V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto .	6 for. 20 kr.
» pol leta	3 „	30	rt
„ četert leta .	1 r 70	v
, mesec .	.	— „ 60	»»
Po pošti:		
Za celo leto	7 for. 50	kr.
„ pol leta	3	„ 80	v
„ četert leta .	■ 2 „ _	n
„ mesec .	.	- „ 70	M
KI. 7».
V Celovcu v sredo 3. oktobra 4866.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr. ,kteru se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veča pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj II.
Naš program po vojski.
VIL
A. O. U. V Ljubljani 1. septembra.
Nastopili so važni časi za avstrijske narode, posebno pa za avstrijske Slovane. Z izstopom Avstrije iz nemške zveze . se je mnogo mnogo predrugačilo, situacija je postala vsa druga, kakor je bila še pred kratkim. Mnogo pa se bo še moralo predrugačiti, ako hočemo, da pride Avstrija že enkrat tudi k notranjemu miru, kterega je zdaj po tako budili vnanjih viharjih šo posebno potrebna. Komaj za kterega slovanskih plemen pa utegne biti izstop Avstrije iz nemške zveze važnejši, nego je ravno za nas Slovence. Prost vseli nenaravnih spon, ktere so ga doslej tlačile, stoji slovenski narod zaupanja poln zdaj na pragu boljše in milejše bodočnosti. Neimajoč v svojcj lasti zarumenelih, svoja prava potrjujočih diplom, opira se slovenski narod najbolj na večno, vsakemu pojedinemu človeku, kakor tudi vsakemu narodu pripadajoče pravo osebnosti, to je na pravo ohranjenja samega sebe in nezabranjene postavne delavnosti za namen svojega bitja.
Vsako početje pa mora, ako hoče kak vspeli imeti, po jednem obrazku delano biti, in tak obrazek se zove v državnem življenji politiški program. Do sedaj nam je samo jeden politišk program znan, ki so ga slovenski rodoljubi lani v Mariboru napravili, namreč program notranje-avstrijske skupine. Očitalo se je temu programu, da je cela njegova mašinerija premnogovrstna, in pri-poznati moramo, da bi bilo res težko, vsakemu v njem omenjenih zborov dati njegov odločeni delokrog. Tudi je pri naših okoliščinah še posebno težko narodne in poli-tiške zadeve tako razločiti, da bi za vsake poseben zbor zboroval. Po tem takem nastali bi bili morda cehi prepiri in boji med županijskimi skupščinami, deželnimi, skupinskimi in narodnimi zbori zarad kompe-tencije. Rekel bode pa morebiti kdo: Slovenci smo federalisti, tedaj moramo braniti zgodovinsko pravo in narodnost in tedaj tudi osnovati notranjo - avstrijsko skupino. Taka skupina se nam je že onikrat, ko smo Prvikrat culi o njej, zdela kot telo brez posebne življenjezmožnosti, in je tudi le bolj starodavna birokratiška iznajdba. Resnica, je, da federalisti branijo zgodovinsko-zemeljsko pravo, pa le takrat, ako kje res obstoji, in če ni v nesoglasji z načelom narodnosti. V slučaji kvara pa, ki bi ga načelo narodnosti po obstoječem zgodovinskem pravu trpelo, ima vedno načelo narodnosti prednost in Prevez čez zgodovinsko pravo. Slovenski Narod kakor tak sam zase nima zgodovin-sko-zemeljskega prava, na kterega opiraje se bi mogel svojo zemeljsko celoto tirjati, zatorej so pa mora tem močneje opirati na načelo Narodnosti, ki je ravno v najzadnjem času zopet ta k 6 sijajno zmagalo, in marsiktere zastarele, akoravno zgodovinske naredbe, na kup podrlo. Načelo narodnosti naj Nam bode vodilo pri sestavlja-Nju politiikega programa, a ne zarujovele reminiscence starodavnih časov, ktere se nikakor ne vjemajo več z duhom sedanjega časa.
Notranje - avstrijska skupina bi pa tudi, ako bi se tudi kdaj ustanovila, nam Slovencem nikakor ne bila v posebno korist in ne bilo bi nam ž njo dosti pomagano. V skupinskem zboru bi bili po številkah presegli Slovenci za kakih 200.000 nemški in laški element. Kolika bi bila pa prevez v resnici? Ali bi ne imeli pri velikem številu slovenskih rer.egatov vednih bojev med Slovenci, Nemci in Lahi? Ti boji bili bi pa vsem na škodo, nam pa še najbolj. Zakaj bi tedaj ne poskušali si bolje postlati, kajti star pregovor pravi: Kakor si boš postlal, tako bodeš ležali
Dogodbe zadnjega časa dajejo nam pa v oziru na nas same, kakor tudi na celo državo, najvažnejši vzrok, da se te notranjeavstrijske skupine branimo na vso moč. Komaj smo se srečno oteli nemške zveze, bi se zopet z nemškimi deželami zedinili, da bi nas potem vnanji Nemci z onimi vred k nemškim „Schmerzenskinder44 šteli — kakor bi se že zdaj avstrijski Nemci radi imenovali. Kdo nam more biti porok za to, da bi se ne začel enega dne iz Be-rolina ali izFrankobroda glas: „Deutschland frei bis zur Adria41 (Nemčija prosta do Adrije!), kakor se je ir razlegal glas „Italia libera fin’ all’ Adria44 (Italija prosta do Adrije)! Zdaj že steguje Talijan svojo pohlepno roko po nas, kmalu bi jo začel stezah morebiti od druge strani Nemec, kajti kjer zmanjkujejo narodne meje, nadomestu-jejo se kaj rade naravne. V državnem interesu je tedaj ležeče, da vlada narodno individvalnost Slovencev popolnoma ohrani in okrepča s tem, da jo zlije v eno zemeljsko celoto. Sami sebi in celej državi, smo dolžni, da to krepko zahtevamo. — Ge se pa tudi na zemljepisno lego in kakovost omenjene skupine, na različnost prebivalcev, njih šege in običaje oziramo, ne nahajamo nikakoršnih skupnih zadev n. p. med severnim Štajercem in Primorcem, izvzemši iste zadeve, ktere so skupne vsem avstrijskim narodom; te se imajo pa razpravljati v državnem