Ili štei/lllio. D LJubljani, v tora 24. notiembro 1908. teta|a vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po p o* ti prejeman za avatro-ograka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vso mo 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hod) sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt letaQ5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drago dežele in Amerik« ItJo'leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za omialll se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se Oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in;po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Knaflovih ulicah Št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Dpravnistva telefon st. 85. Cesarska slaunost v kazini. V soboto so priredili ljubljanski Nemci cesarsko jubilejno slav-nost v tukajšnji kazini. Te slavnosti so se udeležili častniki, ki so člani kazine, in deželni predsednik baron Božidar Schwarz, ki je bil na to svečanost specialno povabljen. Kdor pozna duh, ki veje od nekdaj v kazini, v tem gnezdu panger-manstva, se je moral čuditi, da so se krogi, ki še pred nedavnim časom ni malo niso skrivali svojega protiav-strijskega in protidinastičnega mišljenja, kar preko noči prelevili v navdušene patriote, ki prirejajo cesarske slavnosti. Morda se je zgodil čudež, da so se stari grešniki spremenili v skesane spokornike? Mogoče pa je tudi, da so kazi-notje priredili svojo cesarsko slav-nost v svrho, da namečejo gotovim naivnim krogom nekoliko peska v oči, da bi v bodoče pod zunanjim plaščem patriotizma in dinastiške zvestobe še ložje in varneje uganjali pod okriljem kazine svoje protiav-strijske orgije. Javna tajnost je, da sta bili med kazinotji dve struji, ki sta zastopali docela nasprotna mnenja glede prireditve cesarske jubilejne slavnosti. Ena struja je prireditev te slavnosti zastopala z isto odločnostjo, kakor jo je druga pobijala. Na čelu zagovornikov prireditve je bil Schneditz in nekateri starejši gospodje, dočim so vsi mlajši krogi tej prireditvi odločno nasprotovali. Med obema strujama se je dlje časa vodila ljuta borba, v kateri mlajši proti starejšim niso štedili z očitanji in dolžitvaini, da se Schneditz in njegovi somišljeniki pehajo za prireditev samo zaradi tega, da bi si prazne gumbnice na svojih frakih okrasili z redovi. Ta borba se je končala s končno zmago Schneditzove, po redovih koprneče struje. Jn tako je prišlo do prireditve. No, kdor je imel odprte oči, ta je lahko videl, da je bila ta cesarska slavnost nekaj povsem prisiljenega, nespontanega. Pri slavnosti se je pač opažala množica vojaških uniform in zlatih uradniških ovratnikov, nemškega občinstva pa, čigar torišče je sicer kazina, je bilo bore malo, a še to je prišlo na slavnost ne morda iz patriotizma, marveč zgolj radi tega, ker se je že vnaprej poskrbelo, da bi se LISTEK. Ho rodnih tleh. Povest; spisal kFr. Ran t. (Dalje.) IV. Vrhovčeva Aniea in gospa pL Petteg sta bili dobri prijateljici. Občevali sta mnogo, vendar ne tako intimno, da bi bila druga drogi zaupala svoje srčne skrivnosti. Tako zaupnost je ovirala že razlika v starost i in še bolj dejstvo, da je bila gospa pl. Petteg že deset let omožena, Anica pa šele nevesta. Gospa pl. Petteg je dan pozneje, ko je Anica postala nevesta dr. Brnota, se napotila popoldne na Vrhov-čev grad. Doma ni nasla miru. Hotela je imeti gotovost, da se je Brnot zaročil in trpinčila jo je želja izvedeti vse najmanjše* posamičnosti te snubitve in zaroke. Anica je bila na vrtu. Cez noč so se bili polegli njeni dvomi o resničnosti Brnotove ljubezni. Sčasoma je nasla za Brnotovo ravnanje in postopanje razlago, ki se ji je zdela neovržna. Rekla si je, da je Brnot resoluten, energičen, krepak mož, človek dejanj in ne sladkih besedi, ta slavnost obenem tudi smatrala kot protislovenska demonstracija. In na tej slavnosti je bil tudi deželni predsednik baron Božidar Schwarz. Vemo, da gospod Schwarz nima posebnega talenta za opazovanje, zato se tudi ne čudimo, ako morda ni opazil, da so kazi not je, kakor se nam poroča, v naglici pozabili sneti raz steno v slavnostni dvorani neko gotovo sliko. Takisto tudi nemara ni slišal, da so na Schneditzov »hoch«-klic cesarju zagrmeli po dvorani demonstrativni »heil«-klici. Vsega tega gospod deželni predsednik ni opazil, ni slišal, da bi bil pa informiran o dogodkih, ki so se doigrali v kazini v nedavni preteklosti, tega je še manj pričakovati, zato se ni čuditi, ako je na tej slavnosti izustil krilate besede, »da se člani kazine vedno odlikujejo s pristno avstrijskim patriotičnim mišljenjem, ki so ga vsikdar kazali že njihovi predniki.« Kazinotje pa avstrijski patriot-je, kdo bi se ne smejal? No, če smatra baron Božidar Schwarz kazinote za patentirane avstrijske patriote, bi ne bilo morda neumestno, ako bi se ti Schwarzovi patriotje pokazali vsaj površno v pravi luči. Desetletja sem, zlasti pa od Ba-denijevih časov je ljubljanska kazina torišče najintenzivnejšega vse-nemškega gibanja. Vsi kazinski kFo-gi so prožeti idej, ki jih oznanjujeta Schonerer in Wolf in katere najbolj označujejo klici vsenemških poslancev v parlamentu »Heil Haus Ho-henzollern«. V tej atmosferi se je ustanovil') društvo »Trutzburg«, v katerem se goji med delavci in med dijaki, ki zahajajo v to društvo, pod pokroviteljstvom gotovih profesorjev, kult železnega kancelar ja Bismarcka. V tem kazinskem ozračju se je dogodilo nebroj zločinov žaljenja veličanstva, no, vsi ti zločini niso prišli v javnost, ker so nad hudodelci brani . razprostirali svoje roke gotovi visoki gosiK>dje, ki imajo vplivno besedo pri kazini. In kaj se je zgodilo v kazini pred desetimi leti ob priliki petdesetletnice cesarjevega vladanja? Ali tudi tega gospod baron Schwarz ne ve! Ali mu je neznana afera z »Ost-deutsche Rundschau«, ali ne ve, kako je takrat pokojni dr. Schaffer klečeplazil po uredništvih slovenskih li-stov, da so dogodke v kazini v nerazumljivi velikodušnosti pokrili s plaščem krščanske ljubezni? In če spoštovani baron Božidar Schwarz ve za vse to, vsaj moral bi za to vedeti, kako je potem v soboto mogel izreči v kazini besede: »Die Mitglieder des Kasino-Ve-reins haben stets jene eeht bsterrei-chisehe patriotisehe Gesinnung be-kundet, die schon ihre Vorfahren stets an den Tag gelegt hatten.« Gospod Božidar Schwarz pojasnite nam to zagonetko! Bitko na tlunoljkein ase-aiilltfu. Na Dunaju, 23. nov. Jubilejno leto bo ostalo marsikomu v spominu, ne samo nenem-škim narodom, ampak tudi Nemcem samim. Naše zahteve po vseučiliščih se morajo uresničiti in kakor hitro se bo to zgodilo, tedaj se bo jel rušiti tudi na zunanje monopol znanosti, katerega si že dalj časa po krivici prilastujejo Nemci. Italijani se zavedajo tega bolj kot mi, hočejo na vsak način doseči svoj namen, lastno univerzo, pa naj si bo to s sredstvi, ki bijejo v obraz ne samo nemški, ampak tudi »tisočletni« laški kulturi. Italijansko dijaštvo demonstrira že cel teden po Dunaju, pred parlamentom in naučnim ministrstvom: zahteva od vlade pojasnil na tozadevne svoje prejšnje prošnje in njegov sklep je, da izsili od vlade vendar že enkrat končno povoljno rešitev. Vprašanje je le, če se bo to tem potom doseglo. Vendar je njihovo početje kolikor toliko opravičljivo, kajti če ne bodemo dosegli — tako si mislijo — mirnim potom od vlade ničesar, nastopimo z brahialno silo, z demonstracijami, z motenjem vse-čiliščnega obrata, rabili bomo tudi orožje. Obljubili so to rektorju in izpolnili danes v največjem obsegu. — Med tem, ko Lahi bijejo boj, hoče slovensko vseučiliško vprašanje zaspati in kdor vidi navdušenost teh ljudi, te boje na univerzah, mora se nehote spomniti tudi na svoje želje, na zahteve po slovenskem vseučilišču. Res, kaj pomagajo vse resolucije, ko romajo ena za drugo v vladni koš, potrebovali bi tudi mi nečesa, kar bi dan za dnevom opominjalo vlado na nase zahteve, nikakor pa se mi ne moremo ogrevati za tako sredstvo, kakršno rabijo Lahi. Kakor rečeno, so laški dijaki izpolnili danes svojo obljubo, ki so jo dali ob priliki zadnjih antižidovskih izgredov pred tedni, ko je bilo od buršev pretepeno tudi nekaj Lahov, da bodo ob prilikah, ko jim nihče ne bo jamčil za njihovo osebno varnost, rabili orožje, pa magari tudi na vse-čiliških tleh. Zadnje izjave vlade, rektorja, jih niso zadovoljile, zato so podali prejšnji teden rektorju izjavo, da ne morejo garantirati za red na vseučilišču. Danes so nastopili prvikrat na vseučilišču, med tem, ko so se prej omejevali le na parlament in naučno ministrstvo. Bilo je danes med 9. in 10. uro, ko so prišli Lahi v sklenjenih vrstah na vseučilišče ter zasedli kot v desni ladji avle, tako da so bili od dveh strani varni, po številu okoli 150. Bili so še dovolj mirni, a za burše je že to dovolj, da si kdo drzne, nastopiti ostentativno v tolikem številu. Nemških dijakov ob tem času ni nikoli dosti v avli, posebno še v ponedeljek, kajti ti ljudje mislijo, da je oficialni dan za pretepe sobota. Letali so med predavanji od dvorane do dvorane ter klicali med poslušatelje: »Die Italiener sind da!« »Deutsche heraus, wir sind in kolossaler Minderheit« itd. Zbralo se je tako kmalu po 10 uri toliko buršev, da so bili v dvakratni večini nad Lahi. Zapeli so »Vahtarco«, Lahi Garibaldijevo himno in boj je bil neizogiben. Nato so naskočili burši peščico Lahov dvakrat zaporedoma s palicami, a bili dvakrat odbiti. Nato par krvavih glav, zlomljenih palic, Garbaldijeva himna in druge take stvari, ki so običajne po pretepih, posebno pri nas. Nihče ni mislil, da bo kaj hujšega. Burši se polagoma zopet začno pripravljati na naskok, da porinejo Italijane vun, kajti na ta način ti ljudje navadno rešujejo nemški značaj dunajske univerze. Naskok se je izvršil od dveh strani, nastal je pretep, kakršen je značilen za nemško kulturo. Pripomniti je, da Italijani niso nikdar napadali, ampak se le branili.Iz tegaboja marsikdo ne bi bil odšel zdrav, kajti pot do izhoda je od tod dolga in pasirati špalir buršev s palicami, ki posebno ob takih prilikah rade delujejo, ni ravno prijetno. Uvideli so to Italijani, vedeli si tudi pomagati prav po laško. Počil je prvi strel, strel v avli, na nemške dijake! Na mah se je začel razgrinjati krog okoli Italijanov, ki so si na ta način hoteli pridobiti prost izhod. Sledilo je še več strelov, Italijani so se razkropili med velikansko paniko na vse strani, a kar si jih je priborilo pot do izhoda z revolverjem, je sprejela policija v svoje roke.. Zgodilo se je, da je policija stopila v avlo, kjer ima določati ]m> zadnjih rektorjevih izjavah samo on. Streli so padali posamič, bili so večinoma ostri streli, in ta razlaga jo je popolnoma pomirila. Saj so ji bili njegovi strastni poljubi dokaz, rht jo vendar od srca ljubi. Zatopljena je bila v srečne ljubezenske sanje. Najraje bi bila svojo srečo razkričala sama po vsi to-polski dolini, tako se ji je zahotelo, slišati čestitanja in imeti priče, da je dosegla, kar je želela njena duša. V svoji sanjavosti ni slišala korakov bližajoče se gospe pl. Petteg, niti šumenja njenih kril. »Anica — kaj ste pa danes tako zamaknjeni?« Šele ta vzklik gospe pl. Petteg je vzbudil Anico iz njenih sanj. Zardela je še bolj, ko ji je gospa Petteg segla v roko in ji šepetaje rekla: »Anica — danes izgledate, kakor bi bili zaročeni.« Na Aničinem obrazu se je zrcalila vsaka njena misel. Opomba gospe Petteg jo je spravila v zadrego. Z dekliško zaupnostjo se je stisnila k svoji prijateljici in ji položila roke okrog vratu. »Kdo vam je povedal?« je vprašala polslišno. »Vaša mati, ki sem jo pozdravila v hiši in ki mi je zaupala to veselo novico.