Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 24. sept. 1939. Štev. 39. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din. Slovenska Sept. 10. je dao dr. Koro- šec predsednikom i podpredsed - nikom JRZ. poročilo v Ljubljani od notrašnjega i zvünešnjega po- ložaja. Med poročilom je omeno tüdi to, da se v kratkoj bodoč- nosti bo razglasila ustanovitev slovenske banovine z istimi pra- vicami, kak je ma Banovina Hr- vatska. Podpredsednik vlade dr. Maček je v prisrčnih odnošajih z dr. Korošcom, ve sta se sküpno borilec az pravice Hrvatov i Slo- vencov v nedeljenoj Jugoslaviji. Zdaj sta se včakala sada svojih borb i se vržeta na delo, da bo- deta banovini prinesle zadovol- stvo hrvackomi i slovenskomi narodi, štero bo vživao tüdi tretji narod Jugoslavije, srbski narod. Na pravicaj, štere mora dobiti slovenska banovina, že delajo naši slovenski strokovnjaki i pred- sednik vlade, dr. Cvetkovič, kak na drügom mesti objavimo, je že imenüvao komisijo, za usta- novitev Slovenske banovine. Ali opravimo svojo dužnost? Komaj je minolo dobri dvaj- seti let, kak se je končala sve- tovna morija, štera je zahtevala nad 9 milijonov Siromaški, ne- dužni človeči žrtev i nad 18 mi- lijonov ranjenih. Med nami šče hodijo živi svedoki svetovnoga klanja, brez nog i rok, pohab- leni i ohromeli, dovice brez mo- ža i deca brez očé; za štere vse morajo skrbeti države z raznimi podporami i šterih teže čüti vsaki posameznik s svojim obveznim prispevkom. Ešče so ne zacel- jene vse rane iz zadnje svetovne bojne i že stoji človeštvo pred novov katastrofov človečega kla- nja i vničavanja materialni, mo- ralni i kulturni dobrin. Ali v tom dvajsetom stoletji, v šterom se človeštvo ponaša s svojov visokov izobrazbov i kulturov, resan nega izhoda za mirne sožitje narodov i človeštva! Skoz dvajseti let so odgo- vorni državniki vodili razna med- sebojna pogajanja i vrejüvali sporna pitanja. Ustanovili so drü- štvo narodov z namenom, da bi bilo kak najvišje razsodišče, štero naj bí rešavalo vsa pereča i spor- na pitanja, nastala med državami. To je bila zaistino idealna i za kulturno človeštvo dvajsetoga stoletja odgovarjajoča ustanova. Človeštvo si je odehnolo i iz srca pozdravilo zamiseo te us- tanove, ki naj bi v bodoče pre- prečila spopad med državami. Toda drüštvo narodov se je zrü- šilo. Zakaj? Zato, ka je bilo zgra- jeno na človečoj sebičnosti i ne- odkritosti. Zato, ka so vodili ra- čune i pogajanja brez onoga, ki je Alfa i Omega, računajoč na svojo človečo zmožnost, znanost i moč. Drüštvo narodov se je zrüšilo nazlük tomi, da jo je pro- sto Človeštvo podpiralo i zbiralo po raznih državaj na stojezere podpisov proti bojni i za mirno vreditev vsej sporov.. Zrüšiti se je moglo, ar so v te ustanove hodili lüdje, ki so se opirali na svojo lastno moč, lüdje, ki so pozabili na Onoga, brezi šteroga vole niti vlas človeki ne spadne z glave. Vršile so se razne kon- ference i sestanki, delali so se za- koni, pravilniki i odredbe, toda vse to brez Boga. Zsto nega bla- goslova i zadovolstva, zato nega mira i mirnoga sožitja med narodi. Bog je človeki dao prosto i slobodno volo. Da pa človek nebi to svojo slobodo ponücao v slabe namene, je Bog dao člo- veki edno tenkočütno merilo za spoznavanje vsega slaboga, hü- doga i dobroga. To merilo je vest vsakoga Človeka. Vest je najbolši opomin človeka, i če človek opomin svoje vesti šča- soma zatre, postane zmožen do- prinesti dejanja, ki so blazna i grešna. I jaj človeštvi i narodom, če lüdje, šteri majo v rokaj usodo narodov, ovržejo i zgübijo glas svoje vesti, ki je merilo za deli- tev pravice. Kelko opomina vr- hovni poglavar sv. Kat. Cerkvi državnike, njim davle nasvete, davle priložnosti za mirno vre- ditev raznih sporov. Toda te opo- min je pri državnikaj kak glas kričečega v püščavi. Kelko opo- minajo, kelko naročajo sv. Oča vernikom i vsemi katoličanskomi sveti: molite za vse svoje pred- postavlene, molite posebno za one, ki majo v rokaj usodo človeštva, da bodejo s svojov pametjov, s svojim ravnanjom delali i koristili člo- veštvi za mirno soživlenje vsega človeštva. Toda človeštvo se za te opomine i za naročila ne zmeni, ali pa v maloj meri. Človeštvo je pozabilo na moč molitve, je pozabilo na moč Onoga, brezi šteroga človek niti ednok nemre dihnoti, človeštvo računa samo na svojo lastno moč, na svoje iznajdbe, z šterimi šče strahüvati nebo' i zemlo. Človek v svojoj gizdi dela račune i načrte, Bog pa te načrte i račune prekriža. Boži mlini melejo počasi, da pa gvišno. Zgodovina nam pove, da vse, ka se je zgodilo z narodi v zgodovini, je ne bilo brez vole bože, pa naj je to bilo za pla- čilo človeče vernosti do Boga, ali pa kazen za nevernost člo- veštva do Boga. Ne pozabimo, da je Bog neskončno sveti i greh mora kaštigat. Zato poslühnimo glas sv. Oče i molimo za mir, molimo za one, ki majo usodo človeštva v rokaj, da njim Bog razsvetli pamet. Z sebe pa zbrišimo sebič- nost i sovraštvo. G. M. Razgled po katoličanskom sveti. Španija. Madridski škof je 13. maja odpravo v cerkvi sv. Jožefa slovesno sv. mešo za dü- hovnik i redovnike, ki so bili vmorjeni ali so spadnoli v dr- žavlanskoj bojni. V govori, ki ga je meo po meši, je škof povda- ro, da do segamao neso najšli niednoga slučaja, da bi šteri dü- hovni madridske škofije izdao vero ali Cerkev zavolo prega- njanja ali mučenja. Točno šte- vilo vmorjenih dühovnikov se ne da določiti. Vnogo jih je najšlo zavetje v inozemskih poslaniš- tvih, Vnogi so pa bili prisiljeni, da so živeli, kak pravi kristjani, pod zemlov, veren narod pa je za nje skrbo. — Slaven samos- tan Escorial, v šterom je za časa državlanske bojne prebivalo mad- ridsko vojaško povelstvo, so rdeči popolnoma izropali. Ne- precenlive umetnine so raztepe- ne po vsem sveti, obe slavnivi knižnici z rokopisi iz srednjega veka sta vničenivi Od 108 pre- bivalcov samostana so jih 70 strelili, med njimi po celom sveti znanoga knižničara p. Zarco, poznavalca arabskih jezikov p. Martineza i zgodovinara p. Gar- cia de la Fuente. Do zdaj so se v samostan vrnoli samo 3 menihi. Kanada. Zanimivo 300 let- nico so obhajali v Quebeci. Tü so pred 300 leti ustanovile 3 sestre dominikanke zavod pod imenom „L’Hotel Dien du Pre- cieux Sangˮ. To je prvi hospicij v Kanadi, šteroga je osnovala krščanska lübezen i se je obdr- žao do dnes. Sestre so mele vnogo težkoč pri ustanovitvi, a je vnogim na hasek na düši i teli. Pri proslavi 300 letnice so sodelüvale cerkvene i civilne ob- lasti pa tüdi radio. Naročnikom naših listov prek mej države. Lepo prosimo vse naše naročnike v Canadi, Franciji, An- gliji, Serernoj, Srednjoj i Jüžnoj Ameriki, na Cubi, na Kitaj- skom i Japonskom, v Indiji, Švici, v Portugaliji, Italiji, Pales- tini, naj nam včasi javijo, dali dobivajo naše liste ali ne. Da če je ne morejo dobiti za volo bojo, te je začasno stavimo, ka poštnine ne bomo brez potrebe trošili. Dozdaj pošilamo vse, pa ne vemo za njihovo usodo. Lepo prosimo, javite nam taki. Iz Nemčije i drügih tü ne naštetih držav ne trebe javiti. Pripomba: Iz Francije nam g. Camplin pišejo, da je do- bivajo, ali kesnej kak navadno. Vsi ostali naročniki nam ja- vite, ki ste v Franciji, svoj naslov, da znamo, kama naj po- šilamo liste. Uprava Novin in Marijinoga Lista. Francija V maloj vesi, ki ma 450 prebivalcov i je 14 km oddaljena od Lyona, se nahaja najvekša Marijina-podoba (kip) na sveti, ki je posvečena Srci Marijinomi. Podoba