zboru. Prevdarjaje ravno rečeno nam Slovencem ne ostaja nič druzega, nego naš politiški program čisto na podlagi ravila narodnosti sezidati ter s tako krep-ostjo in doslednostjo izvrševati, kakor to vidimo pri naših bratih Hrvatih in pri Mad-jarih. Na to nas je pa tudi napeljalo to, ker smo zvedeli, da namerja vlada Kranjsko, Goriško, Istrsko in Trst zediniti in tako zopet osnovati „ilirski gouvernement44. Kakor nas je z ene strani ta novica jako razveselila, ravno tako, ako ne še bolj, pa nas je z druge strani ožalostila, kajti mi nismo vsi zbrani, pogrešamo še okoli 540.000 naših bratov, ki žele vendar enkrat stopiti v kolo z brati njim sorodnimi po krvi, jeziku in čutju. Da bi se izvolil Trst za središče, temu nikakor ne pritegnemo, kajti Ljubljana je in mora tudi ostati naravno in geografično središče slovenskih dežel. Naj vlada, ako že hoče kaj storiti, stori pravi korak, ne pa le polovičnega, k t o r i n a m ne more biti po godu. Zadnji čas je tedaj, da sc> slovenski narod svojih pravic poprime, če ne bo po njem zlo! Država sama pripoznava
potrebnost, da se napravi trden jez proti Italiji, aii ona misli, ako je le greben jeza napravljen, da to že zadostuje; to pa ni resnica, jez se mora tudi kam opirati in nasla-njati.To se pa ne zgodi, ako se slovenski del koroške, posebno paštajerske zemlje ne pridruži. Ge pa že iz državnih obzirov ni varno dru-gači storiti, tem veča nevarnost nam Slovencem in Jugoslovanom po odtrganju koroških in štajerskih Slovencev preti. Vsakdo previdi, da bi po dolgem in gotovo še hujem poptujčevanji, ktero bi imeli pretrpeti, velike nevarnosti nastale za te naše odtrgane brate, da bi lehko nastala pri njih nekaka samootvržljivost, ktera bi bila za nas in za nje jako škodljiva.
Tedaj je prva in sveta dolžnost slovenskega naroda, da si celoto svoje zemlje pridobi in to naj bode poglavitna podlaga njegovega po litiškega programa. Kako hočemo hišo sezidati, ako še nimamo omejenega/zemljišča? Lep izgled imamo na Čehih in Hrvatih, kako oni dosledno in trdovratno svojo podedovano zemljo branijo in to, kar še ni zedinjenega, tirjajo. Ugovorih nam hoče morebiti kdo : Čehi in Hrvatje imajo zgodovinsko pravo na ono dežele , ktere dozdaj še niso zedinjene. — Na to odgovorimo:	Čeravno bi mi
Slovenci no imeli tacega zgodovinskega prava, na ktero bi naše zedinjenje upirali, nam je dovolj načelo narodnosti, na ktero se upirajo to doseči moramo. Država sama deloma pripoznava to načelo z ravno omenjenim združenjem. Dolžnost slovenskega naroda je, da povzdigne zdaj svoj glas in vlado pozorljivo napravi, ko ravno ona namerja napravljati prenaredbe, tolikanj važne za državo in za slovenski narod, da mu dd ona upravno in zemljiščno celoto, kajti to bode gotovo za celo državo kakor tudi posebno za slovenski narod velike koristi. Brez vsake zgodovinsko-zemeljske pravice do slovenskega Stajerja pa tudi nismo, to nam kaže naslov našega presvitlega cesarja, ki se zove tudi „gospodar slovenske krajine.44 Pod to krajino so spadali jugo - vshodni del kranjske dežele, južni del koroške in slovenski del štajerske dežele.
(Konec pride.)
Avstrijansko cesarstvo.
m« lin naju. (Ustavno življenje. — Kaj misli ministerstvo? — Češke zadeve. — Andrasi inTegethof). Mir je sklonjen na Nemškem in na Laškem, torej pričakujemo, da se zdaj započne ustavno življenje. Tako vendar ostati ne more, —-na eno stran se more ministerstvo zasukati: Mi no moremo več čakati! Kaj pa ministerstvo misli, še ni na tanko znano, menda še samo prav ne ve, — ima pa menda tak skriven načert ali program, kakor ga je imel svoje dni Benedek. Da bi mu le tudi tako ne spodletelo, kakor Benedeku ! Kar uradni listi naznanjajo, je to najverjetnejši, da se bode nekak oži deržaven zbor na Du-
- 316 —
naju sklical, kteremu se bode sklep oger-skega zbora zastran deržavopravnili zadev predložil. Mi smo svoje misli zastran tega zbora že unokrat razodeli. Ako ta zbor zastran deržavopravnih zadev dokončno odločuje, je to živi dualizem; ako pa samo le poskuša neko sporazumljenje, ki se za dokončni sklep posamnim deželnim ali skupinskim zborom predloži, je to sicer bolje in bolj ostavno, pa vendar se zlati čas in dragi enar zastonj zapravlja. Po naših mislih SO deželni ali skupinski zbori pravi in postavni faktorji pri tej zadevi! — Na Češkem se nekako čudno meša in hudo vre. Ni se pa temu čuditi; kar vlada tam dela, ne zdi se nam koristno vladi samej. Rothkirh-Panthen, kterega večina ne more, postal je deželni poglavar; Nostic, ki je bolj ljubljen in všeč, postavljen je le za deželnega vi-šega maršala, — to je čudna mešanica! Da so ljudje malo pomirijo, dopustilo se je, da se sme po češki telegrafovati. Lani bi bilo to dovoljenje veliko radost napravilo, letos in zdaj je pa prepozno ! — Grof Andrasy, podpredsednik deželnega zbora v Pešti, bii [e te dni pri cesarju, naj mu poroča, kako stojč reči na Ogerskem. Menda je naznanjal le žalostne in povedal, da Deakovci hočejo ministerstvo , še preden se deželni zbor skliče. Torej še vedno stara terma in — sprave ne bo! — Tegethof, slavni zmagovalec pri Visu, prosil je , da se njegovo mesto komu drugemu izroči. Podal se jo torej na daljno potovanje, da se malo odpočije in zdravje uterdi. Po tem pa dobi menda imenitno službo v Carigradu, kjer se bode reševalo jutrovo prašanje.
