76. ste^TCaT^^^^^^^^^ Ljubljana, vtorek 5. aprila. XIV. lelo, 1881. Izhnja vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poSti prijemnu za ava tro- o gersk e deželu /u ceio leto ltf gl., za |»ol lnt* s gl, za, četrt leta 4 gl. — Za Ljubljanu brez poSiljanjii n;i dom zn celo leto 13 giil., 7si <> kr., po poAti piTJ^nian za ćetrt lota o fjolit. — Za o/.njiniln sr pltu-njo od eetiristopne petit-vrsce ti kr., će se oznanilo tMikrnt tiska, f> kr., t'-e se dvakrat, in 4 kr., ču se trikrat idi vt't'knit tiska. Dopisi naj se izvole Iranki ruti. — Kokopisi se ue vračaju. — Uredni8t\ o )v v Ljubljani v Franc Kolmanov»j hifti P^ledaliSk» stollia". Opravništvo, na katero itnj bc rilng-ovolijo poSiljati narnčnitie, reklamacije, ozrumila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskami" v Kolmanovej hifti* Iz državnoga zbora. Z Duuaja 2. aprila. [Izv. dop.J V poslednjej seji je g. minister Pražak odgovoril na interpelacije slovenskih poskncev pl. Scfaneida in dr. Tonklija. Odgovor je bi 1 na desnej s pohvalo sprejet. Liberalni listi se hudujejo nad g. ministrom, češ, da on žali sodnikovo neodvisnost, ker proti odlokom naj-viSjega sodišea hoće ukazovati sodnijam. A tu ne gre za razsodbo v tožbenej stvari, am-pak za narodno ravnopravnost in jezikovega, vpraSanja nemajo resiti sodnije. ampak administracija, če ne drugače, po postavnem potu. GoBpod minister bo menda zdaj iz dal ukaz na vse sodnije graške in trža-Skevišje sodnije, da se morajo ravnati po znanih ministerskih nared-bah, ter sprejemati slovenske vloge in jih v istem jeziku rese vati. A s tem ukazom narodno vprašanje glede uradov ne bo še rešeno, to je samo začasno Bredstvo. Treba bo postave, da ne bo več mogoGe sodnijam razsoj cvati proti ministerskim naredbam, ceS, da nijso postavne. V odseku za jezikovo vprasanje, ki ima denes spet sejo, bo g. dr. Tonkli stavil nasvet v tem smislu. Državni zbor «e odloži 7 aprila čez pruz nike do 28. aprila ter se bo budgetna debata še le tačas začela. Ministra odgovor. Minister Pražak je odgovoril na znani interpelaciji g. viteza Schneida in dr. Tonklija takole: V seji tega zbora dne 11. marca t. 1. stavil je gospod vitez Schneid po interpelaciji do me naslednji vprašanji: 1. Ali je visok*,-j vladi znana odloćba c. kr. najvišjega sodnje^a dvom od Hi. febiuvarja t. 1. št. 1697 *n ali je visokej vladi znano, da je c. kr. nadsodnijsko predsedništvo v Gradci omenjeuo odlo'-bo ohjavilo vsem nižjim sodnijam in celo drugim avtonoranitn uradnijamV 2. Kaj namerava visoka vlada storiti, da se po tej odločbi najvišjega sodnjega dvora žaljena pravica do jednakopravnosti sloven-skega jezika pri uradih Slovencem zopet po-vrne? — Dalje bo me v seji dne 15. marca t. 1. goapodje poslanci dr. Tonkli, dr. Vitezič, Na bergoj in drugi interpelirali, ter stavili naslednji vprašanji: 1. Ali je visokej vladi znana odločba c. kr. nujvišjega sodnjega dvora od ll.janu-varja 1881, št. 2V 2. Na kak naćin namerava visoka vlada neomejeno rabo slovanskih jezikov pri c. kr. aoduijah nu Primorskim i/.peljatiV Zavoljo notran^je zveze in jednake ten-dence teh vprašan.j imel bodeni čast na obe interpelaciji ob jednem odgovoriti. Oilločbi najvišjega sodnjega dvora od dne 1G. februarj a t 1. St. 1697 in od 11. januar ja 1.1. št. 2, na kateri se ozirata interpelaciji, sta mi znani; tuđi se mi je u prvej odlocbi uradno poročalo, da se je s'cer ne po nadsod-nijakem prezidiji, puč pa vsled sklepa nad-sodnije v Gradci objaviia tej uudsodniji podložnim sodnijskim dvorom in okrajuim sodnijam, v katerih okrožji je prebivalstvo čiBto slovensko, ali pa tuđi mešano z nem^kim. Glede druge toćke obeh interpelucij ate-jem si v čast naslednje odgovoriti: Pri obeh v interpelacijah omenjenih slu-i čajih izšla je odlocba, ki jo je v posaineznej! civilnej prnvdnej zadevi na poti zakonito dolo-čene instance izrekla najvišja sodnijskii oblast. Z ozirom na samostojnost iu neodvisnost judikuture sodnij odtegnen«' so zgorsij navedene