« Prijazno so se glasile te besede gospe pl. Peteg, a misli njene so bile vse drugačne. Spričo gotovosti, da jo je dr. Brnot zapustil in zavrgel, je v njenem srcu zavalovala ljubosumnost in komaj se je premagovala, da ni zaklicala Anici: »Pusti Brnota, ti ne sineš postati njegova žena, ker je moj ljubimec in se mu jaz ne odpovem za nobeno ceno na svetu.« A premagovala se je gospa pl. Petteg vendar vsaj toliko, da je svojih misli ni izrazila s temi besedami nego jil le od daleč namignila. »Želim vam vso srečo, ljuba Anica,« je rekla gospa pl. Petteg in novic poljubila svojo prijateljico. »Rada vas imam in srce bi mi krvavelo, če bi kdaj slišala, da vam zakon z Brnotom ni prinesel tiste sreče, ki jo zaslužite, kakor malokatera. Ah, kako malo zakonov je v resnici srečnih. Spominjam se dobro onih časov, ko sem bila sama nevesta. Kake iluzije so mi takrat polnile dušo, kakih nad in pričakovanj je bilo polno moje srce. Sla sem k poroki kakor na kako izredno, nadvse lepo slavnost. O kako nevedna in kratkovidna so dekleta v takih letih in kake bo-iesti morajo prestati, kadar pride trenotek razočaranja. Kje je žena, ki se ni naveličala svojega moža, kje je mož, ki se ga ni naveličala žena? Nobena nevesta ne pojmi, da je najsrečnejši čas v ženskem življenju dekliška doba. Pričakovanje in hrepe- nenje ]M> zakonu je sladko, zakon sam je grenak.« S trpkim glasom je govorila gospa pl. Petteg, a dasi je čutila, kako razburjajo njene besedice Anico, se ji drhteče dekle vendar ni zasmililo. »Nisem mislila, da se zaročite z dr. Brnotom,« je nadaljevala gospa Petteg s trdim glasom in stiskala Anico k sebi, kakor bi se bala, da ji uteče. »Menila sem, da postanete žena Marka Košana. Sodila sem, da zaradi vas ni hotel prodati svojega posestva, nego se odločil, da ostane tu. Košan — da, ta bi ne bil napačen zakonski mož. Mehak je, popustljiv, pristopen in neke prirojene dobrohotnosti, dočim je Brnot ravno nasprotje tega. Oh, vi ne poznate dr. Brnota. . .« Zopet je gospo pl. Petteg obšla goreča želja, razkriti Anici svojo tajnost in ji povedati, da je dr. Brnot njen ljubimec. Prav resno je mislila na to, samo vedela ni, kako naj to stori. Njena strastna ljubezen do Brnota je bila uničila celo njen ženski ponos. Ni se sramovala svojega zakonolomnega razmerja, nikdar se ni kesala, da se je vdala Bmotn in nič ji ni bilo za mir v njenem lastnem zakonu. Ohraniti Brnota zase, to je bila v tem hipn njena edina misel. »Ce se Brnot z Anico poroči, je ki so zapustili svoje sledove po stenah in stropu in krogle so se zarile tudi v burševsko meso. Koliko strelov je bilo v celoti, se ne ve, po mojem mnenju okoli deset. Italijani,ka-teri so se bali, da ne pridejo policiji v roke, so pometali orožje na stran, katero so dobili v roke pedeli ter je potem z jako neumestnimi opazkami kazali buršem. Policije ni pozval rektor, ampak Nemci sami, kar je zanje jako značilno. Na več krajih se poznajo krvavi sledovi, zlomljenih palic, razbitih ščipalnikov in strganih klobukov je v avli vse polno, nemško dijaštvo jih ogleduje ter daje duška svojemu velikanskemu ogorčenju. O ranjencih se ne ve do-sedaj ničesar zanesljivega, vendar je gotovo, da bo precejšnje število in da so krogle zadele, to se trdi tu z vso gotovostjo in aretacije seveda niso izostale. Tako se je zgodil slučaj, da so pokali v hramih vede in znanosti revolverji, ko je policija stopila na vseučiliška tla, da aretira one, ki bi bili čisto gotovo žrtev nemške podivjanosti, da se niso branili z revolverji. Kaj so dosegli Lahi? Odgovor je težak in če niso ničesar dosegli, ob-ljubujejo, da pridejo zopet. Taka taktika ni prava in za nas pride v poštev le to, da se učimo, kako bi morali mi nastopiti za svoje pravice. Take demonstracije škodijo celi stvari, mi pa moramo ubrati druge strune in to prav kmalu, ker je za nas Slovence in naše vseučilišče važno tudi italijansko vseučiliško vprašanje. _ Dijaški izgredi. Dunaj, 23. novembra. Italijanski dijaki pojasnjujejo današnje dogodke na vseučilišču v posebni tiskovini, kjer pravijo, da so Italijani bili popolnoma mirni, dokler jih niso nemški dijaki sirovo žalili, dejansko napadli. Tudi prvi streli so padli od nemške strani, za kar sta dokaz dva italijanska dijaka, ki sta bila obstreljena. Nemci hočejo seveda imeti sočutje na svoji strani, zato se predstavljajo za napadene. Umetno razburjenje se je brž zaneslo v nemške parlamentarne kroge, in že opoldne je bil na vseučilišču nemški minister dr. Schreiner, ta agitator za nemško bojno organizacijo. Minister je ogorčeno protestiral pri rektorju, in rektor mu je brž obljubil, da zadene italijanske dijake občutna kazeu. Baje jih bodo mnogo izključili. (Podrobnosti so razvidne iz današnjega dopisa z Dunaja. (Opomba uredništva). zame vs;ij aa nekaj časa izgubljen, če ne za vedno,« je ugibala gospa pl. INtteg. »Izpustila ga ne bom in njegove ljubezni ne morem z nikomur deliti. Oe razodenem Anici resnico, me bo sicer pahnila od sebe in me zaničevala, a kaj za to, ko pa mi ostane on, ki ga ljubi moja duša nadvse. Prej ali slej bo Anica vendar izvedela, kaj je bilo in kar še bo, in tedaj bo neskončno nesrečna. In za vse življenje. Med tem, ko bo kmalu prebolela, če se razdere njena zaroka že zdaj. Šc hvaležna mi bo pozneje.« Gospa pl. Petteg je globoko zajela sapo in ravno hotela izreči odločilne besede, ko je Anica povzdignila k njej svoje globoke, tajinstvene oči. Pogled v to oko je pretresel gospo pl. Petteg. Ljuto se je branila vplivu tega pogleda, a ni se mu mogla odtegniti. Beseda ji je zastala v grlu. »Kaj ste mi hoteli reči o mojem ženinu?« je vprašala Anica, zroč neprestano gospe pl. Petteg v oči. »Nekaj ste začeli pripovedovati, a ste naenkrat utihnili.« »O — nič, nič,« je hlastno odgovorila gospa pl .Petteg. »Malo sem vas hotela podražiti. Nisem še videla tako srečne neveste. Sicer pa veste, da včasih malo norim.« (Dalje prihodnjič.) / Dunaj, 23. novembra. V parlamentarnih krogih so mnenja, da je uspeh včerajšnjega ministrskega sveta dokaz, da vladi vsled političnega razmerja s Srbijo ni mnogo na tem, da bi se trgovinska pogodba s Srbijo pravočasno rešila. Zaradi tega že agrarni poslanci izjavljajo, da ne bodo pripustili, da bi se v prihodnjem državnozborskem zasedanju razpravljalo o srbski trgovinski pogodbi. Potemtakem ni dosti upanja, da bi se trgovinska i>ogodba s Srbijo dognala parlamentarno do 31. decembra t. 1. Pač pa agitirajo v parlamentarnih krogih za to, naj bi se dovolil vladi pooblastilni zakon, s katerim bi mogla dognati trgovinsko pogodbo provizorno do spomladi. Nemški agrarci iz Češke pa tudi o začasnem podaljšanju srbske trgovinske pogodbe nočejo ničesar slišati. — V skupnem ministrskem svetu so se določile tudi instrukcije za podaljšanje trgovinske pogodbe z Ru-munsko. Upati je, da se sporazumije-nje doseže v prav kratkem času. Sklenilo se je tudi, sporočiti turški vladi, da si pokvari gmotne in finančne ugodnosti,ki bi se ji sedaj priznale, ako ne poneha bojkot proti av-stro-ogrskemu blagu. Akcija hrvaških poslancev. Dunaj , 23. novembra. V imenu hrvaško-srbske koalicije sta prišla danes na Dunaj hrvaška poslanca budimpeštanskega državnega zbora Milan Roje in Zagorac, da sta se posvetovala s hrvaškimi poslanci dunajskega parlamenta dr. L a g i n j o , Biankini jem, dr. Bal jakom in Vukovičem o enotnem postopanju hrvaških poslancev obeh parlamentov, posebno glede debate o aneksiji Bosne in Hercegovine. Na konferenci se je sklenilo, da se bo pri tej priliki postopalo sporazumno z vsemi jugoslovanskimi poslanci. V tem smislu so se izrekli vsi poslanci za solidarnost s Slovenci in Srbi. Dogodki na Balkanu. Nemiri v Sandžaku. Sarajevo, 23. novembra. Odkar je odšlo avstro - ogrsko vojaštvo iz Novega pazarja, narašča silno napetost med mohamedanskim in srbskim prebivalstvom. Zadnje dni so se prigodili v Plevlju resni spopadi. Povod so dali mohamedani, ki so na svojem shodu zahtevali, naj se srbske šole odpravijo ter se naj označba »srbsko« spremeni v slovansko - turško. Pri spopadu so pokali revolverji. Posredovati so morali vojaki. — Iz Plevlja je došla vest, da so črnogorske in srbske čete že prekoračile meje Sandžaka. Mohame-dansko prebivalstvo pripravlja vsled tega prošnjo na avstro - ogrsko vlado, naj zopet zasede Novi pazar, ker nima upanja, da bi ga turško vojaštvo moglo braniti pred vstaši. Bojkot proti Avstro - Ogrski na Turškem. Dunaj, 23. novembra. Avstrijska vlada še vedno ni dobila iz Turčije odgovora zaradi bojkota proti avstro - ogrskemu blagu. Minister baron Aehrenthal je naznanil v skupni ministrski konferenci, da si naša monarhija lojalno prizadeva, da bi turški vladi v vsakem oziru ustregla. Prilika za to se bo ponudila pri nameravanem povišanju carine na Turškem, pri kapitulacijah in pri državnofinančnih vprašanjih. Pri teh prilikah bo Avstrija zavzela napram Turčiji prijazno stališče, seveda le pod pogojem, da izda Turčija takoj vse odredbe, da preneha bojkot. Ako bi se pa bojkot nadaljeval, bila bi monarhija primorana, da stori proti Turčiji resne korake. Prvi korak v tem oziru bi bil, da bi Llovdove parnike spremljale avstro-ogrske vojne ladje. Rim, 23. novembra. Italijanska trgovina se okorišča z bojkotom na Turškem, in sploh v Orijentn. Kraljevi trgovinski muzej v Benetkah je opozoril na to trgovski svet, nakar je takoj odšlo mnogo italijanskih trgovskih potnikov z uradnimi priporočilnimi pismi v Orijent. Srbija in Crna gora. C e t i n j e , 23. novembra. Srbski minister Milanović, ki bi moral priti danes v Cetinje, je bil nenadoma poklican nazaj v Belgrad. Vzrok je pač ta, ker je knez Nikola zbolel za influenco ter ne more nikogar sprejeti. Srbski protest proti Avstro - Ogrski. Belgrad, 23. novembra. Srbska vlada je poslala velesilam protest, v katerem jih opozarja, kako zbira Avstro - Ogrska svoje vojaštvo ob srbskih mejah. Srbska vlada izjavlja nadalje v protestu, da so velesile od Srbije zahtevale, naj umakne svoje vojaštvo od meje, dočim Avstro - Ogrska neprestano pošilja nove vojaške oddelke na mejo. Zato mora Srbija odkloniti veako odgovornost, ako bi prišlo do konflikta. Londonski balkanski odbor za Srbijo. Belgrad, 23. novembra. Predsednik balkanskega odbora v Londonu Buxton je prišel v Belgrad ter imel daljša posvetovanja s sek-cijskim načelnikom Spala jkovičem in s predsednikom srbskega odbora za narodno obrambo. Buxton je prinesel odboru 100.000 frankov. Pobratimstvo med črnogorskimi in turškimi častniki. Cetinje, 23. novembra. Častniki turške garnizije v Skadru so prišli v Cetinje na obisk črnogorskih tovarišev. Črnogorski častniki so priredili turškim tovarišem banket, na katerem so se govorle z obeh strani napitnice za pobratimstvo. Kmalu vrnejo črnogorski častniki obisk v Skadru. Bolgarsko - turška pogajanja, Sofija, 23. novembra. Ker se je začel turški bojkot obračati tudi proti bolgarskim ladjam, so v vladnih krogih za to, da se pogajanja s Turčijo nadaljujejo le tedaj, ako bojkot poneha. Perzija ne dobi ustave. London, 23. novembra. Jutri se prečita v vseh perzijskih mošejah šahova proklamacija, ki pravi: »Obljubili smo, da skličemo parlament na dan 14. novembra. Toda ker so ljudski zastopniki izjavili, da ne marajo ustave, in ker je tudi ljudstvo prosilo, naj se parlament ne skliče, smo skleuili, ugoditi tem željam. Nadalje pravi proklamacija, da se parlament sploh ne skliče več. Tako ša-hovo postopanje smatrajo v Londonu in v Petrogradu za žalitev Anglije in Rusije. Bati se je resnih posledic. NaSa Bodočnost. m. Naše izgube vsled izseljevanja so izredno velike in nam v razvoju, kakor tudi v rasti mase silno škodujejo. Navadno se izseljujejo boljši, podjetnejši ljudje in kar se jih ne povrne domov, se vsaj v drugi generaciji zanesljivo potope v tujem morju. Izseljevanje je ali trajno ali začasno. Navadno ljudje sami ne vedo, če gredo v tujino za vedno ali samo za nekaj časa. Doslej so se tisti, ki so se izseljevali