pa bodo odprli 15. januarja.
Pokrajinski muzej
V	Pokrajinskem muzeju si lahko ogledate stalno raz-
stavno, rimski lapidarij in stalno razstavno zbirko, ki pri-
kazuje kulturno zgodovinske spomenike vsak dan razen
ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 14. do
16. ure.
Kino Vojnlk
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 9.
januarja ob 10. uri za matinejsko predstavo ameriški mla-
dinski film Peter in njegov zmaj, popoldan ob 17. in zvečer
ob 19.30 uri pa jugoslovanski film Vlak za Kraljevo.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	osrednji stavbi knjižnice Edvarda Kardelja je odprta
razstava z naslovom Ivo Andrič 1892-1975. Razstava bo
odprta do 24. januarja v času, ko knjižnica posluje za
bralce.
Likovni salon
V	likovnem salonu v Celju je odprta razstava slik aka-
demskega slikarja Franca Mesariča, ki bo odprta samo še
danes.
Kino Šmarje
Četrtek, 6. 1. ob 19. uri: ameriški film Veselo dekle.
Petek, 7. 1. ob 16. uri: ameriški film Otok kapitana
Granta, ob 19. uri pa ameriška srhljivka Krvava maturant-
ska noč.
Sobota, 8. 1. ob 19. uri in nedelja, 9.1. ob 18. uri: ameriški
zgodovinski film Rdeči.
Sreda, 12. 1. ob 19.: francoska komedija Inšpektor Ne-
roda.
Kulturni dom Šmarje
V	dvorani Kulturnega doma v Šmarju bodo v torek, 11.
januarja ob 18. uri člani ansambla Slovenskega narodnega
gledališča iz Maribora uprizorili igro Iva Brešana Pred-
stava Hamleta v Spodnjem Grabonošu. Predstava bo za
abonma Kozjansko.
V	sredo, 12. januarja ob 12.30 uri pa bosta Alja Tkačeva
in Jurij Souček predstavila tragično farso Eugena Ionesca
Stoli. Predstava bo za prosvetne delavce občine Šmarje in
izven.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
V	cerkvi Sv. Martina v Titovem Velenju bo jutri, v petek
ob 19.30 uri koncert Slovenskega okteta in orgelski kon-
cert Huberta Berganta.
Galerija Kulturnega centra Titovo
Velenje
V	Galeriji Kulturnega centra v Titovem Velenju je v teh
dneh odprta razstava otroških risb, vsak dan od 9. do 18.
ure, med šolskimi počitnicami pa bo razstava odprta samo
dopoldan.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sode-
lovanju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turi-
stičnim društvom iz Rogaške Slatine razstavo z naslovom
Kulturna dediščina, na kateri se predstavljajo člani druš-
tva likovnih amaterjev iz Celja.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 6. jan. ob 19.30: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Gostovanje v Brežicah.
Cankarjev dom Ljubljana
V	veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo jutri
ob 19.30 uri koncert Simfoničnega orkestra slovenske fil-
harmonije za rumeni abonma in izven.
V	mali dvorani Cankarjevega doma bodo v soboto tri
predstave. Ob 10. uri bo otroška matineja lutkovne igrice
Saše Kumpa Zgodba o vremenu, s katero se bo predstavil
lutkar Cveto Sever iz Kranja.
Kinematografi v Celju
Union: Od 6. do 9. 1. ob 16., 18. in 20. uri: kanadski
biografski film Jack London - Zlatokop, od 10. do 16.
januarja ob 16., 18. in 20. uri ameriška ljubezenska groz-
ljivka Telesna strast.
Filmsko gledališče: 13. januarja: ameriški vestem: Dvo-
boj na Mussouriju.
Mali Union: do 8. januarja: ameriška komedija: Kino za
groš, od 10. do 15. januarja ameriški vestem Dvoboj na
Missuoriju.
Metropol: do 9. januarja ob 16., 18. in 20. uri italijanska
ljubezenska komedija: Zbogom Didi, od 10. do 16. januarja
jugoslovanski film Sončni zahod.
Matineja: 8. januarja ameriški pustolovski film: Karate
vojaki.
Dom: do 9 januarja ob 15.30 ameriški pustolovski film
Snoopy se vrača in ob 17.30 in 19.30 hongkonška komedija
Mister Boc. Od 10. do 16. januarja ameriški pustolovski
film Bandit v Teksasu, ob 15.30 uri pa od 13. do 16. januarja
ameriški mladinski film Peter in njegov zmaj.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JANUAR 1983
Križi in težave v
HramSah
V krajevni skupnosti Gali-
cija je vas Hramše. Je zelo
raztegnjena ter hribovita, saj
meri ob 30 hišnih številkah
kar 4 km v dolžino. V tej vasi
sta dva zaselka: Novine in
Gaštanje, kakor še danes
imenujemo zaselek z deseti-
mi gospodinjstvi.
Leta 1953 smo vaščani do-
bili elektriko in sicer enofaz-
ni tok. Vas Hramše - center
je dobila večfaznega že čez
tri leta, tudi cesto so si uredi-
li takrat. Za nas se nihče ni
zmenil. Vendar nismo vrgli
puške v koruzo. Pred sedmi-
mi leti smo izvolili režijski
odbor, zavihali rokave, pa
četudi smo bili le štirje slož-
ni, smo s pomočjo krajevne
skupnosti Galicija ter GG
Celje obrat Žalec usposobili
cesto v dolžini 2 km vsaj za
tovorni promet. Pred dvemi
leti smo to še izboljšali s po-
vezavo z vasjo Hramše in so-
sednjo krajevno skupnostjo
Dobrna. Velik delež pri tem
je prispevala krajevna skup-
nost Galicija, SKIS Žalec,
GG Celje - Obrat Žalec,
društvo upokojencev Žalec,
krajani pa smo prispevali
1800 udarniških ur. Za po-
moč smo zaprosili tudi so-
sednjo KS Dobrna, a na ža-
lost obljubljenega nakazila
ni bilo, kljub osebnim oblju-
bam.
Kar zadeva električno na-
petost pa smo do letos živo-
tarili. Pred tremi leti je naš
režijski odbor vložil prošnjo
na Elektro Celje z obrazložit-
vijo položaja, saj skoraj ni
minil teden, da ni kdo od va-
ščanov klical servis za zamr-
zovalnike, pralne stroje itd.
Potem so sledile vloge na
KS, občinsko skupščino in
še kam. Končno se nas je
vendarle usmililo Elektro
Celje - obrat Vojnik. Spo-
mladi lani je geometer uredil
traso. Krajani smo delo opra-
vili v rekordnem času, in to
vsa zemeljska dela in zagoto-
vili smo vse denarne pri-
spevke. Vsi smo bili tokrat
složni. Končno se nam je
uresničila dolgoletna želja -
10. septembra 1982 smo do-
bili tako dolgo želeni moč-
nejši tok. Veliko dolgujemo
Elektru Celje - obrat Vojnik.
tov. Dolarju ter tov. Zdovcu,
ki sta' nas z razumevanjem
podprla.
Sedaj imamo v našem za-
selku v glavnem vse: prevoz-
no cesto do vsake hiše, do-
bro električno napeljavo, la-
sten vodovod (razen dveh
gospodinjstev). Potrebuje-
mo le še asfaltirano cesto ter
telefon v naš zaselek. Pa tudi
to bo, če nam bo družba pri-
skočila na pomoč.
Vsem, ki so nam v naših
skupnih akcijah kakorkoji
pomagali, da je naš zaselelc
prišel na zeleno vejo, najlep-
ša hvala.
JOŽE PODVRŠNIK,
v imenu krajanov
Uredništvo:
Pomoč družbene skupno-
sti je res najbolj potrebna
tam, kjer prebiva malo lju-
di ob slabih življenjskih po-
gojih. Toda, potrebnejša je
čvrsta volja in enotnost
vseh krajanov. Če ste res-
nično dosegli to, potem smo
trdno prepričani, da bosta
tudi asfalt in telefon kmalu
pri vas. Ohranite slogo, ki
ste si jo priborili v bitkah
za lepše in bolj dostopno
urejen kraj.
Na cesti nisi
sam!
Res je, veliko nas je in zelo
različni smo. O tem sem se
prepričal prvega oktobra, ko
mi je pri vožnji s fičkom
zaprl pot tovornjak. Zavil
sem v desno, prednje kolo se
je zarilo v brežino tako viso-
ko, da se je fičko prevrnil na
levi bok. Voznik tovornjaka
je pognal z vso močjo, zapel
prtljažnik na fičku, ga odtr-
gal, udaril na streho in razbil
šipo ter seveda - pobegnil.
Tudi takšni so na cesti -
čuvajte se pred njimi!
Hotel sem čimprej zlesti iz
avta, ker sem se zbal, da bi
iztekla kislina iz akumula-
torja ali benzin iz tanka in pa
izza ovinka lahko vsak čas
pripelje kakšen avto, ali njih
več in verižno trčenje bo ne-
izogibno, saj moj fičko leži
na boku na desni polovici ce-
ste in jaz v njem. Dež pa je
padal brez prestanka. Ker so
vrata bila zgoraj, nisem mo-
gel splezati ven. Tedaj je pri-
stopil k avtu. starejši možak,
mi pridržal vrata, pomagal
postaviti avto na kolesa in ko
je videl, da je tovornjak že
pobegnil, odpeljal za njim,
da ga ustavi. Ves čas dogod-
ka je močno deževalo, ven-
dar to ni motilo moža, da mi
ne bi pomagal v tej težki si-
tuaciji. To je bil tov. Gračnar
Jože iz Rimskih Toplic, kate-
remu se iskreno zahvaljujem
za storjeno pomoč.
Takšnih ljudi je na naših
cestah vse premalo!
Ko sem avto »vžgal«, in
obrnil, sem se tudi sam spu-
stil v lov za pobeglim vozni-
kom. Prtljažnik, katerega mi
je s strehe odtrgal tovornjak,
sem pustil ob cesti, ker ni
bilo časa, da bi ga pritrdil na
streho. Ko sem se v pičli uri
vrnil na kraj nezgode, prt-
ljažnika ni bilo več.
Odnesli so ga »mrhovinarji«.
Zal tudi takšni so na cesti!
KAROL CULK, Celje
Odmevi na
golobe
Dne 23. 12. 1982 je bil ob-
javljen članek dr. Mejaka,
kako škodljivi so postali v
Celju golobi in da jih je pre-
povedano hraniti po mestu.
Tov. Meljak gotovo ve, da so
golobi mestni ptiči in ne gre-
do v gozdove ali park. Tudi
tega se lahko spomni, da so v
stari Jugoslaviji prehranje-
vali golobe prav mestni očet-
je, ki so zadolžili žensko, da
je po mestu hranila golobe.
Ce bi danes imela občina ali
Društvo za Varstvo Živali v
Celju denar, bi naredili po
mestu golobnjake, kjer bi se
golobi zadrževali in ne na
strehah.
Kar se tiče škode na fasa-
dah hiš, pač več uničuje da-
našnje ozračje raznih plinov,
kakor golobje. Tudi zbolel še
ni nihče do danes od golo-
bov, ki živijo že stoletja po
mestih. Občinskega odloka o
prepovedi hranjenja golobov
ni in ne obstoja. Naše druš-
tvo ima dovoljenje, da na do-
ločenih mestih v mestu lah-
ko hrani golobe! Ljubitelje
živali pa še naprej vabimo,
da hranijo živali, posebno še
ptičke pevke.