je visika 32 m. 60 cm. i je tak za 2 m. višiša od Kristušove podobe v Andaj na argentinsko-čilskoj meji. V notrašnjosti podobe vodijo stube do glave, odkec se vidi v lepom vremeni do 50 milj daleč. V vznožji podobe je kapel , du- ga 8 m. i visiko 6. m. Za pos- tavitev te podobe so nabirali dare 7 let. Anglija. V Liverpoli so ustanoviti višišo šolo Katoličan- ske akcije, štere pravila je odob- rio nadškof, mons. Douney. Slüžbeno se zove „Liverpol Cat- holic Action Collegeˮ. Upravo i predavanja vršijo dühovniki i svetni izobraženci. Naloga te šole je, podvčiti svoje slüšatele o deli Katoličanske akcije, o krščan- skom navuki, o cerkvenoj litur- giji ino zgodovini i o vsem onom, kak bi se Kristušovo kralestvo kem bole vtrdilo na zemli. Šola ma svojojo knižnico. Tüdi na toj šoli se polagajo izpiti i dav- lejo diplome. Zdrüžene države. Letos so katoličani obhajali 150 letni- co prve katoličanske univerze v Ameriki. To visiko šolo vodijo jezuiti. — Katoličani majo v USA 16 univerz, 2000 gimnazij i 8000 osnovnih šol. Borza v slüžbi Kat. ak- cije. Veliko število uradnikov pariške borze je stopilo v Kat. akcijo, ki se redno večkrat spovejo i prečistijo pa svoje penezne posle vršijo v dühi Kristušovih navukov, da nikoga ne vkanijo. Glasi z bojišča. Zveličar sveta, vladar mirü, s tvojov krvjov odrešena deca se kole, muči, preganja, bombardira, vužiga, trpi glad, strah, na- goto, sramotenje, smiluj se je i daj, o daj nam blaženi mir. Bolševiška Rusija je napadnola v nedelo zajtra, brez bojne napovedi, Polsko. Izgovarja se z lažjov, ka Poljske več nega i ka šče braniti Beloruse i Ukrajince. Polaki se junaško borijo tudi proti Ru- som i prosijo pomoč Romunije. Vizum na potnih listaj Madjarske. Madjarska vlada je odredila, da brez vidiranoga potnoga lista nišče ne sme na Madjarsko do- potüvati, niti diplomati ne. Doz- daj se je z Nemškoga i na Nem- ško lejko potüvalo brez vidira- noga potnoga lista z Madjarske, zdaj se več ne sme. Junaštvo nad vse. Polski narod, vojaštvo i ci- vilno prebivalstvo, kaže pri ob- rambi Varšave junaštvo, od šte- roga do kesna pokolenja pripo- vedavala od stoletja do stoletja. Ženske i deca se celo borijo, da občuvajo glavno mesto svoje drage domovine, da ne pride v roke sovražniki. Samo nemško poročilo povdarja to junaštvo i ka je nazaj potegnolo svoje čete od Varšave. Štirideset letal je metalo naednok bombe na mesto, deset i desetjezeri vojaki so je napadali z štüki, tanki, puškami, a ne se vdalo. Celo se zgodilo, ka bojna zgodovina na pomli, da so ženske i deca zgrabila eden tank i pelala zgrablene nemške vojake z dostojanstvom naprej na določeno mesto. Med tem časom, ka so tak junaško branili Varšavo, se je Polska red- na vojska deloma lejko organi- zirala za rekov Bugom. Moč letalstva. Nemci majo pet jezero le- tal, med temi trijezero bombni- kov, Polaki so pa slabi v tom. Nesreča za Polake je tüdi to, da so Nemci poseli vsa vekša in- dustrijska mesta i se bližajo v Galiciji k petrolejskim vretinam, štere, če dosegnejo, so Polaki oropani benzina. Nemška letala vničavlejo poti, mosté, vlake, aotoje, da je vožnja v Polskoj jako nevarna. Varšava oslobojena. Junaški Polaki so oslobo- dili Varšavo. Poleg vojaštva so se zbrali starci, deca i ženske pa so z nepopisnim junaštvom vrgli nazaj sovražnika od glav- noga mesta. Dober Bog je Pol- skoj poslao tüdi dešč i zdaj nemški motorte ne morejo z takšov brzinov naprej po rav- nini, ar je zavira blato. Varšava je veliko mesto i ma okoli pol- drügi milijon prebivalcov. Ki ne za delo i obrambo, ne sme v njem prebivati. Nemško bojno zapovedništvo je pozvalo brani- tele Varšave, da se naj predajo, ovak zrüšijo Varšavo. Tej so predlog odklonili, a sledkar se začeli pogajati. Lodz dobili nazaj Polaki. Z nemških rok so Polaki dobili nazaj Lodz. Lodz je velko industrijsko mesto, štero ma okoli sedemstojezer prebivalcov i ma nad dvejezero fabrik za süknje. Polskoj vojski, štero je nemška držala v kleščaj, se je posrečilo vujti z teh klešč i se zdrüžiti z glavno Polskov vojskov pri Kutni i trdnjavi Modlini. Ta Polska vojska se je vračala z Poznanj i Pomorjanskoga, štero so za- sedli Nemci. Pri Radomi velika bitka. Pri Radomi se vrši velika bitka med Polskov i nemškov vojskov. Nemci trdijo, da so ob- kolili Polake, tej pa, da se po- sreči z vojaštvom, štero ide z Poznanjskoga, rešiti obkoljeno vojsko pri Radomi. Sambor i Javorov v Nemških rokaj. Nemške čete so zavzele Sambor i Javorov i se približale Lwovi. Nemška letala mečejo z nad streh bombe na mesto, ar nega tü protiletalskoga orožja. banovina. 2 N O V I N E 24. septembra 1939. Nedela po Risalaj sedemnajseta. Tisti čas pristopili so k Je- zuši Farizeušje, i pitao ga je eden med njimi, vučiteo pravde, sküšavajoči ga: Vučiteo, štera je ta velika zapoved vu pravdi? Veli njemi Jezuš: Lübi Gospod- na Boga tvojega s celoga srca tvojega, i s cele düše tvoje, i cele pameti tvoje. Eta je naj- vekša, i prva zapoved. Ta drüga je pa prispodobna k etoj: lübi bližnjega tvojega, liki samoga sebe. Vu etivi dvej zapovidaj visi vsa pravda, i proroki. Vküp spra - vlene pa Farizeuše je pitao Je- zuš govoreči: ka se vam vidi od Kristuša? čida Sin je? pravijo njemi:.Davidov. Veli njim: kakda ga tak David vu dühi zove za Gospoda, govoreči: Pravo je Gospod Gospodi mojemi: sedi si na desnico mojo, dokeč po- ložim neprijatele tvoje stočec pod noge tvoje? Či zato David zove njega za Gospoda, kakda je Sin njegov? i nišče je ne mogeo odgovoriti reči: niti je níšče ne smeo od onoga dneva kaj več njega pitati. (Mat. 22. 34—46.) * Ali je mogoče Boga popol- noma lübiti? Popolnost lübezni je trojna: prva je v tom, da člo- vek lübi vse, ka je za Boga na- menjene; drüga je v tom, da člo- vek lübi Boga, v koliko ga more lübiti, z vsemi svojimi močmi i da vsa svoja sred- stva porabi v lübezni do Boga. Tüdi ta lübezen je mogoča. Tre- tja popolnost pa bi bila v tom, da človek lübi svojega Boga s takšov lübeznijov, kakše je Bog vreden. Takše lübezni pa človek ne zmore. Zakaj? Bog je nes- končna dobrota, zato je neskon- čno lübezniv, naše zmožnosti pa so ne neskončne, zato tüdi člo- vek ne more Boga lübiti s takšov lübeznijov, kakše je On vreden. Zakaj se zapoved lübezni imenüje najvekša i prva zapo- ved? Zapovedano nam je, ka nam je dužnost. Dužni smo Boga častiti, zato je zapovedana mo- litev. Dužni smo düšo očistiti grehov, zato je zapovedana spo- ved. Tak so nam zapovedi dane, da dužnosti natenkoma spoznamo. Dužnosti pa so dvojne. Ne- šterne dužnosti majo svoje raz- loge v sebi: Vervli, lübi, Vüpaj ! Ta djanja so dobra v sebi i zato so že dužnost. Drüge dužnosti so nam naložene z gotovim na- menom. N. pr. postiti se, samo na sebi je ešče ne dobro delo, da pa to postane, če se godi s pravim namenom. Zadnji namen düševnoga živlenja je, da se Zdrü- žimo z Bogom i ta zdrüžitev se zgodi v lübezni. Če majo tak drüge zapo- vedi i drüge jakosti samo namen pripraviti pot lübezni, potem je zapoved lübezni zaistino „naj- vekša i prva.