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Vesela novica; politične stranke; raonturska komisija; šole; lavantinski šema-t i z c m ; vojaki in kolera; novi tempelj.) Že večkrat je bilo slišati, da znani naš rodoljub č. g. Josip Gorup, tergovec v Terstu, namerja kaj storiti za podporo in povzdigo našega časnika „Slo-venca.“ 27. sept. popoldne Je bilo nekaj rodoljubov iz Kranjskega, Štajerskega , Primorskega in Koroškega v Šiški pri Žibcrtu, kjer je naš pervi pesnik Val. Vodnik beli dan zagledal. Veselica je bila živahna in serčna; govor se suče in naleti na „Slo-venca“; pri tej priložnosti se vzdigne g.
Besednik.
Listi iz Kobarida.
A. Ž. 2|. septembra.
(Kaj nam je bila posebnega letošnja vojska prinesla? — Pijemonteze, Hrvate in slavnega feldmaršala nadvojvoda Albrehta.)
Bilo je 27. julija zjutraj, ko pride par mož od Predilske posadke v Kobarid. Pravili so, kako je v beneškem št. Petru , kamor so bili po noči na pozvčdbo šli. Videli so zastave in zastavice vihrati iz gosposkih in kmetovskih oken. Vse je bilo praznično, kakor bi kakega zmagonosnega rešitelja pričakovali. Res so tudi že bili Pijemontezi v Čedadu. v Kar dajo povelje Predilski pn-zvedniki Senpetercem in celi okolici, naj se napravijo, da dostojno sprejmejo toliko tisoč avstrijskih vojakov, ki imajo priti iz Kobarida — in glej, na enkrat je zginila vsa prazničnost, skrile so so vse zastave in zastavice. Benečani in za njimi Pijemontezi so morda res mislili, da je pri Kobn-ridu, Bog ve, koliko vojaštva, saj so se precej potem ogleduhi prikazali, ali Koba-ridci so vedeli, da nimajo nobenega vojaka
Gorup in naznani, da je volje, 50 iztisov „Slovenca11 plačevati, kteri naj se razdelč posebno med uboge učitelje po Primorskem in Koroškem ; vendar tudi drugi niso izvzeti. Slava je donela temu naznanilu od vseh strani. Mi pa vabimo rodoljubne, pridne pa uboge učitelje po Slovenskem, naj se hitro oglašajo tu pri nas v Celovcu, da jim moremo „Sl.11 poredoma zastonj pošiljati. Posebno pa bodemo na tiste učitelje ozir jemali, ktere nam kak znan rodoljub s par besedicami priporoči; naj so to besede prosivnemu lističu pristavijo. To je g. Gorupovo slavno delo, s kterim podpira „Slovenca11, oživlja narodno omiko ter ubogim učiteljem lepo pod ramo sega; torej trikrat Slava ! — Politične stranke so jele shajati se in pogajati. Res je, da se Nemci in Madjari tako obnašajo, kakor da bi le sami živeli v Avstriji in politične pravice imeli; pa gotovo bode tudi nje še pamet srečala, — ne obupajmo^Mi Slovenci smo kaj dobre duše, mi smo serčno radi pri-( pravljeni, svoj program toliko prenarediti in poravnati, kolikor je le mogoče, da se narodi med seboj prijazno spravijo in pomirijo. To se je spet kazalo v Ljubljani, ko so se pri občnem zboru „Slovenske Ma-tice“ rodoljubi sešli iz vseh slovenskih dežel. Govorilo se je tudi o našem programu in za stalno in potrebno le samo to spoznalo : da se vsi poganjamo, naj se djansko vpelje narodna ravnopravnost, da torej dobimo svoj materin jezik v vse šole in urad-nijo; — dalje da se vsi poganjamo za to, da vsi Slovenci, ki smo dozdaj razcepljeni na 6—7 stremen, pridemo v eno in isto deželno skupino; — dalje tudi, da vsi slovesno protestujemo zoper to, da bi se der-žavopravne zadeve reševale v kakem ožem deržavnem zboru, timveč da te zadeve spadajo pred deželno zbore posamnih dežel ali deželnih skupin. Vse drugo se je odložilo na prihodnje čase; teh treh imenovanih zahtev nam pa ne more spodbijati nihče, kdor ima le količkaj" pravice in dobre volje y sercu! — Monturska komisija je odšla v Prago in šolske hiše sc že čedijo in pripravljajo, — 15. t. m. so bojo vse šole pričele. — Te dni so bili premil, lavantinski knezoškof dr. Jakob Stepišnik v Celovcu. Rasnesla se je med Slovenci vesela novica, da se bode šematizem lavantinske škofije vprihodnjič skost in skoz tiskal v slovenskem pravopisu. Tudi druge reči slišimo iz imenovano škofije, ktere nam obetajo vesele dni. Slava! — Vojaki so nas zapustili