Društvo za
varstvo živali Celje,
MELITA FURLANI
Oglašam se na pismo tov.
Mejaka objavljeno v 50. št.
Novega tednika.
Menim, da so očitki tov.
Mejaka o škodljivosti golo-
bov neutemeljeni in nepri-
merni za javnost. Golobi so
že od nekdaj mestne ptice in
bodo to tudi ostali. S tem, da
so mestne ptice, pa so nam
prepuščeni na milost in ne-
milost, žal večkrat slednje.
To dokazuje zajeten kup pri-
jav in zapisnikov o mučenih
in trpinčenih golobih, ki je
vsakemu ki to ne verjame,
np vpogled na sedežu Druš-
tva proti mučenju živali Ce-
lje. Za mučenje teh ubogih
ptic so si ljudje izmislili toli-
ko krutih zvijač, da bi jih tež-
ko opisal v debeli knjigi.
Veliko turistov zanese pot
v Benetke ravno zaradi golo-
bov, za katere je tam, kar
sem se tudi sam prepričal,
zelo dobro poskrbljeno. Pra-
vite, da žlebovi, zamašeni od
golobjih iztrebkov močijo fa-
sade hiš. Ali jih sneg in dež
ne močita? Vsekakor se bo-
mo ljubitelji živali še vnaprej
zavzemali, da bodo imeli go-
lobi vsaj nekatere življenjske
pogoje, če pa bi nas bilo v
naši sredine, še več, ki bi kr-
mili golobe se ti ne bi zadrže-
vali le na določenih mestih
in ne bi »uničevali fasad in
žlebov«.
Mimogrede še to: golobi se
zadržujejo tam kjer dobijo
hrano in tam tudi pustijo iz-
trebke. Na vaši hiši jih goto-
vo ni.
ANDREJ LONČAR, Celje
Zahvala
Izletniku
Štejem si v prijetno dolž-
nost, da se v imenu vseh
upokojencev, nekdanjih so-
delavcev Izletnika Celje,
zahvalim za povabilo, pogo-.
stitev in obdaritev ob našem
srečanju. Tako smo se neka-
teri videli šele po letu dni.
Prijetno se je pogovoriti s
starimi znanci, prijatelji in
nekdanjimi sodelavci. Prav-
tako nas zanima razvoj po-
djetja v katerem smo mnogo
let delali in z njim živeli.
Glavni direktor tov. Ana
Jpvanovič, nam je na kratko
orisala uspehe in težave, ki
so spremljale delo kolektiva
v preteklem letu. Ze samo
premagovanje težav s po-
manjkanjem nadomestnih
delov in gum, težav z dobri-
mi kadri in ne nazadnje tudi
z nami, potniki, terja veliko
podjetnosti in truda.
Za dosežene velike uspehe
v gospodarjenju jim prisrčno
čestitamo, ter želimo, da bi
bili tudi v prihodnjem letu
1983, prav tako uspešni.
I. P., Celje
Razmišljanja o
prometu
Poslovili smo se od leta
1982. Prav bi bilo, da se za-
mislimo na minulih dvanajst
mesecev, kako smo se vozili,
ali smo upoštevali vse kar
sodi k varni vožnji, zlasti
člen 45 zakona o temeljih
varnosti cestnega prometa,
ki je začel veljati 1. 5. 1982.
Ce smo pri vožnji razlago
omenjenega člena upošteva-
li, prav gotovo nismo imeli
ne prilik na cesti, zlasti neza-
konito cestno signalizacijo,
ki je usklajena po mednaro-
dnem cestnem prometu, ob-
činski prometni strokovjaki
pa so poskrbeli za pravilno
postavitev obeležij na nevar-
nih odsekih cest, čeprav z
majnšimi pomanjkljivostmi.
Ce bi vsaj delno upoštevali
opozorila na navarnost ob
cesti in na cesti, prav gotovo
ne bi bilo toliko prometnih
nesreč subjetivnega izvora,
tako berem v dnevnem časo-
pisu.
Tudi letos ni pričakovati,
da bo več reda in spoštova-
nja do zakonitosti, saj je
osemdeset odstotkov vozni-
kov, ki niso prepričani v svo-
je znanje oziroma z mislimi
niso pri vožnji. Za primer
bom omenil Čopovo ul., kri-
žišče z železnico. Vozni pas
ki pelje od Dečkove ceste na
novo zgrajeno cesto proti
Ljubljani, je bil spričo ozke-
ga in ostrega zavoja razširjen
in včrtali so vdolž sredine
vozišča dve novi polni črti.
Vozniki se stoodstotno, med
njimi tudi avto šola, še kar
ravnajo po stari črti, čeprav
je komaj vidna. Da so na na-
ših cestah povsod kršitve od-
lokov in nespoštovanja pro-
metne zakonitosti, tudi potr-
juje občinski komite za ure-
janje prostora in varstvo
okolja, berem v Novem Te-
dniku, 16. decembra 82. Po
Celjskih ul. vozi štirinajst av-
to šol. Veliko nepravilnosti
se zapazi. Res je, kar se v šoli
naučiš, to tudi znaš. Zato se
ni čuditi, da nekateri vozniki
v Celju trdijo, da so cestno
prometni znaki na regional-
nah cestah zastareli in neve-
ljavni.
Vsem želim srečno vožnjo v
letu 1983.
F. JAGER, Babno
Namesto
čestitke
Uredništvo Novega te-
dnika in Radia Celje se
zahvaljuje vsem bral-
cem in poslušalcem, ki
so nam tako ali drugače
zaželeli sreče in uspehov
v letu 1983. Hvala tudi
vsem delovnim organi-
zacijam, društvom, kra-
jevnim skupnostim in
drugim, ki so se tem že-
ljam pridružili. Storili
bomo vse, kar bo v mo-
čeh, da se vašim pričako-
vanjem ne bomo izneve-
rili.
Skozi ozki severni povezovalni
trakt stopimo na manjše zunanje
grajsko dvorišče, ki ga na severu
zapira visok zid, na vrhu okrašen s
cvetnima vazama in kamnitno ba-
lustrado. Zid, ki ima v pritličju še
ohranjene z zunanje strani zazida-
ne renesančne strelne niše, nas lo-
či od grajskega vrta, ki se na tej
strani razprostira pred parkom.
Skozi širok prehod v zidu pride-
mo na podest dvoramnega, spet z
balustradno ograjo okrašenega
stopnišča, ki sloni na treh elegant-
no usločenih arkadnih lokih.
Stopnišče oblikuje skupaj z arka-
dno členjenim zidom v ozadju
enega najimpozantnejših arhitek-
turnih motivov na Hrastovcu.
Stavbna zgodovina gradu skriva
mnogo ugank. Vsekakor drži, da
je sprva tu obstajal le manjši dvor
in da šele do 15. stol. dalje lahko
govorimo o hrastovškem gradu.
Njegove prvotne podobe ne poz-
namo, saj so najstarejše, zaneslji-
vo razvidne ohranjene grajske se-
stavine šele iz obdobja renesanse.
Na sradnjeveški izvir stavbe kaže
le njegov nepravilni tlorisni kon-
cept, ki se prilagaja terenu, saj je
takšna zasnova stavbe v 16. stol.
povsem nepredstavljiva. A prav
renesansa je čas, ko je grad v te-
meljnih potezah že dobil podobo,
ki se je pozneje spreminjala le v
stavbnih drobnostih.
Renesančne prezidave zamejuje
čas med poznim 15. stol. in letnico
1616, izpisano nad grajskim porta-
lom. V prvi fazi tega obdobja, ki ga
lahko označimo kot čas kontinui-
ranih stavbnih posegov, je nastal
južni del grajske zasnove s tremi
okroglimi stolpi, tipičnimi za čas
ob prelomu stoletja. Povezovalo
jih je obzidje, ki se je že takrat
nadaljevalo tudi proti severu, a so
ga šele po sredi 16. stol. na vogalih
okrepili z mogočnima pravokotni-
ma stolpoma - bastionoma. Pri
obeh bastionih naletimo v pošev-
nih pritličjih že na značilne rene-
sančne topovske strelnice, med-
tem ko na okroglih stolpih nasto-
pajo le svetlobne line, saj so stare
strelnice bržčas zazidali. Dve to-
povski lini srečamo tudi na zuna-
nji steni zahodnega trakta, stelni-
ce za lahko ognjeno orožje pa so se
ohranile v vzhodnem obzidju, a so
očitno sekundarne. Leseni okviri
strelnic so vstavljeni v opečna pol-
nila, kar pomeni, da so stari
obrambni zid v renesansi moder-
nizirali in prilagodili sodobnim
obrambnim potrebam.
V kakšnem zapovrstnem redu
so natajali stanovanjski trakti, lah-
ko le ugibamo. Na starejše sestavi-
ne naletimo le na obeh vzhodnih
traktih V vogalu jugovzhodnega
trakta se je ohranila sled starega
polžastega stopnišča, severovzho-
dni trakt pa je imel do pomladi
1979 na svoji južni fasadi majhno
pravokotno okence s kamnitim, v
živ rob posnetim okvirom. V
osrednjem pritličnem delu tega
trakta naletimo na nenavaden pro-
stor pravokotne oblike z apsidal-
no oblikovanim sklepom. Apsi-
dalna konha je ločena od pravo-
kotnega dela prostora z dvema
okroglima kamnitnima stebroma
z enostavno pravokotno oblikova-
nima, jezikasto prirezanima glavi-
čema, iznad katerih se vzpenjata
nastavka slavoloka. Sedanja tla so
sekundarna, saj nekdaj nesporno
mnogo višji (globlji) prostor odre-
žeta že kak meter pod glavičema,
ves spodnji del prostora pa je za-
sut. Apsida je orientirana natanko
proti Vzhodu, kar vzbuja misel, da-
gre morda za ostanek nekdanje
grajske kapele.
Topovski lini, ostanki polžaste-
ga stopnišča in do nedavnega
ohranjeno okence opredeljujejo
torej nastanek treh traktov v čas
renesanse. Upoštevajoč tlorisno
logiko lahko brez pridržkov v isti
čas datiramo tudi nastanek vezne-
ga severnega trakta, ki je povezo-
val oba bastiona, in vhodnega ju-
gozahodnega trakta, ki je ante
quem opredeljen z letnico 1616.
Problematično ostane pri tem
vprašanje velikega stolpa, ki ob-
vladuje grajsko veduto na Visc-
herjevih upodobitvah iz o. 1681.
Današnja tlorisna podoba gradu
ne ponuja nobene opore, da bi ga
lahko natanko lokalizirali. Po
vsem, kar o gradu vemo, pa se ne
zdi verjetno, da gre za srednjeve-
ški bergfrid. Prej bi pomislili na
renesančen stolp, kakršen se je do
preteklega stoletja ohranil na
škofjeloškem gradu.
Hrastovec, reprezentančno stopnišče pred grajskim vrtom
20 LET
SAMOPOSTREŽNE
RESTAVRACIJE
V GABERJIH
Jutri, v petek bodo de-
lavci samopostrežne re-
stavracije v Gaberjih pro-
slavili dvajsetletnico ob-
stoja te restavracije. Da-
nes sodi samopostrežna
restavracija v Gaberjih v
sklop Hmezadove delovne
organizacije Gostinstvo in
turizem. Brez dvoma je ta
restavracija največji obrat
družbene prehrane v celj-
ski regiji, 3aj dnevno pri-
pravi več kot šest tisoč
obrokov, in to za številne
celjske organizacije zdru-
ženega dela.