odlocbe najviAjtg.i sodu joga dvora vsa-kemu vplivanju po justićnem ministerstvu kot amiuistrativnej oblasti. Glede pa na vplive, katere bi omenjeni odtočbi na prakso nižjih sodnij v gmškem in tržaSkem nadsodnijskem okrožji imeti utegnile in glede na pravico do jezikovne jednakopravnosti po ustavi prebivalcem dotičnih dožel obljubljene, bil sem prisiljen, svoje miSlje-nje v tej stvari za stop at i na pri me r-n e m m e s t u ter pravici justičnega ministerstva do naj v i S je ga u a dzo rova nj a on polji administrativnih ko-rakov do v e 1 j a ve pripomoći. Tuđi v okrozji svoje oblasti ne bodem pozabil paziti nu to, da se natanko izpolnujejo v jezikovnem vprašanji po justK'iitMu ministru izdani in v interpeluuijah omeujeui ukazi. Ta odgovor bil je od desnice sprejet s pohvalo. A naša desnica ploška vseiej, kadar čuje iz iniiiistcrskega stolu najmanjšo sladko bosedico. Mi obsuuiemo takoj, tla inim ta mu\i-strov odgovor ne dopu.de; iu aicer na prvem mestu zategadelj ne, ker je čudna temotu raz-prežena po ministrovih bessduh, ila človek pri vseni natezanj i mo%an ne more uguuiti, kaj da je gospod minister povedati hotel. „Prisiljen sem bil. pravi ukselenca, svoje mišljenje o tej stvari zastupati na primarnom mestu/' Kaj je to, primemo mesto! Skupina ministrovV ali Bog ve kaj? In kaj nam je i i>oCeti z besedo „zastopati4* V V pravdah sta i lehko zastopani obe strmiki, in včasih tuđi tista, Reforme carja Aleksandra II. (Angleftki apisala (). Kirčjova-Novikova.) (Dalje.) Pa taka uravnava — slišim tu pa tam praviti — je konfiskacija. To se nij name-ravalo na Ruskem. Povsod smo čutili, da je treba nekaj žrtvovati; plemenitaši so sprevi-deli, da so morali za trenutek nekaj izgubiti, vsaj je tuđi v časih vojske treba nepričako-vane davke in teške žrtve prenašati. Plemenitaši so izgubili — recimo stiri šilinge od funta —■ v ta namen, da je mogla Rusija kmete na lastnej zemlji vkoreniniti. To je bilo neizo-gibno potrebno, se je tuđi darovalo, a nihče nij stokal. Komunisti, socijalisti itd. bo besede, ki se različno tolmaGijo. Rusija je osnovana na temelji obein; njena zemeljska uprava je ne- koliko socijalistična, ne da se lahko omajati.j Veliki Cuvour je djal: „Zemeljsko pravo, ki ga daje Rusija svojemu narodu, je nam v zapadu nevarnejše, kakor njeni vojaki; mi vidimo in čutimo, da je njena životna moc ozko zve-zana z vsakim posameznikom." Osvobojenje in zemeljska uprava je ne-ločljivo združena s preurejevanjem in razSirje-vanjem krajevne samouprave. V starih Čnsih je bil plemenitaš car v malih razmerah. Po osvobojenji je njegovo veljavo nadomestila krajevna samouprava. (Uede obeinskega reda se Rusija razlikuje od švicarske in severno-amerikanske samovlade. Car je sicer na novo oživil in ojačil državo, pa olikanih kmetov iskati v selih oddaljenih od potov in večjih mest bi bilo abotno. Da razložim politično zvedenost volilcev na Angleškem, navajam sodbo g. VVallaca, je li ruski kmet ne opravlja svojih zadev z ozirom na občno korist? „Ruski kmet" pravi on, „uživa najpopolnišo samo- | upravo in je pravi pravcati zastopnik ustavne vlade najskrajnoJHi! demokratične oblike". Celo žena, če je poglavarica hiši, se udelefcuje ob-ravnav „Mira." Občina je prvotna zadruga, temelj, na kateri je vspostavil car ostali del kmetske vlade — delo, ki riovršuje emancipacijo in agrarne postave. Eko::onicne nasledke teh reform razprav-Ijati nijsem poklicana. PlemenitaSi nijso bili ugonobljeui, to veni iz osobne skušnje in tuđi od prijateljske in merodajne strani. Sedaj hočem govoriti o osvobojeuem ljudstvu kot neodvisnem sosedu. Imeli smo pozi-dati včasih ćele vaši, pokončane po ognji; imeli smo staviti bolnišnice in sole na lastne stroSke, morali smo v lakoti in stiski pomagati; sedaj se je vse to izpremenilo. PlemenitaS tega ne stori, ker se nekoliko huduje nad žrtvami, ki so mu jih pouzročile reforme. Ob-držali so en del svojih imenj in ob enem se ki je bila zastopana po advokatu, propade