in da ga tudi tako hitro ne dobojo; zato je naglo vse prešinila misel: Nocoj ali jutri bomo imeli Pijemonteze. Strah je bil velik. Vsi so poskrivali svojo vrednino. Prejde noč. Pride dan 28. in 29. julija; vendar Pijemontezcv le ni. Oznanjeno je bilo premirje do 2. avgusta zjutraj. Ker pa niso smeli oroženi Pijemontezi k nam priti, prišli so brez orožja. V pondeljek 30. julija pri-tirajo občinski stražarji dva Pijemonteza, prav za prav Neapolitanca, v Kobarid; bila sta dva lačna beguna. Po dobrem okrep-čanju sta ju spremila dva oborožena stražarja k okrajnemu predstojuištvu v Tomin. Drugi dan je bil enak dogodek. Tako so naši občinski stražarji začeli svoje opravilo. Zdeli so so „grenadirji11 proti laškim begunom. — Noč od 1. do 2. avgusta je bila zopet nekoliko nemirna. V Kobaridu ni bilo še nobenega vojaka; na meji so pa stali Pijemontezi. Na vse zgodaj, 2. avgusta, so bili že konje zasedli, da pridejo Sočo pogledat; kar jih ustavi podaljšano (do 10. avg.) premirje. Med tem premirjem nas pa obiščejo Hervatje. Prišla je namreč 9. avgusta zjutraj iz Gorice brigada Wagner (t. j. Slunjski pa Ogulinski polk graničarjev blizo 7000 mož) ter je ostala pri nas do 12. avgusta. Ti dnevi so nam nepozabljivi. Tako živega gibanja ne pomnimo v naši fari. Vse hiše so bile polne
in šli na vse vetrove; pravijo, da so se tako t naglo razpustili zavoljo kolere, ki se je med i njimi jela kazati. Zdaj smo pa dobili v t kvartir vojake polka „Deutschmeister“, ki i je po Zilskej dolini nemško kulturo razšir- ] jall Pa menda tako ktnalo ne odrinejo. —	<
Minulo nedeljo so tukaj blagoslavljali novi ] tempelj. Sešlo se je bilo veliko ljudstva in i 16 pastorjev. Senior g. Guncš je opravljal ceremonije, govor imel pa domači pastor g. Rolf. Terpelo je vse vkup do ene, — po tem pa je bil — Festessen. Prišle so k tej slovesnosti vseglave tukajšnih uradov in mestni odbor in pleno; pri drugih priložnostih katoliške cerkve so pa tisti pregernjeni stoli le radi prazni! Res čuda, da so vse tuje tako visoko ceni, povzdiguje in pod- j pira! —
V l.jubljaiil 29. septembra, (četrta seja Matičinega odbora, drugi občni z b o r s 1 o v e n s k e Matice.) O če-trtej seji Matičinega odbora Vam danes ne morem popolnoma poročevati, ker mi ni bilo mogoče, celo se udeležiti. Tedaj Vam hočem podati le nekoliko. Bila je 26. zvečer v mestni dvorani in udeležilo se je tudi mnogo vnanjih odbornikov, ki so prišli k občnemu zboru. Proti koncu bii je govor tudi o izdavanju šolskih knjig, kako da naj bi namreč Matica podpirala izdajo šolskih knjig. Popolnoma se skladamo z g. dr. Voš- ' njakom, kteri je rekel, da bi čisto šolskih knjig n. pr. latinskih čitank, ne dajala tiskati Matica za svojo ude, timveč da bi kupila le rokopise dotičnih knjig tor je shranila, dokler ne pride potreba, da se natisnejo.
O tej zadevi prihodnjič kaj več. Med drugimi manj važnimi sklepi je sklenil tudi odbor po nasvetu g. prvosednika dr. Tomana, da se dovoli tajniku g. Lesarju, ki je br e z-plačno z gospodoma Marnom in Vavru-om skupaj prevzel tajništvo, darilo 150 gld. za trud, kterega mu je delo prizadevalo. Ako-ravno priznamo, da jo imel g. tajnik dosti dela, vendar mislimo, da matici v prid ne bode sprejemal t e g a d a r i 1 a in t a k o dosleden ostal svoji obljubi, da bode brezplačno prevzel to opravilo! Vsaj je to skorej enoglasna misel tukajšnjih udov.
O občnem zboru, kteri je bil drugi dan po tem, hočem danes tudi le bolj na kratko poročiti. Zbralo se je rodoljubov skupaj iz vseh pokrajin slovenskih dežel; vendar se nam je zdelo, da domačih ljubljanskih v primeri ni bilo toliko, kakor bi jih lehko bilo. To pa le zarad tega, ker se ni nič gledalo
vojakov. Imeli so jih po 20, 30, 50, 100, 200— 300. Šolsko poslopje jo bila prava kosama. Tudi g. župnik in njegov pomočnik sta se udeležila dobrega dela, dasiravno sta po postavi oprostena. Na tergu, po dvorih, po ulicah, povsod je mergolelo oa vojakov in konj, pa vendar ni bilo nesreče. Da je marsikomu kaj zmanjkalo, ni noben čudež. Čudno se nam je le to zdelo, da niso o pravem času naznanili prihoda tolike množice. Saj bi poveljniki morali vedeti, da po vasčh ni kakor po mestih, kjer imajo vsega pri rokah. Mesarji in peki so bili precčj V zadregah; pervim je bilo težko za živino, drugim za moko. Tudi gostilnice (samo v Kobaridu jih je 14, pa 2 pivnici) so težko izhajalo. Vse je hitelo donašati in dovažati iz bližnjih, noobloženih vasi. Tako so bili vendar naši Hervatje postreženi — in prav zadovoljni. V zahvalo so nam popevali narodne pesmi ž njim navadno tuž-nostjo. Tudi obe bandi sto nas razveseljevalo z godbo na tergu.
Kar narodnost zadene, spoznali smo tri reči: 1. da Graničarji, od najnižega do naj-višega, ljubijo svojo narodnost. Radujejo se, ako nimajo častnika „švaba“; 2. da .se naši ljudje hervaškega jezika hitro navadijo, in 3. da Graničarji ne pride vajo samostojnim besedam v 2. padežu množino nit* končnice „ih“, niti končnice „ah“. Zato
Da željo, ki se je izrekala že tudi v „Slovencu11, da naj bi bil namreč občni zbor na nedeljo. Ob 8. uri zjutraj zbrali so se vsi udje, ki so bili nazoči, v stolnej cerkvi pri slovesnej maši in ob 9. uri v mestni dvorani. Prvosednik je pričel zbor s krepkim govorom, v kterem je pozdravljal vse nazoče z gorko besedo.