Med največjimi odjemalci
so Emo, Cinkarna Celje, Ko-
vinotehna Zlatarne, Libela,
celjske mlekarne, Gradiš in
drugi. Kar predolg bi bil spi-
sek, če bi hoteli našteti prav
vse. Za več kot 6000 obro-
kov malic je prav gotovo
potrebnega ogromno truda
in prizadevanj vseh 74 za-
poslenih. Mnogo jih svoj
delavnik pričenja že ob če-
trti uri,saj je treba pravoča-
sno pripraviti obroke za
celjske delavce.
Delavci gaberske samo-
postrežne restavracije se
zavedajo svoje odgovorno-
sti. To velja še zlasti v seda-
njih časih, ko je treba zares
zastaviti vse cilje za to, da
so dobro preskrbljeni, saj
se nemalokrat zgodi, da do-
ločenih artiklov zmanjka. S
prizadevanji vseh zaposle-
nih jim je doslej uspevalo,
da so prebrodili tovrstne te-
žave v splošno zadovoljstvo
svojih odjemalcev. Za to pa
se bodo trudili tudi v bo-
doče.
Nov delovni čas
jih ne moti
Delavce samopostrežne
restavracije v Gaberjih smo
povprašali, kako na njihovo
poslovanje vpliva nov de-
lovni čas. Povedali so, da jih
pri delu ne moti, saj večina
delavcev v proizvodnji osta-
ja na starem delovnem ča-
su, za delavce skupnih
služb pa je malica res uro
kasneje, vendar jih to ne
moti, saj je tehnologija dela
takšna, da ena ura ničesar
ne pomeni v pripravi jedi
Zanje malico pripeljejo uro
kasneje, tako da je edina te-
žava v tem, da je potrebno
bolj angažirati vozni park.
Jutri bodo
proslavili
20 letnico
Slovesnost ob 20 letnici
gaberske samopostrežne
restavracije bo jutri, v pe-
tek, ob sedemnajsti uri. Na
njej bodo številnim delav-
cem podelili priznanja, za-
nimivo pa je, da je kar se-
dem takšnih, ki so tu zapo-
sleni že od samega začetka.
Proslave se bodo udeležili
Samopostrežna restavracija v Gaberjih praznuje 20 letnico
tudi predstavniki skupščin
občine Žalec in Celje, odje-
malcev, Hmezada in drugi.
Pripravljajo tudi zabavni
program, v katerem bodo
med drugimi nastopili tudi
ansambel Flosarji in gleda-
liški igralci.
Dobro je obiskana tudi točilnica
Kaj vse je v samopostrežni
restavraciji v Gaberjih?
-	DVORANA S 450 SEDEŽI
-	TOČILNICA
-	DVE SEJNI SOBI
-	SLAŠČIČARNA
-	KUHINJA
-	VELIKI IN SODOBNI SKLADIŠČNI PROSTORI
-	VELIKA PARKIRIŠČA
Kaj vse vam nudijo v samopostrežni
restavraciji v Gaberjih?
-	DRUŽBENO PREHRANO
-	POSLOVNA KOSILA
-	ORGANIZACIJO VEČJIH PRIREDITEV
-	ARANŽMAJE PO NAROČILU
-	PRIPRAVO VSEH VRST SLADIC (posebnost so
krofi)	1
-	ABONENTSKA KOSILA
-	ABONENTSKE VEČERJE in drugo
V slaščičarni so znani tudi po pripravljanju krofov
DELA VCI SAMOPOSTREŽNE RESTA VRACIJE V GABERJIH ŽEUJO VSEM SVOJIM
ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO
1983 IN OBLJUBLJAJO, DA SI BODO ŠE V NAPREJ PRIZADEVALI ZA KAKOVOSTNO
OPRA VLJANJE SVOJIH USLUG.
14. STRAN
NOV! TEBNIK
i ——
6 JANUAR 1983
mmmmmammmm
Tečaji smučanja in
zimske aktivnosti
Vse šole, delovne organi-
zacije, Vzgojno varstvene
ustanove, društva Partizan
in krajevne skupnosti so do-
bile od ZTKO Celje zanimiv
program tečajev smučanja in
ostalih zimskih aktivnosti.
Tečaji bodo organizirani za
cicibane, šolsko mladino in
odrasle in sicer pod strokov-
nim vodstvom vaditeljev in
učiteljev PZVUTS Celje ter
smučarskih vaditeljev iz
Štor.
Za šolsko mladino, ki bo
želela med počitnicami smu-
čati na višjih smučiščih
(Celjska koča, Rogla, Golte
itd.) bodo organizirani tečaji
preko Centra za mladinski
turizem Celje in Izletnika
Celje, kjer je možno tudi do-
biti vse potrebne informa-
cije.
Kakšen je program smu-
čarskih šol? Za otroke od če-
trtega do sedmega leta se naj
bi tečaji začeli že včeraj na
terenih Golovca, Grička, Ma-
rovška, Polul, Zagrada, Voj-
nika in v Lipi v Štorah, žal pa
s tem ni bilo nič, ker pač ni
snega. Ostala dva termina
sta od 10. do 15. in od 17. do
22. januarja, vsak dan od 15.
do 16,30. ure.
Tečaji za šolsko mladino
se bodo predvidoma začeli
10. in končali 29. januarja,
trajali pa bodo dopoldne od
10. do 11,30. in popoldne od
15. do 16,30. ure. Tereni: Go-
lovec,- Griček, Polule, Za
grad, Marovšek, »Vojnik.
Storfe.
Vse prijave sprejema stro-
kovna služba ZTKO Celje,
velja pa za šolsko mladino.
Za odrasle bodo pripravili
tečaje na Gričku, Golovcu,
Svetini in Celjski koči. Vče-
raj se tečaji niso začeli, nov
termin pa je 10. januar. Tudi
te prijave sprejemajo pri
ZTKO Celje ter nudijo po-
drobne informacije o poteku
tečajev, stroških itd.
ZTKO je ponudil vsem tudi
pomoč pri organiziranju
smučarskih tekmovanj, ki bi
jih naj izvedli na posebej za
tekmovanja pripravljenih
smučarskih progah na Celj-
ski koči.
Program je pester in obši-
ren, žal pa ga bo možno izve-
sti samo takrat, ko bo sneg.
Do takrat pa ostane potrpež-
ljivo čakanje ali pa drsanje v
Mestnem parku.
T. V RAB L
lojiio sindikalne športne igre
Sindikalne športne igre
imajo v žalski občini iz leta v
leto večji razmah. Lani je na
njih sodelovalo skoraj 15 od-
stotkov vseh zaposlenih. O
rezultatih smo pisali že v
prejšnji številki, kako pa
imajo v nekaterih delavnih
organizacijah organizirano
rekreacijo in kako so se lam
odrezali na 19. sindikalnih
športnih igrah pa so nam po-
vedali nekateri udeleženci.
ERVIN KOŠIR, zaposlen
v DO Zarja Petrovče: »Mi-
slim, da imamo v naši delov-
ni organizaciji kar dobro po-
skrbljeno za šport in rekrea-
cijo. Vsako leto imamo med
tozdovsko tekmovanje v
treh ali štirih disciplinah, na
lanskih sindikalnih športnih
igrah pa smo zasedli solidna
mesta Pri veteranih v tek-
movalnem delu smo bili tret-
ji, pri starejših članih enajsti,
v množičnosti v skupini do
500 zaposlenih pa tretji.«
DRAGO CILENŠEK, za-
poslen v SIP Šempeter: »Z
lanskimi igrami smo zares
zadovoljni. Osvojili smo pre-
hodni pokal, to pomeni, da
smo vseekipni zmagovalci
19. sindikalnih športnih iger
v občini. Presenetili so nas
veterani, ki so bili prvi v tek-
movalnem delu, mlajši člani
drugi, starejši tretji, članice
pa prve, kar je prav tako ve-
lik uspeh, če primerjam, da
imajo druge organizacije
združenega dela v občini po
dvakrat več zaposlenih
žena.«
ERNEST ZUPAN, zapo-
slen v Tekstilni tovarni
Prebold: »Do sedaj sem so
delovai na vseh 19. igrah,
največkrat pa kegljam za na-
šo ekipo. Pred leti smo dose-
gali boljše rezultate, lani pa
skromne. Tako so mlajši čla-
ni bili četrti v tekmovalnem
delu, starejši sedmi in vete-
rani deveti. Izkazali smo se
samo v množičnosti z dru-
gim mestom v skupini. Me-
nim da bomo morali letos
posvetiti tem igram več po-
zornosti.
T. TAVČAR
Velik uspeh
celjskega šaha
Sahisti Žalca so dosegli v re-
publiški šahovski ligi velik
uspeh. Osvojili so tretje me.sto
za zmagovalcem, ekipo Dom-
žal in Celjem, V nasprotju s
celjsko nehomogeno ekipo je
vrsta Žalca nastopila zbrano,
homogeno in predvsem disci-
plinirano.
Kapetan ekipe, Branko Pi-
pa» nam je ob koncu turni rjo
povedal: »Za marsikoga je na-
še tretje mesto presenečenje,
vendar je to rezultat do!'-i, do-
bre organizacije in predvsem
discipliniranosti celotnega
možtva. Vsem igralcem in
igralkam zato hvala in če-
stitke.«
Zalčani so imeli v svojih
vrstah izvrstne igralce. V prvi
vrsti je bila to Klara Agrež, ki
je pri svojih 59. letih dosegla
naslov mojstrskega kandidata.
Enak uspeh je dosegel tudi
Mitja Urisek, medtem ko je na-
slov mojstrskega kandidata
potrdil Franci Brinovec starej-
ši, ki je bil tudi najbolj borben
igralec v ekipi. Od 9 iger je na
prvi ali drugi plošči osvojil kar
šest točk.
Zelo dobro so igrali tudi Čre-
pan, Zorko in Culk, ki je na
mladinski plošči osvojil L ka-
tegorijo Odlična sta bila tudi
najmlajša Suzana Urisek in
Dušan Brinovec. Vse skupaj
potrjuje, da v Žalcu raste mlad
in zdrav šahovski kolektiv, ki
nas bo še večkrat presenetil!
J. KUZMA
Športno društvo Pedagog -
cilj je znova zlata plaketa
Kljub slabim pogojem dela je ŠŠD izredno dejavno
Na Srednji pedagoški šoli
v Celju že vrsto let deluje šol-
sko športno društvo. Sprva
je bilo to ŠŠD na učiteljišču,
potem se je preimenovalo v
SŠD in končno je nastalo
ŠŠD PEDAGOG, ki še danes
deluje pod tem imenom.
Društvo je samoupravno or-
ganizirano, vodi ga predsed-
stvo, v katerem so predse-
dnik Stanko Pintar, pod-
predsednik Mitja Bervar,
tajnica Karmen Rešnik in
blagajničarka Mojca Plev-
nik. Delujejo tudi številne
sekcije, letos jih je 21. in ko-
misije: tekmovalna, sodni-
ška, disciplinska, propagan-
dna in komisija za evidenti-
ranje. Mentorica je
prof. Zlatka Centrih ob po-
moči profesorjev: Klamfer-
jeve in Horvata.
