189. številka. Ljubljana, vtorek 19. avgusta. XII. leto, 1879. LOVENSK • "-i« vsak dan, izvsemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v a tr o - o g e r a k e dežele za celo leto 16 gld., za pol totftSfL *a ietrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje os dom to računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uGitelje na Ijmlakih šolah in M dijake velja »niiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-v rate 6 kr.? če se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če Be tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši št. 3 gledališka stolba". : p ■« vin hi . o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adminiatrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmatiovoj hiši. Za mladino! Od Save. [Izv. dop.] I. Mladost, mladina, koliko krasnega se podaja človeku mislečemu na te! kar tudi mož doseže, kako visoko tudi gori na vrhuncu človeške sreće svoje noge postavlja, doli v ljubke nižave mladostuih let pogledava rad, pogledava z mokrim očesom, in tako gorko pozdravlja dneve, srečne dneve mladih let! Tu je še življenje in h vet Be mlademu očesu tako rožnato veselo barval, tu je mlado oprsje brez skrbi se dvigavalo in tako z duše zavris.alo se je v lep, mladincu tako lep svet! Z ata mladost, z vsemi tvojimi nerodnostmi, lepa si! In ker so mlada leta vuacemu starejšemu Človeku lepa, ozira Be vsak s prjazuim očesom na mladi svet, ki ravno vživa življenja maj. In v tem mladem narastaju vidi naslednike svoje, vidi svoje otroke, vidi nadaljevati delo, katero je on počel, ah nadaljeval početo po -svojih prednikih; posamezne ude velike verige, posamezno listje drevtsi narodovega, človečanstva vidi v mladih ljudeh in veseli g8,,če to mlado brstje lepo poganja, če ti iiK.jhtni, mladi udje lepo se razvijajo do telesno in duševuo krepkih mladeuičev in mož, deklic in ženi, in prijatelj je vsak človek normalnega duha in Brca tej ljubezmvej mladini, neglede tega, ali je oče, ali mati. Trdi, žalostni ljudje morajo biti, ki mladino z navadnim, nebrižljiviui očesom pogledavajo, in če ne trapi, grdi značaji so 6ni, ki jo, stopajočo izmej reda, o&tro sodijo. — Teb slednjih ne bodem v poštev jemal; to se ordinarne nature, katerim gre grob stran ctste, ali prijateljem mladiue bi rad par beBedij govoril. Gmotno smo Slovenci ubogi narod, — ubogi ne duševno. — Redka smo Slovenci prikazen. Pokažite nam nemško, ali drugo ljudstvo, ki bi v tuko malem številu brojilo toliko delavcev in lepih talentov, kot slovensko. Nečem Čehov tu z nami pris[>odabljati, ti so morebiti v Evropi, če na majheuo njihovo število ozir jemljemo zraven Angležev najduhovitejši narod ker poglejmo v kakovo str. k'> Človeškega duha koli, povsod nahajamo česk« može velikane in v dobi, ko je še vse dnevno spalo, so češki možje netili ogenj duševnega življenja. Ali ta maj-hena družbica slovenska, l1/« milijona ljudij, prav smelo stopa te svojimi talenti pred svet, iu njeni možje so dostikrat to ime Slovenca okinčavali z briljauti duševnih uspehov, kojih bi ič se pozna tudi iz daljine preteklosti! — Naj se uže reče, kar se hoče o ljubezni do rodnega nam naroda, uaj se celo reče, da je domoljubje in narodoljubje identično b sa moljubjeni, jeduo je gotovo, človeku je ljube zen do Bvojcev tako prav v srce vsajena in vse drugo jo ntumbugu v tem oziru, in zaradi tega se mi bo reklo nemara, da sem malo zaljubljen v to slovensko ljudstvo, če rečem, da je slovensko ljudstvo jedno najta-lentirunejših v Avstriji, ali ipak je tako. L;udstio, ki toliko težavuo v šolo hodi, ljudstvo, ki milijon teškoč pred šolo mgre-madenih ima, in katerega sinovi v precejšnjem številu te ovire zmagovalno prekoračijo in tam na visočinah omike časovne smelo nemške taleute na meazuro kličejo, — to ljudstvo — IVa milijona je taleutirano! Vzemite nemško deo, vzemite magjar-sko, ej bi g'imi, v takej ljudskej iu srednjej šoli, ko na Slovenskem, bi marsikatera trojki se zapisala in jeden proti sto goldiuarjev, — ti narodi ne bi imeli za-se intel gence, naj- manj pa za eksport, kakor mi Slovenci, ki celo na dunajske gimnazije svoje sinove kot učitelje pošiljamo ! Dejauje je, da če vsi slovenski