Iz sporočil smo razvideli, da je Matica lepo napredovala, za kar gre hvala vsem, kteri so se trudili za njen razvitek. Naj omenim vrlega blagajnika g. dr. Zupanca, kteri je skoz in skoz brezplačno opravljal svojo službo in osebno mnogo novih udov pridobil. Od lanskega občnega zbora do zdaj, to je od 11. maja 18G5, pristopilo je 29G novih udov, namreč 45 ustanovnikov in 221 letnikov, tako da znaša število udov 1008; glavna knjiga pa kaže število 1028; nekaj jih je namreč pomrlo in odstopilo. Glavnina znaša čez 24.400 gld. v obligacijah in gotovem denarji. Preračun do 1. julija 1867 kaže, da ostane blizo 2000 gld. za iz-davanje knjig, vendar so v tem znesku že zapopadene tudi tri knjige, ki so jih udje ravno dobili, s kakimi 700 gld. O prvej točki proračuna, namreč o tajnikovi plači, vnela se je živa razprava, ktere so se udeleževali gg. dekan Burger, Noli, Svetec, dr. Bleiweis, dr, Tčnkli in prvosednik dr. Toman. Obširnejšo jo popišem prihodnjič. Sukala se je okoli tega, ali ima po pravilih občni zbor pravico glasovati o tej zadevi ali ne, Prvosednik jo, opiraje se na jasnost pravil, ktera mu pa na drugem mestu samemu niso dosti jasna bila — kakor jo sam rekel — razločil, da to ne spada med pravice občnega zbora. S tem je bil pa zbor tudi končan, kajti posameznih nasvetov ni nikdo podajal, — Zvečer je bila beseda v čitalnici. Dr. Bleiweis kot prvosednik jo z gorko besedo pozdravljal goste in vršila se jo potem priljubljena Ipavčeva spevoigra „Ptičnik11 tako gladko in izvrstno, kakor smo jo že trikrat slišali od naših vrlih igralcev. Gospodičina Tinica Pleiweisova pa se je odlikovala na glasoviru in spremljala tako izvrstno, da ji gre posebna pohvala. Po besedi smo se radovali do pozne noči, dokler niso začeli odhajati preljubi gostje.
, Iz I.JwMJuiie 30. septembra. (Razpisano mesto čitalničinega pevovodja; kaj mi že 1 i m o ?) Ker je, kakor je „Slovenec11 že povedal, g. Fabjan, bivši pevovodja naš, za dobro spoznal, zapustiti to svojo mesto in se podal k voja-
prosimo zagrebške učenjake, naj ne kazijo narodnega jezika s takimi, slovanski slogi protivnimi pokvekami! Učite se tudi kaj od Slovencev, ako nas zares ljubite!
V nedeljo 12. avgusta, ob osmih vzjutraj začnejo liervatje odhajati proti Čedadu. Težko jim je bilo pri sercu. Marsikdo je zavpil izmed dolgo rajde: Z Bogom, brado mila !w
Naša občinska straža jih je kako dve uri dalječ spremila. Kjer je soteska najoža in hrib nad cesto najstermejši, ustavi se cela brigada. Kaj bo? Na verhu je videti nekaj ljudi. Hitro spleza straža na goro pogledat, ali ni morda sovražnik kamenja napravil, da ga črez robove na vojake zvali? Strah je bil prazen. Straža da znamnje. Brigadir in Bprem8tvo se zahvaluje. Brigada so done v »maršu. Krasen pogled!
Dva dni potem, 14. avgusta, so pripelje >z Čedada slavni feldmaršal nadvojvoda Albreht v Kobarid. Prebivališče in kosilo (ali južino) je imel v g. Pagliaruzzi-jevi niši. Pri tej priložnosti stopi naš rodoljubni Župan g. Ant. Uršič z občinskim starešinstvom pred Njih c. k. visokost ter prosi, haj bi pri vredbi novih mejnikov ne padla naša dežela k Benečiji, naj bi nova meja ne šla po Soči, kakor Talijani govorijo, ker naše ljudstvo ne želi druzega, kakor pri
— 317 —
kom ali prav za prav k deželnim strelcem, postalo je prazno to mesto ravno zdaj, ko bode pevovodja naj bolj treba. Ni se mogla ta stvar dalje odlašati in res je bilo sklenjeno v seji čitalničinega odbora, naj se razpiše konkurs za to službo. Ta so nam zdi tudi edino prava in najbolj pripravna pot, po ktere j se tako stvari dajo bolje rešiti, kakor pa pod roko. Služba je dobra, kajti gotova letna plača iznaša 600 gld., zraven kterih si pa najmanj da ravno toliko zaslužiti po privatnih lekcijah, kterih ni težavno si pridobiti; posebno za glasovir ni kaj preveč učiteljev tukaj in bi nektere rodovine kaj vesele bile dobiti kacega domačega razumnega učitelja. Ni so nam tedaj bati, da se ne bi oglasili kompetenti, ako so le dostojno razglasi to naznanilo po časopisih. Se ve da bi nas najbolj veselilo, ako bi se oglasil za to službo kak sposoben domačin, kteri bi imel zraven potrebnih vednosti tudi pravo srce za razvitek našega petja. Kterikoli pa se oglasi, naj bode preverjen, da bodo imel lepo polje, ako ga bode hotel obdelavati; ako sc bode kolikaj hotel potruditi, imel bode ne samo mnogo hvale in slave, temuč tudi materijalno blagostanje brez velicega truda. Naša želja je tedaj edino le ta, da dobomo na to važno mesto moža, ki bode v vsakem oziru popolnoma sposoben za to, ki bode pospeševal po svoji moči našo reč na muzikalnem polju, z eno besedo moža, ki bode imel poleg svojih vednosti tudi pravi značaj, pravi temperament. Bog taj, da se nam spolni ta naša želja 1
Iz Inskega trgu na Štajerskem. 24. sept. t. 1. (G. predstojnik f. — Vojaška slovesnost. — Učiteljska k o nfe r e nci j a. — „Dobro jutro11 v Celji.) Naš okrajni predstojnik, g. Juri Wagner, sicer pošten in prijazen mož, toda trd nemškutar, kakor večidel vsi uradniki, peljal se je 6. septembra s svojima mlajšima sinoma v Trst za kratek čas; pa kmali ga popade huda kolera, in umrl je tamkaj 9. septembra ter zapusti žalostno soprugo in mnogo otrok. — Lepa vojaška slovesnost jo bila 12. t. m. pri nas. F. M. L. Filipovič, prišedši iz Celja, delil je devet rnožčrn naših lovcev (11. batalijon) srebrno svetinje zarad njih hrabrosti in izvrstnosti. Naši vojaci so tako sploh hrabri in junaški, toda kaj pomaga to, ker pravega poveljnika ali komandanta nimamo! — 20. septembra je bila konferencija učiteljev in kateketov Laške dekanije pri nas. Ker naš dekan še
Avstriji _ vedno ostati. — „Zel6 me veseli Vaša vdanost do Njih Veličanstva cesarja. Povem Vam, srečnega se štojem, da Vas zamorcin v tej zadevi potolažiti. Le povejte ljudstvu, da mu ni treba biti v strahu, ker se kaj tacega ne bo nikakor zgodilo11. Nekako tak odgovor je dal preslavni gospod feldmaršal. Zato mu ju zbrana množica pri odhodu prav serčno večkratni „Živio!11 za-gromela. Peljal se je odtod v Gorico. Bog ga ohrani mnogo let Avstriji v prid!