Zanimivost je telesnokul-
turni krožek, ki se sestaja en-
-krat tedensko skupaj s pred-
sedstvom ŠŠD. Vanj se pro-
stovoljno vključujejo dijaki
tretjih letnikov, ki se spozna-
vajo s pravili športnih panog
in pravili sojenja. Usposab-
ljajo se za vodstvo krožkov
na osnovnih šolah. Te naloge
prevzamejo v 4. letniku.
Največji uspeh ŠŠD Peda-
gog je lanska uvrstitev v tek-
movanju z najbolj samou-
pravno in množično organi-
zirano ŠŠD v Sloveniji, ko so
osvojili zlato plaketo. Zlata
plaketa jim pomeni prizna-
nje za delo in nagrada za na-
pore, ki so jih vlagali v lan-
skoletno delo. Hkrati je do-
kaz, da so si delo pravilno
zastavili in ga tudi pravilno
izpeljali. Velik uspeh je na-
slov republiških prvakov v
gimnastiki v začetku 70 let,
osvojitev 2. mesta na rep.
prv. v košarki in dvakrat v
odbojki. Dosegli so tudi
100% aktivnost prav vseh di-
jakov.
Pogoje za delo imajo zelo
slabe, saj imajo staro in do-
trajano telovadnico. Poleti
uporabljajo igrišče ob šoli,
na katerem imajo športne
površine za igre z žogo in at-
letiko. Pozimi pa skušajo vse
dejavnosti, ki jih ni malo,
uresničevati v telovadnici, v
kateri je že samo poučevanje
zelo nezdravo. Proste termi-
ne imajo ob sobotah, pa še
takrat jim telovadnico pogo-
sto prevzamejo študenti PA.
Poleg sobote pa imajo ter-
min ob torkih in četrtkih po
eno uro.
Zelo so aktivni na gimna-
stičnem področju. Gimnasti-
ka ima na šoli že bogato tra-
dicijo, zato imajo tudi v vsa-
koletnem načrtu, da bodo to
tradicijo razvijali še naprej.
Na ostalih srednjih in osnov-
nih šolah je gimnastika malo
priljubljena in razvita, zato
so se dogovorili z Zavodom
za šolstvo, da bodo vaje de-
monstrirali na osnovnih šo-
lah. Vaje so vsako leto nove.
Najboljši gimnastičarji se
udeležijo demonstracij na
VPTK v Ljubljani, potem pa
vaje prikazujejo na šoli. Naj-
prej pripravijo razredna tek-
movanja, najboljših 6 pa
predstavlja razred na šol-
skem prvenstvu. Najboljši
posamezniki pa se potem
predstavijo na akademiji ob
25. maju. Lansko leto so"
osvojili kar 860 diplom gi-
mnastične zveze Slovenije.
Tudi pri njih se poznajo
sledovi reformacije šolstva,
saj bo tudi Srednja pedago-.
ška šola kmalu dekliška. De-
kleta že sedaj močno prevla-
dujejo. Težko pa je tudi us-
kladiti treninge in tekmova-
nja, ker je kar 80% vozačev.
Uspešno sodelujejo s KS
Dolgo polje. Na letošnjih tur-
nirjih, ki jih je organizirala
KS Dolgo polje, pa so osvoji-
li vseh pet prehodnih poka-
lov. V tem letu nameravajo
izdati tudi 4 številke lastnega
glasila.
V tem^šolskem letu želijo
ponoviti lanski uspeh, to je
osvojitev zlate plakete. Želi-
jo še bolj poglobiti sodelova-
nje s KS Dolgo polje in še
bolj razviti množičnost. Pri-
zadevali pa si bodo tudi za
uvedbo športnega statusa.
ŠŠD Pedagog je eno tistih
društev, ki so v zadnjih letih
najbolj napredovala. Z uspe-
hi pa je sigurno tesno pove-
zana prizadevnost predse-
dnika Staneta Pintarja, s ka-
terim sem se pogovarjala! Za
svoje delo je bil nagrajen z
zlato plaketo za uspešno de-
lo v SŠD, ki je vsako leto
podeljuje Center ŠŠD SRS,
za najprizadevnejše delavce
v ŠŠD. Stane je povedal:
»Športniki iz naše šole niso
tako znani javnosti, so pa do-
bri pedagogi.
MATEJA ZALOŽNIK
Ženska ekipa Rogaške na
Madžarskem
Vodeča ekipa v ženski republiški košarkarski ligi
ROGAŠKA bo od jutri, 7. januarja pa do nedelje, 9.
januarja, gostovala na močnem mednarodnem turnirju
na Madžarskem v Sombathelyju. Na turnirju bosta
nastopili dve madžarski in dve slovenski ekipi, poleg
Rogaške še Pomurje. ki je v republiški ligi na drugem
me1 tu prav tako brez poraza, kot Rogaška. Tako bo ta
turnir pravzaprav testiranje obeh ekip pred zadnjim
kolor i v republiški ligi, ko bo derbi v Murski Soboti
med Rogaško in Pomurjem. To srečanje 15. januarja
bo tudi odločilo o prvaku v prvem delu. Ekipo Roga-
ške zdaj zelo uspešno vodi mladi in ambiciozni trener
Boris Zrinski, ki je nekaj časa delal tudi pri celjski
Libeli.	T^V
Pokal 82
Francu Pešcu
Končano je hitropotez-
no prvenstvo Celja za leto
1982. Zadnji četrtek v lan-
skem letu so se desetič
zbrali najboljši šahisti,
zmagal pa je Marjan Čre-
pan pred Francem Peš-
cem in mladim Francem
Brinovcem iz Žalca. Sle-
dijo Pertinač, Grobelnik,
Stankovič itd.
Vsi turnirji so dali
končnega zmagovalca, to
pa je Franc Pešec, ki je
zbral deset točk več od
svojih mladih zasledoval-
cev Boža Štucla in Matja-
ža Mikca. Tej trojki sledi-
jo Bervar, Crepan, Oj-
strež, Brinovec ml., Ce-
glar in drugi.
Prvi letošnji turnir bo
zadnji četrtek v januarju.
Turnir v
Žalcu
Šahovski klub Žalec je
organiziral ob krajevnem
prazniku hitropotezni
turnir. Na njem so nasto-
pili člani, pionirji in žen-
ske. Med člani je bil naj-
boljši F. Brinovec starejši
pred F. Brinovcem mlaj-
šim in Francijem Gazvo-
do. Pri mladincih je zma-
gal Marjan Zupane pred
Sandijem Škoflekom in
Dušanom Brinovcem.
Bojana Gerič je bila naj-
boljša med ženskami
pred Suzano Urisek,
medtem ko je bil najbolj-
ši pionir Andrej Kompuš
pred Mitjo Uriskom.
Pionirska
šahovska šola
Po daljšem času so pri
celjskem šahovskem klu-
bu znova pripravili pio-
nirsko šahovsko šolo, ki
jo bo vodil Franc Pešec.
Vanjo pa so vključeni naj-
boljši pionirji z zadnjega
pionirskega prvenstva
celjskih osnovnih šol. Le
načrtno delo z mladimi
lahko prinese uspeh,
J. KUZMA
Peta zmaga košarkašic Ubile
V	ženski republiški košarkaški ligi so odigrali 9. kolo
prvega dela prvenstva. V Celju je bila tekma med Libelo in
ekipo Jesenic. Celjska igralke so znova zaigrale zelo zbrano
in premočno zmagale z rezultatom 85:64 (47:34). Koše so
dosegle Koželj 27, Cerjak 20. Cencelj 26, Aleksič 8, Bozovi-
čar in Hajdinek po 2.
V	preostalih dveh srečanjih moštev z našega območja
beležimo tudi popolni uspeh. Rogaška je v goste premagala
Litijo 71:81. Comet pa doma Slovana 86:49.
Na lestvici vodi Rogaška, ki ima 20 točk. Comet je četrti,
Libela peta, obe moštvi pa imata po 10 točk. V prihodnjem
kolu igrajo Rogaška proti Novemu mestu, Comet v Solkanu
proti Salonitu in Libela znova doma proti Senožečam.
Naraks in Zimšek prva
Pred novim letom so se pomerili na tradicionalnem tek-
movanju tudi celjski kegljači in kegljavke. Nastopili so v
mešanih dvojicah v mednarodnem slogu 100 lučajev. Naj-
boljši rezultat med 14 dvojicami sta dosegla Stanko Naraks
in Zinka Zimšek, ki sta porušila 912 kegljev - Stanko 475 in
Zinka 437 kegljev. Druga dvojica je bila Vlado Gobec -
Lojzka Bajde 891, tretja pa Jože Lubej - Lojzka Razlag 851
kegljev.
Še skromno v namiznem tenisu
Te dni se je končalo tudi tekmovanje v slovenskih namiz-
notenišk h ligah. Dva nastopa sta bila tudi v Celju in Tito-
vem Velenju. Naši predstavniki Ingrad, Žalec in Titovo
Veleme še niso med boljšimi v I. B republiški ligi. Še naj-
boljši je trenutno Žalec, ki je tretji, Ingrad je peti in Titovo
Velenje sedmo.
Rezultati na zadnjih turnirjih so bili naslednji:
Radgona - Ingrad 5:0, Maribor Žalec 5:1, Žalec - Ingrad
5:2, Maribor - Ingrad 5:2, Radgona - Žalec 5:1. V Titovem
Velenju: T. Velenje - Radlje 3:5, T. Velenje - Lendava 2:5, T.
Velenje - Sevnica 5:2.
J. KUZMA
Vodi Zlatarna pred Opekarno
V sindikalni hokejski ligi so odigrali 5. kolo. Zlatarna je
premagala Kovinotehno 8:1, gole pa so dali za zmagovalce
Ograjenšek 5, Cvetko 1 in Šmerc 2 ter za poražence Kuret
1. V drugi tekmi je Opekarna premagala EMO 7:2. Strelci
za Opekarno Jane 2 ter T. Kolenc, PangerI, Samec in
Gajšek po 1, za EMO pa Kroflič in Kolenc po enega. Vodi
Zlatarna 10 točk (52:6) pred Opekarno 6 (20:25), Kovinote-
hno 2 (23:32) in EMO 2 (12:32). Najboljši strelci: Ograjen-
šek 22, Šmerc 11 in Cvetko 7, vsi Zlatarna. Zadnje kolo bo
na sporedu v nedeljo, 9. januarja 83: ob 16.30 Kovinotehna
- Opekarna in 17.30 EMO - Zlatarna.
TV
Nagrajenci 35. šahovske igre
Nagrade delovne organizacije Aero Celje so dobili: dobili:
Roza Huš, Vojkova 4 iz Celja, Jure Drugovič, Na zelenici iz
Celja in Vili Dobovišek, Kačeva 2 iz Celja.