ˮ Tri reči dobro ali napačno lübimo: Boga, bližnje- ga i svet. Boga nad nami, bliž- njega poleg sebe, svet pod sebov. Lübezen boža naj bo od Boga, z Bogom i v Bogi. Lübe- zen do bližnjega naj bo od bli- žnjega i z bližnjim. Lübezen do sveta, naj bo od sveta, a ne s svetom i ne v svet. Od Boga naj bo: od Boga ma svoj povod i vzrak, da ga znova lübi. Z Bogom naj bo: v zdrüženji z volov božov. V Boga naj bo, gda lübezen hrepeni po zve- ličanji,štero bo düša najšla v Bogi. Lübezen do bližnjega pa naj bo od njega, da se veseli tomi, ka je bližnjemi na düševni hasek. Naj bo ž njim, da mamo bližnjega kak tovariša na poti v nebesa. Naj pa ne bo v njega, ar človek nikdar nemre biti naš cio. Zajemajmo povod i vzrok lübezni tüdi iz sveta. Spoznajmo krasoto božih del i včimo, se iz teh del, Boga častiti i hvaliti. A ne lübmo s svetom, ki se v sreči zvisi i v nesreči obvüpava. Ne iščimo v sveti svojega zveličanja. Visiko Odlikovanje ministra dr. Kreka. Na predlog predsednika mi- nistrskoga sveta so kralevski na- mestniki odliküvali dr. Kreka Mi- haela, slovenskoga ministra z redom Jugosl. krone I. stopnje. Nove sodne takse. Da se sodnije morejo po- pravlati, povekšavati, zemliške knige ponavlati, je določena nova sodna taksa. Ta bo stala iz 10% redne sodne takse, a ne sme biti vekša od 25 Din, i ne menša od 50 par. Odajna centrala za cuker. Naš finančni minister je podpi- sao pravila odajne Centrale za cuker. Člani te Centrale so vsi proizvajalci (fabrike) cukra v dr- žavi. Odajna centrala določa, kde i kelko cukrne repe se mora sa- diti. Pri tom mora gledati na to, da se proizvaja telko cukra, da ga je zadosta za domače potro- šne i da se stvorijo potrebne záloge v državi. Ona vodi pro- met pri odaji i ona določa ceno pri vsakom proizvajalci. Ma tüdi pregled nad odavanjom cukrne repe. Končno vodi tüdi pregled nad odajov cukra i da na zah- tevo finančnoga ministrstva svoje mišlenje zavolo določavanja odaj- ne cene cukra. Komisija za sloven- sko banovino. Predsednik vlade, dr. Cvet- kovič je določo komisijo, štera izdala načrt, kak se spremeni dravska banovino v slovensko z istimi pravicami, kak je dobila hrvatska banovina. V komisijo so imenüvani bivši minister Mi- hajlo Konstantinovič, minister dr. Krek i podban dr. Majcen. Prepoved kukarce i graha. Naša Vlada je sprijala sklep, po šterom je prepovedano iz- važati iz države kukarco i grah. Poziv sv. Oče. Pij XII. so poslali poziv, naj se odprta mesta ne napadajo, naj se v bojni ne vporablajo stru- peni plini i naj se z vozniki po- stopa po človeče. Te poziv sv. Oče smatrajo kak prvi stopaj k splošnoj konferenci za mir. Terezija Neumann vmrla. V Konnersreuhti je vmrla Te- rezija Neumann, štera je na svo- jem teli mela skrivnostne pojave. Najbole značilni so bili: stigma- tizacija t. j. na teli vidni sledovi Kristušovoga trplenja, potem ka leta dugo ne jela. Plemeniti ideal in njegov pomen v življenju. Faust si je odkrito priznali .Večkrat sem imel težke ure, toda podobnih težav nisem doživel nikoliˮ (Faust I. 8, 26.) So ljudje, ki jim je čaša piva, opojni tobak, našopirjena ženska vse. So ljudje, ki ljübijo muziko, ples in igro ter jim je vesela pe- sem vse. So ljudje, ki jim je branje romanov, kartanje in prazni pogovori naslada. Ti seveda ne bodo razumeli globokega Av- gusta, ki se je na sončnem vrhi vrgel na obraz in v solzah jokat nad preteklostjo ter določal svojo bodočnost. Smehljaje bi sprejeli Lessingov poziv: „Če me more kdo, naj me dvigne kvišku, ki mi bo stavil tako uslugo, za tega bom rotil in prosil Boga, da mu ne skrati plačila.ˮ Mnogi imajo za take prošnje le zaničevalno besedo kakor Herod. Opravičijo se kakor Pilat in si umijejo roke, češ, glej samo, da se dokoplješ naprej. So ljudje, ki s svojim nerazumevanjem do sotrpina pripravijo istega do pravega mučeništva. Mogoče mi kdo pove, pa take lahko smat- ramo za zelo srečne. Njihovo življenje se vrti okrog dnevnih dogodkov in skrbi. Njih misli so Plitve. Gotovo so Srečnejši od tistih, ki jemlejo življenje resno in jim trpljenje ni prištedeno. Kerer se izraža o trpečih sledeče: „Teh nikoli ne bom imeno- val nesrečneže, četudi je tragično, kajti določeni so za velike reči, rešeni so in rešili bodo mnoge, kakor se izraža o njih sv. Duh v Apokalipsi (3, 12.) Toda zmagovalni postanejo, ako se ne dado ugonobiti od strahu in pred težko doseglivim idealom.ˮ ideal, vzor si in hrepenenje vseh časov in narodov. Göthe ku- če: „Molimo za ideale.ˮ Herder je vskliknil na smrtmi postel ji, ko se je poslavljal od tega sveta: .Dajte mi velike misli — ideje! Makabejska mati je bodrila svoje otroke mučence: „Otroci glejte kvišku vnebo!ˮ (Mach. 7, 28.) Zveličar je apostole pred svojim trpljenjem tolažit s pre- krasnimi besedami. Hüjša je borba v polni življenjski sili nego smrtna borba v onemoglosti. Faust si je prislonil že strup k ust nicam, toda ko je slišal glas z neha: „Kristus je vstal v veselje trpečim, po njem zginejo težave in sküšnjave, Kristus je vstal! Blaženi, ki ljübijo, vsi žalostni bodo rešeni.ˮ Čašo strupa je od- maknil in opogumljen šel življenju nasproti ter zapel: „O, zvenite mi naprej ve sladke nebeske melodije, solza se suši in življenje ima spet privlačno silo zame. (Faust. I. s. 19.) Po prvi abdikaciji je tudi Napoleon segnil po strupu. Toda ni ga vzel, temveč je po kratkem preudarku vzklikne Ne, rajši na- pišem zgodovino naših činov in tako ovekovečim dejanja.ˮ (Thiers, Gesch. des Konsul, und Kaiserreiches (53 B. s. 39.) Tudi Beethoven je obupavajoč. zaživel v misli na Umetnost. „Grandis tihi restat viaˮ, je slišal Elija v püščavi, ko je že obu- poval. .Non deficient, assument pennas ut aquilaeˮ —‘ne bodo podlegla dvignili se bodo na krilih orla. (III. Reg. 19, 7.) Schiller kliče: „Na gore bi se dvignil, da mam pera ti. Četudi je v teških urah pesimizem velika skušnjava in mu za trenutek zapadejo tudi najbogši možje, vendar po mirnem, res- nem preudarku in uprti na nasvet resničnega prijatelja, ta ura mine. Zarja vsklije v naši duši. Veliki Don Bosko je pred ta bernakljem našel novo zarjo v vseh težavah. Mnogim je življenje v breme, ker si niso zastavili nobe- nega smatra. Drugi nasičeni vseh dobrot ne poznajo dnevne bor- be, preživljajo dneve v brezdelju in v gotovi dobi jim pravi Goethe: „Nasičeni vsega ste postali prestari za igro in premladi za duševno delo.ˮ Vemo, da je življenje kakor pravi filozof Ari stotel: „prehod od potence k aktu,“ to je stremljenje doseči cilj. Ideal nas reši vsakdanje plitkosti. Kakor nas višina gora in ši- rina morja navdahne z tihim hrepenenjem, da bi se podali na vrh ali na odprto morje, tako ideal budi v nas dejavnost. Schiller je vzklikne ko je zagledal sinjo raven odprtega morja: „Oh, ko bi mogel iz prašne celine na večno nemirno in valujoče morje pod čisto sonce. (Sehnsucht.) „O, ne govori mi o maši, ob pregledu katere mi upada düh, odkrij mi raje one vire, ki me proti volji peljejo k izvoru stvarstva,ˮ je prosil Faust prija- telja. (Faust 2.) (Dalje). Matija Balažic: Na križopotji živlenja. XII. Kak strela s čistoga neha so zadeli téj guči Liziko. Že pr- lé se je nekaj čülo, kak da bi se pripravlalo k vihéri. Salajova Manka je doségnola svoj namen, gda je s svojimi valištri oblazila vse hiže. Lüdje so dosta mleli. Te se je pa sipalo vse na njo. Vsi nabrani čemérje lüdi, to se pravi žensk, so leteli na Liziko. Da si lüdje morejo zmisliti pa vödati takše guče ! Ne vejo, da je poštenjé pa dobro imé krad- noti vékši kvar, kak vkradnoti velko vrednost, ar je pošteno ime velka dragoča na zemli. Stéžka je oprati to. ka so drügi tak lehkomiselno zblatili. Té misli so navdajale Li- ziko, gda so tüdi Sobočanovi zvedili od vsega toga. Sobočan si nej mogeo najti mirá. Da bi ravno njegova hči mela nepoš- tene namene? „Raj vidim, da mi merjé od glada, ali poštena!