na-sproti one), ki nij imela nikacega zastupnika! Hudodelnik, ki je pred porotatni obaojen na ćelo življenje v ječo ali pa 3e ćelo na vislice, nij nikdar brez zastopniku; njegova stvar je vedno „zastopana", ali brez vspeha! Sedaj vaakilo takoj vidi, da je gospod minister za-molcal glavno stvar, to je vspeh svojega z as top;* nj a. Če se za. nas Slovence v mini sterskem svetu vloži jedna uli druga dobni besecU, ali če potem skupina ministrov sklene, da naj se ta dobra besede prezre, potem smo sa istem mestu, kakor poprej. Če nus tepo še dalje, in če morimo tuđi potem še na tJaku spati, potum nam ministrovo zastopanje puč malo koristi! Drugič nam pa ministrov odgovor ne do-pade, ker ne obtiega prav nie dejanskega. To je sama gola, siva teorija! Najfcalustnejše pa je, da si kratko nikar misliti ne moremo, kako da se bode ta teorija v prakso vpeljati mogla! Gospod minister je vrgel pred sodnijami svojo puško v žito ter izrekel, da nema pri neod-visnosti in samostalnosti sodnijske judikature nikake ingerenee na sodnijske odločbe. In mi uže sedaj vemo, kako da se bode stvar vršila tuđi v prihodnje! Ministrova teorija ostala bode teorija, sodnijsUa praksa pa ravno taka, kot je bila do soihij. Ako bode kaka sodnija tuđi v priho«]nje odbila slovensko vlogo samo za-voljo tega, da nij pisana in der landesiiblichen Geriuhtsspraehe, in ako se bode stranka zdi-bovaje pntožila do ministra, dobila bode od njega melanholičtn odlok, da ekselenca niće-sa.r storiti ue more, ker uetnu nikake ingerenee na posamezno sodnijsko odloćbo. Muii-ster poviiurja svojo av tor i teto kot splo^ni princip, ali v špecijii'nem slućaji nema nikacega, vpiiva. I u ker se koacno n ;i tem polji naše zahteve niz d r <> b iju v s a m e š p t -ci jal ne slučuje, ostaii budemo brez minis terskega varstva! Teorija nas brani, praksa pa davi! Tako je bilo do sedaj in tako bode tuđi po ministrovem odgovoru! Z jedno besedo: ministra Pražaka odgovor napravljen je Cisto po tistem blanketu, po ka-terem se interpelueijam navadno odgovarja iz ministerskih foteljev. Nekolike temote, nekaj obljube, idi vendar nikake gotove zaveže, pri vsem tem pa mnogo, mnogo besed, ki so postavljene tako, kakor nekdaj v fitiskih i/.rekih. Stvar pa se vrši potem ravno tako kot prej! Zgodilo seje tako, kakor smo slutili. Vitez Vesteneck moral je za slovenske zahteve v ogenj, slovenski jezik pa ostane tujec pod lastno svojo streho. Dr. I. T. Politični razgled, HT<»trtuid«» «li»£ele. V Ljubljani 4. aprila. Uradna „Wiene£ Ztg." naznanja, da se bode cesarjeviča Ru4olfa poroka s prince-sinjo Štefanijo na Dunaji vršila dne 10. maja t. 1. Državni zbor je soboto sprejel ho 151 glasovi zoper 121 jjlasov finančnega ministra predlogo o pokritji državnega primanj-kljaja za letošnje leto. Svojo predlogo je za-govarjal tuđi h'nunčni minister dr. Dunajevski. Na drugem mestu prinašamo odgovor pra-vosodnjegii ministra dr. Pražaka na interpelacijo slovenskih po'-danecv glede rabe slovon-akotfa Jezika pri »oxiltoviil odsek državnoga zbora je iinel soboto zvefcer sejo, h katerej je prlŠel tuđi ministerski predsednik grof Taaft'e. O tej seji, v katerej sta poslanca Tonkli in Hohen-wart naglašala važnost slovenskega jezika, po-ročatno jutri već. Vittftlli«*- ilržttve. V l*c?terlmrggu seje 1. t. m. zbralo pri mestnem glavarji začasno svetovalstvo, ki je bilo voljeno minoli četrtek. To svetovalstvo ne sestoji u 228 zastopnikov, nego 228 je volil-nih mož in ti so izmej sebe izbrali 25 zastop-nikov in tein 25 namestnikov. Članovi tega svetovalstva so večinoma hiSni gospodarji. V prvej svojej seji so se posvetovali o strogom nad/orovnnji vseh potnikov, ki pridejo v Pe-terburg. V zapor dejan je neki Nikolaj Kibalčič. Baje da je obstal, da je on prirejal nihilistom strelivo. l*aj»c*ž TiOon XIII. je v avdijenciji »prejel ruska poslanika Mosolova in liuteneva, ki sta prišla v Rim, da nadaijujeta dogovar-janja mej Ilusijo in \ratikanom. Papež je z nova obžalovjil napad na