Med tistimi, ki so sodelovali v nagradni igri po telefonu,
pa je dobil nagrado Bogdan Podpečan iz celjske bolnišnice
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	Janko P. je pihal v ba-
lonček. Ker je preveč poze-
lenel (balonček namreč), so
mu miličniki dopovedova-
li, da bi lahko krmilil le še
svoji dve nogi, nikakor pa
ne več štirikolesnika. Ko so
miličniki odšli, je Janko
hotel dokazati, da je bil ob
vozniško dovoljenje za pra-
zen nič. Sedel je nazaj za
volan, ki pa ga, glej ga
zlomka, ni hotel prav ubo-
gati. Povzročil je prometno
nesrečo. Ker pa je bil nje-
gov avto še vedno v voz-
nem stanju, pa tudi sam se
je še počutil sposobnega,
da bi ponovno sedel za vo-
lan, so ga miličniki raje pri-
prli.
•	Anton A. se ga je napil
in obležal ob Valvazorjevi
ulici, kjer so ga potem našli
miličniki. Ker ta letni čas ni
ravno naklonjen spanju
pod milim nebom, so ga
miličniki odpeljali domov
k ženi, ki je bojda zelo stro-
ga. Predali so ga v ženine
nežne roke, poročilo pa o
nadaljnem poteku dogod-
kov molči.
• Ločitev je v večini pri-
merov kaj neprijetna zade-
va, za Rudija K. pa je bila
tudi boleča. Na Silvestrovo
so se oglasili trije bratje
njegove žene in niso z njim
nič kaj nežno ravnali.
• Marta K. z Ljubljan-
ske ceste rada gleda televi-
zijo. Tako se je tudi prejšnji
četrtek udobno namestila
pred televizorjem. Pa ni bi-
lo nič. Programa namreč.
Sprva je posumila, da je šel
sprejemnik k vragu, zato je
naslednji dan poklicala ser-
viserja. Ta je ugotovil, da je
s televizorjem vse v redu, in
da se ji stroškov za popravi-
lo ni potrebno bati. Ker pa
škatla še vedno ni hotela
oživeti, je Marta pogledala
na streho, če ji je veter pre-
maknil anteno. Pa je Marti,
zvesti televizijki, ki je vneto
spremljala tudi najslabše
oddaje, vzelo sapo; nepridi-
pravi so ji namreč zmaknili
anteno. In to njeno anteno,
ki je lovila toliko progra-
mov!
• Neprijetno novoletno
čestitko je dobil zdravnik
Brani mir P. Na avtobusni
postaji ga je napadel Ibro
I., delavec iz Lik Savinja.
Pa še vzrok novoletnega
obračuna: pošteni zdravnik
se nekaj dni prej ni hotel,
ukloniti Ibru, ko je popol-
noma zdrav zahteval pet
dni bolniškega dopusta. Ali
je zdaj v bolniški Branimir
P...?
Kazen obrtniku-zidarju,
ker le izkoriščal delavce
Sodišče v Titovem Velenju
je obsodilo Hadži Vezaja,
obrtnika iz Prizrena na ka-
zen šest mesecev zapora, po-
gojno za dobo dveh let in na
denarno kazen 10.500 dinar-
jev, ker je izkoriščal delavce.
Vezaj je v letu 1979 zaposlil
več rojakov (največ jih je pri
njemu delalo 13), ki so po-
tem gradili v velenjski obči-
ni. Socialno, pokojninsko in
zdravstveno je zavaroval sa-
mo Ibiša Sarmatija, vsi drugi
pa so delali, ne da bi jih prija-
vil. Nekvalificiranim delav-
cem je izplačeval po 250 di-
narjev na dan (delali so tudi
po 12 ur), mojstrom pa po
350 dinarjev.
Zapletlo se je, ko se je po-
škodoval eden izmed delav-
cev, ki jih je zaposlil. Tako je
prišlo na dan njegovo izkori-
ščanje delavcev. Tožilec ga
je obtožil za tri kazniva deja-
nja: neupravičene uporabe
dopolnilnega dela drugih
oseb, kršitev pravic iz social-
nega zavarovanja in kršitve
temeljnih pra,vic delavcev.
Prvostopenjsko sodišče je
menilo, da je obtoženec kriv,
izrekli pa so mu pogojno ka-
zen tudi zato, ker je Vezaj
zdravstveno prizadet. Sodbo
je potrdilo tudi višje sodišče
v Celju, Vezaj pa bo moral
poleg tega izplačati 20.000 di-
narjev odškodnine delavcu,
ki se je poškodoval.
Tožilec je obtožil tudi Ibiša*
Sarmatija, ki naj bi pomagal
Vezaju pri izkoriščanju de-
lavcev. Vendar pa mu krivde
niso mogli dokazati, zato ga
je sodišče oprostilo.
SS
»Ovčke« so
že pri starših
V dneh pred Silvestro-
vim so celjski miličniki
dobili precej prijav star-
šev, ki so tarnali, da so
njihovi mladoletni otroci
pobegnili od doma. V ve-
čini primerov se je izkaza-
lo, da so se »pridni« sinč-
ki in hčerkice naveličali
starševske družbe na Sil-
vestrovo, ker dovoljenja
za silvestrovanje drugje
niso dobili, so pač za ne-
kaj dni zapustili toplo do-
mače gnezdeče.
Sicer pa so se vse »iz-
gubljene ovčke« kmalu
po Novem letu žive in
zdrave vrnile domov. sS
Nesreča v steni Ojstrice
V	nedeljo, 2. januarja ob približno 13.30 uri se je v južni
steni Ojstrice huje poškodoval 42-letni Anton Primo/.ič iz
Celja, Na zelenici 4.
Primožič je skupaj s še dvema kolegoma plezal po žlebu v
zahodni steni Ojstrice. Sprva so plezali navezani, kasneje pa
so se razvezah. Na hrbtu, malo nad planinsko potjo z Oj-
strice proti Škarjarn, je Primožiču zdrsnilo 200 metrov glo-
boko po južni steni.
V	nesreči si je Primožič zlomil obe nogi. Kmalu za tem so
prišli na pomoč alpinisti, ki so silvestrovali v koči na Koro-
šici in ranjenca prenesli na varno, na pomoč pa so prišli tudi
celjski gorski reševalci. Ker pa se je vreme poslabšalo in je
kazalo, da bo transport ranjenca v dolino otežen, so nasled-
nje jutro poklicali helikopter, ki je Primožiča odpeljal v
celjsko bolnišnico.
SS
Črepinj za srečo
je bilo preveč
Medtem ko je večina de-
lavcev v zadnjih dneh stare-
ga leta bolj ali manj že poči-
vala, pa so se miličniki po-
šteno spotili. Zahtev za in-
tervencijo je bilo veliko, še
več kot leto poprej, zatrju-
jejo miličniki.
Najbolj burno je bilo v re-
stavraciji ob Ljubljanski ce-
sti - gostje jo popularno ime-
nujejo Na Pigalu - kjer v
zadnjih dneh starega leta ni
zmanjkalo vinjenih gostov,
ki so tudi radi razbijali. Tako
je Vojo K. že v četrtek zvečer
razbil šipo, prava zabava pa
se je, kot po tradiciji že nekaj
let nazaj, začela na Silve-
strovo.
Skupina pivcev, ki so že
tretje Silvestrovo zapored
zalili Na Pigalu, je začela po-
pivati že dopoldne. Kozarci
in druga steklovina je letela
na vse kraje po gostilni. Na-
takarice se niso preveč ra-
zburjale, saj so verjetno gost-
je škodo sproti poravnavali.
Ob približno 15. uri pa je pre-
kipelo in iz sosednje cvetli-
čarne so poklicali miličnike.
Ti so našli samo še razbito
steklo, o glasnih pivcih pa ni
bilo sledu. Tudi natakarice,
Zdenka G., Nevenka K. in
Terezija K. niso hotele pove-
dati imen krivcev.
Zanimivo je, da so milični-
ki ob podobni »zabavi« lani
prav tako naleteli na zid mol-
ka, zato so tokrat natakarice
prijavili predpostavljenim v
njihovi delovni organizaciji.
Ob šipo so bili tudi v hote-
lu Celeia, razbil pa jo je Žar-
ko K. Škodo so ocenili na
približno 4000 dinarjev. Žar-
ko je pred miličniki pobeg-
nil, tako da so ga prijeli ne-
kaj kasneje doma. Miličnike
je poklicala njegova žena,
ker se tudi doma ni pomiril
in je še naprej razbijal.
Miličniki so dvakrat resne-
je posredcfvali tudi na Sveti-
ni, kjer je v domu železarjev
že drugo leto zapored silve-
strovala večja skupina mla-
dih.
Ker je bojda ta skupina že
lani, ko je najela vse prostore
Doma železarjev, razbijala,
so ji letos odrekli gostoljub-
je. Kljub temu pa se je veči-
na spet odločila za silvestro-
vanje v tem domu, vendar
tako, da so rezervirali posa-
mezne mize.
Po besedah upravnika so s
sabo pripeljali tudi 50 litrov
vina in pečenega prašiča, ta-
ko da naj bi imel dom za Sil-
vestrovo samo izgubo, ne pa
dobička, kot so sprva načrto-
vali.
Ker so ti gostje tudi razbi-
jali, so prvič posredovali mi-
ličniki že ob 1. uri na prvi
dan novega leta.
Izkazalo se je, da so gostje
poravnali škodo, čeprav je
gostinsko osebje zatrjevalo,
da so plačali le 1500 dinarjev,
gostje pa, da so odšteli 3500
dinarjev. Miličniki so odšli,
toda iz doma so jih ponovno
poklicali ob 7. uri zjutraj. Ta-
krat so uporabili tudi gumi-
jevke in pet gostov pridržali.
SS
Nekatere pravice in doložnosti, povezane s
stanovanjsko pravico
Tudi spori v zvezi s pla-
čevanjem stanarine, pod-
stanarine, prispevkov
etažnih lastnikov in po-
dobni niso zelo pogosti,
vendar pa nekateri prav-
no in na splošno zanimivi.
Zaslugo, da takih sporov
ni več, ima prav gotovo
tudi pravna dorečenost in
jasnost zadevnih zakon-
skih predpisov. Kljub te-
mu si jih nekaj oglejmo!
V nekem primeru je Sa-
moupravna interesna sta-
novanjska skupnost obči-
ne kot tožeča stranka uve-
ljavljala od toženke plači-
lo stanarine v višini
6612,75 din po 3 računih,
izstavljenih v 1. 1980 in 1
računu iz 1. 1981. Zoper iz-
dani plačilni nalog je to-
ženka pravočasno ugovar-
jala, prvostopno sodišče
pa je s sodbo odločilo, da
ostane plačilni nalog v ve-
ljavi in da mora toženka
povrniti tožeči stranki še
390,00 din nadaljnjih
pravdnih stroškov. Tožen-
ka je namreč svoj ugovor
oprla predvsem na trdi-
tev, da je terjatev tožeče
stranke zastarana, češ da
terjatev iz naslova stanari-
ne zastara v enem letu. Pr-
vostopno sodišče pa ni bi-
lo enakega mnenja. Pri
tem se je sklicevalo na do-
ločilo 372. člena Zakona o
obligacijskih razmerjih, ki
določa, da terjatve obča-
snih dajatev, ki dospevajo
letno ali v določenih kraj-
ših časovnih presledkih
(občasne terjatve), zasta-
rajo v treh letih od zapad-
losti vsake posamezne da-
jatve. Po mnenju prvo-
stopnega sodišča je plači-
lo stanarine taka občasna
dajatev, za katere terjatve
velja triletni zastaralni rok
od zapadlosti. čeprav
ZOR ne navaja decidira-
no. da je tudi stanarine
šteti kot občasne dajatve,
vendar pa to izhaja iz nje-
ne narave, poleg tega pa
stanarina ni našteta v 378.