ˮ Po obedi je domačim raz- delo delo i razposlao vse po svojem deli, samo Liziko je sta- vo v hiži i zápro dveri. „Lepe stvari čüjem od te- bé, je gučao brezi vseh závo- jov. Na kolenaj tu pred menov mi povej, ka je na tom istine! Da bi si jaz nakopavao preklet- stvo lüdi pa Boga na svojo hižo?ˮ Lizika je prestrašeno pa brezi reči obstanola pred njim. Ne mogla spraviti reči iz sebe. „Ka je med vama, te Pi- tam?ˮ se je razsrdo oča i trda, žmetna roka je spadnola na Li- zikino glavo. Lizika je spadnola na ko- lena i jočič pravila: Če sam kri- va, oča, naj me bije vaša roka. Znam pa, da mi ne nikdar prišlo na miseo to, ka so raznesli po vesi i ka melejo lüdje. Da se rada smejém, ka morem za to ?ˮ I njeno telo se je vse stepalo od joča pa strahá. „To ti povem, šče ednok naj zvedim kaj takšega, bo kor- bač opravo svoje delo,ˮ njoj je grozio oča. „Naj mi jeziki onemi, če sam gučala kaj takšega, s kem bi ga zavajala!ˮ „Pa bi on tebé zvodo!ˮ je pravo oča i vidilo se je, da je j tüdi tü mela Salajova Manka prste zmes. Lizika se je pobrala na nogé i odločno pravila, gda si je s predpasnikom obrisala skuzé: „Oča, prosim vas, ne gučite kaj takšega, če njemi neščete delati krivice. Preveč ga poz- nam. Jaz sam pa tüdi ne zmed tistih deklin, štere samo čakajo, da bi jim što namigno s prstom.ˮ „Da vaj več ne vidim nik- dar vküp i ne zvedim več takših reči,ˮ se je za silo pomiro oča i zaloputno dveri za sebov. Mir iz dveh hiž, blaženi mir, je odplavao. Razrüšila se je sreča, vselila se je svaja i neznosna tihota, štera je napu- njavala vse kote, samo rezke zapovedi po hiži so včasi pre- trgale to tihoto. Salajova Manka je dosegnola svoj cio. * * * Drügi den odvečara je Šla Lizika brat graj po késnoj ku- karci. Odevko je nesla na rokáj i šla zamišleno po koniki. Na oba kraja konika je šumatala zrela kukarca pa süho kukariš- če, štero je zraslo kak log. Gra- hove žute mošnjice so visile na kukarčnih betvaj v bilji se je skrivalo žuto vlatovjé, zvekšega vse načnjeno od vrabečih klünov. Žute tikvi z vrezanimi imeni so se debelile po razgonaj. Nad vsem je bio čisti pa zmiti sep- temberski den, šteri ne bio pre- vroči, ne premrzeo, samo oživ- lao je žmetno glavo. V logi so se glasile Vrane. Po cesti so či- duže bole vozili kukarco, Od neked je priplavalo celo jufkanje prvih trgačov. Celo pole se bo v nekaj dnevaj spremenilo v ve- selo spevanje. Lüdje bodo po- sekati kukarišče, ga sklali v küpe, tikvi pa zvoziti domo. Pole bo postanolo golo kak osküblena kokoš. Vse to dnes Liziko ne za- nimalo. Zatoplena je bila v svoje misti: „Ka ti si mislijo Dogarovi od nje? Mogoče pa ti ne vörjejo vsega. Da bi ona kaj takšega delala, joj šče niti na miseo ne hodilo! Istina, bila sta si z Jan- čekom vrstnika z šole i radiva sta se smejala i to je bilo tüdi vse. Zakaj jo denok tak oplečejo s temi valištri? I ona, Jančekova mati, ta sirota, ka naj si ona misti? Ne, sama more stopiti k Dogarovim i dopovedati materi, da je vse to samo delo Salajove Manke.ˮ Gda je pobrala graj i se je že nekelko zmračilo, je prišla po ogradaj k Dogarovim. Že na škegnji je čüla sikanje pa štrkanje mleka v dojačo z štale. Mati je dojila. (Dale.) Adresa slovenskih rezervnih častnikov. Zastopstvo slovenskih re- zervnih častnikov je bilo spre- jeto pri vojnom ministri generali Nediči i njemi je pri toj priliki izročilo adreso, v šteroj pravi, da bodo rezervni častniki drav- ske banovine slediti vzgledi onih borcov, ki so v časi stoletnih borb darüvati svoje živlenje za slobodno Jugoslavijo. Včiniti ščejo vse, da se narod v teh res- nih trenutkaj zbere v slogi i moči i da bo mogeo vsikdar braniti slobodo, državno neodvisnost i neokrnjenost svoje rojstne zem- le. Zavüpajo se pa tüdi v narod, da po sprijao svojevolno vsako žrtev, da bo naša vojska spo- sobna za obrambo lüstva i dr- žave. Adresa se je končala s prošnjov, naj g. minister izroči te izraze vdanosti i pri pravično- sti Nj. Vel. krali i z vzkliki Nj. Vel. krali, kralevskomi domi i Jugoslaviji ž njenov nepremag- livov vojskov. Bojna pod morjom. Angleška sporočila pravijo ka bojna pod morjom trpi dale Kelko ladij se potopi, ne daje v javnost, ar sovražnik poten zvedi, šterih ladij se njemi ne trbe več bojati. Kardinal Hlond, primas Polske, v Bukarešti Kardinal Hlond, primas Pol- ske je kak vojni begunec pobegno iz Polske i se nastano v Bukarešti Što je vrhovni povel- nik polske vojske? To je maršal Eduard Smigly Rydz po pozvanji slikar. Že za časa Pilsudskoga, kda je te zbi- rao lübiteie polske slobode okol: sebe, se je njemi pridrüžo i se s svetovnoj bojni borio za slobodo Po smrti Pilsudskoga se je ve: polski narod z zavüpanjom obrne na Smigly Rydza. Varno je vodo svoje državo, dokeč so ga ne izzva- li Nemci. Zdaj vodi boj proti naj- močnejšemi sovražniki v Evropi. 24 septembra 1939 NOVINE 3 Zadnji glasi z bojišč. Proti Brest-Litovski. Nemške motorizirane čete se bližajo Brest-Litovski. Nemci pravijo da so ga že zavzeli, Po- laki pa, da se junaško borijo za njega. Polaki javlajo, da so zgra- bili 12 jezero Nemcov i 100 to- pov zaplenili. Na zahodnom bojišči. Francosko poročilo pravi, da so na nevarnom z minami obklajenom mesti par stometrov napredüvali i da so Nemci iz- praznili Trier, Achen i Köln. Kaj piše danskoga lista „Po- litikenˮ dopisnik? V Berlini se je sestao z nemškim oficerom, ki je na Pol- skom vodo tanke proti polskoj vojski. Te nemški častnik je pra- vo sledeče: „Nemški tank se je na Polskom sijajno vzdržao, ne- go klanje je strašno. Nemški tan- ki so odlično opravili svoje delo, I nego za kakšo ceno. Polaki so jako junaški borci. Zesedba Pol- ske ne bo lehka, ar trebe prle bujti vse polske vojake, kak se bo mogla Polska vdati.ˮ Lomžo majo še Polaki. Polaki javijo, da je nemško poročilo, ka bi oni zavzeli Lomžo, neistinito. Lomžo majo še Po- laki v svojih rokaj. f Pri Varšavi Polaki so srečno odbili dozdaj vse napade Nemcov pri Varšavi, šteri so meli na jezere mrtvih i zgrablenih. Nemška letala grozno bombardirajo Varšavo i nemška vojska se znova zbira od vseh strani, da zapaše glavno mesto Polske. Pri Radorni se vdali Polaki. Nemci so pri Radorni zgra- bili 60 jezer polske vojske i vno- go strliva. Gdinja se vdala. Polsko pristaniško mesto se je po 14 dnevnoj junaškoj borbi vdalo nemškoj vojski. Gdinja je pred 15 leti bila ribniška ves, dnes je pa stojezer lüdi broječe veliko mesto kre morja. A okoli Gdinje se ešče*zmerom junaško borijo Polaki. Polska v velikih skrbej. Nemška poročila pravijo, da so Nemci zasedli Lvov, Lub- lin i Brestlitovska en del, zvü- nešnje trdnjava. Polska Vlada se je odselila z državnim kinčom na romunske mejo, da v sili po- tegne v Romunijo. Diplomati zvünešnjih držav so se že pre- selili v Černovice v Romuniji. Polaki trdijo, da so napad na Lvov odbili. Polski poslanik je zaproso angleško vlado, naj skoči Polskoj na pomoč. Nemci pra- vijo, da Lodz majo oni i da je sam Hitler šo v mesto, Polaki pa trdijo, da mesto oni držijo v rokaj. Edno je jasno, da so Po- laki junaško prebili nemški ob- roč, gda so se vračali iz Poz- nanja i so pomagali zaenkrat Varšavo osloboditi. Ta je pa še zmirom bombardirana den za dnevom i bombe so celo veliki kvar napravile na nuncijaturi sv. Oče. Nemci zdaj od vseh strani pritiskajo na Varšavo, a ta so drži. Keliko Nemcov je prejšlo na Polskom. Polsko poročilo pravi, da je stojezero Nemcov zgübilo ži- vlenje ali je ranjeníh na pols- kom bojišči. Odbit napad pri