sinovi učenega kova zdaj domu pridejo, prenapolni se razen teologičnih mest vse. To naj se ve da našim nasprotnikom ne bo kot svedočba, da še več naših domačih močij pošiljajo na tuje. Posiljatev domačinov na tuje in zraven ob jednem naseljevanje tujcev tu, nij še dokazalo za prevečno produkcijo te stroke Ijulij. In to mej tako trdimi razmerami, po eksemplarnej ljulskej in pelagogično idejalnej srednej toli na ubozem Slovenskem! — Iu to vse na tako trnjevem potu, po katerem večinom gmotno ubogi slovenski dijak hojeva ! Kdo šteje lačna dneve tega dijaka, kdo ve za mraz, ki temu dijaku pre-mrazava truplo, k lo ga vidi v tisoč treuotkih, ko mlado NCi hrepeni po vsaj nekaj boljših razmerah! — Neumnež omaga v takih rar.me-rah, talent in žnjim spojena jeklena ener-žija tudi te teškoče premaga in take mlade ljudi rodi v precejšnjem številu malo naše Slovenstvo ! Ne gledam tedaj preveč zaljubljeno tegi našega 1 uistva, ako o njegovih sinovih gori navedeno trdim. Slovenci posedamo važe i kos avstiijske, evropske zem'je; tam doli so obali Adrije in od tam in iz severa vodi črez naše ozemlje pot v Levanto. Tam doli v izhodu u/.raste je-nok novo življenje na razvalinah umirajočih ljUdatev in zahodua in severna Evropa se bo bojevala za posest teh naravno toliko bogatih zemlja. Slovenci smo tedaj, kot skrajni Jugoslovani, bivajoč mej vlaškim in nemškim življem in v ožjej zvezi z druzimi Jugoslovani jako važno ljudstvo Evrope, posebno pa Avstrije. — Lega naše zemlje hoče, da moramo, ako hočemo živeti, dosti vedeti, mi smo pri- Ubegli bogovi. General II. — tako pripoveda Louis Noir v svojih Bpomemh jednega algirskega Zuava — je bil izvrsten taktikar. Obdarjen je bil z naravno dovtipnostjo, in ako bi bil še nekoliko na polju umetuostnem in literarnem domač, zalisal bi se z njim lahko potem vsak salon. Žalbi'g se je mož le malo učil, in zategadelj zagazd jo je včasi neizrekljivo smešno; a iz rnij*. i:., nt-j. ih Bittuclj znal se je na takov načiu i: luno m izvleči, da je imel smejalce na svojtj ; lian. iu inu n.j nikdo zameril njegovih čestokrat prav slobodnih šaljivk. Jcdeiikiat je hotel general v krasu.h vrte h svoje vile blizo Algiera napraviti po-nočno veselico. Želel je, da b. velikansko iz-pala ta veselica, stedil nij z niiein, storil vse, du bi z originalnostjo prekosil guvernerja, ki je pred kratkim napravil jednako veselico, | o katerej sijajnosti je še zdaj vse po Algieru govorilo. Vse priprave so bile uže najbolje izgo-tovljeue in general je uže mislil, da iz bogatega programa nij n;česa izpustil, — a naenkrat pade mu na um, da v njegovem vrtu nij nijedne štatuve? S.ečanost po noči v vrtu, pa brez kipov — ne, to ne gre. Generalu je bilo v.nano, da je mej Ze pbyfl, v onem polku škodoželjnih negodetov, jeden kipar. Kadar mu je služba kazenskih bataljonov dopuščala, izdelaval je idti kip, ki je bil namenjen za na grob nekega v boji palega vojaka. Zephvr nij imel trde glave, in gentral, ki nij imel niti pojma o tem, koliko časa je treba, da se naredi skupina kipov, nij dvomil, da bode umetnik v OBraih dneh v njegov vrt naselil v^e bogove iu boginje celega Olimpa. Pozove ga k bebi. „Ljubček moj", ga nagovori, „trdi se, da si jako spreten. Poslušaj, kaj hočem od tebe. Prihodnjo soboto po noči bodem napravil Bvečano3t in bal, a želim, da bi se moji ua^adi na vrtu ozališali s štatuvami, potrebujemo tedaj Bahusa, Apolona in Venero iz gipsa". „Zakaj pa ne iz mramorja, če uže jeden-krat to hočete0, odreže se ZepLvr; „osem dnij ? nemogoče." „Molči", zarenči general, namrgodeč čelo; „kadar ukažem, nij nič nemožnega." „Ali general . . . ." „Molči, piavini! Če mi ne napraviš do sobote večera osme ure mojih štatuv, odlazil bodeš za jeden mesec v luknjo". Pogleda Zephvr generala, — ta ne razume šale. „Koliko novcev ti je treba za gipa?" „Sto frankov",odgovori prebrisa li Zephvr; u .e se je bil odločil. morani v šolo hoditi in to dosti. In mi t prvo smo posredovalci mej z&hoaTnjo in uho,In jo kulturo in tu nam pride narava sč svojim lepim darom talentom v pomoč; — mi to lahko moremo biti in to kot pijonirji, ki zahodno kulturo vase vzamemo ter jo kot S o vani doli nosimo v družbi s Hrvati in Srbi na izhod. — Politični raz.g;wl. \olr,>ui)<' «1 «•>.