členu ZOR, ki taksativno
našteva (torej ne le prime-
roma) terjatve, ki zastara-
jo v enem letu. Te pa so:
terjatve za dobavljeno
električno in toplotno
energijo, plin, vodo, za di-
mnikarske storitve in
vzdrževanje snage (odvoz
odpadkov!), če je bila do-
bava oziroma storitev
izvršena za potrebe go-
spodinjstva; terjatve ra-
dijske in radijsko-televi-
zijske postaje za uporabo
radijskega in televizijske-
ga sprejemnika; terjatve
pošte, telegrafa in telefo-
na za uporabo telefonov
in poštnih predaloV, kot
tudi druge njihove terja-
tve, ki se plačujejo v tri-
mesečnih ali krajših ro-
kih; terjatve za naročnino
na občasne publikacije,
šteto od takrat, ko je izte-
kel čas, za katerega je bila
publikacija naročena. Za-
staranje v teh primerih te-
če, čeprav se dobave ali
storitve nadaljujejo. Pri
obrazložitvi svojega stali-
šča se je prvostopno sodi-
šče oprlo še na Zakon o
stanovanjskem gospodar-
stvu pa tudi še na prej ve-
ljavni zakon o zastaranju
terjatev iz 1. 1954. Višje so-
dišče je toženkino pritož-
bo zavrnilo kot neuteme-
ljeno. V pritožbi je navaja-
la, da sta se z njenim nek-;
dan jim možem ob razvezi
dogovorila, da bo ona
imetnica stanovanjske
pravice, da pa bo mož
kljub temu plačeval sta-
narino, kar je gotovo tudi
storil. Po mnenju pritož-
benega sodišča pa je to-
ženka z dnem, ko je posta-
la imetnik stanovanjske
pravice, postala tudi zave-
zanec za plačilo stanarine,
kakor to določa ZSR, če
ni v stanovanjski pogodbi
drugače določeno. Spora-
zum med toženko in nje-
nim nekdanjim možem ne
zavezuje tožnice, ki pri
omenjenem sporazumu ni
sodelovala. Ce je tak spo-
razum resničen, pa ima to-
ženka možnost regresne
pravde nasproti svojemu
nekdanjemu možu.
V	neki drugi pravdi je
prvostopno sodišče zavr-
glo ugovor toženke zoper
plačilni nalog za plačilo
stanarine in drugih daja-
tev v zvezi z uporabo sta-
novanja, ker ga je prepoz-
no vložila. Zoper ta sklep
se je toženka pritožila
predvsem z očitkom, da
sodišču ni bilo potrebno
dostavljati toženki dveh
plačilnih nalogov za dolž-
ne dajatve. Pritožbeno so-
dišče je pritožbo zavrnilo,
pri tem pa toženki poja-
snilo, da je sodišče smelo
poslati toženki dva plačil-
na naloga, saj je tožeča
stranka (komunalno po-
djetje) vložila dve man-
datni tožbi. Tožeči stranki
je namreč na voljo, ali vlo-
ži eno ali več tožb za posa-
mezne neplačane postav-
ke iz naslova stanarine,
vodarine, plačila kurjave
itd.
V	pravdi zaradi plačila
6000,00 din neplačane sta-
narine je prvostopno sodi-
šče zavrglo tožbo potem
ko tožnica na poziv sodi-
šča ni sporočila v danem
roku toženčevega naslo-
va. Tožnica se je zoper pr-
vostopni sklep pritožila,
saj bi moralo sodišče tudi
samo iskati naslov tožen-
ca. Pritožbeno sodišče je
pritožbi ugodilo in prvo-
stopni sklop razveljavilo
Ce stranka sama ne more
zvedeti za naslov tistega,
kateremu se naj vroči pi-
sanje (v tem primeru na-
slov toženca zaradi vroči-
tve tožbe) poskusi sodišče
dobiti potrebne podatke
od pristojnega upravnega
organa ali kako drugače
(čl. 148 ZPP). V danem
primeru se sodišče ne bi
bilo smelo zadovoljiti le s
telefonskimi poizvedbami
pri prijavno odjavni služ-
bi občine, temveč bi bilo
moralo opraviti poizved-
be tudi pri delovni organi-
zaciji, kjer je toženec za-
poslen, naslov te organi-
zacije pa je tožnica v svoji
tožbi navedla. Sodišče pa
bi lahko o tem opravilo
poizvedbe tudi pri najbliž-
ji postaji milice. Zato je
prvostopno sodišče o za-
devi preuranjeno zavrglo
tožbo.
V pravdi zaradi prispev-
ka etažnega lastnika v
znesku 1462,70 din (za do-
ločene mesece leta kot po-
godbeno določen prispe-
vek za tekoče in investicij-
sko vzdrževanje in uprav-
ljanje hiše) je prvostopno
sodišče zahtevku ugodilo,
čeprav je toženka zatrje-
vala, da o tem sklenjeno
pogodbo s tožečo stranko
(samoupravno stanovanj-
sko skupnostjo) ne priz-
nava več, ker od nje od-
stopa. V pritožbi se je to-
ženka sklicevala na svoje
trditve, da je tožeča stran-
ka pri uveljavljanju svojih
pravic pokazala veliko
mero malomarnosti in
neodgovornosti in zakaj
šteje, da je omenjena po-
godba s tožnico ne veže
več (pogodba ne vsebuje
nobenega pravnega pou-
ka, toženki ne zagotavlja
varstva naloženih sred-
stev, kar je v pogojih infla-
cije izredno pomembno
itd.). Prosi pa toženka Viš-
je sodišče, naj naloži tože-
či stranki, da mora skleni-
ti s toženko novo pogodbo
in s kakšno vsebino. Višje
sodišče je pritožbo zavrni-
lo kot neutemeljeno in
povzelo stališče izpodbija-
ne sodbe, da toženka ne
more enostransko odsto-
piti od pogodbe, ker je od- •
stop pravno urejen in bo
morala zato toženka to
vprašanje urediti v poseb-
ni pravdi, poleg tega pa
pritožbeno sodišče ne mo-
re nalagati nobeni stranki
kakršnokoli sklepanje po-
godb izven okvira tožbe-
nega zahtevka ali zahtev-
ka po nasprotni tožbi.
Zapelial na nasip in
umrl
V	nedeljo, 2. januarja se je
peljal z osebnim avtomobi-
lom po magistralni cesti pro-
ti Celju 58-letni Peter Kosu.
Ko je pripeljal že blizu doma
v Doberteši vasi, ga je zaradi
neprimerne hitrosti zaneslo
pri hiši s številko 25. Najprej
je zapeljal na bankino, nato
pa ne nasip, kjer se je pravr-
nil. Voznika so huje ranjene
ga prepeljali v celjsko bol-
nišnico, kjer je zaradi hudih
poškodb umrl.
Nenadoma v levo in
smrt
V	četrtek. 30. decembra se
je peljal po Mariborski cesti
v Celju v smeri proti Vojniku
64-letni Josip Cvetko iz Tru-
barjeve ulice v Celju. Med
vožnjo je voznik nenadoma
zavil v levo in trčil v tovor-
njak, ki ga je iz nasprotne
smeri pripreljal Jožef Lužar.
Trčenje je bilo tako silovito,
da je voznik Jože Cvetko
umrl na kraju nesreče.
Voznik je pobegnil
V nedeljo. 2. januarja zve-
čer ob približno 21.20. uri je
doslej še neznani voznik
osebnega avtomobila na Ki-
dričevi ulici v Titovem Vele-
nju zadel pešca. 24-letnega
Sakiba Mujakiča. Pešca so
huje ranjenega pripeljali v
celjsko bolnišnico, voznika,
ki je pobegnil, pa miličniki
še iščejo.
i
OGLAS V i
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
16. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JANUAR 1983
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
PRAVIJO
Pravijo, da bo leto 1983 hudo.
Nam to ne pride do živega, ker smo takih
napovedi že vajeni.
Mnogi bi bili bolj zaskrbljeni, če bi rekli, da
je konec vseh težav.
SIMBOLI - OPOZORILA
Med sedanjimi novoletnimi čestitkami je vse
manj takih, na katerih so simboli sreče - štiri-
peresna detelja, podkev in dimnikar.
Pa ne bi bilo slabo, če bi se ti znaki tudi zdaj
bolj pogosto pojavljali - kot opozorilo.
Detelja - da ne pozabimo na zeleni plan,
podkev - da morajo biti izjave nekaterih odgo-
vornih bolj podkovane in dimnikar - da je
treba nekatere stvari še dobro počistiti.
V NOVO LETO SMO STOPILI,
ZAŽELELI DOSTI SI,
A PRI TEM SMO POZABILI:
VSAK SI SREČO SAM KROJI.
IZ PRAVE
SMERI
Letošnje silvestro-
vanje je bilo veselo
tudi v hotelu Turška
mačka. V sicer jedl-
nem prostoru je glav-
ni takt za dobro raz-
položenje prihajal od
ene izmed miz - vsi
drugi pa so jim radi
pritegnili.
Nič čudnega, ko pa-
sta za to mizo sedela
tudi sekretar celjskih
komunistov in še
podpredsednik izvrš-
nega sveta.
Še en spomin na leto 1982
NAJVEČKRAT UPORABLJANO
V lanskem letu smo večkrat kot običajno
uporabljali nekatere izraze, besede, stvari,
imena, tako da so nam že res prišla prav v uho.
Poglejmo nekaj teh. Isti so se najpogosteje
pojavljali tudi v letošnjih novoletnih progra-
mih. Od Triglava do Djevdjelije.
žensko ime: Milka
moški priimek: Srebrič
vladarski naslov: CAR(INA)
živalski organ.ukREP
najbolj topa ost: odgovornOST
hitro padajoči predmet: dinar
leteči problem: J A T
padajoči problem: proizvodnja
najbolj priljubljen organ: ZIS
najmanj cenjena stvar: delo
najbolj cenjena stvar: denar (čeprav dinar)
vsestransko uporaben ključ: deviza
težko premikajoči se voz: izVOZ
najbolj pokvarljivo blago: človek.
V NOVO LETO JE MARSIKDO STOPIL Z MAJAVIM
KORAKOM-KAKO NAJ 6A ZDAJ S TRDIM PREHODI!
IZPOD KOZOLCA
NA TV
V novoletnem pro-
gramu smo si lahko
na ljubljanskem tele-
vizijskem kanalu
ogledali tudi nastop
gledališke skupine
Pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki.
Ti so se v svoji kroniki
obregnili tudi ob
osrednji slovenski
kulturni hram.
Za staro leto na te-
leviziji, med tem le-
tom morda še v Can-
karjevem domu!
KDOR JE LANI ŠE LENARIL,
LETOS TO NAJ OPUSTI.
DELU BO LE GOSPODARIL,
KDOR PRI DELU KAJ STORI.
ZIS JE SILVESTROVAL
Ne vemo sicer natančno, kje so preživeli
novoletno noč člani ZIS, razveseljiv pa je po-
datek, da v tej noči niso zasedali.
Pravijo namreč, da je novoletna noč naj-
daljša noč v letu.
Torej si lahko mislite, koliko sklepov, ukre-
pov, zvišanj in še česa drugega bi lahko v tej
noči sprejeli.