Lvovi. Polaki so odbili nemški na- pad na Lvov i se je Polska vlada z romunske meje preselila v bli- žino Lvova. Ka je na Češkom? Pod Predsedstvom dr. Be- neša se je ustanovila v Londoni Češka vláda, štera šče Češkoj nazajpraviti nezavisnost. V Pragi je dosta lüdi aretiranih, ar so po- slüšali radijska poročila iz drü- I! gih držav. Skrb Madjarske. Pö zasedbi Polske od strani Ru- sije je Madjarska postala mejaš Rusije i se boji, da ne bi Rusija zahtevala od Madjarske Podkarpatske Rusije, kje prebivajo isti Ukrajinci kak v zasede- noj Galiciji. Kama bežijo Polaki. Polsko Civilno Prebivalstvo i tüdi vojaštvo na jezere beži v Romunijo, Vogrsko i v Litvo. Pokojnoga maršala Pilsudskija dovica je z hčerjo v Litvo pribežala. Kak je dobo Radek to veliko čast, da je postao ravniteo Polske. Bio je na smrt obsojen, ar so ga obtožiti, da drži zveze z Nemci, je priznao i izjavo, da je vreden smrti. Štabni je pa glas poslao, da njemi zna ovaditi lüdi, ki so nevarni za njega. Tak je bilo streljenih večvodilnih mo- žov, tüdi urednik lista „Izvestije“, Ra- dek je pa dobo pomiloščenje i ured- ništvo »Izvestije*. Prle si je spremeno te židov ime na Kradek-a, ar je zavolo kraje bio obsojen, zdaj je ime poiep- šano za Radeka. Te bo oblastnik v katoliškoj Polskoj. Zahodno bojišče. Francoske čete so presto- pile Mosello i vdarle v prve trd- njave Siegfriedove linije pa na- predüvao kre Saarbrückena. Za nemško industrijo pomeni to ve- liki zgübiček. Nemci so spravili 11 divizij na to bojišče proti ! francoskim i angleškim četam. Slovaška mobilizira. Slovaška Vlada je odredila | Splošno mobilizacijo. Angleška bojna ladja Potop- lena. Nemška podmornica je po- topila angleške bojno ladjo „Courageousˮ, štera je navadno nosila 1200 vojakov. Zveza nepristranskih držav. Sv. Oča delajo za to, da bi se zdrüžile vse nepristranske dr- žave, ka se tak boj ne bi raz- širo i bi se prva stopnja na- redna zá mir. Kak dugo bo trpela bojna? Anglija i Francija trdita, da bo bojna trajala dugši čas tri pa še več let. Nemčija pa pravi, da je pripravleno celo za 10 letno bojno. Ruska vojska se zišla v nemškov. Ruska vojska je 150 kilo- metrov globoko prikorakala na Polsko i se je pri Brest-Litovski zdrüžila z nemškov. Polska Vlada se nameni preseliti v Pariz. Za guvernera Polske je Stalin ime- nüvao Radek Karola, ki je židov- skoga pokolenja z imenom Ab- raham Sobelsohni rojen 1. 1885 v Lvovi v Galiciji. Polaki so vužgali petrolejske vretine, štere gorijo i vničili premogokopnike. Glasi iz Slovenske Krajine. Širitelom. Oprosijo se Ši- ritelje, naj idejo od hiše do hiše i poberejo 8 Din naročnine za Marijin List za kleti, to je za t. 1940. Drügo polovico naroč- nine pa plačajo v novom leti do konca junija. Vsaki, ki pla- ča 8 Din, to je polovico na- ročnine za Marijin List, naprej za kleti, dobi brezplačno ka- lendar. Vsaki novi i stari na- ročnik ga dobi brezplačno, ki postane v l. 1940 naročnik. Zato idite v vsako hišo, ne sa- mo k starim naročnikom, da zvemo, keliko naročnikov bo. To je potrebno zato, ar bi znali menje kalendarov štampati, kak bo naročnikov. Do 15, oktobra vsaki Širiteo more poslati po- lovico naročnine Marijinoga lista za l. 1940. Ki to ne včini, njemi kalendarov ne pošlemo. Uprava M. Lista v Črensovcih Novi šef na davčnoj up- ravi v Lendavi. Pristojna ob- last je po vpokojitvi bivšega šefa, g. Cimermana, imenüvala na njegovo mesto kak vršilca duž- nosti g. Grüškovnjak Davorina. Gospoda Grüškovnjáka, našega domačina, dobro poznamo vsi i se iz srca veselimo njegovomi napredüvanji. Kak šefa odgovor- na težke slüžbe na davčnoj up- ravi ga toplo pozdravlamo i njemi obečamo vsestransko podporo od naše strani, štero gotovo tüdi dobimo od njegove strani, ki nam je tüdi dozdaj šo na roko, kak je mogeo. Čestitamo. Izstradani delavci se vračajo z Francije. Velike čupore naših delavcov se vra- ča z Francije, vnogi brez pe- nez i lačni, da bi zid grizli. Eden siromak je celo bos pri- šo domo z Francije. Frank je spadno pod dinar, Za 80 par se zmeni. Nam se do dna srca smi- lijo naši z Francije se Vračajoči delavci i njim Želemo, da bi si odpomogli doma i najšli pod domačov strehov mir i zadovol- stvo. Z ednim njim Rafaelova drüžba za Slovensko krajino na- znanja, da ki majo kakše pri- tožbe, naj je njej izročijo, keliko de se moglo, de njim Šla na roko. Naš izseljenski komisariat ne zapreti v Parizi i tam se na- hajajo tüdi ešče Izseljeniški dü- hovnik, g. Camplin. Zahvala kitajskoga ško- fa mons. g. Čenga. Pri svojem odhodi iz Slovenije je poslao Prezvišeni g. škof Čeng poseb- no zahvalo g. odvetniki i do- zdajšnjemi poslanci Bajleci, šteri je bio tak lübeznivi, da je g. škofa pripelao s svojim autom iz Slovenskih goric v našo kra- jino. G. škof se zahvalüje g, Bajleci tüdi za njegovo izredno gostolübnost, kak tüdi njegovoj gospej za prijazno pogostitev. Pravi, da si je šteo v posebno čast, da ga je v Slov. Krajino, v domovino g. misijonara Kereca, vozo osebno narodni poslanec s svojim automobilom. Pri toj pri- liki se ponovno zahvalüje za lepi sprejem v Slov. Krajini, po- sebno ešče v Soboti i vsem, šteri so ga s svojov gostolüb- nostjov počastili, posebno pa Salezijancom, šteri so ga ves Čas za svojega meli. Carinska poslopja se bo- do zidala. V sobočkom srezi se bo v kratkom začnolo z zi- danjom petero velikih carinskih zidin. Te bodo na Cankovi, v Gederovcih, v Rogaševskoj ob- čini, v Martinji i na Hodoši. Pred štirimi tjedni je posebna komi- sija, določena od ministerstva financ, izvršila ešče nekše zadnje terenske spremembe. Tak je komisija na Cankovi i na Hodoši zavrgla staro zemliš- če i tam včasi na lici mesta kü- pila nova primernejša zemlišča. Vseh pet poslopij bo koštalo okoli 2 miljona 300.000 din. Zi- dine bo gradila država, ostanejo pa last občine. S tem bo našoj krajini tüdi vnogo pomagano, ob prvim dobijo pri zidanji Vnogi naši delavci slüž, ob drügim pa zidine ostanejo last naših občin. Premeščen je preč. g. Kozar Alojz, naš domačin iz Hrastnika v Brežice. Želemo nje- mi, naj si odmore na novom mesti od teškoga dela, štero je tak vestno opravlao na prvejšoj štaciji. V. Polana. Naš akademik Žalik, ki je razglašen kak človek komunističnoga mišlenja, je vlo- žo prošnjo z še štirami podpis- niki na oblast za ustanovitev „Zveze kmečkih fantov in dek- letˮ za Velko i Malo Polano pa Brezovice. Mi Polančarje i Bre- zovičanci dobro poznamo istino staroga pregovora, štero vsak- danešnjo sküšnja potrdi, da „riba pri glavi smrdi. Zato pa svoje dece ne püstimo v to drüštvo, Naših sinov i naših hčer ne smejo voditi po božem zakoni lüdje, ki se držijo navuka, šteri Boga ne samo ne pripoznajo, nego ga sovražijo i se proti nje- mi borijo. Odkrito Povemo, da mi samo tiste voditele spoznamo za prave, šteri nas k Srci Božemi, patroni naše Cerkve vežejo, i ne tiste, ki nas od njega trgajo. Vančaves. Preminoči tje- den smo pokopali Ratnik Marijo, ženo našega dugoletnoga župana i poznej občinskoga starešine Ratnik Franca. Pokojna je bila jako pobožna pa mirna düša. Zapüstila je moža i dvoje dece. Naj njoj sveti večna svetlost. Os- talim naše sožalje. — V Franciji se je oženo naš domačin Bežan Jožef z gdč. Šoštarec Maričikov iz Krajne. V zakoni njima želemo obilo božega blagoslova. Na znanje Tanacek Pa- vle domačim. Izseljenski du- hovnik g. Camplin nam javlajo, da naslov, šteroga ste njim iz- ročili:Melle Tanacek Pavla, Fre- vent (Pas de