v Ameriko, vsaj večinoma vračali domov, moški bolj kakor ženske, oženjenci bolj kakor samci, posestniki bolj kakor delavci. Računati na vrnitev se sme povprek samo pri tistih, ki so zapustili doma posestvo, ženo in otroke. Tisti, ki so se v Ameriki oženili, se malokdaj vračajo, kvečjemu če imajo doma posestvo. Tudi delavca nič ne miče, da bi zapustil deželo obilnih zaslužkov in se vrnil v domovino, kjer ga čaka samo grenak kruh. Sentimentalno apeliranje, naj se Slovenci ne nasele za stalno v tujini, marveč naj se vračajo domov, je samo naivno. Vzrok izseljevanju so vedno edinole gospodarske razmere. Svoj čas je dajala Nemčija med vsemi državami največ izšeljencev; čim je postala indnstrijalna država, je izseljevanje skoro ponehalo. Kadar ima človek doma dovolj kruha, ne sili v tujino. Če hočemo ustaviti izseljevanje, je treba zboljšati gospodarske razmere. Kriva je teh razmer največ država, ki je južne dežele vedno načeloma zanemarjala in zatirala, da bi obogatelo nemško pleme, Slovenci in Hrvatje pa ostali molzne kravice nemštva, deloma pa smo krivi tudi sami, ker silijo naši izobraženci le v uradniško karijero, ker v obče nimamo tiste eneržije, podjetnosti, delavnosti in vztrajnosti, ki jo je treba, če si hočemo vstva-riti svojo industrijo in veletrgovino. Zamudili smo s tem silno mnogo, tudi marsikaj takega, kar se ne da popraviti. V tem pomanjkanju zadostnega zaslužka, ki ga more dati samo industrija in nikdar kmetija, tiči tudi vzrok izseljevanju. Sicer je to v zadnjih dveh letih vsled gospodarskih kriz v Ameriki prenehalo, a le začasno. Ni dvoma, da se bodo z izvolitvijo novega prezidenta gospodarske razmere v Ameriki zopet konsolidirale -— v tistem hipu bomo tudi videli, da bodo ljudje zopet kar tru-moma drli v Ameriko. S tistimi, ki se selijo na Nemško in na Gorenje Štajersko, ni nič drugače, kakor s tistimi, ki se selijo v Ameriko. Časih se je pisalo, da je izseljevanje velika korist za nas, češ, da pošiljajo ljudje milijone domov. Resnica je, da so ameriški prihranki rešili marsikako dolenjsko kmetijo, da ni prišla na boben. Lepe milijone so že naši ljudje prištedili v Ameriki, ali s splošnega stališča sodeč se mora vendar reči, da je naša izselniška bilanca silno pasivna. Vsak, kdor gre v tujino, vzame neki delež slovenskega narodnega premoženja s seboj in ves ta denar je izgubljen. Izmed tistih, ki so kot delavske moči, torej kot premoženje st var ja joče mo- či za nas bodisi le za nekaj časa ali za vedno izgubljeni, jih je le nekaj, ki pošiljajo denar domov, namreč prebitke svojega zaslužka in še kar so pristradali. To pa gotovo ne znaša toliko, kolikor bi bile mogle tiste izgubljene delavske moči pri nas z enakim delom ustvariti premoženja. Če potem še upoštevamo efektivno in trajno izgubo na človeškem življenju in delavnih močeh, je čisto gotovo, da je naša izselniška bilanca pasivna. Ker je naloga slovenske politike varovati koristi celega naroda in varovati zlasti razvoj in pomnožitev naroda, je treba, da posvetijo vse slovenske stranke izseljevanju največjo paznost. Šiloma se izseljevanje ne da utesniti. Zato je pred vsem skrbeti, da dobe ljudje doma dovolj zadostnega zaslužka. Na eni strani je torej storiti kar je mogoče, da ljudje ne bodo bežali s kmetije oziroma si mogli pridobiti lastno posestvo, na drugi strani je treba pospeševati razvoj slovenske industrije. Nadalje pa je treba skrbeti; da se ne bodo ljudje, kar se jih bo že selilo, kar izgubljali. Treba je organizacije, ki bo regulirala izseljevanje. Tistim, ki hočejo na kmetiji ostati, je treba omogočiti, da se nasele v krajih, na katerem ima celokupen slovenski narod interes, v krajih, kjer se utrdi z njimi moč slovenstva. Kdor bi ustvaril organizacijo, ki bi sistematično naseljevala kmetske in mestne ljudi na mejah in v krajih, kjer preti slov. narodnosti nevarnost, bi bil eden največjih dobrotnikov slovenskega naroda. O skrbi za tiste, ki se presele v Ameriko in na Nemško, bomo še pozneje govorili. Demonstracije pred sodittem, »Sramota za Šiško, da ima takega župana ...!« Ces. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je vložilo pri za presojo te kazenske reči pristojnem c. kr. deželnem kot sodečem sodišču v Ljubljani proti Ani Boltavzar, rojeni v Trstu dne 21. februarja 1875, katoliške vere, soprogi mestnega računskega asistenta, stanujoči v Šiški, nekaznovani, obtožbo: Ana Boltavzar je dne 27. septembra 1908 v Spodnji Šiški: 1. povodom aretacije Blaža Pirnata več ljudi zoper c. kr. orožniško patrolo nagovarjala, da bi se zoperstavili, rekoč: »fantje, dajte jih in iztrgajte jim iz rok aretiranega«; 2. imenovano c. kr. orožniško patrolo in občinskega predstojnika Jakoba B u r -g e r j a , ki je izvrše vaje svojo službo podpiral orožnike, razžalila z besedami: »fej, orožniki, sedaj se gredo že zopet za Nemce potegovat« in sramota za Šiško, da ima takega župana, da pusti orožnikom Slovenca aretirati.« — Zakrivila je ad 1. pre-grešek rabuke po § 279. k. z., ad 2. prestopek zoper javne naprave in naredbe po § 312. k. z. in se naj kaznuje po § 278. k. z. z ozirom na . 267. k. z. Razlogi: Dne 27. septembra 1908 popoldne je v Zgornji Šiški več ljudi naskočilo nekaj podčastnikov 27. pešpolka. Vojaki so se umaknili v neko gostilno, zunaj pa se je nabral« velika množica, ki je žvižgala in kričala. Morala je priti orožniška patrola, k je množico razgnala in vojake osvobodila. Pri tem je bil Blaž Pirnat aretiran. Ko so ga orožniki tirali proti Ljubljani, je obdolženka zaklicala šišenskemu županu Jakobu Burgerju, ki je uradno podpiral orožnike, naj ukaže, da aretovanca izpuste. Seveda se ji ni ugodilo. To jo je tako raztogotilo, da je potem storila v obtožbenem tenorju navedena dejanja. Vse to je dognano po orožniškem poročilu. Obtožba je torej osnovana. (§ 279. — Pregreška rabuke postane kriv, kdor zoper kako osebo v § 68. imenovanih oseb (uradne osebe) , kadar kako goskoskino povelje spolnujejo, ali svoj urad ali svojo službo opravljajo, in ljudi nagovarja, da bi mu pomagali, ali da bi se zoperstavili. Kazen je hud zapor od enega do šestih mesecev). Zagovornik obtoženkin dr. T e -k a v č i č je pri obravnavi, vršeči se dne 26. oktobra pred c. kr. deželnim sodiščem, predlagal, da se obravnava preloži, ker so bile za ta dan klicane samo obtežilne priče, ne pa tudi razbremenilne. Obtoženka, ki do obravnave ni bila zaslišana, je odločno zanikala, da bi bila pozivala fante proti orožnikom, priznala pa je, da je županu Burgerju, ki je gologlav in s smodko v roki stal na pragu An-čnikove gostilne in se smejal, rekla: »Res sramota za Šiško, da ima takega župana, da pasti Slovenca aretirati.« Zanikala je tudi, da bi bila klicala orožnikom »fej«! Kot priča zaslišani šišenski župan B u r g e r je izpovedal, kakor je bilo čutiti in videti iz vsega njego- vega vedenja, z nekim posebnim dopada jen je m nad svojo lastno izpo-vedbo, za obtoženko zelo obtežilno, bil je pravzaprav edina priča, ki je vse vedela, vse slišala, vse ovadila. Slišal je vse, kar je navedenega v obtožnici, celo še nekaj več, da je klicala orožnikom tudi: »Preklete svinje, žandarji! Pojte strani« Zanikal pa je, da bi bila obtoženka razžalila njega samega. Izpovedal je, da je bil pri Ančniku navzoč kot župan, zanikal je, da bi bil gologlav, in potrdil, da so vpile ženske, kakor bi pure gnali. Kot priča zaslišani orožniki Šprajcar, Vivoda in Fink ne morejo ničesar izpovedati o obto-ženki, ker niso slišali ničesar, pač pa potrdijo vsi, da je bilo vpitje splošno. Orožniška ovadba izrecno pravi, da je celo stvar naznanil orožništvu župan Burger. Obravnava se je preložila v svr-ho zaslišanja novih prič. Po preiskovalnem sodniku za-. slišane priče so izpovedale sledeče: Franc M i k u š , jetniški paznik: Slišal sem, kako je proti nam rekla, da je sramota za Šiško, da ima takega župana, ki ščiti vojake, Ši-škarje pa daje zapirati. V moji navzočnosti ni nobenih drugih besedi izgovorila, osobito ni pozvala fantov, da naj aretiranca orožnikom iztrgajo. Jaz sem stal z Boltavzerjevo skupaj tako dolgo, da je bil aretira-nec že pri Kržiču, gotovo 150 korakov od nas naprej. Jaz sem šel proč, ona pa je ostala na cesti. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Franc Rupnik, užitninski uradnik: Bil sem v Mikuževi družbi in se sklicujem na njegovo izpoved-bo. Župana Burgerja sem videl, ko je stopil črez prag — bilo je to po aretaciji — Ančnikove gostilne. Čez nekaj časa pa se je vrnil v gostilno nazaj. Čisto blizu nas in zato tudi blizu Ane Boltavzerjeve so bili orožniki, med njimi stražmojster Kop-pitz ki bi bil gotovo uradno postopal, če bi kdo poživljal fante, da naj iztrgajo Pirnata iz rok orožnikov. Anton O j s t e r , železniški sprevodnik: Ko je bil Pirnat aretiran, sem stal pri Reininghausu in slišal, ko so ljudje klicali: »Pfui! Škandal!« Ane Boltavzerjeve nisem videl. Jože Šive, mizarski mojster: Stal sem pri Ani Boltavzerjevi in sem videl, kako je ta stopila na prag Ančnikove gostilne k županu in rekla, da je sramota za Šiško, da ima takega župana, ki pusti Slovence aretirati. Boltavzerjeva je stopila zopet k nam in bi moral slišati, Če bi res bila rekla še kaj drugega proti županu ali kaj klicala. Tudi stražmojster K o p p i t z je bil v njeni bližini in ni slišal drugega. Drugi ljudje so pač klicali, da naj bi šli po drugih potih in odvzeli Pirnata orožnikom, ampak nobeden ni storil tega. Josip Spindler, uradnik južne železnice: Gledal sem ves prizor iz svojega stanovanja poleg Ančnikove gostilne. Ano Boltavzerjevo sem videl cel čas na cesti in odločno potrdim, da ona ni ničesar vpila. Poznam tudi njen glas. Fani Jenko, tobačna delavka: Videla sem, kako je Boltavzerjeva stopila k županu Burgerju, in slišala sem, kako mu je rekla, da je sramota za Šiško, da ima takega župana, da posti Slovenca aretirati, Nemce pa ščiti. Drugega nisem slišala, vkljub temu, da sem stala kaka dva koraka od nje in bi bila morala slišati, če bi bila kaj rekla. Videla sem jo potem iti domov. Ni hujskala fantov, da bi orožnikom iztrgali aretiranca. Soobtoženka Frančiška K r e m ž a r , delavka tobačne tovarne, zanika vse. Boltavzerjeve ni videla. Franc P e r š 1, nadgeometer, ne pozna Boltavzerjeve in ni videl ničesar. Antonija Požun, kuharica: Zapazila sem, da je Boltavzerjeva živahno govorila proti svoji družbi, kaj, pa ne vera. Poziva, da naj fantje aretiranca iztrgajo orožnikom, nisem slišala. Stala sem pri zalogi pivovarne Reininghaus. Boltavzerjevo sem videla precej sebi nasproti na oni strani ceste v družbi drugih ljudi. Slišala sem le od nekega neznanega delavca, kako je klical: Spustite ga! Franc G e r k m a n , profesor v pokoju: Slišal sem, kako so ljudje klicali: Sramota! Zupan je, vrniv-ši se v gostilno, pravil, da ga je neka ženska hudo razžalila (Zaslišan kot priča je župan Burger dne 26. oktobra izrecno poudarjal, da ga obtoženka ni nič razžalila! — Poroč.), da mu je rekla, da je sramota, da imajo takega Župana, ni pa pravil, da je dotična ženska ali sploh kdo pozval fante, naj iztrgajo aretiranca Iz rok orožnikov. Alojzija T o n i c h , gostilničar-ka, ni nič videla in nič slišala. (Za- slišanje te priče je predlagal substi-tut državnega pravdniŠtva, dr. P a j-n i č , kot — obtežilne priče! — Poročevalec) . Ces. kr. orožniški stražmojster Koppitz je izpovedal nemško: Dne 27. septembra sem po Pirnaiovi aretaciji ostal v bližini Ančnikove gostilne pri množici. Ne spominjam se, da bi bil videl Ano Boltavzerjevo. Poziva na fante nisem slišal ni-kakega. Teden dni po tem dogodku mi je pripovedoval župan Burger, da je Boltavzerjeva rekla, da je sramota za Šiško, da Ima takega župana, in da je tudi kričala: »Fantje iztrgajte ga!