carja Aleksandra II. ter i/.razil svoj gnjus nad tem činom. Dalje je izrazil ujianje. da se bode sporazumljenje mej Rusijo »n Vatikanom doseglo še pred praznikom slovanskih apostolov Cirila in Mrtoda. ; Papež Leon XIII. se je zahvali 1, da je car Aluksander III. storil ta spr'.vljiv korak. Rumiiiiljo so kot kraljevino pr'zn.ile nadalje Anglija, Srbim, Turčija in Italija. Rumunski Atudentje v Parizu so protesto-vali na uekem shodu zoper to, da so Rumunci preustrojili kneževino v kraljevino. Govorili so prav oštro zoper ta čin, ker se kraljestvo ne strinja z demokratstvom. Zbor je nazdravljal bodočej rumunskej republiki. Rumunskemu senatu so nekateri senatorji predložili nacrt, zakona glede tujcev Živečih na tuinunskib thh. Ta nafirt določuje, da se ima vsak tujec, ki dela zoper varnost Rumu-nije. ki k<)li javni red ali ki dela na preobrat socijalnega reda v Rumuniji ali katerej druge] državi, ven iz dežele iztirati z dekretom ali navadnim ministerskim ukazom. V nemškem „raj hstagu" je zadnji petek stavil Windhorst svoj predlog glede mejna-rod'iih sredstev zoper in<»rilco vladrtr-Jf»v. Ta predlog ho podpisa'e vse frakcije nemSkega „rajhstaga" ražen socijalistov. Predlog so podpisali tuđi Poljaki, ki so izjavili, da predlog pod pišejo složno vtri Poljuki zato, (Im odbijejo napade in sumnićenja nemških takih Ibtov, kakersen je „Nordd. Atlg. Ztg." \Vindhorstov predlog priđe denes v „rajhs-tagu;i v obravnavo. Iz /&lgg-i<»r» r,e porofia, da je na Tuni-skej meji prišlo do boja mej Khumiri in Francozi, katerih čast bode zahteval*i, da bodo vojaško zasedli Tunis. Dopisi. Iz Maribora 1. aprila. [Izv. dop.j Slavni slovensko-štajerski baron Litzelhofen o? pešpolk št. 47 bode v jeseni rešen svoje garnizone ter premeščen v stolico cesarsko, v Bee. kjer biva tuđi slovenski baron Kubnov pespolk. Kmalu bodeti torej dva slavna slovensku polka v veiičastnej metropoli! Štajerski pešpolk je uže G let v Trientu, kjer stoji na predstraži proti požreSnej „iredentiu, ter ima jako slabo bivanje, kakor je bilo uže poveiiano v „Slovenskomu Narodu". V cesarskej stolici bode torej začetkoma leta 1882 uhh pešpolk praznoval svojo dve-stoletnico, ter blagoslav Ijenj e nove zastave. Šturo, raztrgano v vseh bojili, katerih s'sS je vdeležil 47. polk, slavno in zmago-nosno vibrajoćo zastavo bode zamenjal z novo deviško. — Nuj sledi tu nekaj vrstic v vspešno spod-budbo vrlim slovenskim Štajerkam, da ne bodo zaostale, kar se tiče domoljubja in požrtoval-nosti za svojimi seatrumi vrlimi Krtmjicami! Kranjske Slovenke so namreč darovale zastavi 17. pešpolka uže pred leti krasen trak, in o priliki sprejema iz Bosne srebrn lavorov venec. — O priliki svečanosti blagoslovljenja nove ns;vadno trudijo ostati v prijaznih razmerah z osvobojenimi robovi. ZaJnje poletje sem pre-živela s svojo obiteljo na kmetih blizo T..m-bova — in vse praznike in obiteljske svečane dnij ao kakor po navadi poprej robovi sedaj kmetje z nami praznovali. Dohajali so k nam, izražali avoja voščila, prinašali jagod in jaje in gob iili drugih nedolžnih darov po starej navadi v gotovem prepričanji, da nles petits cadeaux entretieuneut V amitie" (mali daiovi ohranjujejo prijateljstvo.) V redkih slučajih, in to je castoo, so se imeli plemenitaši poto-žiti o nepokorščini; ne fiutim se poklicane odložiti, kdo je bil v tem slučaji kriv, pleme-nitaš ali kmet; sploh pa se dobro »porazumejo. Politični nasiedki osvobojenja so bili ve-likanski. Rob, osvobodivši se, nij izgubil svoje poniznosti, pa začel se je obnašati kot samo-Btalen gospodar. „Kot gotovo moramo smatrati", pravi Aksakov v svojem znameni tem govoru o 8rbskej vojski, „da je rob začel svoj duševen obzor razširjevati in prosteje se gibati, ko sej je robstvo in marsikatero poprej postavuo raz-ločevanje odpravilo in se zajedno naroden poduk začel širiti". Da tega Aksakov nij pretiral, se razvidi iz razločku, katerega so Anglefci opa-zovali, ko je Rus leta 1877 prekorakal Dunav in robujoč vojak