Calais) nezadosten. S tem naslovom je ne morejo gor najti. Zadružni tečaj se začne sred oktobra v Ljubljani i trpi do Vüzma. Do 25. septembra se morejo vložiti prošnje za spre- jem na Zadružno Zvezo v Lju- bljani, Tyrševa cesta. Sobota. Občni zbor dekliš- koga krožka. V nedelo 17. sept. je meo občni zbor Dekliški kro- tek. Zvoljen je bio novi odbor s predsednicov Franko Anov z Sobote. Sprejetih je bilo več do- brih sklepov od prišestnoga dela. Dekliški krožek bo posebno le- tos skrbo za siromaka v Soboti. Odseki, šteri si je tak lepo na- logo naložo, hoditi po Kristušo- vih stopnjaj ino iskati siromake pa njim pomagati, Želemo obilen blagoslov v bodočem leti. Te gotovo ne bi izostao i rodio bo veliki Uspeh drűštvi. Nastop mladine v Čren- sovcih. V nedelo po večernicaj se je vršo lepi nastop FO. i DK. z Črensovec i Beltinec v Čren- sovcih. Najobprvim je pozdravo zbrane goste i mladino Stanko Ivan, predsednik FO. za Črensov- ce, potem pa Okrožni predsednik, č. g. Škraban Janko, kaplan iz Sobote. V svojem govori je ome- no, da zdaj, gda puške pokajo i se meči süčejo, je predvsem potrebna, krsčanska vzgoja mla- dine, da bo ta delala za blaženi mir. I ka te namen dosegne, je povdaro, da se bo v prišestnom leti začela notrašnja, to je dü- hovna vzgoja mladine pri FO. i DK. Nastop mladine obojega spo- la je bio dovršen, štafetni tek ve- seli, telovadba na drogi i bradli popolna. Vsem, ki so se trüdili za prireditev i vsoj mladini pa gostom, ki so jo podprli, srčna hvala. Bog živi! Turnišče. Nad vse hvalevredno pomagajo z kulukom, to je brezplač- nim delom naši mladi farniki pri zi- davi prosv. doma, preminoči tjeden jih je celo treseti privrelo vküp k deli. Pri kopanji fundameta smo najšli mrt- veca, ki je nad sto let počivao že v domačoj zemli. Bio je močen moški, veterinar iz Napoleonove vojske, ka je kazala svetinjica, štero je noso na pr- saj. Kosti pokojnoga so se pokopale na cintori, svetinjica se je pa ohranila za Prekmurski muzej. Dobrovnik. V nedeljo, dne 24. septembra ob 4, uri popoldne uprizore tukajšnji akademiki in učiteljstvo v šoli lepo igro v treh dejanjih Učiteljica*. Vstopnina prosta. Pobirajo se prosto- voljni prispevki, Martišek Iren, Dol. Lendava in Oincer Franc, Subotica, se poro- čila v Subotici. Vsem našim delavcom v Nemčiji. Zaradi dogodkov zadnjih dni so nmogi vznemirjeni in so tudi v neki negotovosti glede po- stilanja denarja Z ozirom na od - govor naših jugoslovanskih oblasti v Berlinu in Düsseldorfa, vam sporočam, da za to ni povoda. Iz Düsseldorfa mi namreč javljajo'. „Radi nastalega položaja naj ne bodo naši delavci kar nič razburjeni, ker do sedaj nimamo še prav nobenega vzroka, da bi se vznemirjali Zato ostanite vsi mirni in imejte zaupanje v naše delavne oblasti. Denar se lahko pošilja. V kakih tozadevnih telkočah se zato redno Obračajte na naš iz- šelenski komisarijat v Düsseldor- fa (naslov: Consulat Royal de fugoslavie, office d’ Emigration, Düsseldorf, Grafenberger Allee, 36) Tudi podpisani sem vam vedno z raznimi nasvetí na raz- polago. Domače prosim, da o tem svojce v Nemčiji, ki nimajo No- vin, čimprej obvestite. Ivan Škafar, izs. duh., Srtalsund, Jungfernstteg 2, Pommern. Našim v Franciji. Zavolo nove devizne kon- trole naši delavci z Francije ne morejo potüvati domo, čeravno je talijanska meja ešče odpreta. To pa zato, ar več ne mogoče küpiti voznik listkov za taljanske želez- nice. Tak nam poročajo izselj. dühovnik g. Camplin in k poro- čili še dodenejo, da se išče prili- ka za vreditev volnje, ne pa go- tovo. da se to posreči. Viničarski red. Letni Obračun. . §, 8. Najkasneje do 31. jan. vsa- kega leta morata viničar in vinogradnik napraviti pismen Obračun glede pre- jemkov in vrednosti dela, ki so ga o- pravili viničar in njegove delavne moči v preteklem službenem letu (1. nov. do 31. okt.). Vinogradnik mora najkas- neje do 31. dec. pozvati viničarja k sestavi obračuna. Če se viničar do 31, januarja brez upravičenega razloga ne odzove pozivu vinogradnika in s tem Sestavo obračuna onemogoči,, izgubi pravico do prejemkov, ki bi ne bili že izplačane Ko je Obračun obojestransko sestavljen in sklenjen, viničar ne more ničesar več zahtevati od vinogradnika razen neizpiačanih zneskov, izvirajočih iz obračuna. Če se vinogradnik in vi- ničar ne moreta sporazumeti pri ses- tavi obračuna, razsoja o sporu viničar- ske komisija (§ 27). Obračun se na- pravi v dveh izvodih. En izvod obra- čuna dobi vinogradnik, drugega pa vi- ničar. Delovni čas. § 9. Delovni čas znaša pri last- ni hrani (deri) v letnih mesecih od 7. do 12. in od 13. do 18. ure, v zimskih mesecih pa od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. Ta delovni čas se more s po- godbo skrajšati. V letnih mesecih ima viničar dopoldne in popoldne po pol ure odmora. Viničarjevi gospodinj) traja opoldanski odmor pol ure več. Pribü- di vročini ali ob nestanovitnem vre- mena se sme delovni čas preložiti tudi na druge ure. Letni delovni čas se ra- čuna od 1. marca do 31. oktobra. Če viničar pri delu dobiva od vinograd- nika vsednevno hrano, ne velja zanj delovni čas, določen v tem paragrafi, marveč delovni čas, ki je v kraju obi- čajen ob vinogradnikovi hrani. Nadure. § 10. Kar dela viničar preko ča- sa, določenoga v § 9., kakor tudi kar dela ponoči in ob nedeljah in prazni- kih, se šteje za nadurno delo. Za nad- urno delo pripada viničarju 50% višja mezda kakor za redno dnevno delo. Pri spravljanju sadja in ob trgatvi pri- pada delavcem samo normalna mezda, če so preko noči popolnoma oskrb- ljeni s hrano. Viničar se ob nedeljah in praznikih ne more siliti k delu brez nujnega razloga. 1 496|39 - 8. Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1939, dopoldne ob ½9. uri, bo pri tem sodišču v sobi št. 22, Dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica, vl: št. 1586 B Ia, '/s-ica pare. št. 806|35 njiva. Cenilna vrednost Din 2.250-- Najmanjši ponu- dek Din 1.500 - Varščina Din 225’-. Pravice, katere bi ne pripuáčale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkas- neje pri dražbenem narodu pred Za- četkom dražbe, Sicer bi se jih ne mo- glo več uveljavi glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v do- bil veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi, odd. U, dne U. septembra 1939, 4 NOVINE 24. septembra 1939. Laži od Španije. Proteštantskoga tajnika Kensita reči od Španije, štere je Düševni list ponatisno v düšno hrano svojim čitatelom, ar pa grdo žalijo naša verska čüvstva, je obsojamo i je v celoti priobčimo, naj vsaki naš človek ešče bole vidi, kak njegovi nas- protniki dostakrat napadajo najsvetejše svetinje naše sv. vere. Kak zagriženo se delajo norca iz pobožnih Špancov, ki so Znani, kak neizmerno častijo (ne molijo!) Devico Marijo i vse, ka pri njih, po njihovih posebnih španskih šegaj i čüstvaj spada k tomi. Glejte, ka je ešče Kensit konštaterao! Düševni list piše: „Z zaostánjenosjov je tü vküp prikapčena Španjolska šat- ringa: vuvstvo, bajanje i čalarstvo. Španjolov vera navékše z Má- rije legendov stoji. Jezuš je pri nji nájvečkrát samo prösto imé štero i tá nenavadna šega svedoči, ka tam povoli jeste „Jezušˮ iména pojbárov. Biblijo popevje za „hüdo knigoˮ glásijo. Te eden hirešen njihov Márie steber je : montserrátska Čarna Devi- ca. Rimska cérkev to glási od toga, ka ga je Lukáč evangelišta zrezo i osnovo vö, pa je znáno, ka je on niti ne bio kamenár, nego doktor. Na