« ali tako podobno. Ko sem ga vprašal po pričah, je dejal, da je on priča! Včeraj, dne 23. novembra se je obravnava nadaljevala. Senat: predsednik dvomi svetnik Pajk, votauti: nadsvetnika Poleo, Andolšek, sod. svetnik Hauffen, zapisnikar Jenčič; javni obtoftitelj dr. Krem ž ar, zagovornik dr. Teka v č i č. Obtoženka se danes zagovarja enako kakor pri prvi obravnavi. Kot priča še enkrat zaslišani župan Jakob Burger je danes, naravnost povedano predstavljal res žalostno figuro, nevredno župana sploh, de manj pa župana take občine, kakor je Spod -j j a Šiška. Izginil je tudi precejšen del one samozavesti, kakor jo je kazal pri prvi obravnavi, in marsikaj je mož preklical danes, kar je zadnjič izpovedal pod prisego. Ponovil pa je tudi danes v obtožnici navedene besede, katere naj bi bila izrekla obtoženka napram njemu, namreč: „Dajte ga oprcBtiti," in besede, ki naj bi jih bila zaklicala mnoiioi: „Prekleti žandarji! fantje, korajžo, vzemite ga jim, saj vas je dosti 1" Odločno pa zanika, da bi mu bila obtoženka rekla: „Sramota za Šiško, da ima takega župana ... !u Predsednik: Ali ste bili v gostilni kot župan ali kot gost? Ali ste nastopili kot župan? Župan Burger: Bil sem kot gost. Predsednik preci'a Borgerjevo izpovedbo pri prvi obravnavi, ko je trdil, da je tedaj bil sioer gost ali da je vsled naloga okrajnega glavarstva postopal tedaj uradno kot župan. Dr. TekavČič: Ali ste imeli klobuk na glavi? Burger ne ve natančno povedati. Dr. TekavČič: Ko ste se vrnili v gostilno, ali niste rekli profesorja Grkmanu, da vas je neka ženska hudo razžalila ? Burger: Nisem! Dr. Tekavčić: To je vendar Čudno, da ravno tega ne veste, kar so vse priče potrdile. In prič* Grkman je tudi izpovedal v preiskavi, da ste mu rekli to. Čudno je res, da ste vse drugo slišali, kar nihče ni shial, niste pa slišali, kar so vsi slišali! Zidnjič ste tudi odločno izpovedali, da je obtoženka zaklicala orožnikom „svinje", danes pa zanikate to! Predsednik: Morda je kaka druga ženska zavpita „svinje"! Burger molči! Dr. Kremžar: Ali ni priča pri prvi obravnavi rekel, daje bil navzoč kot župan? Predsednik ponovno konstatira, kakor zgoraj. Nadsvetnik Poleo: Zadnjič ste nekaj pravili, da so vam ljudje sovražni, da so vas dali v „91 Narod". Burger: Mislim, da meni niso sovražni. V „Slovenskem Narodu" je pa bilo res, da so mi jih šišenske dame toliko povedale, da mi bo dolgo šumelo po uštsih Nadsvetnik Polec: Kdaj pa je bilo to v .Slovenskem Narodu"? Burger: To je bilo pozneje, po tistem d«, godku. Dr TekavČič: Ovadba je gotovo posledica te vesti v „Slovenskem Narodu". Zakaj ste ovadli obtoženko Šele oel teden po dogodku in ste tedaj orožniškemu stražmoj*»tru rekli, ko vas je vprašal, kdo je priča za to, da je obtcžrnka res izrekla očitane ji besede: jaz sem prida? Burger molči! Dr Kremiar: Ali je bilo tedaj več ljudi zraven? Burger: B lo jih je več, zraven mene pa ie stala popolnoma sama. Predsednik prečita nato izpo-vedbe prid orožnikov, kakor smo jih na kratko Že omenili zgoraj Nato zapri seže priče, katerih izpovedtie v predpreiskavi smo tudi ie povedali zgoraj. Danes pa so te pride izpovedale: Fran o Mikuš izpove, da je gredoč s pričo Rupnikom na izprehod srečal obtoženko in Sel ž njo pred AuČnikovo gostilno. Slišal jo je po aretaciji Pirnata izreči besede: „Sramota aa Šiško, da ima takega Župana, ki vojake SČiti, civiliste pa da aretirati!11 Predsednik: Ali je župan stal na pragu? Prida: Dal Mi amo pa itaU (Dalje v prilogi.) Priloga „Slovensfcemn Narođn" St. 275, dne 24. novembra 1903. sredi oeste, kakih 20 korakov od njega. Sišem videl, da bi bila šla obtoženaa i županu Potem sva odala a Rupni-tom v Ml h8 rje vi gostilno, iz katere sva takoj d a to videla Boltavaarjevo iti mimo. Predsednik obtoženki: Kaj te pa delali pred AnČnikom? Obtoženka: Gledat sem šla, ko sem slišala vrišč. Pri5 a potrdi, da obtoženka besed „Dajte jim ga vzeti itd.M ni govorila, pač pa da je neki hlapeo kli-al nekaj podobnega. Fran Rupnik izpove enako, kakor prva priča. Slišal je tudi be-ede: „Sramota za Šiško, da ima takega župana!" Drugega ni lišal nič. Iz Moharjeve gostilne je videl obtoženko govoriti z orožnikom. Dr. Tekavčič: Ali je imel župan klobuk na glavi? Priča: Oe se ne motim, je bil odkrit; gotovo pa vem, da je imel smotko v roki. Jože Sivo je bil ves čas zraven, je videl obtoženko stopiti k županu inreSi: „Sramota za Šiško, da ima takega župana!" Drugega obtoženka ni rekla, vsaj priča ni slišal, čeprav je bil vedno v njeni bližini. Predsednik: Kaj pa je odgovoril gospod župan? Priča: Tega nisem slišal. Dr. Kremžar: Ali župan pravi, da je obtoženka vpila. Torej bi jo bili morali tudi vi slišati. Ali poznate d j en glas? Priča: Seveda ga poznam, saj sem skoraj vsak dan pri nji. Slišal nisem nič. Josip Špindler ponovi svojo izpovedbo, kakor v predpreiskavi. FaniJenko je slišala, ko je obtoženka rekla županu: „Sramota za Šiško, da ima takega župana . . . !" Župan je tedaj stal pred pragom, obtoženka pa je stopila hitro predenj, priča pa je stala takoj zraven. Ko je to izrekla se je obrnila in odšla takoj domov. Priča odločno potrdi, da obtoženka kaj drugega ni rekla. Predsednik: No, ali slišite, gospod župan? Burger kaže, kako je on stal in kako obte ženka. Antonija Požun ponovi svojo prvo izpovedbo. Franc Grkman pove, da je bil z županom pri Ančniku „pod velbom". Ko je slišal vrišč zunaj, je šel župan ven, priča pa za njim in je le trenutek pogledal na cesto ter se potem vrnil pod velb. Potem ponovi svojo izpovedbo, da je župan prišedši nazaj, povedal, da gaje neka ženska hudo razžalila, da jo bo naznanil. Priča se spomni, daje župan izrekel enkrat ime Jesih. Karel Koppitz, orožniški stražmojster, odgovori najprej na nemško predsednikovo vprašanje nemško, potem pa odgovarja slovensko. Obtoženke ni videl. Inkriminiranih besed ni slišal. Župana je videl in govoril ž njim. Predsedni k: Ali je župan postopal tedaj uradno? Priča: Cez teden dni, ko je ovadil obtoženko, je rekel, da je bil tedaj v službi. Tedaj je povedal, da mu je obtoženka rekla: „Sramota za Šiško, da ima takega župana," in tedaj mi je rekel, da je on priča za to. Priča M i k u Š pove, da je bil priča Koppitz tedaj prav blizu obtoženke. Če bi bila kričala, bi jo bil moral slišati. Predsednik: Zakaj je pa ovadil obtoženko šele čez en teden? Priča: Tega mi ni nič povedal. Anton Ojster obtoženke ni videl. Kričalo je vse, posebno je neki hlapec kričal „spustite ga." An t o n i j a T o n i c h, gostilni-Čarka pri Kankertu je slišala krik, a da bi bila obtoženka kričala, ne more reči. Predsednik prečita nato poročilo šišenskega županstva (podpisan je podžupan) o dosedanjem dobrem glasu obtoženkinem. Ima edino napako, da je zelo ljubosumna, kar jo je zavedlo, da je razžalila neko žensko in je bila vsled tega kaznovana z 20 K globe. Dr. Kremžar: Visoki senat! Groap. župan Burger nam je dvakrat pod prisego potrdil, da je obtoženka klicala fantom, da naj iztrgajo aretiranega Pirnata orožnikom Danes je tu več prič, ki teh besed niso slišale. Prav odločno izključuje pa te besede samo priča Jenko, druge priče sicer povedo, da so bile zraven, a odločno ne izključuje inkriminiranih besed nobena druga priča. Ali tudi ta priča ne izključuje dooela možnosti, da bi ji bila obtoženka izrekla one besede. Pravi namreč, da je ravno pritekia traven, ko je obtoženka izrekla besede „Sramota za Šiško, da ima t a k e[g a župana," ostale besede pa je obtoženka mogoče izgovorila par trenotkov prej. če se uva-žuje tO, izgubi izpovedba Jenkove precej. Uvaževati je treba to, da je priča Burger ugledna oseba, župan"; kateremu je vsa občina s tem izka zala svoje zaupanje. Če taka odlična oseba potrdi nekaj, potem moramo to smatrati za dokazano. Predlagam, da sod šče na podlagi izpovedbe župana Burgerja spozna obtoženko krivo pregreška po § 274. Zupan je tudi potrdil, da je obtoženka zaklicala orožnikom „fej" in jih s tem i&zžalila, ko so opravljali svojo službo in s tem zakrivila prestopek v zmislu § 312. Kar se tiče župana, kateremu naj bi bila rekla: „Sramota za Šiško, da ima takega župana." pa ne morem to smatrati za žalitev v smislu § 312, ker župan sam ni mogel izjaviti, da je tedaj nastopal kot župan, vsled česar predlagam, da se obtoženka oprosti tega prestopka. Dr. Tekavčič: Obtožba se je izkazala kot popolnoma neutemeljena Rodila se je iz nepremišljene ovadbe, kakor pravi državni pravdnik, odličnega in uglednega gospoda župana Burgerja. Ne bom pravil da nima župan Burger v svoji občini nikakega zaupanja, da je skrajno nepremišljen, pač pa moramo način, kako je pričal ta odlični in ugledni g župan, obsojati vsi. Vsi stojimo pod vtisom, da je župan Burger ovadil obtoženko vsled notice v „81. Nar.", v kateri je bilo povedano, da so mu Šišenske dame brale levite. Radi tega je bil silno jezen ČeŠ, ker so ga ženske za-sramovale, in pod tem vtisom je Šel teden pozneje k orožnikom in ovadil obtoženko. Povedal ni tamkaj samo, da je obtoženka izrekla samo besede: „Sramota za Šiško, ker i m a takega župana!", temveč je oelo scvar še raztegnil, češ, da je tudi hujskala fante na orožnike. In ko ga je stražmojster vprašal, kdo je priča, je pristavil: „Priča sem jaz." Druge priče ni mogel navesti nobene. In danes je prišel v nasprotje sam s seboj in z vsemi drugimi pričami. On je edina priča, ki ne ve, da mu je obtoženka rekla: „Sramota za Šiško, da ima takega župana," vse druge priče pa vedo to, dasiravno so bile 20 korakov oddaljene. Vse priče vedo to, samo župan ne. In ni megoče, da ne bi bil slišal tega, saj je Čez teden dni sam pravil orožnikom. Priča Grkman je tudi potrdil, da mu je prišedši nazaj v gostilno takoj začel tožiti, da ga je neka ženska hudo razžalila, ni pa rekel, da bi bila obtoženka hujskala množico proti orož nikom. To je potem dokaz, kako nezanesljiva je ta priča. Pri zadnji obravnavi je tudi izpovedal, da je obtoženka zaklicala orožnikom „svinje", Danes je rekel, da besede „svinje" ni slišal, Čudno je res, da ta odlična in ugledna priča od dne do dne, od ure do ure govori drugače. Dokazano je, da je ta izpovedba objektivno kriva. Ali je tudi subjektivno kriva, to preiskavati ni moja stvar, temveč spada v delokrog javnega obtožite 1 j a, preiskati, ali so podani podatki, da se pod prisego ni govorila resnica! (To se pravi: zagovornik je pozval državnega pravdnika, naj uvede proti odličnemu in uglednemu g. Jakobu Burgerju, županu v Sp. Šiški, preiskavo radi hudodelstva krive prisege. — Poroč.) Zaslišani so bili tuji orožniki, ki so bili i a licu mesta, potrdili so, da je vse vpilo, slišali so klic „sramota", a da bi bila obtoženka klicala očitane ji besede, niso mogli potrditi. Tudi stražmojter Koppitz je bil v njeni najbližji bližini, pa ni slišal teh besed. Upoštevati je treba izpovedbo priče Rupnika, ki je videl, da je bil župan brez klobuka, izpovedbo priče Sirca, mizarskega mojstra, uglednega moža, da je govorila županu v obraz, ne pa množici. Že to, da je nahrulila, ako rabim ta izraz, župana v lice, ne pa govorila proti množioi, je dokaz, da se tu ne more uporabiti § 279, v katerem je govor o pozivu na možioo. Priča je bil tako blizu nje, da bi jo moral slišati, če bi bila v resnioi zaklicala one besede, ker jo pozna tudi po glasu. Isto je potrdila tudi priča Jenko, ki je bila celi čas zraven, da je govorila samo proti županu, in ko je oštela župana, takoj odšla proti cerkvi. Iz vsega tega je razvidno, da ne more biti niti govora o kaki rabuki. Glede drugega prestopka pa je župan Burger sam potrdil, da je bil v gostilni kot gost. Ker pa ne polagam nanj nikake važnosti, se tudi ne sklicujem nanj, pač pa na pričo Koppitza, ki je izpovedal, da župan ni dajal nikakih povelj, temveč je prišel le radovednost past, kakor vsi drugi, in je Šel potem, ko je bil končan konflikt z Boltavzarjevo, nazaj v gostilno. Z mirno vestjo torej prepuščam usodo svoje