Hvala pa tudi županu in vsemu stara-šinstvu, da so naznanili najbolj gorečo željo svoje občine tako veljavnemu gospodu! Hvala jim, da so si zagotovili besedo (skorej bi rekel obljubo) tacega moža, ki zamore kaj dognati! Terdno, kakor skale naših hribov, stoji naše zaupanje v nadvojvodove besede, zlasti še zavoljo tega, ker nam je poslal po Teržaški namestuiji prav lepo zahvalno pismo (prav tako, kakoršno je priobčil „Slovenec11 v dopisu iz Notranjskega 1. 74.), V'kterem obeta, da se bo tudi pri cesarju našo vdanosti in gostoljubnosti spomnii. Naj le Vi-demčani trobijo, da bo meja po Soči, mi zaupamo v obljubo nadvojvoda Albrehta, čegar beseda more kaj ukazati!
(Konec pride.)
zmiraj bolehajo, odločili so č. g. Jožefa Hašnika, slavnoznanega župnika v Trebov-ljah, za prvosednika in voditelja te konfe-rencije. Mnogo koristnih in važnih vprašanj se je bilo učiteljem v izdelovanje izročilo, in reči se mora, da so jih vsi izvrstno rešili. Vsi pričujoči so bili vneti za povzdigo ljudske šole, toda le na podlagi ljubega materinskega, slovenskega jezika, ker ljudska šola nima nikdar namena , otroke v ptujih jezikih podučevati, ampak le v domačem jeziku jih izurjati in jim znanosti za prihodnje življenje potrebne priobčevati. G. prvoseduik je vodil vse z znano bistroumnostjo ter je pričujočim veliko lepih svetov priporočal, kteri so bili od vseh z veseljem sprejeti. Po dokončanem dušnem delu veselilo se je pa tudi telč pri izvrstnem od g. dekana pripravljenem kosilu, pri kterem sc je razim vsem pričujočim tudi napivalo narodnemu napredku slovenskih šol in vsem podpirateljem taistega — vse v milem slovenskem jeziku. — Snoči sem bil z nekterimi Laščani v Celjski čitalnici, kjer se je prav izvrstno igrala znana slovenska igra „Dobro jutro!11 Še ni dolgo, kar je bil gledališčni oder povečan in sploh vsa čitalničina dvorana prav okusno popravljena, tako da se tukaj že veče igre dajo lehko igrati. Igralcev in igralk pa ima — hvala Bogu! — slavno Celje že tudi prav zelo izurjenih, tako da se vsaka igra zmiraj v splošno veselje in zadovoljnost poslušalcev dovrši. Tako tudi ta. Martina je g. Franc Kapus, tukajšnji trgovec in slavno-znani rodoljub, tako lepo in okusno igral, da bi ga na nobenem pravem gledišču boljše igranega videti ne mogli. Njegova okusna obleka, lepo govorjenje, in sploh vse obnašanje njegovo je bilo vse hvale vredno. Prav komično in veselo so se tudi drugi gospodje vedli, posebno g. Kreuzberger kot Grega in g. Kočevar mlajši kot Primož. G. Jcretin s svojim županom je veliko smeha izbudil. Vse je pa veselja in smeha hotelo popokati, ko je stopila stara Marijana na oder. Bila je tako opravljena po stari slovenski šegi in kregala se jo tako dobro, da je bilo kaj. Cilika, ljubeznjiva kakor zmiraj, rešila je prav zvijačno in veselo svojo nalogo. Ravno tako nas je tudi prebrisana in zvita Barbka vedela kratkočasiti in radovati. Igrale so te naloge, prvo in drugo ljubeznjivi Miheljakovi gospodičini, kteri ste nas že tolikokrat v Čitalnici na odru razveseljevale, — in tretjo gospodičina Fanika Kočevarjeva, ki s svojim g. bratom vred kaže, da jo je narodni duh njega slavnega očeta, dr. Kočovar-ja, globoko prešinil in napolnil. Hvala tedaj sem vrlim igralcem ! Ti, ljuba Čitalnica, pa nam kmali spet napravi enak vesel večer! Med čestitimi gosti je bil tudi pričujoč g. Janez Trdina, profesor na Reki, nam Slovencem posebno ljub in drag zavoljo svoje „Zgodovine Slovencev11, ktero tako radi prebiramo. Pa tudi veliko drugih duhovnih in posvetnih gospodov iz mesta in okolice je to veselico s svejo nazočnostjo počastilo.
Ullieo Velenju. ^KO. (Razne novice). Letošnjo deževje našo dolino kaj zelo nadleguje. Že jo je danes tretjobart letos voda prepljula, ker jo Paka tak6 na-rastla, da je iz strugo stopila, ter poljem in Benožetim škodo dela.