visikoga bregá zréberji stoji i dönok je bilo vremen, gda je po megnenji 20—20 lüdi prihájale k njemi ga küšüvat. Tak je bio té Márie steber zláta bajca. Vu Saragosi dve cérkvi jesteta, ta edna se od Zveličitela imenüje, to malo štoj poglédne. Ta ova se od Device Márie imenüje i tá je vsig- dár nabito puna bila. Tam jeste naime eden hirešen steber, od šteroga to právijo, ka gda je ednok Jakob apoštol v Španiji predgao i národ je protivni nástop skažüvao, na batrivanje je eden batalion angelov na tom stebri prineslo v Saragosso z Pa- lestine Devico Marijo. Sledi se je Márija v zráki žnjega nazáj v Svéto zemlo povrnola, ali steber je tam ostao, šteroga zdaj jezérke küšüjejo i k njemi molit hodijo. V Toledojskoj éršeko- voj cérkvi kážejo edno ograjeno mesto, kde eden kamen jeste, od šteroga to vč/ r. kat. cérkev, ka je nigda na tistom kámni počivala Márija, naj si trüdne nogé otávi. Toga kamna napisek je: „Gda je nebés kralica na zemli hodila, na etom kámni je Stánola.... Teknite se toga kamna, z popolnov pobožnostjov i erčite: Molimo eto mesto, gde je ta svéta devica svoje nogé od trüda otávila.ˮ 200 dni buča. Vu veliki šeregaj so prihájali tá lüdjé i skoz grajhke z prs- támi pošilali küše proti kamni. Eden Fliedner imenüvani evang. dühovnik je eden máli štemplin, na šterom je Márije kep bio. dao prek Kensit glavnomi tajniki i pravo njemi je, ka je tá mála znamka požegnjena i on jo je od edne ženske dobo, šte- roj jo je eden r. kat. pop dao záto, naj jo deteti dá pojesti, ár te ono ozdrávi. Pri tákšem položáji se nečüdüjemo, či so v španjolskom ešče v 1935 leti comprnice žgáli.ˮ Vsako naše dete na prvi pogled spozna vse hüdonamerne i celo bogokletne trditve v tom članki. Zato se ne bomo spüš- čali v pobijanje ali razlaganje teh trditev. Ne pravimo, da si je pisateo vse to zmislo, Ne. Verjemo, da je kaj vido i doživo. Poznamo dobro čüvstvenost latinskih narodov, k šteromi spada tüdi Španski narod. Znamo dobro, da lüdstvo rado poslüša i verje raznim zgodbicam. Kat. Cerkev pa takših nedokazanih zgodb nikdar ne priporoča. Celo zabranjüje je ali pa samo trpi tam, gde ne vsebüjejo nikaj veri protivnoga ali pa celo pospe- šüjejo naravna verska čüstva. Če pa se gde na sveti topretira- va i zlorabi, ne odgovarja za te nered katoličanska Cerkev, kak takša, nego dotična cerkvena občina. Če zato g. Kensit piše: „Gde jeden kamen jeste, od šteroga to vči rimokat. Cerkev...ˮ — dela veliko krivico našoj Matere Cerkvi. Zato njegove trditve obsojamo ! Kelko primernejše bi bilo, če bi Düševni L prinašao kak- ša drüga „konštatejranja.ˮ N. pr. koliko stotin i stotin sekt (lo- čin) je na sveti med protestanti i zakaj je do toga prišlo i zakaj se ešče zmerom drobi? Naj bi g. tajnik konštaterao vzroke, zakaj so se do zdaj še zmerom razbili vsi kongresi „Krščanskih cérkevˮ za zdrüžitev, čeravno so bili resno pripravleni i z jako dobrov volov i cilom organizerani ? Zakaj so se te cerkve ne zdrüžile? Silno zanimivo je to. Kak koristne delo bi napravo g. Kensit, samo če bi pri tom postopao objektivno, to se pravi tak kak je i ne po svojem gustuši, kak je to napravo v gornjem žalivom članki. Samo ešče nekaj maloga za konec. Pred očmi mamo edne Zagrebške novine: Hrvatsko stražo. Ona je ne davno pisala, ka je Marija Devica bila v Španiji od cerkvene i državne oblasti proglašena za zagovornico tistih, ki so v vozaj. Iz te lepe istine se je eden socialistični list norca delao. Hrvatska straža njemi etak odgovarja: „Gospodje marksisti, ki so se proslavi s tolikimi hüdo- delstvi nad katoliškimi redovnicami v Španiji, ki so spoklali 17.000 neoboroženih dühovnikov i napunili voze z deset i deset jezero nedužnih katoličanov, posebno one grozne voze v Barceloni, bi zdaj radi, da bi svetnike v temnicaj celo sam Bog zapüsto. Kak da tistim, ki pridejo v voze, ne bi trbelo blagoslova Matere vseh lüdi, Matere Bože! Toda, ka pomaga marksistom od toga go- voriti! „Ne mečite biserov pred svinjeˮ — pravi sv. Pismo. R. J. Sodnik: „Eli si bio že gda prle kaznovani?ˮ Cigan: „Nigdar. Vsikdar sledkar." * Vučiteo se šeče po njivaj i sréča možaka, ki sedijo na osredki i cecajo bago. „No, kak se vam godi, Fe- renc?" Ji pita vučiteo. „Jako dobro," odgovorijo Ferenc. Šteo sam si nikaj drv nasekati za zimo pa mi je veter spodro i me rejšo dela. Šeme- tinje, ka sam spucao senožat, sam šteo zažgati pa je strejla vdarila notri i me rešila dela. „No, ka te delali zdaj?" „Zdaj pa šče čakam potres, ka bi mi vö z zemle krumple vrgeo, ka mi je nebi trbelo vö kopati." Žalik Ignac I žena Monzigny la Caur. Vu prvoj vrsti vas prav srčno pozdraviva g. urednik i vam želeva zdravje od Boga i od Jezušovoga Srca. Daj Bog, da bi šče nam mogli dugo let vrejü- vati naše krščanske liste, šteri so nam na velko korist i tolažbo v toj tüjini. Da je v roke dobiva i je čteva, te misliva, da sva v naroči matere domovine. Zato pa molimo i prosimo Boga i blaženo Devico Marijo, naj vas ohrani še vnogo, vnogo let za naše krščanske liste. Pozdraviva celo polansko faro i g. župnika Halasa, svoje starše, brate i se- stre, malo dečico i Kokonovo botrino v Polani. Le bodi Zdrava domovina, najni slovenski kraj, ti prekrasna si edina, nama si zemelski ráj. Graj Veronika i Balažic Ma- tilda, iz Sr. Bistrice, zdaj Frelen- lade, Nemčija. Prečastiti g. ured- nik ! Tüdi midve z mojov prija- telico? svi se zmislite na vas preč. g. urednik. Zato svi se odločile, da vam pošlevi te listek, če bi ga šteli sprejeti i prebrati. Za temi vrsticami vas pa preč. g. obej najlepše pozdravlavi i vam želivi, da bi še mnogo i mnogo let živeli i nam vrejüvali naše lübe domače liste, ki so nam na veliko veselje, tolažbo i v korist v toj dalnoj tüjini. Nama pošilajo Mar. list naši domači, zaj bi še pa radivi mele Novine. Prosivi vas preč. g., če bi nama šteli do decembra pošilati No- vine, naši domači vam bodo plačali. Zdaj vam pa ščevi ne- keliko opisati najno živlenje tű. Dozdaj se še nama hvala Bogi godi dobro. Nájvekšo srečo i veselje tű mavi to, da leh- ko idevi vsako nedelo k sv. meši. Sporočam vam tüdi preč. g., ka so nas 20. aug. obiskali naš izseljenski dühovnik, čast. g. Ivan Škafar. Niti vam ne morem opisati, kakšo veselje smo ob- čüti tisto nedelo. Zbralo se nas je do 60 Slovencov. Pri sv. meši smo meli sküpno sv. obhajilo i spevali smo lepe domače Ma- rijine pesmi. Med sv. mešov so povedali par reči, štere smo si močno Skrili vsaki v svoje srce. Odvečera so g. kaplan opravili tüdi večernice s popevanimi li- tanijami i po večernici smo se fotografirali. Odvečara smo po- glednoli tüdi stanovanje našega izseljenskoga dühovnika, g. Ška- far i še tam zaspevali par pesmic Mariji na čast. Vsi smo bili ja- I ko veseli i g. dühovnik tüdi z | nami. Nazadnje smo se vsi lepo zahvalili g. za vsa dela, štera so včinoli za nas i smo se težko ločili od njih. Zdaj sem vam opisala, preč. g., najno najvekšo srečo ino veselje, štero sve pre- živele v toj žalostnoj tüjini. Iz srca se pa zahvalüjeve našoj nebeskoj materi Mariji za to najno veliko srečo ino veselje ino jo prosive, naj čuva našega izseljenskoga dühovnika i jih sprevaja po vseh potaj v toj nevarnoj tüjini, ar se oni dosta trüdijo za nas uboge izseljence, najbole pa še za naše düše. Molive i prosive pa tüdi za vas, g. urednik, i za vse domače dühovnike. Marija naša mati, naj nas varje pod svojim plaščom od vsega hüdo- ga na düši ino teli. Prosive pa tüdi vas; preč. g., da se