klijentinje v roke visokega sodišča. Po kratkem posvetovanju proglasi predsednik razsodbo, po kateri se Ana Boltavzar v smislu § 259, 3 k. p. r. oprosti obtožbe, da je hujskala množico na orožnike ter razžalila župana Burgerja, ko je pod- piral orožnike v izvrševanju njihove službe. Razlogi: Obtožba se opira samo na izpovedbo priče Burgerja, a ta ni taka, da bi sodišče moglo izreči obsodbo. Tej priči stoji nasproti izpovedba priče Jenkove, ki je bila oel čas zraven, pa ni slišala drugega, kakor besede: „Sramota za Šiško, da ima takega župana!" Že zato je izpovedba priče Burgerja omajana, še bolj pa po izpovedni prič Šivca in Koppitza. Župan je povedal te besede priči Koppitzu sam, slišala sta jih Šivo in Jenkova, župan pa je tu izpovedal, da jih ni izgovorila. Franc Grkman je tudi povedal, kako je župan takoj, ko je prišel nazaj v gostilno, tožil, da ga je neka ženska razždila, in Koppitzu je ravno župan Jakob Burger navedel ta besede, in koga je ta vprašal, če ima priče za to, mu je rekel: „ Jaz sem priča." Sodišče se je prepričalo, da je izpovedba župana Jakoba Burgerja nerazumljiva. Kako je že rekla ga. Boltavzar-jeva ? Ali ne tako le: „Sramota za Šiško, da Ima takega župana!" Protldetnostraclje pred sodiščem. C. kr. dežel aa vlada si je menda stavila eno glavnih nalog, da z vsemi mogočimi Šikanami skuša nagajati našemu listu. Ker s konfiskacijami ni dosegla in tudi ne bo dosegla ničesar, segla je nekoliko nižje ter izvlekla na dan zastareli § 17 zastarelega tiskovnega zakona in jaha sedaj danzadne-vom tega potrpežljivega oslička, meneč, da nam zamaši usta s tem, da ovaja vsaj vsak teden parkrat vodjo naše tiskarne radi rprezgodnjega raz-nasanja". No, no! „Jedeš Tierchen hat sein Plasirchen", naj jim bo, mi pa ostanemo, kakor smo bli! Ovadba pravi, da je raznašalec „Slov. Naroda", Frano Štaut, tiskarski vajenec, ki odnaša dolžnostni izvod lista o. kr. državnemu pravd-ništvu, dne 9. novembra, noseč dolžnostni izvod državnemu pravdništvu, med potoma oddal deset izvodov „Slovenskoga Naroda" v trafiki Blaž na Dunajski cesti, potem en izvod pri peku Žagarju in morda tudi pri „fi-govcu". Obtoženec, vodja tiskarne, Ignac Verbajs izpove: Sem odgovorni tiskar „Narodne tiskarne". Vem, da nosi soobtoženi Staut dolžnostni izvod na državno pravdniŠtvo. V cenzuro se oddssta predpisana izvoda vedno okrog l/4f>. popoldne. Dasi sem mnenja, že kot 15 let poslujoči faktor „Narodne tiskarne", da se sme z raz-našanjem oziroma razpošiljanjem lista pričeti takoj, ko odideta raznašalca dolžnostnih izvodov iz tiskarne, navajam, da se v naši tiskarni držimo redno tega, da se list odda v razna-Šanje kakih 7 do 10 minut pozneje. Vse to pa radi tega, ker me je enkrat policijski svetnik v dogovoru to naročil. Odločno ugovarjam, da bi bil dal jaz ali kdo drug soobtožencu Štautu sploh kako naročilo, da naj pred oddajo dolžnostnega izvoda list razdajati. Kar je naredil, je naredil sploh na svojo roko, in sem o celi zadevi izvedel iz ovadbe. Franc Štaut prizna, da je noseč dolžnostni izvod k drž. pravdništvu oddal list spotoma v Blaževi trafiki, drugod lista ni oddal. Za prejšnje dejanje ni imel naroČila. Priča Iv. Okoren, 42 let star, policijski sluga pri o. kr. dež. pred-sedništvu, izpove: Dne 9. t. m. sem šel po ustmenem naročilu zaradi konfiskacije „Slov. Naroda" tega dne k državn. pravdništvu in sem videl na Dunajski cesti, da je prišel že del j časa mi kot odnašaleo dolžnostnih izvodov znani obtoženec Štaut iz pekarije Žagarjeve na Dunajski cesti. Šel je po levi strani Dunajske oeste v.; smeri proti Marije Terezije cesti. Ker sem šel precej zadej za njim, ne morem potrditi, Če je šel res tudi v krčmo k „Figovou", ker mi ga je vogal odnesel iz vida. Res pa je v hipu ravno tako, kakor da je izstopil iz hiše, šel čez Dunajsko cesto, in sem videl, da je šel naravnost v sod-nijsko palačo. Prašat nisem šel v to krčmo, ker mi je bilo jasno, da je oddal že popred iztise v trafiki na Dunajski cesti, kakor mi je povedal načelnik policijskih agentov Kos. Že pred enim mescem sem doživel, da je drug odnašaleo dolžnostnega izvoda oddal v ŠeŠarkovi trafiki v Selen-burgovih ulijah spotoma „S1. Narod", ker sem še sam kupil številko. Priča mora oditi, „ker moram spet gor jet", to se pravi, čakat pred Narodno tiskarno raznašaloev. Obtoženi Štaut vztraja pri svojem zagovoru, da ni oddal pri „Figovou" niČ. Sodnik prečita izpovedbo priče Ivana Kosa, ki se sklicuje na ovadbo, v kateri pravi, da je videl Štauta oddati list v trafiki, in da je šel tudi k Žagarju vprašat, ali je res prinesel „Narodu' Josipina Žagar je izpovedala, da več let že dobiva „Narod", a tisti dan ga je dala res nekemu čitati, ali prinesel ga je navadni raznašalec, ne pa Štaut, ki je prišel samo po kruh. Neža Blaž je izpovedala, daje v resnioi oddal Staut 10 izvodov. Funkoijonar državn. pravdništva predlaga uporabo zakona in sioer glede obtoženca Ignaoa Verbajsa, utemeljujoč svoj predlog, daje odgovoren za svoje osobje in je kažnjiv, četudi ne bi bilo dokazano, da je dal kako tozadevno naročilo. Obtoženec Staut pa je zakrivil prestopek v smislu §§ 5 in 17. Sodnik sodni tajnik B u 1 o v e c proglasi v smislu § 259, 3, oprostilno razsodbo, ker se v smislu § 17 tisk. zak. sme začeti z razna lan jem obenem, ko se odda dolžnostni izvod. Kraj oddaje pa je v smislu najvišje določbe v tem slučaju Narodna tiskarna, torej se sme obenem, ko se iz tiskarne odneseta dolŽnostna izvoda, začeti z raznaŠanjem. Zato je bilo tudi obtoženca oprostiti. Funkoijonar državnega pravdništva prijavi vzklio. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24 novembra. — Deželnoiborska volitev v LJubljani Iz merodajnih učiteljskih krogov smo prejeli sledeči dopis. Ve-lecenjeni gospod urednik! Vaša včerajšnja notica glede Jelenčeve kandidature za deželni zbor ni točna in ne odgovarja povsem resnioi. O tej kandidaturi se ni posvetovalo minuli četrtek ljubljansko učiteljstvo, pač pa predsedniki okrajnih učiteljskih društev na Kranjskem. Res se je izrazila pri tem posvetovanju želja, naj se ne kandidira Jelene v splošni kuriji, naj ne stopi tu nasproti socialni demokraciji ravno ljudski učitelj in to posebno zaradi idrijskih razmer, zaradi idrijskega deželnozborskega mandata in zaradi bližajočih se ob Činskih volitev v Idriji in bodimo odkritosrčni, tudi zaradi tega ne, ker se je socijalna demokracija Še vedno kazala prijateljica ljudskemu šolstvu in učiteljstvu. Nihče pa ni zahteval na tem sestanku, da naj narodnona-predna stranka „kavalirsko" odstopi mandat v splošni kuriji« socialni demokraciji, ker je vsakemu dobro znano, da to v Ljubljani ni mogoče in se nikdar zgodilo ne bo. Tako naivni nismo, kakor „ Gorenj eo", ki daje Ljubljančanom ta nasvet. Ni nam torej jasno, zakaj „seje silno otežkočila, če že ne onemogočila kandidatura gospoda Luka Jelenoa." Da bode jasno, povemo tudi še, da se bode „Ljubljansko učiteljsko društvo" posvetovalo o Jelenčevi kandidaturi šele prihodnji četrtek. Res pa je, da ima Jelene tri, Štiri nasprotnike med uči-teljstvom v Ljubljani iz edinega vzroka, ker je bil vedno zvest somišljenik narodnonapredne stranke in je vedno trdovratno zavračal zahtevo, da bi se ljudsko učiteljstvo odoepilo od narodnonapredne stranke in naj bi bilo stranka sama zase. — Nemškutarska propaganda v Soli Na ljubljanskem učiteljišču je ravnatelj g. Černivec nominalni vodja, faktični vodja pa je — njegova tašča gospa Suppantsohitscheva. To je sioer čisto naravno, da tašča svojega zeta komandira — in gospa Suppantsohitscheva zna komandirati — a kolikor nam znano, je po šolskih in uradniških predpisih popolnoma nedopustno, da služita huda tašča in plahi zet na eni in isti šoli. Opetovano smo že bili opozorjeni, naj vprašamo šolske oblasti, če poznajo svoje dolž-nosti, a doslej se nam ni zdelo potrebno to storiti. Sedaj je pa stvar drugačna, kar je gospa Suppantsohitscheva začela v šoli agitirati za n emš k u t ar j e. V soboto teden je namreč g. Suppantschitsoheva v III. vadničnem razredu nagovarjala šola-rice, naj — Se je katera krivo rasla — gre k nemškutarju Sohmidtu in ne v zavod dr. Oražna, češ, da dr. O ražen nima tako finih aparatov itd. Milo rečeno je to predrznost prve vrste, zlasti če se pomisli, da g. Suppantsohitscheva o tej stvari sploh nič ne ve in ne razume. Tako nemškutarsko agitaoijo v šoli si prav odločno prepovedujemo. — Enota godbenik umetnikov V Pragi je poslala na za povedni š t v o p e h p o 1 k a Št. 2 7. v Ljubljani naslednjo vlogo: „Slavno o. kr. zapovedništvo peŠpolka Št 27. v Ljubljani ! Podpisano zapovedništvo drž. organi zacije „ J e d n o t a" godbenih umetnikov pri godbeaem odboru Ume leoke besede" v Pragi prosi vljudno za takojšnjo prepoved sodelovanju vojaške godbe št. 27 pri predstavah nemške gledališke družbe v deželnem gledališču v Ljubljani, ker to sedelovaoje vojaške godbe po nedavno razglašeni odredbi o. in kr. državnega vojnega ministrstva na Dunaju (ki se glasi: „V gledališčih in pri predstavah sme vojaška godba samo tedaj sodelovati, če na mestu ni mogoče angaževati oiviinih god-benikovu) ni dopustno. Znano nam je, da obstoji v Ljubljani na viiku umetniških zahtevstoječ orkester, „Slovenska filharmonija", ki je vsled konkurence vojaške godbe št. 27. oškodovan in v svoji eksistenci ogrožen. Ker so Člani orkestra „Slov. Filharmonije" v Ljubljani po veliki večini tudi člani „Jednote godbenih umetnikov" v Pragi, je podpisano predsedstvo te državne organizacije ne samo opravičeno, marveč tudi dolžno v interesu eksistence omenjenih svojih članov sporočiti to zahtevan je slavnemu zapovedništvu v nadi, da izrečeni prošnji ugodi in takoj prepove vsako sodelovanje polkovne godbe št. 27. v dež. gledalifičn ljubljanskem kakor tudi pri različnih zabavah. 2 odličnim spoštovanjem: predsedniŠtvo „ Jednote godbenih umetnikov v Pragi": Profesor Adolf Mikeš, predsednik, Karel Kopecky, tajnik. — Nemški patriotizem. Namoi nas kaj radi ovajajo, da nismo pa-trijotični. No, ne bilo ničesar čudnega, če bi ne bili; kajti s krivico in bikovkami se gotovo ne more vzgojiti patrijotitma. Da pa tudi isti negovani in ljubljeni Nemoi ne poznajo patrijotizma, kaže sledeči slučaj. V Gradcu so postavili v novi realki na Keplerjevi cesti nov cesarjev doprsni kip. Tega so pa nemški dijaki tako onesnažili, da so ga morali odstraniti. No — dijaki niso bili niti kaznovani. — ¥ nemškem gledališču strašil Snoči se je pela v nemškem gledališču popularna opereta „Vesela vdovioa". Prejšnja leta je bilo pri predstavi te operete gledališče natlačeno polno. Pri snočni predstavi pa je bilo v parterju 20 oseb, lože so bile na pol prazne, na balkonu je sedelo v celem 5 oseb, dočim je bila galerija dooela prazna. Da, da, po nemškem gledališču stopajo strahovi in ni daleč Čas, ko bo zadonel nad razvalinami nemškega gledališča v Ljubljani tožni „Requiem". — „Sfidmarke" koledar bo letos zopet^izšel in bo, kakor smo p o iz vedeli iz zanesljivega vira, prinesel tudi inse-rate slovenskih (?) trgovcev. Že sedaj pribijemo, da dotični trgovec, ki z in-serati podpira „Stidmarko", ni Slovenec! Pristavimo pa le še, da je poskrbljeno, da se bodo vsi taki in-serati pravočasno razpostavili na jave n ogled. — Kamniški volile i narodno-predne stranke se vljudno vabijo k shodu dne 25. t. m. ob 8. zvečer v „Društvenem domu", kjer se bodo določili kandidatje za občinsko volitev. Župan. — Kranjskogorsko sodišče dejalo je pod skrbstvo nekoga iz Save pri Jesenicah. V sobotnem uradnem časniku je bil objavljen zadevni razglas, ki je pa rabil namesto poštene besede „Sava" novo skovanko „Assling - Hiitte". Upamo, da se to ne zgodi nikdar več. — Svojo kazen prestanete z današnjim dnem Anton Hojnik in Ivan Kimoveo, ki sta bila začetkom tega meseca obsojena kot demonstranta. — V Istrski deželni zbor je izvolila trgovinska zbornica v Rovinju italijanska liberalca dr. Felioe Bena ti iz Kopra in Nicolo Zarot ti iz Pirana. — Odlikovanje. Grški kralj je podelil predstojniku poštne in brzojavne direkcije za Trst, Primorsko in Kranjsko, dvornemu svetniku A. Pat-t a y u komturni križec kraljevega od-rešenikovega reda, poštnemu svetniku Nikolaju T u 5 a n u pa častni ški križec istega reda. — In srednje šolske službe. Suplent na nemški gimnaziji v Kraljevih Vinohradih Josip Nerad je imenovan za pravega učitelja na nemški gimnaziji v Ljubljani. Vam še staknejo vedno kakšnega novega Nemoa, da pride v Ljubljano! — Suplent na gimnaziji v Kranju, gospod Frano Verbič je imenovan za pro-vizoričnega glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru. — Profesor na I. drž. gimnaziji v Ljubljani dr. Klini eseh je zaradi bolezni dobil dopust do konca šolskega leta. — Is šolsko službe. Za volonterko v MarijanišČu v Ljubljani je potrjena gdč. Helena Potočnik. — Iz politično službe. Okrajni komisar Oton Mer k je premeščen iz Črnomlja v Kranj, dež. vladni kon-oeptni praktikant Ludo vik Pinkava pa iz Kranja k deželni vladi v Ljubljano. Policijski komisar dr. Linin-ger v Trstu je imenovan sa okrajnega komisarja na Kranjskem. Deželnemu predsedniku Sohwarzu Še ni dosti nemških uradnikov v naši deželi! Iz pisarno slovenskega gledališča Danes se ponavlja Straus-sova opereta „Valčkov Čar". Predstava je za par- abonente. — V petek se poje izza 1. 