<*F«». V Ljubljani 18 avgusta. itnlttt.tsii torej tudi pade gotovo Vse cficijalne in neodvisne novine to potrjujejo. Andrasavjev najbolji prijatelj in novinarski oproda grof Bethler v svojej „Correspon-dance hongroise" priobčuje članek, v katerem nekako pravi, da so slovanske in klerikalne težnje vrgle Andrassvja, ker je „liberalecJ. „Lo naj fevdalno -klerikalno - avtonomističoo-slovansko - avstrijski konservativci teren pri dunajskem dvoru sami izpolnijo, pri njih delu jih bomo čakali", kliče Magjar jezen. Fa tudi 6na ista „N. fr. Pr.", ki je prej Bog zna kolikokrat Andrassvja preklela, toži zdaj, da je bosensko podvzetje vrglo Andrassvja, „katero je moralo ali podporo za monarhijo v slovanski element preložiti, ali se pa ne bi bilo imelo zgoditi". Le temu se „N. fr. Pr.u čudi dalje, da pade uže zdaj, ko je slaviziranje (?) naše monarhije Se le v prvem kalu. Potlej mu pa grehe našteva, zlasti da nij bil prijatelj ustavoverne stranke. BerlinBk list poroča, da je naš cesar nedavno rekel: Jaz nijsem le cesar nemških Avstrijcev, temuč tudi cesar d nizi h na rodov v carevini". — Ta citirana beseda da je povod dala k novemu preobratu. Za Sarajetrn bode minister notranjih stvari] razpisal pobiranje milodarov po vseh deželah. ^Tlorar/fc« Orlice", glasilo moravskih Čehov piše: „Z li se, da bode res v Avstriji začela se vladna sistema, ki se bode v narodnih vprašanjih opirala nepravičnost in pravo; da bode temu tako, to nam priča poklicanje našega dolgoletnega voditelja dr. Pražaka v ministerstvo. Sistema tlačenja narodnostij je premagana. M'ofjska „Gazeta Narodova" je z mi nisterstvom še precej zadovoljna, le to jej nij po godu, da nij nobeden Slovan postal minister kacega oddelka ali re-sorta. Ona pričakuje, da bode izmej nedefioi-tivno zastavljenih mest še katero dobil Slovan. Viianje države. Iz Carigrada je poročal telegraf, da se je tam kolera pokazala. Turška vlada to taji. — Ker se baje general Vitalis ne more veft držati-kot poveljnik"tfrbodnje- rurhelij*ke milice, hoče ga porta s Streker pašo zameniti. I rad a sultanova imenuje Savfet pašo, Ali S liha in S ivas pašo za komisarje, ki bodo z Grško dogovarjali se spet o popravi mOj' v smislu berlinskega dogovora. I Da si ravno je 6ai dan lord Cnelmsford poročal iz / ifrikr* kako sijajno je I zmagal Zuluve, vendaf'vojske še zdaj n j ko m.c, temuč naredil so dve novi eksptdciji, da bi C;tewjyo ujeli. tttfftv.i i parlament je bil IG avg. sklenen. Prestolni gnvor naglasa prijateljske razmere z vsemi drŽavami, in da je kraljica delala za okrepljenje miru ; v Turčiji da so se reforme zarad vojnih nezgod zakasnile, ali angleška vlada ne neba naglašati, da so za Turčijo potrebni. — O grškem vprašanji prestolu! govor ničesa ne omenja. Dopisi. 0«l Vogrlajlie 14. avgusta. [Izvir, dop.] Tistemu kravjemu mešetarju Novinjeku, ki je imel ukradeno kravo učitelja Žolnirja iz špitališca, je en par dni potem, ko so njega odpeljali v zapor, umrla Žena. Ker je bila stvar sumnjiva, so jo raztelesili; tu pa se je spoznalo, da je bila babnica z arzenikom ostrupljena. Ali jej je kdo zandal, ali pa če si je sama pomagala iz tega sveta še nij znano. Bodoče preiskave bi utegnile to sumnjivo povestico nekoliko pojasniti. — Ivia hčer, ki biva v Likarjih, je vse polrštvo zvozila v Lokarje in prazno hišo zaprla. V Černolici je nekov hlapec pretekli teden v Voglajni utonil. V Jelicah blizo Planine (Montprei*) so po noči lopovi nekemu posestniku v klet vlomili, ter se z vinom gostili. Ko je ondotna gospodinja slišala ropot, hotela luč užgati, pa v tem hipu priletela je izstreljena krogla njej v roko; na to gre mož ven, pa tudi on dobi strel v prsi. Roparji so razen vina vzeli baje tudi nekaj obleke in ene krajcarje denarja. Sumi se, da je bil zopet Guzaj Šarkelj zraven, ki je, kakor čitateljem tega lista znano, ustrelil občinskega slugo v noči na sv. Telesa dan. Govori se, da se vedno še tu okoli klati, a žandarmerija mu ne more na sled priti. Sumi se, da je na Kamonu pri Dobovišeku poslopja požgal. En teden pred, ko se je ta zadnji napad in ulomljenje v Jelicah vršil, so ljudje od sv. Ru-perta pripovedovali, da