branil Sevastopol. Ker je Rua začenjal sodelovati kot za-stopnik pri krajevnej vladi, je bil to zanj poli tičen poduk velike važnosti. Rim se nij se-zidal v enem dnevi, pa jeden vladar je na novo oživljenoj Rusiji mnogo podarit. Nepodučeni Ijudje očitajo carju, ka nij odložil avtokratične oblasti in Rusije nij ustavno uredil. Aksakov, ki svoje misli jako lepo izražuje in ki se gotovo nikamer ne prilizuje, govori v svojem organu „Rus": „Parlament mora ven-čati poslopje, pa najprej mora biti poslopje sezidano". Globoko je vkoreninjen temelj za to t naših javnih upravah; na to je zidal in nada-ljeval car, pa doviail ga nij; nestrpljivost more vse pokončati. Delalo se je hitro; hitrejše de-lovanje bilo bi nevarno. Ob&ine, vsaka pod starosto, so bile združene v „oblasti" (volost), kjer je zastopnike občinske zbiral rBtarejiinau ali predsednik. Nad „občino" in „oblastjo" je „zemstvo" ali kra-jeven zbor, sestavljen iz zastopuikov kmetskih in mestnih. Voljeni so na tri leta. Nad „zemstvom" so deželni zbori, šestav-Ijeni iz poslancev krajevnih zborov, ki z „zem-stvi" davke pobirajo; ti davki so namenjeni v to svrho, da se ustanavljajo in vzrtržujejo sole, bolnišnice, hiralnice, da se delajo ceste in po-pravljajo mostovi itd. Res je, da smo bogati v prirodnih pridelkih, a ti se še le moraj o razviti; sedaj pa še nij smo sploh bogati in ne moremo mnogo izdati. Dohodki vseh naših mest zuašajo trideset miiijonov goldinar-jev in od teh plačata tretjino Moskva in Pe- zastav«- j. Štajerskim Slovenkr.m dana ruijlep?a priložnost, da se skažejo kot zveste avstrijske Slovenke ter da darujejo trak zastavi 47. peš-polka. Po mojem mnenji imj bi se izvolila v vs&kem iresteci in večjem trgu jedna odlična gospa ali gospica za nabiranje blagih darov! Štajerske Slovenke! To podvzetje vam bo štelo vedno v vašo čast! Nas, vaše sinove in brate pa bode ob času, ko nas pokliče pre-svitli cesar na bojišče, na zastavi vihrajoii „trak" slovenskih Štajerk spodbujal, ter nas vodil do zaželjene zmage! (Slavno uredništvo „Slovenskoga Gospodarja" uljudno prosim, da ponatisne ta dopis.) Vojak iz sp od njega Štajerskega. Iz apodtijc Kittkc* 3. aprila. [Tzviren dopis.] Moški zbor naše čitalnice je 1. t. m. kot predvečer imendana čitalniškega predsed-nika g. Vrane Drenika njemu napruvil zasta-vtnič'ko. ^Slovenska Matica" je čitalnici v spodnjej Šižki vsled pismeno vložene prošnje darovala blizu vse do sedaj udane knjige. Čitalnica v spodnjej Šiški si je prizadevola spolnovati nalogo: širiti omiko v domačej be-sedi in pesni in bo za tem ciljem hitela tuđi dalje. Želeti bi jej pa bilo več podpoinih udov, zatorej se pozivljajo uljudno prijatelji narml-nemu društvu, da pristopijo kot podporni udje v našo čitalnieo. Celoletni donesek je 1 gld. 50 kr. z» posamezne in 3 gld. za rodbine. — I sr. l*anioišk«ktfa oltruja fil. marca. [Iev. dop.] Ako tu.jec, kateri razmer naše slovenske „kranjske" dežele i>.e pozna, neistinite reci o nj ej piše in jo pred svetom zasramuje, ne zameri se inu se toliko, ker Ktori to na-vadno iz iiHvednosti in menj iz hudobije. Sveta jeza pa prime človeka, ako vidi, da se domaćin ali ud naroda predrzne javno pred celim svetom zasramovati deželo, v katerej u/.a več let dobro živi in katere b: gotovo rad ne za-pustil, uko bi se mu to velevalo. Tu mislim namreč zuunega gospoda „Simo". V svojej „Schuizeitungi", ki je sicer nekaj časa molčala in nij prinašala zabavijic Slovencem, predrznil se je ta gospod zopet grditi našo „kranjsko" deželo in Slovence sploh. Po dr. Fischhoim hoče se števili dokazati, da je kranjska de-žela glede kulture skoraj najslabša v Avstriji; da sta samo Bukovina in Dalmacija še na slab-šeni. Pravi namreč, da stoji „Krain i u Bezug auf die Kultur nicbts bbher als die Tiirkei" — fceš na Kranjskem in na TurSkem je bilo leta 1873 rekrutov samo 5°/0, ki so bili pisanja trograd. Ilevščina gotovo n;j greh, pa opravifiuje marsikaj, kar se nam oponaša. Krajevne naprave so brez dvombe