Saj smo lani tolikokrat rekli, da je do česa
takega prišlo kar čez noč.
- Glejte, le to mi je
ostalo po silvestrski no-
či. Pa so rekli, da bo tre-
ba zategniti le pas.
ZDRAVILNE RASTLINE
Artičoka
Artičoka (Cynara scolymus L.) je sorodnik osata in
spada med košarice. Raste po vrtovih in plantažah v
primorskih krajih vse Evrope, zlasti v Italiji in Franciji.
Artičoka ima velike cvetne glavice z mesnatim sočnim
socvetjem, mesnatimi ovojnimi listi in sočnim ste-
blom. Vsi sočni deli so znani kot odlična zelenjava.
Artičoka vsebuje različne mineralne soli, grenčine,
eucin in precej vitamina A. Zdravilnost, ki ni majhna,
izvira iz grenkih specifičnih snovi v listih in korenini.
Imajo posebno aromo in so izredno grenke ter izredno
učinkovito izzivajo delovanje žolčnika in ledvic. Z pno
besedo, pospešuje presnovo. Zato je artičoka odlično
zdravilo za zdravljenje jetrnih in ledvičnih motenj,
jetrnih in ledvičnih krčev, zlatenice, debelosti, raznih
kožnih obolenj oziroma za vse, kar so že v starih časih
pripisovali, da izvira iz slabih jeter in želodca. Artičoka
blagodejno deluje na krvni obtok, zmanjšuje holeste-
rol in s tem blaži marsikatere težave kot je poapnenje
žil, slaba prekrvavitev telesa itd.
Pri današnji premastni prehrani je artičoka odličen
stimulator, ki vzbuja izločanje jeter ter olajša izločanje
žolča v črevesje. Žolč se redči in s tem se zmanjša
možnost, da nastanejo žolčni kamni in pesek. S tem
pridemo do ugotovitve, da so jetra regulator zdravja in
jih prav uživanje artičoke vzpodbuja, da bolje delujejo.
Vsi izvlečki iz artičoke so izredno grenki. Kuhamo si
čaj iz artičokinih listov in ga, če je le možno, pijemo
grenkega. Pijemo ga po žlicah med jedjo in s tem se
nam popravi apetit, olajša se prebava masti, pospeši se
izločanje seča, zdravi jetra, žolčni mehur in s povečano
presnovo pospešuje izločanje uratov iz krvi in tudi
ostalih škodljivih presnovkov. Ljudsko zdravilstvo
priporoča čaj iz artičoke pri zlatenci in cirozi jeter in
tudi pri vnetju vranice. Korenine in liste artičoke na-
makajo v belem vinu in dobijo odličen stomanik, ki
lmji podobne učinke kot čaj. Priporočam ga zlasti sta-
rejšim ljudem ker deluje pri njih dobrodejno zlasti
tedaj, ko se razvije tako imenovana dušikemija, to je
zastrupitev z strupenimi presnovki lastnega telesa, kar
povzročajo obolela ledvica, zastoj v izločanju seča in
podobno.
Za zdravilo se izdeluje tudi tinktura in sicer namo-
čimo dva dela drobno zrezanih korenin v osmih delih
alkohola in tako pustimo dva tedna na toplem. Tink-
turo uživamo po kapljicah, kadar nas napihuje, ali nas
tišči okoli žolča. Nekaj kapljic tinkture vkapamo tudi v
kamilični čaj ter tako dobimo odlično zdravilo oziroma
tonik, s katerim si čistimo akne in razne ekceme. Arti-
čoko bi morali pri nas bolj čislati kot naravno zdravilo
za presnovne bolezni zlasti pri tistih, ki se mučijo z
raznimi shujševalnimi dietami.
BORIS JAGODIC
PO JUGOVZHODNI AZIJI
Ustavljala sva se po vaseh,
Wajang Putu Jape pa je vese-
lo dvoril dekletom. Šele čez
dva dni sem doumel, zakaj
se mi je kar tako prostovolj-
no ponudil za vodiča. Na-
mreč njegova mati ga je ime-
la na zelo kratkih vajetih. Da
pa bi lahko prišel do svojih
deklet, sem mu služil pri ma-
teri za dober izgovor.
Sva v vasi Sangeh, kjer
stoji v Opičjem gozdu star
hindujski tempelj. Okoli se
podijo kardela opic in tudi
kakšna zelena kača ni nobe-
na redkost. Prijetno je opa-
zovati obnašanje »naših dalj-
nih sorodnikov«. Ta tempelj
si prihaja ogledovat mnogo
turistov. Domačini ponujajo
batik in vse mogoče spomin-
ke. Prodajajo tudi vrečke
arašidov, s katerimi lahko
pogostiš včasih že kar vsilji-
ve opice. Te so postale tatin-
ske, tako da si kar same vza-
mejo česar ne dobijo. Če si
ob vrečko arašidov, ti je to še
zgolj smešno. Malo bolj
grenko presenečenje mar-
sikdaj doživi kakšna starejša
turistkinja, ko opazi, da ji je
prebrisana opica odnesla
torbico z dokumenti in z de-
narjem vred na drevo.
Hinduizem je prišel nao-
tok Bali iz sosednjega otoka
Javve in se pomešal z ele-
menti stare balijske omike.
Balijci častijo sonce, vodo in
zemljo kot vire življenja, go-
re pa kot vire rodovitnosti,
ker iz njih izvirajo reke. Del
balijske družbe je podvržen
kastnemu sistemu, v kate-
rem je že vsakemu ob roj-
stvu dodeljeno mesto.
Za ostale je značilen star
način imenovanja novoro-
jenčkov. Prvo rojeni otrok v
družini dobi ime Wajang,
drugi Made, tretji Njoman in
četrti Ketut. Petemu otroku
je zopet ime Wajang, šeste-
mu Made, itd. Tem štirim
imenom še sledijo razpoz-
navni priimki. Opisan način
imenovanja velja tako za mo-
ške in za ženske.
Kljub skromnemu načinu
življenja, ki ponekod meji
skoraj na malo revščino, živi-
jo Balijci v urejenem svetu.
Religija je tesno prepojena z
njihovim vsakdanom. Spo-
štovani in cenjeni so učitelji,
tempeljski svečeniki in stari
ljudje. Posebno zaupanje
imajo pri ljudeh zeliščarji in
ljudski zdravniki. Ljudje go-
vorijo tri oblike svojega jezi-
ka. Navadni smrtniki se po-
govarjajo v navadnem jezi-
ku, imenovanem nizka balij-
ščina. Zaradi spoštovanja se
je treba na osebe iz višjega
reda obrniti z uporabo lepše
oblike jezika - visoke balij-
ščine. Kadar pa so v dvomih
s kom imajo opraviti, takrat
govorijo srednjo balijščino.
V Denpasarju sem izvedel,
da se v 60 km oddaljenem
gorskem templju Pura Besa-
kih-u pripravlja enajstdnev-
na verska svečanost. Z be-
mo-tom sem se odpeljal pro-
ti Klung-kung-u in dalje na
pobočje gore Gunung
Agung do svetišča.
Takoj, ko zapustiš mesto,
se ti prikaže prava podoba
Balija. Ta otok bi mirne duše
lahko imenovali en sam ve-
lik hindujski tempelj. Vsaka
hiša ima na dvorišču postav-
ljen tempelj, ki je ponavadi
enako velik, če že ne večji od
hiše same. V kolikor pa ver-
nik ne premore lastnega
templja, ima postavljen vsaj
steber, na katerem daruje
božanstvu.
Gunung Agung je na oto-
ku najvišja gora in je za Ba-
lijce sveta. Na njenem vznož-
ju stoji kompleks treh veli-
kih templjev, bogov Brah-
me, Šive in Višnuja. Tu je
kraj obrednega darovanja za
dobrobit cele dežele.
Sveta gora je domovanje
dobrih bogov, duhov predni-
kov in vse mogočnega boga
Šive. Morje in podzemlje pa
sta domovanje hudičev, de-
monov in slabih duhov. Na-
klonjenost dobrim bogovom
Balijci vračajo s svojo naklo-
njenostjo. Da bi se prikupili
demonom in slabim duho-
vom, prirejajo verske slove-
snosti in obredna žalovanja.
Da obredno žrtvovanje dose-
že svoj namen, morajo biti
verniki duhovno čisti.
V	notranjosti templja boga
Sive stoji mali tempelj ime-
novan »mama« tempelj. To
je najsvetejši prostor, kamor
smejo vstopiti samo tempelj-
ski svečeniki, na pa tudi ver-
niki. Po templju so razobeše-
ni kosi platna rdeče, črne in
bele barve, ki simbolizirajo
božanstva Višnuja, Sivo in
Brahmo.
V	dolgih kolonah prihajajo
sem verniki iz celega otoka.
Na glavah nosijo pletene ko-
šare s sadjem, riževe kolače
in druge dobrote, ki pred-
stavljajo njihov način preživ-
ljanja. Za to slovesnost nade-
nejo nase najlepše soronge
(okrog bokov ovit kos plat-
na), okrog pasu pa si ovijejo
rumen trak kot simbol pripa-
dnosti k hindujskemu nači-
nu življenja. Košare z darili
položijo na stranski »oltar«,
sami pa posedejo po tleh.
Tempeljski svečenik jih po-
sveti in vsakemu posebej na
čelo odtisne rdečo oziroma
rumeno piko. Ljudje še malo
pomeditirajo in za njih je for-
malni del svečanosti končan.
Sledijo plesi. Plesalci in
hkrati igralci s plesnimi gibi
in igranjem uprizarjajo od-
lomke iz epov Ramajane in
Mahabharata.
Če bi poskušal površno
razdeliti balijski način življe-
nja na tri dele, bi poleg pri-
padnosti religiji in navduše-
nju ob petelinjih bojih dodal
še ples.
Balijcem je uspelo bolj kot
kateremu koli drugemu na-
rodu na svetu narediti iz ple-
sa pravo virtuoznost. Ob us-
klajenosti in koordinacij i gi-
bov z vsemi deli telesa,
predvsem pa igri z očmi, lah-
ko opazovalec kar obnemi.
Postavnim dekletom se še
kako prilegajo z zlatimi nit-
mi prepleteni kostumi, glave
jim krasijo cvetovi dišečih
orhidej.
Ko je dekle staro pet do
šest let, gre k vaški učiteljici
v uk, da se nauči plesa. Bolj
nadarjene in premožnejše
nadaljujejo študij plesa na
plesni akademiji KOKAR v
Denpasarju, pri šestdesetlet-
ni učiteljici Ketut Renung.
Ta starka slovi po otoku, kot
najboljša učiteljica plesne
umetnosti. To šolanje traja
od štiri do šest let. Plesalka
ima pravico nastopati na
tempeljskih svečanostih le
do prve menstruacije, kajti
po hindujski religiji je takrat
ženska nečista. Pred mnogi-
mi templji po otoku so celo
opozorilne table, napisane v
balijskem in angleškem jezi-
ku, da je ženskam v teh dneh
vstop v tempelj prepovedan.
Uro hoda od Ubuda stoji
odmaknjena vas Sajan Ku-
tut. Spet sem imel srečo, da
sem naletel na versko sveča-
nost prirejeno v čast riževi
boginji Devi Sri. Vsaka va-
ška komuna ima izvoljen
petčlanski odbor. Njegova
naloga je organizirati dela na
celotnem področju vaškega
namakalnega sistema in pri-
rejati tempeljske svečanosti
v čast riževe boginje.