Pričakovati imamo, da bodo skorej volitve za okrajna zastopništva, kakor se sliši žo prihodnji mesec, ker z novim letom počnejo svojo delavnost. — Bog nas prekrižaj, kakšna bo zopet ta volitev! To bodo zopet rogovilili nemškutarski slavohlepneži, kterira ja za ljudsko dobro toliko mar, kot za lanski sneg! — Srčno bi bilo kmečkemu oddelku želeti, da spravi vsaj ta nekaj svojih mož, kakih domačinov vanj, kteri bodo kmetstvo in nja blagostan pred očmi in v skerbi imeli. Drugi bahači le preradi veliko kvan-tajo brez glave — pri čašici, pa malo marajo za jedro. — Pri tej priliki bi pa dokaj pomogla čitalnica, da bi so duh domači,
duh slovenski sejal in razširjal! -7- Nemci so imeli pred kratkim v Auseeu narodnopolitični shod. Zdaj pa ne slišimo nič taistega vikanja časnikarskega, kakor so ga nemškutarske reve zagnale, ko je bila govorica, da so se slovenski narodnjaci zbrali in pogovarjali v Celju. Tukaj vidimo dokaj jasno, kako po mačehovsko in enostransko nas Slovence imajo. Nemci slobodno blodijo od velike Nemčije, kvantajo in očkajo (liebiiugeln) tje v nemško Meko, pruski Berolin, — Slovenci bi se pa še doma gibati ne smeli v nepremakljivi vdanosti, kajti koj se jim krive misli podri vaj o. — Bog ne zadeni, da bi se kdo za kako literarno zvezo izvan avstrijanskih Slovanov zmenil! — O ti šembrana ravnopravnost! Ti presneta nemška liberalnost! — Treba nam bo pri novih volitvah v deželni zbor več domačega, narodnega duha in zavesti; — Slovenci, ne pozabite na to! — Slovenski kmetje,(ki ste se že domovine sčajraali, vi, vi bodite misijonarji; dopovedite svojim rojakom kaj je pravo vsacega naroda! — Ako nas ravno kratko- in krivovidiii nemškutarčeki gerdijo, ne plašimo se! Pravica je večna, prej ali slej krivica padel1-— Saj se bo menda tudi visoka vlada še "spomnila, kteri možuni so 48. leta z orožjem dirjali, da so nemškim bratom Dunajčanom punt napraviti pomagali. Kteri narod pa jo v taisti nezgodni dobi Habsburški rodovini zvest ostal in jo sveto spoštoval, branil in otel pogubi! Radi bi vedeli, kaj bi z uradnikom ali učiteljem v nemškem Ljubnem ali Hipolitu (St. Polten) učinili, kateri bi nemškega jezika kar nič ne znal? — Reklo se je o svojem času, da imajo učitelji Celjske glavne šole v slovenščini skušnjo napraviti. K temu je bil tudi rok odločen. Kdo jih bo nek preskušal? Bo li to javna ali tajna skušnja?! — Ta čin je ministerski ukaz. Kako se bo ta ukaz spolnil?! — Če se en ukaz za drugim v eni reči tako v nemar pušča, kako sc bo pokorščina in zvestoba odlikovala med podložnimi uradniki v drugej reči? Kdor v malem ni zvest, bo tudi javeljne v velikem! Kaj bi nek francoska, pruska ali ruska vlada pri takih prilikah storila?! Mi pričakujemo gotove, resne doveršitve v tej reči! — Slišali smo, da med drugimi nek učitelj v Celju očitno terdi, da se nikakor več noče slovenskega jezika učiti. Kaj ali ni to zoper visoki ministerski ukaz?! Pa tudi njegovi učenci „mit Vorzug41 — še proste nemške stave količkaj redno posloveniti ne znajo, ako ravno so vslovenskega rodu ; pra-vopisa pa tudi nič. Če kaj prestavljati misli, išče vsako besedo nasproti v slovarju in po takem nerazumno zmes sklati. To je res žalostno, da se sto in slo učencev potrebne znanosti ne priuči zavoljo enega vma-njoha!
Kako bodo takošnji ljudje kedaj volje slovenščino gleštati! — „VVie die Alten sungen, so zvitschern die Jungen“. — Proč s takimi nepokorneži! Tje na Nemško ž njimi! Naj gre vsak na svoj dom, od koder je prišel! — in dajte nam boljše moči, boljše učenike domače, saj jih imamo! — Pri nas se mora v glavni šoli slovenščina vsaj z nemščino enako gleštati! Ne za las se ne sme zastavljati!
(Konec pride.)
P tuje dežele.
Pruska. Zbor se je zdaj odložil do 12. novembra. Poslanci dasiravno v prejšnjih sejah toliki nasprotniki vlade, delali so jej zdaj kar po volji ter odobrili vse njene predloge zastran združenja premaganih deržav, posojila itd. Ali ministri so neki tudi, razun da so se lepo in prijazno obnašali, še izdajali za dobro voljo posebej še 3 milijone tolarjev, da so tako namazana kolesa bolje tekla! Denar je bil in bode
— 318 —
zmiraj dobro mazilo! — Pri obravnavah zastran posojila pa smo tudi zvedeli, kaj da pomenja ravno sklenjeni mir „na vedno večne čase11. Bismark je namreč očitno rekel, da ta mir ni nič gotovega, ker se je iz vladinih pisem prepričal, da se po sklenjenem miru ni povernil na Dunaju tudi tisti pomirljivi duh, ki so ga v Berlinu želeli in pričakovali. Finančin minister pa je zavpil: Imejte sablo v roči, v mošnji pa denar! — Naj bi se vendar naša vlada ne dala kako prekaniti in zaslepiti! Take besede so pač dosti jasne!
Sem in tje beremo dan na dan, da Bismark vedno bolj boleha, ker se je pri svojih opravilih preveč napenjal in pretegnil. Ni čuda! Nek časnik imenuje g. pl. Savigny-a za naslednika.
Piše se, da so ljudje po združenih zdaj deržavah zelo nezadovoljni.
Italija. Kakor smo bili že zadnjič nekoliko naznanili, sklenil se je srečno avstrijsko - italijanski mir. Največ truda in sitnosti so prizadele linančine zadevo. „De-batte“ piše to le: „Finančino vprašanje med Avstrijo in Italijo se je 26. sept. srečno rešilo, in sicer tako le: 1.) Italija prevzame ves dolg, talijanski imenovani „Monte Ve-neto“ in 2.) da za beneški del deržavnega dolga od 1, 1854 plača 35 milijonov gld. v srebru, zato pa ne da nikakoršne odškodnine za vojaško in bojno blago ali robo po terdnjavah, ki se ne more prenositi./O mejah med obema deržavama pa bode potem razpravljala posebna za to odločena komisija41. — Po takem se imamo vendar nadjati, da se bode tudi kaj gledalo na tolikrat ob-znanjene želje Slovencev, ktere z nova vladi naši na serce polagamo, naj nam jih izpolni !