so ga videli okoli sv Ruperta, ki ko je po ondošnjih bost ih potikal, ter si pri kmetovalcih živeža iskal. Ovaditi Bi ga pa nihče ne upa, ker se vsak njegovega maščevanja boji. Kdo ve, koliko nesreče in škode bo še učinil, predno pride pravici T pest? — Z Dunaja 17. avg. [Izv. dop.] Ofici-jozni fisti potrjujejo, da grof Andrassy gotovo odstopi; uzroki se Iščejo tu in tam, le „Pester L'bjrd", Andraspvfev organ, trdi,"da je minister u?e truden, da 'Želi individualne svobode. Nam mora biti'ln j e tdflt, 'vse eno, zakaj mož gre, glavna stvar za nas je, d a gre. Žito prepustimo tudi cficijoznim listom, da si odstop našega kance! ar ja" po svoje razlagajo, saj znamo, da naloga njih je, resnico skrivati in to tajiti, kar vsak Človek vidi. Cesar se vrne 19. t. m. na Dunaj, An-drassv pa pride 20. t. m. iz Terebesa sem, ter bode, po starej navadi, cesarju predlagal svojega naslednika. ,,Wiener Zeitung" pa bode uže te' dni, kakor ohcijozna „Presse" trdi, prinesla, da je cesar sprejel demisijo svojega ministra. Novi ministri prisežejo 19. t. m. cesarju, ki pride ta dan zjutraj sem. Dr. P raža k je prišel v soboto eem in stanuje v lokalitetah poprejšnjega ministra-govornika Ungerja, v poslopji naučnega mini-sterstva. Judovski listi, posebno „N. Fr. Presse* in „Deutsche Zeitung" — drugi so tako le za fijakarje in za najnižje, z vsem zadovoljno „ljudstvo" pisani — vsak dan po dvakrat zabavljajo novim ministrom. „N. Fr. Presse", ki po smrti svojega ust var i tel j a Iviena duševno in materijalno peša, hoče svoje bralce prepričati, da tacih ničel še nij bilo na minister-skih stolen, v Avstriji, kakor bo zdaj. Ta trditev neumne „prepeličarje" tega ^svetovnega lista" res strašno smeši; čemu proti ničlam jezik otresati ? Kaki velikani so bili de Pretiš, katerega je ..Figaro" vedno „Deficitus" imenoval in pa Cblumeckv, to pač nikomur nij neznano. Judje imajo pač uzrok hvaliti jih, mi drugi, ki od teh padlih veličin nemarno pozitivnega nič, negativnega pa na več sto milijonov, mi vemo, da taki finančni in trgovski ženiji, kakor pravi nVaterlandu izvrstno, kakor sta baron de Pretiš in vitez Cblumeckv, v celih čredah klatijo se po svetu kot bore diurnisti in koncipisti. Če novi ministri boljši nijso kot oni, ki so Šli, potem zaslužijo dovtipe teh judovskih sleparjev, ki svoje mnenje in prepričanje kar „en gros" prodajejo, če je kdo toliko neumen, da ga hoče kupiti, kar na pr. Rusi o času zadnje vojske kljuhu ponujanju ,,N Fr. Presse" nijso storili. Gotovo je, da novi ministri svojih svetovalcev ne bodo Generalu se je zdel gips precej drag, a dal je novce. „ Tedaj soboto zvečer ob osmej uri." „Dajte mi časa do polunoči; vsaj se slavno st ne prične pred jedno črez polu noč.8 aNaj bo! A vse fino izdelano! Osobito Venera!" ,, S toj te!" segne mu Zephyr v besedo, „jaz znam samo bogove delati." „Prokleto! Zakaj?8 „V mojej stroki je vse specijalitet. Ša nigdar nijsem naredil kake ženske." „Hudič, to je hudo? E — naj bo! Tedaj soboto po noči!" „Na svidenje!" de Zephvr in otide, ve Belo se samemu sebi smejoč. To je bil pa špektakel zvečer po algir-Bkih gostilnah. Zephyr je razmetaval genera love franke, ter romal zidane volje od jedne gostilne v drugo. Tako je šlo dan za dnem. Dne pred soboto je pozval general zopet k Bebi Zephyrja. „Lepe reči dohajejo mi na uho", zakriči nad njim, in si jezno suče svoje mustače, »potepaš se, namesto da bi delal, škandale delaš, preteplješ se . . ." „General," seže mu Zephyr v besedo, Jaz morem delati le tačas, če ga imam pod kapo. Vsem slavnim umetnikom godi se tako. Ako Bem pil, potem moram razgrajati, potlej še le mi pride navdušenost za stvar je nje." „Res," odgovori general uže jako umirjen, „saj sem tudi jaz nekaj tacega slišal. Sicer pa tudi veš najino pogodbo, in Če ne bode do jutri vse v redu, potem, veš, greš v luknjo." Zephyr se nasmehlja. „Vem! A še jedno prošnjo!" „Govori!" „R cite svojim gostom, da se štatuv ne bodo dotikali." „Zakaj ?