1900 prvič sopet hrvatska narodna opera „Nikola Šubie Zrinjski". Ravnateljstvu se je posredovanjem gg. intendanta A. Fijana in ravnatelja Nikole Fallerja posrečilo, dobiti na posodo nove, deloma še nerabljene, bogat o vezene in z zlatom obšite originalne kostume sa operne soliste in sa moškt zbor. Tako bode letošnji „Zrinjski" sijajno opremljen, kakor ni bil se nikdar na slovenskem odru. Naslovno vlogo poje g. B. pl. Vulakovi6, soprogo poje gdo*. Ina Sipan kova, hfierko ga. Tt. Nordgartova, Juranica g. Fiala, Snlejmana pa g. VI Ček. Sodelujejo tudi vsi ostali solisti opere. — V nedeljo popoldne Meškova „Mati", zvečer opera „Samson in Da-lila". t Krista Riickova. Iz Zagreba je došla vest, da je v tamošnji bolnišnici milosrdni o po dolgi in težki bolezni dne 22. t. m. ob 12. opoldne umrla bivša prva igralka slovenskega gledališča v Ljubljani ter prva ljubimka hrvatskega kazališta v Zagrebu, gdč. Krista Riickova, stara jedva 29 let. Pokojnioa je došla iz Plzni leta 1900 na naš oder ter si je s svojo nenavadno marljivostjo in nadarjenostjo izredno naglo prisvojila popolno znanje našega jezika v govoru in pisavi. Kot naša igralka se je pred vsem odlikovala z največjo vestnostjo in pridnostjo ter je bila v svojem delovanju uprav neumorna, tudi najtežjih vlog nenasitna. Noben trud ji m bil prevelik, dasi je bila šibka in bolehna, zelo malokrvna in zato sila nervozna. Nikdar ni zakrivila reper-toirnih težkoč, ker je v par dneh memorila tudi najdaljšo vlogo. Igrala je naivke, ljubimke, salonske dame in celo heroične uloge, vse jako simpatično, prisrčno in z nmerjenim realizmom. Imela je nežno vitko postavo, ljubezniv obrazek ter velike, zelo izrazite oči, poleg tega pa mehak, jako melodičen glas. Te zunanje prednosti so ji bistveno pomagale k velikim uspehom na našem odru. Izmed nebroja njenih vlog tekom štirih sezon (1900—1903) naj navedemo le nekatere glavne: Melita („Sappho" — 23. sept. 1900, ko je nastopila prvič v Ljubljani), Juli ta (Shakespeare), Sen kresne noči — Helena (Shakespeare), Hanica (Hauptmann), Devica Orleanska, Adrienna Leoonvreur (Scribe), Zaza, Nema iz Portioi (v operi), Vstajenje — Katjuša (Tolstoj), Monna Vanna (Maeterlinok), Marija Stuart, Madame Sans Gene, Zosia (Karikature — Kisielewskega), Nelly Rozier, Kolombina (Harlekin — dr. Lothar). Igrala je tudi vse glavne vloge v domačih izvirnih dramah. L. 1903 je bila angaževana v Zagrebu, kjer si je mahoma osvojila tudi hrvatski jezik. Lani se je prehladila v Vojno vi ćevi tragediji „Smrt majke Jugovića" (Angjelina) iskala je zdravja v toplicah, a končno je obležala doma, odkoder so jo prepeljali k usmiljen-kam. Simpatični in marljivi umetnici ohranimo najlepši spomin! Pogreb bo jutri popoldne ob 1A- —© - „Politično gospodarsko in Izobraževalno društvo za vodmat ski okraj11 ima prijateljski sestanek jutri, v sredo ob 8. zvečer v gostil niških prostorih gospe Babnikove. Predaval bode gosp. Verovšek: „Kako sem se za turista likal". K obilni udeležbi vabi odbor. 30 milijonov v , Mestni hranilnici ljubljanski"! Pri „Mestni hranilnici ljubljanski" so hranilne vloge prekoračile danes višino 30 milijonov. ShranilniČnega poslopja visi vsled tega veselega dogodka narodna trobojnica. Klub slovenskih akademikov naznanja vsem vabljenim damam in gg. akademikom, da se vrši II. klubova prireditev sredo, dne 25. t. m. v mali čitalnični dvorani ^Narodnega doma". Začetek točno ob 8. zvečer. Obleka promenadna. Društvo c. kr. računskih uradnikov na Kranjskem je imelo v soboto dne 21. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen rač. asistent Makso Bradaška načelnikom, v odbor pa so se odposlali od uradnikov finančne uprave asis tentje Karol Gruber, IvanPezdiČ ter Albin Zajec, od uradnikov politične uprave pa revident Henrik Czernv ter ofioijal Hčrman pl. Salam on in Ferdo Stendaoher. Odstopi vsemu dosedanjemu načeliku g. svetniku Adolfu Lungof se je izrekla zahvala na uspešnem delovanju. V proslavo cesarjevega jubileja je naklonilo društvo znesek 160 kron v dobrodelne namene in sioer dež. društvu v obrambo jetike za Kranjsko ter sekoiji društva „Otrok" po 80 kron z izrecnim pristavkom, da se ima ves znesek porabitile na Kranjskem. Slovensko obrtniško društvo V Ljubljani ima v četrtek, dne 26. t. m. zvečer ob 8. v gostilni pri „Zlati ribi" svoj občni zbor, na katerega opozarja vse svoje člane in k njemu vabi prijatelje društva in obrtnega stnnu. Ljudski koncert „Slovenske Filharmonije11. Ker je v nedeljo slovensko gledališče, se vrši običajni nedeljski ljudski konoert „Slovenske Filharmonije" v soboto 2 8. t. m. in sicer kakor doslej — v veliki dvorani hotela „Union". Nesreča v „Narodni tiskarni11. i>anes dopoldne je zgrabil tiskarski ftvroj V „Narodni tiskarni" strojnika g. Ivana K o sij a, ko je tiskal lepake za „Mestno hranilnico". Stroj mn je odtrgal pol paloa desne roke. Da ni Kosi takoj potegnil roke nazaj, odtrgal bi mu jo bil stroj morda vso, kajti zgrabil ga je tudi že za druge prste. Pri potegljaju se je Kosiju rastrgalo vse meso na palcu in skoraj do zapestja. Ranjenca so odpeljali takoj v deželno bolnišnioo, kjer gaje obvezal zdravnik g. dr. Šerko. Upati je, da marljivi ponesrečeni mladenič ne ostane toliko pohabi j eu, da bi ne mogel več opravljati strojniške službe. Za bedno rodbino na Resile v i cesti je daroval gosp. Aleksander Gjud, briveo na Kongresnem trgu, 5 kron. V imenu uboge rodbine mu izrekamo iskreno zahvalo z željo, da bi našel mnogo posnemovalcev. Umrl je vpokojeni po dm ar šal Ferd. Dillmann pl. Dillmont. Morilec vipavskega dekana Erjavca na smrt obsojeni Pangero je danes ob 1. pop. v bolnišnici tukajšnjega o. kr. deželnega sodišča umrl. Konkurz razglaša dež. sodišče v Ljubljani nad premoženjem gospe Roze Hafner, trgovke v Ljubljani na Poljanski oesti Št. 22. Konkurzni komisar je dež. sodni svetnik gospod Fr. K o b 1 e r, upravitelj konkurzne mase pa odvetnik g. dr. Fran Tekavčič. Napad in uboj- V nedeljo, dne 15. t. m. zvečer ob 7. je bil napaden v Domžalah na oesti med hišami oženjeni Tomaž E r j a v Š e k, doma z Rodice. Smrtno je bil zadet z nožem na desno stran glave. Sunek je bil tako močan, da napadalec ni mogel izdreti noža. ErjavŠek je padel takoj v nezavest. Napadalci so stekli. Orožniki jih zasledujejo. Erjavšek je v torek dopoldne umrl. Na Koritnici pri Grahovem ob Bači bo v nedeljo, 29. t. m. ustanovni občni zbor „Narodne Čitalnice". ¥ celjskih nemških mestnih ljudskih Šolah se je pouk včeraj zopet pričel. Okoliški šoli ostaneta še zaprti. Smrtna nesreča. V Šmarju pri Jelšah se je ponesrečil veleposestnikov sin Franc Hrovat iz Orehka. Padel je s skednja tako nesrečno, da je vsled notranjih poškodb umrl. Na železnici Celje Velenje preide promet promet popolnoma v last državnih železnic. Letos je za to določeno v proračunu 375 000 K. Ptujski občinski SVOt je sklenil, da se ob cesarjevem jubileju ne razsvetli mesto, temuč se ta denar daruje za dobrodelne in nacionalne namene. Dvojna mera. V Ptuju zapirajo in kaznujejo vsakega, ki zakJiče „živio". V Vurbergu pa so učenci prvega razerda gimnazije cvileČ kričali: „Heil und Sieg, die Windischen an den Strick", a njihov razrednik stopajoč spredaj se je temu smehljal, in niso bili „ dijaki" nič kaznovani. Nemci se uče slovenski. V Gradcu se priredi učni tečaj iz slo-venščine za nemške visokošolce. Meter dolgega snlca je ujel ribič Serro v Dravi pri "Wessensteinu na Koroškem. Ljubljanski igralci v Gorici. Iz Gorice 23. t. m.: Včeraj so predstavljan Člani ljubljanskega gledališča v „Trgovskem domu" Fuldovo „Maškarado". Gledališče je bilo kar najbolje obiskano. Igralci so nastopili z velikim uspehom ter želi vseobče priznanje. Bili so opetovano živahno aklamirani. Dragutinovi 6, Borštnikova, Winterova, Ihčič, Ro-novska, vsi so odlično izvršili svoje vloge, posebno pa se je odlikoval Nučič v vlogi Schellhorna. Danes se predstavlja „Nioba". Obeta se tudi za danes dober obisk. Pred goriško poroto bo zanimiva razprava proti 20 letnemu čevljarju Avgustu Semuliču iz Bre-stovice. Zatoženeo je namreč tisti človek, ki je proti koncu januarja napadel v Devinu mlinarja Petra Furlanija, da bi ga — kakor se misli — oropal. Simulič je pobegnil v Videm, kjer so ga aretirali, izročili potem tržaški sodniji, ki ga je, ko se j a dognalo, da je on v resnici napadel Furlanija in ga hotel ubiti, izročila goriški okrožni sodniji. Raz-prava bo skoraj gotovo trajala 2 dni Špirit Je pila, da bi se usmrtila- V Trstu je 451etna Marij a Kožuh spila pol litra gorljivega špirita, da bi se usmrtila. Prepeljali so jo v bolnišnioo. Spoznana Ženska. Tista ženska, ki so jo potegnili v Trstu iz morja, je 18ietna dekla Valerija Aoqua-roli. Predno je skočila v morje, je pila strup. Orožaištvo je prijelo na Vrhniki prisiijenca Ignaoija Furlana, ki je pred kratkim pobegnil od dela pri zgradbi ubožnice na Stari poti. Lahkoiivec Predvčerajšnjim je stopil v službo k prodajalou premoga Valentinu Kugi 20 letni hlapec Jožef Čepek in Blagovice. Ko je prodal za gospodarja za 39 K premoga, je poslal konje in voz domov, sam pa je Šel v gostilno in si privoščil vsega, kar mn je poželo srce. Tudi z Amor-jem sta se sprijaznila. SnoČi je bil izsleden na Žab jeku in je bil tako rabijaten, da sta imela dva stražnika dovolj opraviti, preden sta ga spravil a vil a v varnost. Fant je imel pri sebi le Še 50 vin. denarja. Oddali so ga sodišču. Zaradi sum a hudelatva tatvine je bil ar eto van 201etni Her. Sohvvarz, kateri menda še zločina ne prizna so se dobile zanj indicije, na podlagi katerih se bode moral zagovarjati pri o. kr. deželnem sodišču. — Kakor se nam od druge strani poroča, je ta Herman Sok w ar z brat onih dam, „aus dem vernehmen Hause", ki so se ob času demonstracij napram Slovencem od ikovale s tako izobrazbo, da je eni celo tukajšnje okrajno sodišče pri-striglo zlobni jeziček. No, saj so „aus dem vornehmen Hause!" Vlom. V noči od sobote na ne deljo je dosedaj neznan storilec stri ali prerezal spodnjo šipo pri gostilni št 28 v Kolodvorskih ulicah in odprl skozi to luknjo znotranji okenski zapah in tako prišel v gostilniške prostore. Tam je potem vlomil godbeni automat, kjer je mislil dobiti denar, predal pri omari, pretaknil sploh vse po kuhinji in gostilni, kjer pa ni dobil zaželjenega plena. Vso mesnino in vino v omari za led je pustil v miru, le nekoliko belega kruha je odnesel (mu je pač moralo hudo kruliti po trebuhu) Na ta način je ravno to noč prišel tat v Bevčevo gostilno na Dunajski oesti. Tam se je dal zakle niti na dvorišče in ko je Šlo o polnoči vse gostilniško osobje kakor tudi g. Bevo sam k počitku, je tat stri pri oknu na dvorišču šipo, potem od pri zapah in tako prišel v gost lniške prostore. Tam je vlomil pri mizi, kjer se nahaja podnevi denar, v predal, a tudi tu je bilo delo zastonj. Ker se enakih vlomov absolutno ni mogoče obvarovati, naj bodo gg. gostilničarji, plačilni natakarji in natakarice previdni ter naj ne puščajo čez noč denarja v svojih gostilniških lokalih! Aretovan je bil predvčerajšnjem v Kolodvorskih ulicah zaradi beračenja 33 letni ključavničarski pomočnik Fran Fink, doma iz mokronoške okolice. Navedenoa tudi zasleduje vi-šnjegorsko okrajno sodišče še od leta 1905 v policijski tiralici zaradi neke tatvine. Oddali so ga sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Slovencev, 76 Hrvatov in 40 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 90 Hrvatov in Slovenoev. V Heb je šlo 40, v Inomost 25, v Bad-Gastein 28, v Merau pa 16 Hrvatov, 10 Kočevar-jev je šlo v Lino, 15 pa na Dunaj. Izgubljeno in najdeno. Voznik Ivan Cerar je izgubil rjav suknjič vreden 4 K. Sodni svetnik dr. M. Travne r je izgubil zlat uhan z briljan tom vreden 200 K. Dijak Frano Fink jev izgubil zlato iglo vredno 200 K. Šolski učenec Frano Buzolini je našel srebrno moško uro z verižioo. Dijak Karol Jagodic je našel double očala. Učiteljišnik Božo Rosic je našel rjavo usnjato denarnico z vsoto 1 K 80 v. Usnjar Matija Grabnar je našel 5 m dolgo verigo. Karolina Hribarjeva je našla žensko pozlačeno ovratno verižioo. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen oziroma najden, dežnik z jeklenim držalom in sprehajalna palica. Trgovski zasebnik Frano Železnik je našel srebrno žensko uro z več obeski. Ura se dobi pri njem v Sodnijskih ulicah št. 6. Nek iz-vošček je izgubil dežni plašč in vozno plahto. — Nadsvetnik Anton Klobučar je izgubil dva naočnika, eden zlat, vreden 28 K, drugi navaden, vreden 2 K. — Zasebnica Marija Šturmova je izgubila zeleno usnjato denarnioo s srednjo vsoto denarja. — Sprevodnikova žena Julijana Pov-šetova je izgubila moški škorenj. — Frančiška Tavčarjeva, sobarica je izgubila na poti iz Šiške bankoveo za 10 K. — Našel je prevoznik Frano Japelj dva ščipalnika. Drobne novice. — lOOletnica mestnega reda na Pruskem. V soboto so praznovala pruska mesta 100 letnico odkar imajo svoj posebni red. Slavnosti na bero linskem magistratu se je udeležil tudi cesar, ki je imel seveda govor. — Poklonstveno deputacijo pripelje jutri na Dunaj sarajevski nadškof dr. Stadler s posebnim vlakom. — Postni deblt je vzela bosanska vlada črnogorskemu listu »Cetinski Vjestnik«. — Tistim, ki nameravajo razsvetliti hiše no predvečer 2. de- eembra naj služi v vednost, da (je vojna uprava odredila, da se vojaška ali od vojaštva najeta poslopja ne razsvetlijo. — Velik sneg Je zapadel v Bosni. V Sarajevu je potrgal na mnogih krajih brzojavne in telefonske zveze. Tudi več električnih drogov je polomil, vsled česar je bil tramvajski promet ustavljen. — Velika nesreča se je pripetila v italijanski provinciji Modena. Avtomobilni omnibus provincijalne oblasti je v Apeninah padel s ceste v prepad. Vsi potniki so a4i mrtvi ali pa težko ranjeni. Telefonsko In brzojavno poročno. Konference jugoslovanskih poslancev. Dunaj, 24. novembra. V parlamentu vlada danes izredno živahno življenje, kakor da bi se bilo zasedanje že pričelo. Jugoslovanski poslanci so že polnoštevilno zbrani na Dunaju. Jutri dopoldne imata oba jugoslovanska kluba seje, v katerih bosta sklepala o skupnem postopanju v parlamentu. Obenem bosta razpravljala tudi o osebi bodočega zborničnega podpredsednika. Kakor se euje, bo za podpredsednika izvoljen poslanec P o v š e. Italijanski poslanci pri Bienerthu. Dunaj, 24. novembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je povabil italijanske poslance, naj pridejo jutri k njemu, da se bo ž njimi posvetoval o italijanskem vseueiliškem vprašanju. Dunajsko vseučilišče zaprto. Dunaj, 24. novembra. Vseučilišče je danes zaprto. Na črni tabli je nabit rektorjev razglas, ki je naperjen proti italijanskim dijakom in v katerem je rečeno, da ostane vseučilišče zatvorjeno na nedoločen čas. Dunaj, 24. novembra. Danes dopoldne je prišla na vseučilišče sodna komisija, da izvrši sodni ogled na licu inesta. Dunaj, 24. novembra. Na zahtevo nemških dijakov so danes zatvorili »menso aceademico«. Dr. Lueger — tajni svetnik. Dunaj, 24. novembra. »Neues Wiener Tagblatt« javlja, da bo 2. decembra župan dr. Lueger imenovan za tajnega svetnika. Turčija se oborožuje. Carigrad, 24. novembra. Turška vlada je naročila 120.000 mavserskih pušk. Grozeča ustaja Albancev. Carigrad, 24. novembra. Vsta-škega albanskega vodjo Izo beja oblegajo pri Mitrovici trije bataljoni pehote in ena baterija topništva. Trije vojaki so bili v boju ustreljeni. Bati se je splošne vstaje Albancev. Slovenski dijaki stradajo. Dunaj, 24. novembra. Na pritisk nemškega dijaštva je kuratorij dal zapreti »menso aceademico«, kjer obeduje dve tretjini slovenskih dijakov. Ker so ti dijaki večinoma brez sredstev, so sedaj izročeni v besede pravem pomenu gladu in pomanjkanju. Potrebna je nujna pomoč! Apelu jemo na dobra srca slovenskega rodoljubnega občinstva in slovenskih denarnih zavodov. Za italijansko vseučilišče. Dima], 24. novembra. „Neue Freie Presse" in „Arbeiter Zeitung" se krepko zavzemate za takojšnjo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Širi se vest, da je ustanovitev tega vseučilišča že sklenjena stvar. Z ozirom na to vest se je lotila slovenskih akademikov velika razburjenost. Akademiki se izražajo, da bodo sledili laškemu zgledu, Če je resnioa, da se z revolverji lahko doseže — univerzo. Srbsko črrogorskorsko turška zveza. Petrograd 24. novembra. (Pos. brz. „Slov. Nar.) Ž ozirom no vesti o sklenjeni zvezi med Srbijo, Črno goro in Turčijo se je tukajšnji turški poslanik Turkan paša napram žurna-liatom izrazil, da dogovor med srbsko in turško vlado še ni podpisan in da še v obče posamne točke dogovora niso preoezirane, s Čimer pa ni rečeno, da bi med obema državama ne bilo sporazuma in da bi se pogodba ne sklenila v najbližji bodočnosti. Parlamentarni list. Petrograd 24. novembra. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Izšla je prva številka časopisa „Dumskaja Gazeta". PriobČuje objektivno in stvarno pisana poročila in vesti iz gosudar-stvene dume. Rusija in bojkot avstrijskega blaga na Balkanu. Petrograd« 24. novembra. (Pos. brz. „S1. Nar.u) Z ozirom na bojkot avstrijskega blaga na Turškem in v Srbiji je trgovinsko ministrstvo sklenilo poslati na Balkan 6 svojih agentov v svrho, da sklenejo nove trgovinske zveze s srbskimi in turškimi trgovskimi krogi. V to svrho je ministrstvo stopilo v dotiko tudi z borznim komitejem v Moskvi. Kompenzacija Srbiji In Črni gori. Petrograd, 24. novembra (Pos. brz. „81. Nar.14) V ruskih dobro poučenih diplomatskih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da sioer na evropski konferenci ne bo mogoče do- oela izpolniti upravičenih zahtev Srbije in crne gore, a to je gotovo, da bosta ti dve državi vsekakor dobili za aneksijo Bosne neko kompenzacijo, ki sicer ne bo baŠ znatna, a vendar dragocena. Ruski Poljaki za konfesionalno šolo. Petrograd) 24. novembra. (Poseb, brz. „Slov. Nar.tt) Poslanci „Kola poljskega" v gosudarstveni dumi so sklenili, da še v tekočem zasedanju predlože gosudarstveni dumi zakonski načrt o katoliški konfesionalni šoli. Srbsko časopisje proti Avstro-Ogrskl. Belgrad 24. novembra. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Povodom poslednjih diplomatičnih not, izmenjanih med Srbijo in velikimi vlastmi, priobČuje vladna „Samouprava" nenavadno oster članek proti Avstro-Ogrski, kateri očita, da živi od samega verolomstva, za kar vladni organ našteva kot dokaz nebroj konkretnih slučajev. Govoreč o najnovejših pretnjah Avstro-Ogrske pravi „Samouprava", da so take pretnje mogle imeti efekt v prejšnjih časih, ali danes Srbija noče poznati strahu, ona se hoče boriti za svoje pravice in za svoj obstanek, osvedočena, da je na njeni strani vsa Evropa, ki je dobro poučena o avstrijskih načrtih na Balkanu in ki je že sita dunajskega verolomstva. Ta članek je zelo značilen, ker karakterizuje položaj, ter dokazuje, da srbska vlada nima strahu pred vojno, kakor tudi, da Srbija ni izolirana, kakor neprestano trdi dunajsko časopisje. „Trgovinski glasnik41, organ srbskega trgovskega društva, se peča v uvodnem članku z dunajskimi vestmi, da A vato-Ogrska ne sprejme trgovinske pogodbe, ako bo Srbija nadaljevala svojo politiko napram Avstro-Ogrski. Trgovinski glasnik pravi, da so grožnje glupe, ker Srbija niti ne želi sklepati pogodbe z državo, ki brez skrupul trga mednarodne pogodbe. Dunaj se ljuto vara, ako misli, da bo Srbija radi trgovske pogodbe abdicirala na svoje pravice o vprašanju aneksije Bosne. Zltne cene v Budimpešti Dne 24. novembra 1908. Termin Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 13 - Rž za april „ . za 50 kg K 11 — Koruza za maj „ . za 5C kg K 7*57 Oves za april „ . za 50 kg K 8*70 Efektiv. 5 vin. ceneje. Meteonloglino porotno, /Ltlaa nad morj«m »oe. S r« in jI anteni tU* 736*9 mm. E Cas > opazo- o C vanja 23. |9. zv. 24 7. zj. 2. pop. Stanje barometra v mm Temperatura v C° Vetrovi 727-3 7322 735*0 —1*5 si szahod —2*4 slab jug 63 si.szahod Neke megla w pol. obl. Srednja včerajšnja temperatura —0 5, norm. r9: Padavina v 24 urah 0 7 mm Zahvala. 42SS Ob smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, gospoda Josipa Ciperle meščanskega učitelja na Dunaju smo prejeli toliko iskrenih izrazov sočutja, da se čutimo hvaležno prisiljenim, vsem dobrim svojim prijateljem in znancem izrekati najsrčnejšo javno zahvalo. Ljubljana, 24. novembra 1908. Žalujoči ostali. 80 sprejme tako) na malo delo pri Pavlo Vrtačniku ¥ Kolodvorskih ulicah it 26. 4290-1 Od 25. novembra do 25. decembra prodajam na svojih prostorih v Šol" skem drevoredu: Primo slanino brez kože od prašičev iz lastnih pitališČ : Platica . . . H R 130 Hrbtlca ali riba „ „ 1*50 Meso istih prnflfeu: Plečeta In gnjatl . k$ 1'28 Krmenatelcl . . „ 1*50 f" Elija Predović. Klavir Ignon se zaradi preselitve po niski m proda na Marilo Terezije iStJ ČL 26 4283 Sprejme se « ■ 1 p liu pri Mateju Oblaku na Kongresnem rgn 6. Plača v I. razredu. 4289—1 Svetel, ne prevelik lokal sredini mesta, se s L februarjem ali marcem vzame v najem Ponudbe pod , J O kal" na nprav. .Slov. Naroda". 4282 1 trgovski sotrudnlli tar 24 let, zmožen manufakturne in peoerijske stroke, hiter in dober pro • dajaleo, teli preme niti službo, naj raje v mesto ali na večji kraj na deželo. Vstop s 1. Januarjem 1909* Ponudbe na upravnistvo rSlov. Naroda". 4t58 3 •fesa kovačija v prometnem krafn na Gorenjskem se takoj odda v najem. Kje, pove upravništvo Naroda". »Slovenskega 4106—5 Slamnikarice izurjene, ki znajo šivati na oba slani-nikarska stroja (Kettenstioh in Unter-stiohmasohine. se iS če Jo za Nemčijo ob trajnem, donosnem opravku Samo dokazano perfektne ši varke z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo plače naj se zglašajo. Ponudbe ped , Strohutnahe • rinnen 72798" na *non5no ekspedicijo M. Buke s Nachf Dunaj. Woll-Z OHO 9 __4286—1 Gostilna nPri Bobenčku" na Glincali 2 novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred ae Odda zaradi bolezni takoj ali pomele v najem. = Isto tam ae odda tudi ===== prodajalnica, m stanovanj in letele« Več se izve na Giincah st 37 pri LJublJanL_40 8-10 edino norodno tvrdka Alfonz Breznik Xi3vi."bl3sLrLsi, <3-racile%6o XI (blizu nunske cerkve). 