naj bote spominali v Vaših molitvaj, da si občuvave lilijo nedužnosti. Težko že pričaküjeve tisto veselo vürico, da bi se vrnile opet v te prekrasni domači kraj i opet lehko izgledale našo lepo do- mačo cerkvico. Te bove opet zaspevale na glas Mariji na čast. Zdaj pa pošilave pozdrave vsem domačim g. dühovnikom,staršom, sestram, bratom i celoj črensov- skoj fari. Tak ostanite Preč. g. urednik še enkrat najlepše poz- dravleni od naj. Z Bogom. KI. Duh Štefan, oblat Ma- rije Device, Piše. Preč. g. urednik ! Precej časa je preteklo odkar Vam nisem pisal. Zaradi več vzrokov je moje dopisovanje redko. Hvala Bogu, sem zdrav, vesel in zadovoljen v svojem revnem stanu. Učenja mi tudi ne manjka. Žal, da sem edini Slo- venec v tem mestu — Pisa, zato mi je ne mogoče slovenski go- voriti. Imam par slovenskih knjig,- katere mi šepetajo na ušesa ju- naško preteklost naših pradedov. Toda to, kar me najbolj razve- seljüje, so naše lepe, dobre, krš- čanske, vsaki teden z vznemir- nostjo pričakovane Novine. Mo- rebiti samo mi, ki živimo v tu- jini, dobro denimo Novine.Novine nam oznanjajo sv. Evangelij, nam segrevajo srce in je vežejo z Bogom; z „Razgled po katoli- čanskom sveti" nas tako rekoč vežejo z vernimi celega sveta; z .Glasi iz Slovenske Krajine" nam naznanjajo dogodke vesele in Žalostne, tistih, ki so nam naj- bližje pri srcu, ter z „Hižički domačojˮ nam naznanjajo glase onih, katere je revnost po svetu razgnala, da si iščejo potrebno za življenje. Ako bi naši ljudje spoznali lepoto Novin in korist- nost, nobena hiža ne bi ostala brez naših domačih listov. Meni redno prihajajo Novine vsako soboto. Do sedaj nisem dobil tri številke Novin in M. list meseca maja. Nedoblene številke so: 12 februarja, 23. aprila in 7. maja z Marijinim listom. Vprašal sem na pošti, če bi je tam zadržali ali pozabili. Nevem, če so se zgübile po poti, ali pa slučajno jih meni niso poslali. Ako vam mi bo mogoče poslati zaostale številke, vam bom srčno hvale- žen. Prečastiti gospod I Vem, da se zanimate za vse sine Sloven- ske Krajine, posebno pa za nas, ki se pripravljamo za dühovniš- ki ali redovniški stan. Mnogi vam pišejo k Božiči, k Vüzmi, k Sv. Jožefi, samo jaz sam ne pi- sao. Zrokov je več zakaj nemrem pisati in glavni je te, da pravila naše drüžbe do dühovniškoga posvečenja, ne dovolijo pogos- toga pisanja. Ar sem ne pisao v zgoraj omenjeni časaj, sem pa pomnožio moje molitve i je pos- lao k lübomi Jezuši ino materi Mariji za vas. Končam moje sla- bo pismo, priporočajoč se vam v molitve, naj me Marija vodi v gorečnosti, poniznosti pa pobož- nosti do oltara Gospodovoga. Tüdi jaz vsaki den molim, naj vas Marija še žive duga leta v zdravji med trüdapuno delom. Službena naznanila Sresko načelstvo v Lendavi, dne 28. VIII. 1939. Apneniprah za gnojenje, skupna nabava. Vsem Občinam! — Vsem živino rejskim selekcijskim društvom! Na vseh naših zemljiščih se opa- ža, da so iz leta v leto pridelki na njih vedno manjši in tudi slabši. To pa je pripisovati predvsem pomanjkanju rud- ninske hrane v naših zemljah. Prí po- večanju gnojenje z rudninskimi gnojili se bo povečal tudi pridelek na teh zemljiščih. Predvsem primanjkuje naši zemlji apna, kateri se stalno izpira z vodo iz tal, Gnojenje z apnom poboljša in zrahlja zemljo ter da boljši in večji pridelek. Eno najboljših in najcenejših apnenih gnojil je apneni prah. Žgano apno v prahu je najprimernejše trositi jeseni na preorano njivo ob suhem vremena Trosi se z roko ali pa s stro- jem za trošenje umetnih gnojil. Žgano apno v prahu ne smemo trositi pred setvijo, ker bi škodovalo kalenju, pa tudi ne poleti ali spomladi na rasteče rastline, ker jih rado požgé Trošenje apnenega prahu po travnikih in paš- nikih je tudi najprimernejše v jeseni, vsekakor pa pred snegom posebno se priporoča trositi apneni prah po vlaž- nih travnikih na katerih raste slaba ki- šta krma. Opozarjamo pa kmetovalce, da se ne sme trositi apna istočasno s hlevskim gnojem ali gnojnico, tudi ne z amonjakom, super fosfatom ali kostno moko. Pri takem nepravilnem načinu uporabe apna, se izgubi za rastlino mnogo dušika in drugih hranilnih Sno- vi. Na 1 oral zemljišča se potroši za dobo 4 let 400—1000 kg apnenega prahu. Na peščeni zemlji se trosi manj- še količine (250— 500 kg), na zelo teš- ki zemlji pa večje količine) 400—500 kg po 1 oralu. Opozarja pa se tudi kmetovalce, da vse površine ki bodete letos zaapnili svoja zemljišča, da jih drugo leto nato dobro pognojijo s hlev- skim gnojem. Gnojenje z samim apne- nim prahom zboljša pridelek, Obenem pa če ne gnoji s hlevskim gnojem pa tudi zelo izčrpa zemljo. Na pobudo srez. kmet. odbora bo tuk. Sreš. načel , sivo tudi letošnjo jesen nabavilo za vse občine v srezu večjo množine ap- nenega prahu za gnojenje. Prejeli smo več ponudb' za dobavo tega prahu. Po najugodnejši ponudbi, bodo dobavili prvovrsten, suh apneni prah po ceni Din 12 (dvanajst) za 100 kg in to fran- ko želez. postaja Beltinci odnosno D, Lendava. K stroškom prevoza od želez. postaje do občine samo prispeva Sreš. kmet. odbor k vsakemu vagonu Din 100. Ker je napočil čas za posipanje . apnenega prahu po preoranih njivah in travnikih, naročam, da prednje razgla- sijo občine čimpreje ja krajevno obi- čajen način. V svojem delokrogu naj občine popišejo prosilce. Naj bolje je, da od njih poberajo v naprej denar za naročeni apneni prah (Din 12 za 100 kg), ali pa vsaj kavcije. Ta denar naj si občine zadržijo same, da bodo pla- čale voznino (tovornino), ostanek pa postale na srez. načelstvo in to takoj za vsaki vagon posebno. Da bi se apn. prah naročil čimpreje, vam naročam, da takoj, ko zberete naročilo za 1 va- gon (15 ton), to naročilo pošljete sem- kaj. Ža vsak prihodnji vagon zbrano naročilo tudi sproti dostavili. Radi ce- nejšega prevoza, se bodo naročati 16 tonski vagoni in le izjemno 10 tonski. Ker je akcija za nabavo apnenega pra- hű izredne važnosti za vse kmetovalce, jih pridobite čimveč za to nabavo. Vse kmetijske organizacije naj vlagajo pri- jave za nabavo preko pristojnih občin, Koliko apn. prahu bo približno potreb- no naročiti za vašo občino, sporočite čimpreje semkaj. Nujno ! Sreski načelnik: M. G r a b r i j a n s. r. Zahvala ... Zahvala ... Zahvala . .. Tako lahko čitate v vsaki šte- vilki „Naše moči ne samo trikrat, marveč pet-, šest-, osem-, pa tudi več- krat. In tako zahvalo izrekajo ljudje „Karitasˮ, ki jim je pomagala v naj- večji stiski z izplačilom zavarovalnine, „Karitasˮ je že dobila na tisoče in tisoče zahval in jih še dobiva dao za dnem. Take zahvale pa ona tudi zasluži, ker je Ijudstvu res v veliko pomoč. Njene pomoči, so seveda de- ležne družine, ki imajo prí njej zava- rovane svojce. Ste že zavarovani, ali še niste? Če še niste, ne odlašajte ! Zlasti seda- nji negotovi časi nas silijo, da sebe in svojce po možnosti zasiguramo za bo- dočnost To se zgodi z zavarovanjem pri „Karitasˮ. Ko sedaj v jeseni dobite denar za prodane jesenske pridelke (sadje, vino itd.), Pomislite na to, da ni važno samo to, da si naküpite ob- leko in plačate davek, marveč da ne- kaj denarja obmete tudi za zasiguranje bodočnosti. Obrnite se na zastopnike Karitas ali na Vodstvo Karitas v Mari- boru (Orožnova u. 8.) in se zavarujte! V Slovenski Krajini sta dva glavna za- stopnika: ga Jožica Skalar v M Soboti in Zver Jožef, tajnik posojilnice v Črensovcih. Prosimo naročnino! Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.