nepopolne; vsaj pa so tuđi sploh Človeške naprave take in veliki sistem zastopniške vlade ne more biti v enem letu ali za časa jednega vladarja dovršen. Angleži so zaljubljeni v krajevno samovlado, na njo so ponosni, kakor revež na kake potico. Vsako leto prihajam na Angleško ic povprašujeui, kaj se godi v parlamentu io slišim: „To in ono se je ukrenilo; o tem in onem se je razgovarjalo". Pa samo razgovar-jalo se je Anglija je mala dežela, Rusija ps ogromna in prostrana, pa se je vendar užt preskrbela z raznimi zastopniškimi zbori, ko se je na AugleSkem stokrat razpravljalo, je-li b< eme kakova malenkost krajevnim uradom prepustiti; naša obsežna krajevna oblast je vs< prešinila, na Angleškem so se o tem Se U pogovarjati začeli. (Dalje prih.) in čitanja zmožni. Ali more kdo, ki pošteno in resnifno govori, to trditi, da bi naša dežela tako na slabem bila? — Ali je mogoče, da bi kulturne razmere v Galiciji, na Ogerskem, Hr-vatskem, Primorskem boljše bile, nego so pri nas? Res, da imamo premalo narodnib šol, ali šol smo vendar od letu 1850 precej imeli in v tt'h se je vendar naša mladina nekaj naučila. Če bi bil naš narod na Kranjskem tako malo omikan, tsiko malo čitanja zmožen, kako aeki to, da je skoro 10.000 udov pri družbi sv. Mohora, ki torej razpošlje samo na Kranjsko kacih 60.000 knjig vsako leto? Ali ne bere teh knjig samo prosti narod? Koliko slo-venskib knjig se na leto razpeča tuđi mej prosto ljudstvo! Dunajska bolska z:doga je uže od nekdaj najvefc slovenskih knjig razposlala za kranjske sole, iz teli so se morali vsaj č tati naučiti kranjski rekrutje, ki vendar nijso take trde butice. Izhaja tuđi uže več let veliko ča-sopisov na Knuvjskt'm, te menda vendar ne bero in ne podpirajo Nemci, ampak domače slovensko ljudstvo sploh. V tistih 5°/0 kninj-skih rekrutov, ki so jedino čitanja in pisanja zmožni, tiči Htrašno malo resnice. Pri vojaškem naboru se namreč povprašuje le po nemSkena j branji in pisanji, ne pa po slovenskem! Oii \ kranjskih rekrutov so pa na\adno v vojako potrjeni samo naši čvrsti in trdni fantje iz dežele, kjer so hodili samo v slovenske vaške sole, ki se pred Simovo dobo še nijso tako ponemčevale. Torej smo precej dokazali, da naša kulturu na Kranjskem nij tako slaba, kakor turska; toda ona je slovenska in ne iR'mSkit. In ker bo naša slovenska omika na Kranjskem v ugodnihJnam Slovencem pravilnih raznierah vedno večja, zato je razumljivu jeza gospoda Sime, kat.eri vidi, da nij v stanu za-branjevati napredovanja nu.Mh kulturnih in političnih razmer. Da svojo jezo ohladi, pa piše take neistinite zabavljice! Iz Zagrisati za nenarodno načelo, za-stonj mu trud, zavesten narod ga ne posluša. Miškatoviti je zdaj to izkustvo storil. Nij nm ga trebalo. (Govori se, da bode novinarstvo in politiko pustil in postal deželni arhivar.) — Da stranka saborske večine ravno zdaj pred volitvami svoj organ opusti, znamenje je, da se mora in hoče popolnem vladi v naročje vreči. S tem pa skoro neha stranka biti. Vsa-kako je to blamaža za njo in pridobitek za neodvisno stranko. Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 4. aprila. V državnem zboru so interpelirali "Weeber in tovariši ce-lotno ministerstvo zarad odgovora pravo-sodnjega ministra na slovensko interpelacijo o rabi slovenskega jezika v sod-nijah, vprašaje, katere naredbe so se v tem izdale in ali se nij neodvisnost sod-niškega stanii oskrunila. Domaće si vari. — (Jeze se!) Gospodje Nemci zoblejo čislo grozdjp, katero jim pri Ijudskem štenji v Ljubljani dozoreti nij hotelo, s sladkim obratom, ter se tolažijo s tein, da vsaj tako bolj-iega vspeha nijso pričakovali. Da pa naš pre-•astiti deželni prezident ne ostane brez napada, ialo>.i se mu tuđi v tem oziru vsii krivda, ker e za se in svojo rodovino slovenski kot ob-Sevalni jezik objavil. Ta organ der ver-fassungspartei in Kruin vtika pač v vsako stvar svoj nos! Nasproti Ijudskemu žte-nju se ta list tolaži tuđi s tem, da se z gospi čami v Ljubiiani