Piše:
STANE ŽILNIK
34
18. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JANUAR 1983
6. JANUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JANUAR 1983
Pri vinu je kakovost
pomembnejša od količine
Zato naj vetja naš nasvet - uživajte ga z mero
To bodi poglavitno vodilo sleherne-
ga resničnega prijatelja vina, tega pre-
lepega daru narave. Ne bom zanikal,
da je boj proti alkoholizmu kaj slabe-
ga,'nasprotno!! Čezmerno uživanje al-
kohola je pogubilo že marsikoga in
povzročilo dosti nesreče.. Vendar naj
koj spočetka oznanimo, da resnični
ljubitelji pristnega in zdravega vina
prav tako kot pripadniki raznih pro-
tialkoholnih lig in združenj obsojamo
alkoholizem kot družbeno zlo in nesre-
čo za posameznika. Da bi ne bilo ne-
sporazumov ali napačnih pojmovanj
in jeze. Pravi in pošteni ljubitelj vina
jemlje to pijačo kot sestavni del naše
prehrane in le redkokateri zdravnik bo
odločno zatrdil, da kozarček ali dva ob
dobrem kosilu in okusni večerji po na-
pornem delovnem delu škodujeta. Iz-
jeme so seveda bolniki ali otroci.
Seveda pa nobeno pretiravanje ni
koristno in to velja tudi za uživanje
vina. Med razumne in kulturne pivce
zato ne sodijo smrdljive brente, ki lo-
kajo vsevprek in že navsezgodaj pijane
tavajo po ulicah ali posedajo po
krčmah. In še ti zvečine pijejo nevarne
in dvomljive destilate. Takšni ljudje
končajo v jarku, pijani, bolni in neza-
vestni. In navsezadnje jih pobere brid-
ka smrt ali pa dočakajo neprijetne čase
v ustreznih zavodih. Takšni primerki
ne sodijo v tematiko plemenite vinske
kulture. Zanje resnično veljajo očitki
bojevnikov proti alkoholu. Odkriti lju-
bitelj se vinu posveča s pametjo, ki
pozna pravo mero. In to je vse kaj
drugega kot alkoholizem.
Strokovnjaki so že zdavnaj ugotovi-
li, da so v vinu alkoholi, kisline, razna
barvila in čreslovina, rudninske in bu-
ketne snovi, pektini, vitamini, železo
in baker ter še marsikaj. Poprečen uži-
valec vina seveda ne ve, da je v vinu
toliko različnih snovi oziroma da ima
tiliko sestavin. Mnoge od njih so za
človeški organizem zelo koristne.
Stari narodi so to spoznali že v dav-
nini in vino uživali kot hrano in tudi
zdravilo. Pri mnogih narodih velja po-
dedovana tradicija, da je vino takšna
pijača, ki sodi med živila. Kozarec vina
sodi k vsakdanjemu kosilu, južini ali
večerji - tako kot kos kruha. Sovražni-
ki vina to radi pozabljajo saj mislijo
le na slabe plati uživanja. Alkoholne
pijače so nevarne tedaj, če jih uživamo
nezmerno in nespametno. Vino - če ga
pijemo z mero in razumom - pa spada
med naj plemenitejše pijače. Veliki
znanstvenik Louis Pasteur je nekoč
dejal: »Vino je najbolj higienska pijača
vseh časov!«
Poglejmo spet Francoze, Italijane ali
Grke pa tudi naše Dalmatince. Skoraj
v sleherni družini stoji pri rednem
obroku na mizi tudi steklenica vina.
Kozarec ali dva pri jedi sta samoumev-
na. Ponekod vino tudi redčijo z vodo
ali mineralno vodo. Stari Grki so ga
baje mešali kar z morsko vodo.
Tudi na Slovenskem - zlasti v vino-
rodnih krajih - radi med malico izpije-
jo kupico. Ljudem ob težkem delu da-
je vino novo moč. In Dalmatinec ali
Istran se zna v vročini ob težavnem
delu zadovoljiti z nekaj sardelami, ko-
som kruha in kozarčkom vina ali »be-
vande«.
Če bodo ljudje tako tudi drugod uži-
vali vino, se ni česa bati. Resnični lju-
bitelji in tisti, ki jim je kaj do širjenja
prave vinske kulture, bodo ravnali
pravilno, če se bodo za takšno uživanje
vselej in povsod zavzemali. Morda bo
komu zvenelo čudno, vendar se lahko
tudi na takšen način borijo proti alko-
holizmu. Obstajajo merila Svetovne
zdravstvene organizacije, v katerih go-
vore tudi o alkoholizmu in o tem, kdo
je alkoholik. Vendar se na tisto mero
ne bi obešali, kajti utegnili bi najti na-
vihance, ki bi dejali: saj toliko pa ga
lahko vsak dan izpijemo! To ni res in je
slabo. Pijte ga manj, z mero - pa dobro
naj bo!
In česa slabega se še posebej ni bati,
če bodo resnični ljubitelji vina v pri-
jaznem omizju odprli nekaj steklenic
in «e tu in tam vdali iskrenemu uživa-
nju. In doživeli dionizične užitke.
Iskreče se vino teče v kozarce, pozna-
valske roke jih ljubeče dvigajo in po-
kušajo. Kakšno veselje in užitek!
Vino - zlasti takšno s primerno kisli-
no - je odlična pijača za spodbujanje
teka in za dobro prebavo. Pri zmernem
uživanju je dobro dopolnilo v vsakda-
nji prehrani. Z njim uživamo razne mi-
nerale in vitamine, celo vrsto koristnih
organskih snovi. Modri zdravniki, ke-
miki in drugi učenjaki so dokazali ko-
ristnost uživanja dobrega in pristnega
vina. Seveda pa so vsi po vrsti poveda-
li, da ne smemo pozabiti na mero.
Vino uničuje klice nekaterih kužnih
bolezni. Ugotovili so tudi zanimivo
dejstvo, da so namreč ponekod v tej
rujni tekočini celo antibiotiki. Glejmo
tako ali drugače: iz vinorodnih krajev
prihajajo prav tako zdravi ljudje kot
od drugod, kjer trta ne raste. Pred-
vsem pa so to večinoma vedri in odkri-
ti ljudje, obrnjeni k soncu in tako k
svetlobi. Korenjaki po duši in telesu.
Mar to ne govori dovolj zgovorno o
tem, da daje vino ljudem dobro voljo
in moč!
V našem življenju ima vino posebno
mesto kot prijetno poživilo. Nekateri
ljudje kadijo, drugi pijejo kavo ali čaj,
mnogi pa prisegajo na kozarček žganja
ali vinjaka. Vsakomur svoje, okusi so
tudi tod različni. Vendar pa nepri-
stransko - ne kot častilci vina - lahko
mirne vesti zapišemo, da ni lepšega
spodbujevalca iskrivih misli, kot je
prav plemeniti dar vinske trte. Ob ko-
zarčku ali dveh takšnega poživila po-
govor najlepše steče, utrinjajo se misli,
duhovitost se razvnema, prijateljstvo
pa poživlja. Koliko velikih umetnin je
nastalo ob kozarčku vina. Kakšen nav-
dih je pomenila vinska majolika ali
bokal pesnikom, slikarjem in velikim
mislecem. Prešeren, Zupančič, Glazer,
Pavček in drugi so povedali lepe o in
ob vinu. Debele knjige bi lahko napi-
sali o trti in vinu kot umetniškemu
motivu in navdihu. Nič čudnega ni, če
trta spremlja številne motive slavnih
slikarjev in kiparjev. Zajetno zbirko bi
ustvarili, če bi zbrali pesmi, odlomke
iz književnih del ali izreke o vinu.
Lovska sreča
Ivo Posedel je član polzelske lovske družine. Lovec je z
vsem srcem in čeprav je še sorazmeroma mlad je že nekaj let
tudi lovski čuvaj. V lovišču Socka v bližini Polzele je imel že
dalj časa na piki lisjaka, vendar se mu je spretno izmikal. V
prednovoletni noči pa ga je potrpežljivo čakal cele štiri ure.
Noč je bila svetla skoraj kot dan in mraz je grizel v roke in
noge. Točno opolnoči pa se je prikazala prihuljena lisjakova
postava. Plazil se je kot senca tiho in previdno, vendar
dovolj blizu, da ga je lovčev strel zanesljivo spodsekal. Plen
je bil presenetljiv. Lisjak je bil star kakih pet let, izredno
velik in zdrav, z bleščečim krznom, skratka enkratna trofeja.
T.TAVČAR
AMADEUS POROČA
Vsi litri popiti,
vsi kozarci razbiti,
obljub na milijone,
OPROSTITE, NA BONE!
LOVSKA
Pavle je strasten lovec, vendar vedno zgreši. Zato
spotoma kupi zajca in ga nese domov ženi, pri tem pa
vselej pozabi odstraniti ceno.
»Veš, dragi Pavle,« mu pravi žena, »pusti raje v
bodoče mene, da kupim zajca, dobim ga ceneje. Ti pa
medtem odstreli kakšno lepo zeljnato glavo...«
NI RAZUMELA
Dve sosedi se pogovarjata. Prva pravi: »Moja
hčerka je sedaj v Španiji in je spoznala tam čednega
Španca, s katerim se je zaročila.«
»In kdaj bo poroka?« vpraša druga.
»Počakati morata, da se.pezeta nekoliko dvigne.«
»Pri tako mladem možu? Mar se ne da nič napra-
viti?«
NAPREDOVANJE ZNANOSTI
-	Vas še vedno tako boli v levem ramenu?
-	Pa še kako, tovariš zdravnik.
-	No, potem bomo poskusili z mrzlimi obkladki.
-	Toda zadnjič ste rekli, da pridejo le topli v po-
štev!
-	Zadnjič... med tem je vendar znanost zopet na-
predovala.
Tanki špageti na olju
Potrebujemo pol kg tankih špagetov, sol, 50 g olja,
omako bešamel in nastrgan parmezan, 100 g ne-
mastne šunke in eno jajce.
V večji posodi segrejemo dva litra vrele vode in
ko začne vreti, jo posolimo in vsujemo špagete. Me-
šamo jih z vilicami, dokler voda ne začne spet vreti.
Dodamo malo Olja, da se špageti med seboj ne spri-
mejo. Na zmernem ognju špagete skuhamo do meh-
kega. Paziti moramo, da se ne skuhajo preveč. Zato jih
večkrat poskusimo. Kuhane špagete odcedimo in stre-
semo v večjo skledo. Pomešamo jih z omako.bešamel
in jih vsujemo v ognja varno skledo namazano z ma-
slom in potresemo z nastrganim parmezanom. Pečemo
jih v pečici, segreti na 180° C, priblično petnajst minut.
Špageti so pripravljeni, ko površina zlato porumeni.
Omako bešamel si pripravimo tako, da v kožici razta-
limo žlico masla, odstavimo in vmešamo žlico moke.
Zmes še naprej mešamo na zmernem ognju, dokler
moka ne porumeni. Nato po malem dodajamo mleko,
dokler ne dobimo enakomerne omake. Odstavimo z
ognja, nekoliko ohladimo in dodamo na drobne
koščke zrezano šunko, ter stepeno jajce.