« „Ker je gips še frišen in se lahko skvari. Če bo štatuvo Še tako na lahko prime, pa se zdrobi, ako je prišla še le iz oblike." „Dobro, skrbel bodem za to." „Da! ali, general, to se ne more lehko vsakemu reči Na vašem mestu bi dal jaz narediti plakate, na katerih bi stalo z debelimi pismeni: „Prosi se, štatuv ne dotikati se." „Pri mojej veri! ti imaš prav, to je najbolje, da se prepoved vsakemu pove." . Smem se torej nadeiati, da plakat >v ne boste pozabili? Glejte, če Be kdo gipsa dotakne, pa ne morem biti za nič porok". „La umiri se, obljubujem ti. Plakate bo moral vsagdo opazti." „Torej jutri, general!" „Jutri!" (Koneo prih.) iskali v onih dvoranah, kjer bo delajo plani, kako bi se ljudstvo oropalo do nazega. OiSH ministri se bodo 21. t. m. cesarju -v posebnoj avdijenci zahvalili za odlikovanja, ki bo jih pri odstopu dobili. Vest, da pride DepretiB za namestnika v Trst, je potrjena. P in o je prestavljen na Gorenje-Avstrijsko in je dobil o tej priliki ve'iki križ Franc-Josipovega reda. VVidmann pa je prestavljen na Tirolsko. Ustavoverci nameravajo sklicati shod na 31. t. m. v Line; vsi, kar jih je, vsi oni ža lostni ljudje, ki vedno prisegajo na „verfas-sungo", pa to prisego vedno lomijo, kadar se spomnijo, da bi žep trpel, ko bi gospodstvo nad Slovani izgubili, vsi ti imajo tja priti. Mej imeni aranžerjev figurira tisti komični Nace Kuranda, Gomperz in drugi taki ljudje, katerih predniki bo „njega dni" pred Faraonom črez Rdeče morje bežali. Kaj mislijo storiti, se ve da nij znano ne nam ne njim samim. Program Il2erih je splesnoval, An-drassv je Sel, ustavoverci, ki vedo, da so v Avstriji doma in ne na Pruskem, omahujejo in omahnejo gotovo. Ne ve* pa se prav za trdno še, ali mislijo ti Kurandovci uže v Lineu svet preslikati, ali še le pri konferenci, ki jo bodo imeli zvečer pred sestopom državnega zbora ; da ga pa preslikati hočejo, to je očividno. P. S. V tukajSnjih nekaterih listih berem večkrat dopise, ki so vendar malo preveč „ge-kraust". Stvari, kijih na Kranjskem nobena živa duša ne ve, berem tukaj. Posebno „D. Ztg " se velikrat vreze; nij tako izbirčna, kakor „N. fr. Pr.", saj pa zato tudi ne plača 10 kr. od vrste. Tukajšnji Slovenci pa imamo včasi gaudium, če piše kak „doktor" sem v judovske liste, da kandidira „Berks Edler v. Čitalnicasaale", da dr. Suppana Slovenci na Dolenjskem kandidirajo, da hočejo Slovenci za naslednika Andrassvjevega kakega Rusa iz St. Peterburga itd. O ti stari kralj Midas! grozna ušesa si imel, pa pošiljam ti v Aidove podzemeljske prostore novico, da na „blatt"-nih tleh dan de ne s taka mahala rastejo, da bi se ti sramoval in da te veternice slišijo reči, ki jih živa duša Se mislila nij, tudi travo slišijo rasti in plauke žvižgati, kar se tebi, Mi das, gotovo nikoli nij primerilo! Iz xii|»»t4lii«» Istre 15. avgusta [Izv. dop.] Uže v drugo je bila sprožena prelepa in prevažna misel v „Slov. Narodu", naj bi se vendar uže ustanovilo „Slovensko uči teljsko društvo", ki bi imelo tudi svoj organ za vse slovenske dežele. Saj nas nij več peščica, ampak precejšnje število. Posnemajmo Nemce! — Ne mislim pa s tem kranjskih wzwergvereinovcev", ampak učitelje, ki ljubijo in delajo v razvoj svojega naroda. V Istri žalibog bo še redke učiteljske moči in zaradi tega se obrnem do svojih sodrugov in prijateljev na Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in v tržaškej okolici. Zbudite se, pretehtajte dobro stvar! Štajerski učitelji bo uže pokazali, da je vse mogoče; imeli so izvrstnega voditelja g. Lapajneta, koji je gotovo denes enacih mislij, kakor dopisniki treh dopisov. Pa imamo še druge izvrstne učiteljske moči. Ne vem, kaj je uzrok temu, da se drugi mestni učitelji tako malo brigajo za stvar. Saj oni bi morali biti izgledni v tacih stvareh, — oni bi morali biti naši vodniki. Marsikateri se je uže izgovarjal, a se ve tako, da je moral vsak priznati v njem nagnenje do komoditete. Brez zamere! — Če se hoče kaj na- praviti — treba je resne volje — in tudi brez truda se ne opravi nič. Stvar je sprožena, — nekateri g. učitelji se posvetujejo uže dalj časa, kakor mi je iz gotovega vira 7nano. Vsakdo naj objavi svoje misli in S9 s svojimi bližnjimi sodrugi dogovarja in posvetuje. Saj veste, da le v jedinosti je moč. Zlružimo se! „Učiteljski Tovariš" naj postane društveni organ. Najboljše učiteljske moči bi dopisavale. se ve da le učiteljske stvari. Na ta način postane