2402 21 prodaja In izpoNoja Bilnvtrje prvovrstnih dunajMU In uarnle uaj- eeataje L Tale« Izprašan tako] proda. Vpraša se v Spod. Si tki, Kolodvorske ulice it. 199 4128-4 Dobra urejena trgovina 8 čevlji na zelo ugodnem prostoru 80 proda pod jako ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo „Sloven skega Naroda". 4159 3 prvi starejša, drugI mlajša moč, za trgovino z mešanim blagom in učenka iz dobre meščanske rodbine 80 sprejmejo takoj ali pozneje pri tvrdki M Eisaer v Litij'. 4*09 3 strojnik neoženjen, isnčen ključavničar, vajen pri električni luči, teli takoj tlntbe Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 4230 2 Državni uradnik, strokovnjak, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti 24 do 30 ler, ki bi imela vsaj 00 kron stalnih mesečnih dohodkov. Le resne ponudbe naj se pošljejo do konca novembra t. 1 ¥ Gelovec pod šifro »Eksistenca", glavna posta, restante. 4 55 S Izvleček iz vodnega reda, Veljaven od 1. oktobra 1908 leta. ®£&o« Is Li*%!!£9* ioi. t&Li ros tjutroj. Osebni vlak v smeri: Tržič, fesenice. Trhli, Beljak, juž. žel., Gorica, d. žčlTret c. kr. drž. žel., Beljak Cea Po-cro -jco, Ce tire« , Prago, 7*07 u t raj. Osebn! vlak v smeri: Grosuplje, ftuđotfovo, Straia-Topllce, Kočevje, a-ae ar«ti!p«}dne. Osebni vlak v smeri t tesenlce. Beljak, (čes Podrožčico) Celovec, Prago. u-38 »rortp-oidn*. Osebni vlak v smeri: Tržič, ličnice, Trbiž, Beljci Juž. žel., Gorico ^ri. žet, Trs dr3. sel, Bcl]afc, (čez Pod ožčico) Celovec. i-OO pepeldne. Osebni viak v smer!: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplict, Kočevje. s. *s »*poidn». Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel Gorica fcž. ie!., Trat ara. žel., Beljak, (čez Pod.cičico) Celovec, P*a#a. 7'\Q ? veder. Oser/rd vfctk v -smeri: Gr osuple, ttudoifovc, Straža-TopHce, Kočt»vje- 7-3S iveOor. OsebrJ viak v smeri: Tržič, jesetuce, Trbiž, fcteijak, (čez r oaroščlco) Celovec, :"'ta&a. 040 f»«rtaV3 Osebni vtsk iz Eel^ii juž. žel.. Trbižu, Celovca, Beljaka fbt Podrožčico) Gorice drž. sel.. Triis cfc> sel. Jesenic, Tržiča 8bo avoćer. OseD. vl&k ia P**fc«t CeiOTtt Beljaka (čes Podrožčico) jeser.ic. 8 37 rveoe«*. Osebni v la1.:: :z Kočevja, Str*** Toplic, Kutiolzovcg&, Uroeuplja. 8*40 ivo4e.'. Osebni vlak ia Beljaka jati žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez I-'r^' rožčico) Trsta dr s. žeL Gorica dr* ss-Jesenic, Tržiča. n-OO po ne c». Jt#bni vlak is Trbiž«, Ct lovca, Beljaka (čes Podrožčico) Tre drž. žel. Gorice c>, seL, Jesenic Pri sod v i*|os^aao ari. fcoJođvcs ■■ o-«e akstrna. Osebni vlak is Kamnit*, lo-so p» ad p »ion c. Osebni vlak is Kamnik: e jo xv»&or. Osebni vlak ls Kamnika 9*59 p*n*4*i. OseJoai vlak Lj Kamnika ob nedeljah in praznikifa do 3l. oktobra.) (OOGodl in prihodi so oanaćetu * sanesai evrcpc$sk*si času.) C. kr. isvaslBUslvn srsavaik žalaiaic v Trst« Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene !Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blago glasno s ti in trpeinosti mojih planino v, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. SvoJA k ssw«pf Znan X 2 7 hožuhouino bsb kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri .Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič i proti žlezam, škrojljem malokrvnosti, anal. bolezn', kožnim izpu-ičsism, vratnim, pljučnim bole/.n m dus-ijivemu in oslovskemu kaš ju, »evmatlzmu, protlnu, ss ojačsnje malotrvnlh, slabotnih, v razvitku In pri učenju zaostalih otrok priporočam zdravljenje z 3580—8 LahiuflM ribjim oljem „Jodella" Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše FlSjS Olje. Se lahko zauiiva in prenaša. Najboljši Čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja Kupujte samo originalni zavitek a> 3*50 in T"— s pat varstvenim imenom „Jodeiiau. Vse drugo zavrnite kot nepristno. Edini izdelovalec lekarnar ^SVSlJ M^aalaaa**«*w v Kr*» n — Vedno sveže v vseh lekarn s h v Ljubljani. Miar m A kateri ima biti obenem pafnffc M vino, S6 spre ima v mojo starosnsoo gostilno ,,pri Lozarja11 v Ljubljani. Žaoa mora biti dobra kuharica In spretna gostilni6srka. Oziralo se bode lo na onega zglaeitelja, kateri se peča izključno samo a gostilno, da je v vinski stroki vešč in da ima veselje in razum za potnistvo. Zglasiti se je osebno Nastop je meseca februar]a 1909 in zahtevana kavoija 800 K. 4255 3 «.1 Karel Lenče trgom z vinom na Caverci pri Cjubljani. Nizko pod ceno prodajam rudi ponanjkanju p ronio m obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče 387i 25 za giepcde in ciečiEe kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. pred Škofijo KoDMCijsta trgovina A. LuKić. s%aw 19. T3 Št. 37172 Razglas. 4280—1 V em^sln § 37. občinskega reda aa deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so piačiiB UBlbli ii Mik za leto 1909: 1) mostnega zaklada; 2) mostnega ubotnega zaklada; 3*) zaalada meščanske imovine; 4 ) ustanovnega zaklada; 5.) mestne elekt ar ne; S.) me sta ega loterijskega zaklsda; 7) amorttzućnega zaklada mostnega loterijskega posolila; 8 ) mestnegt vodovoda In 9 ) mestne klavnice sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu Štirinajst dni in sicer od 25. novembra do 8. decembra 1908 na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 23 novembra 1908. i Poštne pošitjatve dvakrat na dan. ■ na na Trgovina s specerllo, delikatesnim In žjabuaia FR. KHAM m^* nasproti h»>ie!a „TJttion" priporoča razen vsega dmzega blaga tudi: Najboljše fran. olja iz A xa v. Osak psttk «v#I t mor ste ritie. J M« S 3 f «n ss 3« I Brzojavi: Khamf Ljubljana. i Itjitarleve adloe štev, Z Podružnico v Splieto, ^ mm*-*** ;z)i«w^,':^ as* a,^«*^se*«t-t^- priporoča promese na državne srečke iz 1.1864 cele po 22 kron; polovice po 12 kron Lmbljam Podrulnlca g Celooca SHR] žrebanje 1. decembra glavni dobitek kron 300.000 sprejema 9logO aa knJiilZ« in tekoCI r»Ca« ter jih obrestuje po Čistib 4 Vi •/< Narodno trgovina Pavel Masdić, Ljubljana, Prešernove ulice l Svilnato blago, variant, pilil In teniloe Čipkasto blago. palColaol, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. JssotSf riohas, Samski ovratniki In kravata. Svilnati in baršunasti trakovi. Posamenterlja porte In vrvice, resloe, kreplnce In vrvice sa ta p etnike. 14 rep I lat flori an sni o vonje, nate ta srebrne resice, elpke In vrvice. Šerpe iz svile, čipk in volne. \ogavlfr sso dome, drla I eto In otroke. Jopice, tilačko, otroi|e perilo la odele za 4285-1 ▼oaldko. Oprava sa aoverefenčke, postoi|oo podloge Is ka«čnka. Sakaneo aa 8fvaa|e, pleten|e in vezenje. diumbl In rosliene la1«"* Baslidne podloge in potrebščine za krojače in Si vil j e I dri |eke čipko, veiene čipko In vložki. Psjčolsni se neveste, mi to vi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci lat potMkMlaio sa modrce Glsoe rokovioe in roksvioe ss uniformirsnoe pletene, letne in simske rekavioe. % Eopalno perilo, diUve, milo la aetaa vods. tšmhmJm mm aaiaka nasamo lo ooko Iti lulC ZO ealCav, IraVU nI ZvOS. Srajoe sa gospode in deŽke, spodoje hlače, ovratniki, sapeetnioe, naprsaiki in žepne rute. Pravo Jlarovo norm lno perilo, srajce Trleot, Jopice 1« hlače Mrežaste in petne, jopice, srajoe, čepice in pasovi ša šport. Mogoilce, naramnice, odeje In blazine la potovanje. Kravate, gumbi aa mansote. la lovce: telovniki, nogovice. rokovioe in dokolenlce. Ogrevale! za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci Narodni trakovi in sastave, narodne oepioe, torbice in dragi domači narodni izdelki itd. it C9R Parkete furnirane, masivne vseh vrst, hrastove in bukove deščice največje in naj soli dnejSe domače tvrdke F. Kotnik Verd-Vrhnlka priporoča in poklada 3687—7 Jerdo Primožič, mizarstvo v Ljubljani, ZEHlšerje^re "U-lice štev. 5. Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji oeni. I- Št 439 pr. 4281 Razpis službe. Magistrat deželnega stolnoga mesta Ljubl]sne raspisuje službo I. strojnika pri mestni vodovodni ssjemalnioi v Klečab S to službo so združeni prejemki X. emovnega razreda mestnik uradnikov, to je letna plača 2200 K, dejalnostna doklada 672 K, tri tri letnice po 200 K in dve slnžbenostarostni dokladi po 200 K, dalje naturalno stanovanje, za katero je od dejalnostne doklade plačevati na leto 400 K. Triletnioe in slnžbenostarostni dokladi se štejejo tudi v pokojnino, ravnotako znesek 320 K od dejalnostne doklade. Službo je nastopiti 1. januarja 1909 Poleg splošnih pogojev za vstop v mestno službo, zahteva se od prosilca, da je prebil z dobrim uspehom strojniški izpit ter služboval pri kaki parni napravi najmanj dve leti za strojnika. Prosilcem je predložiti s potrebnimi dokazili opremljene prošnje najkasneje do 10. decembra 1908 pri predsedstvu mestnega magistrata, ker se pozneje došle prošnje ne bodo Tpostevale. JVJestni magistrat ljubljanski dne 21. novembra 1908. jedilna mast je nedosegljiva po dobrem okusu in stanovitnosti, nizki coni in slastnosti. 962-8 PriflotlO Je ecuna hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod-OlUcallcl nega in kr. glavnega mesta Zagreba. CrOdtid. ^ edina zavarovalnica' katera da'e dve četrtini dobička svojim zavarovancem. Pl^fliltio ie e *************************** M * Kavarna ,Leon' V Ljubljani S9s i8 na Starem trgu št. 30 je vsaki dan vso noč odprto. Na razpolago je na]nove|&i ameriški biljard m elek-o o tjičnl klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Lso in Fanl Pogačnik. B n M * i M * * H H *4 A Si S - o S? a ® a S O a) mm 00 M •i— mm > 9 • m aj N O w €> s> o s a od • .3 ol o o •> IJS - ■• >«/» g« S< B N od a od e S >«/• j4 ci ««^ .od -O (0 *» *~ S • ^ ©2 3 gaJ= «52 O «D O ca n3 H >8 * — rs'H aa Kupujem in takoj v gotovini plačujem tudi vodjo mnollne » prve in druge vrate. Vcoroi s navedbo 2 množine in najnižje oene ter nalo-žilna postaja naj se naslavljajo pod Šifro E\ S. 102" na, anoaačiio ekspedicijo €dvard j)raun> Dunaj L, Rotenturmstrasse štev. 9. Pozor kapitalisti! Prva tvornica dišečega mila In vonjav v Trstu Je = naprodaj. ■ Odlikovana s petimi zlatimi kolajnami In Je dobila pred kratkim najvišje priznanje trgovinskega ministra avstrijskega. Zaslužek zagotovljen okoli 40 OOO kron na Isto. Pojasnila samo resnim reflektantom pri 4229—2 Giuseppe de Grandis, Caffe Tommaso, Trst. IVafbolJ sl«ve«e nowe salame znamka „C-omilouli I ki se dobijo v useb SpecerljsKin In delikatesnih trgovinah ie zadosti suhe priporoča prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa in masti H. Goorilooiča sinovi v Petrinji. 4136 4 1 Zastopnik za Kr* nisko in Štajersko Julij Schmidlin v Zagrebu. TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT VAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT Prva kranjska tovarna z električno in parno močjo za izdelovanje različnih voz priporoma svojo bo$fato zaloga** Naročila in popravila se izvršujejo točno In po primerni nizki ceni Častnik: Peter Keršič, Spod. Šiška. H 4256-2 Naznanilo. Usojam se p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem od g. Mardelechlšgerja kupil lekarno pri »Zlatem orlu" na Jurčičevem trgu Vodil bom lekarno vestno, solidno m postrežljivo ter prosim polnega zaupanja in naklonjenosti p. n. občinstva. Vse doslej uvedene Ada preparate, dalje vse medic, specfalitete, ob ve žila, živino zdravna sredstva, rudninske vode, lepotilna sredstva Itd. bodem prodajal po konkurenčnih cenah. 4137-3 Z v eles po štovanjem Jvt. ph. Josip Cižmaf lekarnar pri »Zlatem orln". Ustanovljena leta 1854. Telefon itev. 210. Prva domača slovenska pivovarna G. AUERievih dedičev Ljubljana Volfovc ulice štev. 12 £jubljana priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem s vole Izborno marčno pivo v sodcih in steklenicah. I •o ladajatelj ia sArajcarai arssbiil. Ssila £ al t ail sat ls k. Lastnina in tisk »Narodne tiskarn«*. W+Q