mora nemsko govoriti, l'ri prihodnjem ljudskem štenji dobili hodeino morda k obilnim rubrikam Se : BUmgan{j;ssprache mit Damen," ali pa „Umgangsnprache mit der Angebeteten" itd. Če bi pa niorda redakciji omenjenega lista dopadlo, listove predale pol-niti s kakimi „baltrači", ter s takim orožjem napadati naše sodelavce, potem naj je enkrat za vselej povedano, da mi nemamo niti ča»a, niti volje slediti jej na isto polje! — — (Vesteneck.) Uradna „Laibacher Ztg.u od včeraj poroČa: Ministerski pred-sednik kot voditelj notrunjfga ministarstva je okrajnega glavarja v Litiji g. J. viteza l'riinzl pl. Vestenecka prestavil na izpra/neno mesto okrajnega glavarja na ^tajerskem se službenim nakazom pri gra&kem namest.ništvu. Okrajnega komisarja Matijo Grila pa je inienoval za okrajnega glavarja na Kranjskem. — (Samoumor.) V nedeljo zjuiraj ob tretjei uri se je v zve/dnem drevoredu Vincen-cij Gr um, učitelj na tukajsnjej evangelijskej Soli, ustrelil s ptftolo v srce. Pištolo je kupil s(»boto in nosil se soboj do navedonegu časa. Maposled je bil baje še na kolodvoru, potem pa se vrnil v mesto v ,,Zvt*zdoH, ter sedefi na drugfj desnej klopi srednjega pota proti nunskemu zidu izvrfiil samoumor. V smrtnem boji pa je zdrčal na tla in tam končal svoje mlado življenje; bil jo Se le 25 let star. Uzrok njegove smrti so dolgovi, iz katerih se nij mogol iskopati. Grum zapufiča sestro in staro mater, pri katerej je stanoval. Vsekako pa se mora ob tej pri lik i graja ti dotična oblast, ki bi bila imela skrbeti za to, da bi se sledovi tega samoumora bili takoj odpra-vili. A še proti večeru v ncdeljo je imelo radovedno, ne rahlo čuteče občinstvo priliko videti krvava tla, kjer je samomorec končal si življenje. — ((i. Wa8cr in slovenski jezik.) Praskej „Poli tik" se javlja 1. aprila iz Celja: „Tukajšnji justtčni uradniki 80 pred-sedniku graške deželne nadsodnije Waserju ob 70. njegovem godu portali adreso, v katerej so mu čestitali. V odgovoru je Waser izjavit, da je hotel iti uže v pokoj, ali ta in enake zaupne izjave justiSnih uradnikov njegovoga okrožja so prouzročile, da je še ostal, akopram on dobro ve, da za nj ne marajo Slovenci. Waser, v čegar sodnijskem okrožji kompaktno skupaj stanuje jeden milijonov Slovencev, tjklenil je svoje pismo z never-jetno zvenečim zagotovilom: on ostane na mestu samo sodu ikom na ljubo, ker on ne bi mogel nikdar pritrditi, da bi sod-niki z besednjakom v roki reševali slovenske vloge." — (Stanko Vrazove pesmi.) Prijatelj našemu listu nam piče: VČeraj a em dobil od tukajšnje Bambergove knjigarne na ogled Stanko Vrazove izbrane pesmi. Tisk, obseg, oprava, z jedno besedo, vse je krasno na tej knjigi, katero je izdala „Matica hrvatska" in katerej je cena tri gold. Po mojem mnenji je dolžnost vsakemu slovenskemu rodoljubu, ko-mur raztnere dopuščajo za knjige denar izda-jati, du si oniisli omenjeno pesniško delo ! I imrli s© v LJiitoljtiui: v IJO. marca: Vincencij Puoibar, deluvke sin, li iu., na Zabjaku št. r>, za božjastjo. V deželnej bolnici: 29. marca: A. Hribar, gostač, f>2 let, za jetiko. Lioterljne irečkc. V Trstu 2. aprila: 76. 69. 87. 22. 88. V Linču 2. aprila: 11. 83. 61. 50. 17. Dunajska borza 4 aprila (Izvirno telegraJično poručilo.) Enotni drž. dol# v bsmkovcib . . 7(j #ld. — kr. Enotni onudbo z dobrimi priporocili sprejema iz prijaznosti pod Šifro V. U. ekspedicija „Sloven-Hkega Naroda". ' (190) Parna žaoa na Korošta isče od Celja £rez Slovenj Gradec ven cl«>ackt vi»rckKT in vozov, ki bi stalno vodili krlj« ali hlode; najme se tuđi .5 do ft Jarmov volov, ki bi krije z mesta vla-ćili, kjer se sekajo. Natiinčneje pove oskrbništvo žage v Etten-dorfii na Koroskem ter se more zgorenja pogodba skleniti tuđi za veČ let. (188—2) ■ ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- utr Hiša ~m& sš soda vodo kupčijo vred je na prodaj v Ljubljani, na Uongresnem Irgu ftt. 13. Natančneje pri CJ. FiMclierji. (149—3) Dr. Pattisonova bata zoper protin takoj ublaži in ozdravi hitro (65—5) proliti ter revuiiiltaciit vsake vrste: bolečino na obrazu, prsili, vratu, v zoboli, rokab, kolenih, ndili, v krizi in plećib. V zavitkili po 70 kr., pol zavitka 41) kr. iniajo Jul. pl. Irukoczj', lekarna pri Samorogu v ■J|ubljiiui. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'♦♦♦♦♦♦^' 3 [ Umotno (640—30) $ \ ;| zobe in zobovja ♦ < > postavlja po najnovejšem amerikanskom o <► siHtenm v zlulu. vuikunitu ali »eluloirtu <* *[ brez bolečin. l*lombir» x Elutam itd. ^ ** Zobne operacije izvršuje popolnein brez bolečin <* \\ s piijetnim mamilom j[; | zobni sdravnik A. Paichel, % ° l)t»le^ Mradecke^a mostu, v L. inulstropji. " ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦♦♦# »♦♦♦#-» «^^« ♦♦ ♦♦ t' Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo oilločiii) nujlioljSo /đrnvilo zopor jnotin tor r< r)iitifh; mlf in hiti: itil., mulo čnaa ćo h» ralii, jiu mino poiiuluom trKanjo, kivr iloka/.uio obilim rulivul. /ulitcva naj ho huiho „cvitii zojier truanje po dv, Maticu" z smw« wt«>Jr-elni xii\Jcin ; \ Btoklonicu 5O kv., y>\i-vo^U prodajo auruo (l'A—17) lekarna „pri samorogu" .1. pi. Trnkoezjja ——-——»—__ "iv niPBtncm trgu 6t. 4 v Ljubljuni. Zavoljo ženitve želi c. kr. nradnik v Ljubljani, 32 let star, znanja z gospico, ki bi bila vmna pospodinja in nij brez pre-moženja. Molčefnost za^otovljena. Reanobni dopisi 12. aprila pod: „Confiance poste restante v Ljubljani. Proti izka-u z inseratoim listom". (174—2) • Zdravljenje po zimi. • iv 11, in: i, nov antiurtritiski antirevnuitiJiki kri čistilni čaj od Franc VVilhelm-a, lekat- v Neacnkii'c.henu (Dolenje-Avstr.), je najboljšim vspehom rabil se zopur protin, tr^Hiije po udih, zastarele bude bolezni, zinirom gnoječe se rane, spol-ske in bolezni na polti, izrastke na ži-votu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, ^ • napihnenje jeter in vraniće, zlato žilo, _r zlatenico, bole^ine v živcih, kitah in ^ § udih, stiskanje v ž'ilodci, će ne gredo t g vetiovi od cloveku, zoper zapretje, će < ~* filovek ne f^re lebko na vodo, zoper po- »jg-£, lucije, mofiko slabost, ženski tok, bra- 5. g morje, bez^avke in zoper druge bolezni, * 'ss> kar potrjujo tinof: priznavalnih piaem. -a eo Hpričcvala na zahtevanje zastonj. ° vi Zavitki v 8 snopieih po 1 gici.*, za j? ^ kolek in pošiljanju 10 kr. J= • l'opaeenib izdelkov naj 80 nikar ne ^ kupuje in gleda na znane v ve6 državah zabranjeno varstvenu marke. Zaloge imajo: V fijiililjnni: l*ctcr itUH^ulk. V BimhIu Evgen Scbrepel, lekar. V Uradci J. Pur^lei tner., bratje Ober-auzuieyci', Wend. Tvnikoczy, le-karji. V Kranju Karul Šaviiik, lekjir. V Mariboru Alojzij Qitandest1 lekar. V Melliki Fr. Wacha, lekar. V Novein mostu D o m. K i z z o 1 i, lokar. V l'ostojni Anton Leban. lekar. V Zagrebu Si^. Mitlbach, lekar. (18—10) ■■ wammmmmmmmmmmmmmmmmmi mm • Zdravljenje spomladi. • papir za cigarete LE HOUBLON franeoski izdelek. I!Svari se!! pred ponarejevanjein. nk Ta papir je pravi samo tedaj, ako ima *c\ M> vnak list znamenje LE HOUBL.ON ^4 H^ in vsuk karton »podaj stojeće varstveno ^3 Vl znamenje in signaturo. jjT t^ — o~jw^C)— Jf jAWLEY et HENRY, V^ fahrikanljr. PARIŠ. ■i ■■■ ^>" "^ ^^m ^^" ^mm ^m m^ ^m ^^ ■■ ^rmm ^bv ^^ i ■— ^— — ^^ —^- — — Naznanilo zastavnice. 1 Po zborovem sklepu opusti se tretji uradni dan v 1 tednu v zastavnem uradu ; zato bosta od 1. aprila t. 1. 1 naprej samo vtorek in petek dneva za zastarijevanje 1 in reševanje zastavljenih stvarij. Uradne ure ostanejo 1 dozdanje. I Volstvo zastavnega uraila zflmženega s liranilnico, l (172—3) v Ljubljani, 26. marca 1881. Tuiei. 3. aprila: Pri Mloun: Friedenheim, Lfister z Dunaja. — Locatelli h Kormonsa. — Pospichal iz Celja. — Schweiger-Lercben-feld iz Vojnika. Pri 91*1141? Appel iz Ljubljane. — Discher iz Monakovega. - Dorfel, ^vo-bođa, Gerstl, Gelles z Dunaja. — Ko-vačevie iz Trsta. — Prohaska iz Prage. — Popovič iz Broda. Udatelj in urednik Makso Armit. Lastniua in tisk „Narodne tiskarne".