list izvrsten glede materijalnoga, kakor tudi duševnega stanja. Jaz mislim, da vsak učitelj, ki ljnbi svoj narod, ki je ponosen na svoj stan in hoče vestno izpolnovati svoje dolžnosti, vsak učitelj, bi nij starokopitnež in mračnjak, ter ljubi napredek, mora podpirati sproženo misel. Zaradi tega oglasite se vendar g. sodrugi po časopisih — dopisujmo si mej soboj in tako bodemo dospeli do tega, da se ustanovi društvo na dobrej podlaei, — ki bo ugajalo vsem. G. sodrugi na Kranjskem pretehtajte stvar dobro. Kaj nam je treba nemškega časnika ali nijsmo poklicani, da se v našej materinščini vadimo in po moči širimo, kaj hočemo tujSČini, ljubimo svoj najdražji zaklad. — „Zweigverein" nij druzega ustvaril, kakor nemir, nezadovoljnost. Vsakdo je lehko izpre-videl, da društvo, ustvarjeno na takej nenaravnej podlagi, ne more obstati. Kakor ne ustanove Nemci slovenskega društva, tako tudi ne smejo Slovenci nemškega. To je proti zdravej pameti, delo nesrečnega človeka. Kaj tacega ne morejo podpirati tudi naši predstojniki, — ker videlo se je, kak nemir je bil pred nekoliko meseci ne samo na Kranjskem, ampak tudi v druzih slovenskih provincijah. Mnogo bi bo dalo o tem pisariti, pa pustim za denes. Lev ostane lev, ovca ostane ovca, jagnje ostane jagnje itd. naj se jih še tako čudno ošemi. Revno tako ostanejo značajniki pred svetom to, kar so bili popred in ravno tako tudi ne-značajniki. G. sodrugi v tržaškej okolici, upam, bodo tudi podpirali sproženo misel. Če tudi morajo, navidezno vsaj, zatajevati vse kar je narodnega, mislim, da tukaj jim nij treba tega. Društvo ne sme biti politično, ampak strogo pedagogično. Vsakdo naj pomisli, kako svet je naš poklic! kako važno in sveto nalogo imamo učitelji! Če bomo pa kakor do sedaj razdruženi mesto združeni, mora vsakdo priznati, da nij -smo ponosni na svoj stan. Kdor pa nij ponosen na svoj stan, ta ne ve" kaj je — je človek malovreden. Vsak učitelj (društvenik) bi imel društveni časopis, ga prebiral in povžil marsikako zlato drobtinico. Kdo ve, koliko izvrstnih idej se nahaja mej narodnimi učitelji, koje pa nijso še objavljene iz jednega ali druzega uzroka. Nekateri se boji, drogi si ne da sile in zopet tretji čaka na boljši čas itd. A potem bilo bi vse drugače. Nobednemu ne bi bilo treba se bati, ker list imel bi dobre presojevalce, in tudi drugi bi vstali iz prisiljenega spanja. Tako bi bili slovenski učitelji res duševno popolnoma združeni. Pokazali bi, da nečemo ostati i posebno mi za drugonarodniki. Gotovo se smemo zanašati tudi od druzih stanov in posebno od čestite duhovščine podpore — koja obdeluje tudi del našega polja — koja je prijateljica mladine. Po mojem mnenji treba bi bilo sedaj zvedeti od raznih stranij misli g. učiteljev. Radi tega dopisujte v naše časopise, za kar upam, nam bodo uže gg. uredniki malo prostorčka odmerili. Kmalu potem naj bi se ustanovili odbori, in sicer v vsakej deželi — ali tudi okraju — kojim bi vsak učiteli ustmeno ali pismeno naznanil svoje misli. Ko bi tako odbori zvedeli misel svojih sodrugov, bi se pogovorili in osnovali društvo, kakršno bi ugajalo večini. Ko bi bile misli zjedinjene, sklical bi se jeden občni zbor ali pa več (radi stroškov). Vsak rodoliub bi so veselil tacega društva, koje bi bilo prekoristno in ga uže predolgo pogrešamo. Na noge! Ne zapustimo srečne misli — podpirajmo jo vsak po svojej moči. Bodimo složni mej soboj, in tako bod© tudi naš trud plodnejši. Na noge sodrugi! Učitelj. Domače stvari. — (Slovenski deželni in državni poslanci) so šli včeraj ob 11. uri dopolu-dne v deputaciji pod vodstvom g. dr. Janeza Bleivveisa k namestovalcu zdaj na odpustu bivajočega deželnega predsednika g. Kalline, h g. vitezu dr. Scbiioplu, da čestitajo cesarju za njegov god. Dr. Jan. Bleivveis je govoril v njih imenu sledeče, stališče naših poslancev karakterizujoče besede: „Deželni in državni poslanci, ki so zdaj v Ljubljani, poprijemljejo slavnostno priliko denašnjega godu Nj. Veličanstva, da Vaše visokorodje, kot zastopnika deželnega predsednika, prosijo, čute vedno zvestobe in udano ti našemu najmilostljivej-šemu cesarju in gospodu do njega najvišjega znanja poročati. Slovenski narod je bil ob