Ktipčijska pogodba od 1. 1851 obderži še eno leto svojo veljavnost, med tem časom pa se bodo posvetovali o potrebnih pre-membah.
V Palermi in okolici njeni je punt zadušen, — pravijo pa nekteri, da je veliko vojakov (3000) v hribe pobegnilo in da bode armada dosti opraviti imela prodno vse — v kozji rog vžene.
Turčija. Odtod se le toliko zve, da Turki sicer zmagujejo, ker jih je veliko ve-če število nego Kretencev ; vendar pa gotovega še ni nič. Pri vsem tem pa menimo, da ni dobro za Turke, ki pojdejo prej ali slej — rakom žvižgat. Le škoda takemu pod roke segati, ki ni več za nič! Iz tega stališča menda tudi že večidel vse vlade zdaj na Turško gledajo, ker se sliši, da je n. pr. Napoleon Bieer zoper vsak punt, ali vendar ne več za vzderževanje turške vlade po vsaki ceni. Od Rusov se tudi dobro ve, kaj bi radi. Menda so si tudijAn-gleži že nekaj premislili, — le od "Avstrije kar nič ne slišimo, kaj da namerja. Čudno!
Francoska. Piše se, da Napoleon vedno bolj boleha in da bo javeljne kaj ž njim. Kaj pa potlej ? Toliko reči je še zamotanih in nerešenih, ki bi jih treba bilo kmalo v kak red spraviti! Vemo sicer, kako se on vede, pa vendar ga je nekako povsod treba. Menda Napoleona tudi to hudo grize, ker je po vseh znamnjih mehi-kanskemu cesarstvu že odzvonilo in da se Maks še ta mesec verne v Evropo nazaj. Sic transit gloria mundi!
Razne novice.
*% Iz Ljubljane: Z veseljem smo opazili, da naše prizadeve in vabila slovenske j Matici niso bila brez vsega vspeha. Kar smo izrekali kot našo željo, res se je izpolnilo. Število udov Matice je naraščalo zadnje dni tako hitro, da smo pri občnem zbo-
ru tisočino že prekoračili; bilo je namreč 1008 udov do istega dne! Le tako krepko naprej!
*** Z c. k. deželno generalkomando, ktera nas že skoraj zapusti, odide iz našega mesta 157 oficirjev in vojaških uradnikov. V m a t e r i j a 1 n e m oziru bode mestu to pač na škodo!
*** Sole so bodo začele ne samo v Ljubljani, temuč tudi na gimnazijah v Novem mestu in v Kranju zarad kolere iz zdravilstvenih vzrokov še le po vseh Svetih, to je 3. novembra.
*** Domačega polka Hohenlohe 3. bata-lijon je prišel te dni iz Laškega in ostane menda tukaj; mnogo vojakov je šlo že na dopust.
Kakor naznanja zdravilstvena komisija v svojem poročilu od 29. septembra, zbolelo je do tega dne za kolero v Ljubljani 81 oseb, umrlo jih je 35, ozdravelo i8, bolnih je bilo ta dan še 28. Umrli so dozdaj večidel le bolj priletni in revni, obnemogli ljudje za to boleznijo.
*	Iz Frazcoskega se piše, da je tam letošnja letina kaj slaba, še slabša od 1. 1816, skorej tako slaba, kot je bila 1. 1791 in 1794.
*	Na neapolitanskem vseučilišču je ustanovljena stolica za madjarski jezik. Čudno!
*	V Parizu zidajo zdaj hišo, ki bo imela v vsem skupaj 11 podov ali nadstropij I
*	časniki naznanjajo, da so Turki na otoku Kandiji 500 žen in otrok pomorili. Potlej pa le zogovarjajte in branite Tur-čina !
*	Šole na kmetijsko - gozdnarskem učilišču v Križevcih na llervaškem se pričnč 16. t. m.
*	„Pozoru11 so piše iz Reke, da, če bode vlada tudi zanaprej še talijanski živelj proti hervaškemu in slovenskemu v Istri in Gorici kakor dozdaj podpirala, ni dvombe, da bode že v malo letih Italija one dve zhse zahtevala. Ravno to velja tudi o Dalmaciji, dasiravno je tamkaj hervaški živelj močnejši nego je v Istri ali na Goriškem slovenski. Na Dunaju tudi to kaj zelo do-/ pada, da si deželni namestnik general Filipovič vse narodne demonštracije za zedinjenje s trojedno kraljevino koj v začetku zadušiti prizadeva. — Za Boga, ali nam nista še zadosti šolferino in Kraljevi Gradec?
*	Teržaški mestni gimnaziji, popolnemu torišču laškega življa, odvzela je vlada pravico, da ne sme več veljavnih spričeb izdajati in zrelotnih skušenj od 1. 1866—67 naprej napravljati. Huda pa zaslužena kazen ! --
*	Zdaj se vračajo spet na svoj dom do-pustenci ali urlavbarji. O tej priložnosti pristavljamo prijazno opombico, naj bi se povsod na Slovenskem obnašali, kot se poštenim Slovencem spodobi, tor ne pačili lepega domačega jezika z nemško čobodro, ki nič ne velja in jim tudi nobene časti ne dela, dh, še velika sramota je zanje, če s takim jezikom, ki ni ne nemšk ne slovensk, svojo vojaško slavo in imenitnost razodevajo. To ne gre nikakor več!
*	V Berlinu so pri slovesni povračbi zmagonosnih pruskih vojščakov 40.000 vencev napravili!
Dunajska borsa 2. oktobra 1866.
B°/o nietalike	.....	. 02. -
6% nacijonal	.....	. G7.55
I860 derž. posoj .	.	. '	,	.	. 80.60
Bankine akcijo .....	. 723. -
Kreditno 			. 153.—
London	......	. 127.—
Novi zlati		.	6.07
Srebro			. 126,25
Lastnik A, Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. KI ei um ay e rj a odgovorni vodnik R, Bertscbinger,