vsacem času trdna podpora habsburgskemu prestolu in bode to zmirom ostal, a mi kot zastopniki tega lojalnega slovenskega naroda obetamo, da hočemo d r ž a v-nike, katere je zdaj Nj. vel. cesar v Bvetovalstvo svoje krone poklical, in kateri imajo nalog, srečnejšo ero v Avstriji započeti, povsod z najboljšimi močmi podpirati, kjer bodo oni za pravico stali in bo krivici protivili, da bodo znamenite besede Nj. vel. enkrat resnica postale: naj bode mir mej mojimi narodi." — G. na mesto valeč dež. predsednika vit. Schoppl je odgovarjal o lojalnosti „cele dežele" in o dobrotljivosti Nj. vel. ce-carja, nič pa nij rekel o zdanjih političnih zadevah avstrijskih in ničesa o novem mini-sterstvu nij omenil. — (Rojstveni dan cesar je v) je obhajala ljubljanska čitalnica v nedeljo zjutraj 8 sv. mašo na Rožniku. Vrhu slabega vremena se je vendar udeležilo maše precejšnje Število narodnjakov, mej katerimi tudi dr. J. B 1 e i -weis. Pevski mešani zbor čitalniški je pel pri maši in naposled cesarsko himno. — Včeraj je bila zarad cesarjevega godii o polude-vetih slovesna vojaška maša na prostem v ,zvezdi". Poleg vojaške garnizije in veteranov bilo je navzočno še mnogo naroda. — V stolnoj cerkvi je knezoškof g. dr. Pogačar slovesno mašo Čital, katere so se udeležili v paradi načelniki raznih oblastni). — Na čitalnici je vihrala narodna trobojnica poleg cesarske zastave. — (Deželni predsednik g. Kal-lina) je daroval včeraj ob cesarjevem godu 100 gold. za ljubljanske mestne uboge, a po 50 gl. požarnej straži in veteranskemu društvu. — (Umrl) je dne 17. avg. v Ilrušici pri Ljubljani po dolgej bolezni absolvirani gimnazijec g. Jakob Hočevar. Pokojnik je bil name- njen posvetiti se teologičnim študijam, ali nij bil lansktga leta sprejet v semenišče zaradi slabega zdravja. Bil je mirnega in dobrega značaja ter v obče priljubljen vsem sošolcem, zatorej so mu tuli ti, kar jih slučajno biva zdaj v Ljubljani, šli pet pri pogrebu včeraj pesen nadgrobmco. — (Iz Beljaka) se nam piše: V Per zijo se je cd.očil iti naš rojak polkovniški zdravnik g. dr. Per ko. Prejel je namreč od perzijske vlade jako ugoden poklic, ter je za tri leta šel v Teheran. Upamo, da se bode tudi v dalnjej Perziji svoje domovine spominjal. — (Pri Blanii d poleg Sevnice so „&h gomilah" 14. t. m. našli zanimive stare grobe, staroslovenske ali rimske, a po novinah se, to se \ć, bere o „keltskih". — (Toča) je pobila v vinogradih dveh k občini Vinici na Dolenjskem spadajočih vasij Nove lipe in Ućakovic. — (Požar.) Piše se nam: V Radomlji je pogorela 1C. t. m. posestniku Kralju hiša in posestniku Soržetu pod, svisli in drugo 8 klajo in žitom vred. — (Čudno tele.) Iz Logatca se nam piše: Tukajšnji mesar g. Arko je kupil v bližnjih llovtah neko tele, katero je bilo prav občudovanja vredno; imelo je na prvih nogah namesto parkljev le po en sam rog podoben kopitu mladega žrebeta. G. Arko je te vredne in morda za znanstvenost zanimive nožice ta koj gospodu dr. Jan. Blehveisu v Ljubljano odposlal z dostavkom, da se naj, če je gotovo dovolj zanimivo, deželnemu muzeju izroči. Liatuiva opravui&tva : G. J. M —č v Livnu Vaša naročnina ju sedaj plačana do novembra t. 1 — (i. K. K. v Ločah: Sedaj jo plačano do 15. janu arj a 1 80._ Dunajska borza 18. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . , 66 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru ... 68 n 30 Zlata reuta.......78 »80 1860 drž. posojilo .... 124 „75 Akcije narodno banke . 8^3 „ — k. Tujci. 17. avgusta: Evropa t Wolf iz Celja. — Reitlingcr, dr.pl. Urbanetzky iz Dunaja. Pri pitonu« Scliuster iz Dunaja. — Pipan, Ries iz TrBta. — Hutter, Ilassvvell, lleierber iz Dunaja. — Dr. Tomscheg iz Gradca. — Penko iz Trsta, — Gruber iz Dunaja. Pri Malici t pl. Vesteneck iz Logatca. — Lo-mazzi iz Trsta. — Glas iz Dunaja. — llradeckv iz Zagreba. — Carlebach iz Dunaja. — pl. Fuger iz dradca. — Bartohč iz Dunaja. Pri ay atrijskem cesarji: Ogorelc iz Kranja. — BuBtia iz Trsta. — Goler iz Dolenjskega. — Aberth iz Gradca. — Scliumbons iz Dunaja. buTMotkcui dvoru: Spisa iz Celovca.— Freiainger, Btuinpti iz Trsta. Loterij ne srečke. Na Dunaji 16. avgusta: 32. 6. 65. 53. 72. V Gradci 16. avgusta: 41. 4. 74. 85. 87. Javna zahvala. Pogodora požara dne 13. in 14. t. m. mi je dolžnost, da izrekam s tein velocenjenemu gospodu županu A. Lase han u za umno vodstvo, prosto* voljnoj požarnoj straži za v resnici požrtvovno in VBtrajno delavnost, vsem svojim prijateljem in ztian-cem za njih dobrovoljni trud, da bi so ogenj pogasil, svojo najiskrenejšo in najsičuejšo zahvalo. (380) Jo/.« I Natcvže. Išče se zvesta, pridna in pobožna kuharica in dekla v enoj osobi za slovensko družino blizu Trsta. Nastop službo in plača po dogovoru. Poizve so pri administraciji „Slovenskega Naroda". (376 —ii) Velika gostilna, na ugodnem kraju, odd;i so takoj v najem. Ponudbe pošljejo naj se pod: ,,A. It. poste rcHtaule v Celju." (37 7—2) Dobro natunio vino raznih let je na prodaj v grudu v zgoreujej ttevuici, postaja Sevnica na železnici Zidani most- V svojem in v imenu cel • rodbino naznanjam pretnž io vest, da jo moj brat, gospod Anton Janko Sterle, c. k. avakultant c. k. okrožne sodnije v (Vlji, 15. t. m. po kratkej, luidej boleaii mirno v Gospodu zaspal. Ostanki prerano uuir na bili so denes na pokopališču sv. Duha v Colji pokopani. V Celji, dne 17. avgusta 1879. Žalujoči brat (378) Franc Sterle, načelnik postajo v Divači. Kreditne akcije....... 266 „ 90 * London.......... 116 „60 n Srebro..........— „ — „ Napol..........9 „ 27 „ C. kr. cekini........5 „ 50 „ Državne marke.......57 „ 05 „ Nova restavracija x -volilcini vrtom soje v l\i;inji 172 zraven kne/o-škof«»ve hiše odprla. Tam se toči nepopačeno dolenjsko vino in Kozlerjevo pivo. Tuje popotvaejske rodovi ne, katere gotove ure kositi že .i jo, naj naznanijo bvoj prihod pismeno. Zvrtajo najlepši izgled na planinske gore. V bližnjem potoku Kokri so toplice za gospodo in gospe, voda ima veliko žtleza in apnenka raztopljenega, gor-kota je zilaj 17 do 19 0 Keaua. Stanovanje črez poletje dohodu v Kranj i tujci prav po cuni, in si morejo pri podpisanem naročiti. V Kranji, mesecu avgusta 1879. (379-1) £5*1- Pour. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika M ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Tu tako zovane iepue ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega ttrelir-uega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Ynle«l neke vla*tue konstrukcije ne mor« tte taka ura nikdar pokvariti, puKnv. t o v jfUnarfrva lu .s( roge HoliduoMl i , j>l*«l >v.t»- mumo ** tem dolžnoHt .juvno, (lat. vsnho uepristoječo uro uukuj T/.eiiH'iiio, in se tlrugo zunicnjaino. Izpiseli "U-r. 1000 kouiadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in glavni ključ; jeden komad le gl. 3.45. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovano; razen tega so tudi elektrogalvauično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z eiuailiraniun kazali, kazalom za tro-notke in kristalnim ploščnutim steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 kouiadov mobilnih ur na valje (oylIn-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnutim steklom, tekočih na ti rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov VVashingtonskili ur na sidro od 13lotnega srebra, potrjene od. c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elcktru-galvanitno pozlačeno, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlutih razločiti; lino na trenotek regulovane in poskušene. 'JL'eh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov VVashingtonskih. remontoir Žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, b kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj nuli jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodu ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem euiai-liranein okviru z zvoniloin, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi ua pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, tino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po ininolih 20 letih se dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za bmešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: D lireii-Ausverkaiif (321—4) S* h i 1 i p p W m © m m t Ulirenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdaieij in urednik Josip Jurčič. Liasiuiu*. lu lisa .Nuiodua tiskarne".