Ptofttnin* platana ▼ n»f«wrfnl. Leto LXrV., št. 288 Ljubljana, ponedeljek 21. decembra 1931 Cena Din 1.— Iznaja ™J5 dao popoldne, urvzemsi nedelje m praznite. — Inaeraa do 90 petit ADid 2.—, do 100 vrst Din 2 ftu. oo 10U do 300 vrst t Din S.—, večji tnsermti petit vrsta Dto 4-— Popust po dogovoru, Lnseratni davek posebej. — »SlovenakJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. ks inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1CTVO LJUBLJANA. Knaftjeva ulica ti. 6 Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3126 ln 3116. PODKUftN IIB: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — —--CELJE., Kocenova ulica 2. — V&L 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. St_ 2«. JESENICE. Ob kolodvoru lOL--- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št 1U.3.M. VZROKI GOSPODARSKE KRIZE Vzrok gospodarske krize ni izprememba državnih mej, temveč po manjklfivo mednarodno sodelovanje Bukarešta, 2L dec. Tukajšnji demokratski dnevnik »Lupta« (Borba) je te dni proslavil desetletnico svojega obstoja s posebno jubilejno številko, v kateri so objavil: svoje prispevke razni ugledni politiki in državniki iz Rumunije in inozemstva. Poleg drugih je objavil tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš članek pod naslovom »Pot k mednarodnemu sodelovanju«, v katerem navaja predvsem glavne vzroke svetovne gospodarske krize, k; se kaže.io v raznih državah na razne načine. Minister dr. Beneš naglasa, da se naziranje gospodarskih strokovnjakov o njenih vzrokih razlikujejo po tem. katerim činiteljem pripisujejo večjo važnost. Kljub temu se vsi strinja i o. da gre za krizo splošnih svetovali] razmer. Čeprav imajo razn pojavi gospodarske stiske svoje krajevne vzroke, vendar pa je treba iskati njen glavni vzrok v splošnem razvoju gospodarstva po vojni. Dr. Beneš navaja nadprodukciio v po vojn dobi restavracije, izgubo trga v Rušiti, na Kitajskem, v Indiji, kakor tudi druge pogosto navajane razloge, vpliv finančnega položaja, ki je nastal zaradi zadolženost' in vojnih reparacij, psihološki vpliv političnega vznemirjenja 'td.. ter pravi, da se moramo s tem tomačenjem sicer strinjati, nihče na se ne more strinjati s teorijo, da ie do svetovne gospodarske stiske došlo zaradi teritoriialnih sprememb, izvršenih z mirovnimi pogodbami. Te teorije v ostalem ne brani noben resen gospodarski strokovniak Do teritorijalnih tzprememb ie v glavnem došlo samo v srednii in vzhodni Evropi dočim je gospodarska kriza objela ves svet iS najbolj pogodila države, ki niso doživele teritorijalnih izprememb. kakor n. pr. Angleško ter Zedinjene države Severne Amerike * Končno b: bilo potrebno postavit vprašanje, ali ne b: ta kriza zadela Avstro-^grsko prav tako hudo, kakor ;e sedai zajela države naslednice? Kai b' bilo Dri resni ana'izi vprašanja mogoče odgovoriti tudi KIĐ ne bo ustavila obratovanja Odpuščenih bo samo 100-150 delavcev — Pogajanja o skrajšanju delovnega časa Jesenice, 21. decembra. Z nestrpnostjo in razumljivim strahom je delavstvo pričakovalo božičnih praznikov, ker mu }e bik) odpovedano in bi bifo ostalo baš na sveti večer brez zaslužka. Po prizadevanju najodlieneiših predstavnikov naše javnosti in z uvidevnostjo vodstva KIT) samega, se ie pa posrečilo v zadnfem hipu najti vsaj za prvo silo zau<; oljiv izhod iz kritičnega položaja, ki bo z njim gotovo jeseniško delavstvo zadovoljno, saj tudi ono vpo-števa dejanski položaj in se dobro zaveda, kako težko krizo preživlja vse nase in sploh svetovno gospodarstvo. Danes se je namreč po Jesenicah razširila radostna vest, da Klf) dela v svojih tovarnah ne bo ustavila, temveč da se bo tudi po 24. decembru delalo, le v neznatno skrčenem obsegu. Odpuščenih bo samo 100 do 150 delavcev, kar za celokupno število v tvomicah in drugih napravah Kil) zaposlenega delavstva ni posebno mnogo, čeprav ho tudi ta udarec za prizadete delavce zelo težak. Pač pa le podietie zaenkrat primorano seči po skrajšanju delovnega časa. Zdaj se vrše pogajanja med podjetjem in zastopmk? delavstva slede vprašanja, /a koliko naj se delovni čas skrči. Sprožena ie bila misel, nai bi delali delavci samo 6 ur dnevno. Ti ukrepi so p«t samo začasn« in če se v doslednem času položai železne industrije ne bo zbolišal. bo moralo podjetje seveda misliti na radikalnejše ukrepe. Katastrofo, ki postane prei aH s!e? neizogibna, če ne bo temeli'*ega preokreta v železni industrifi, ki ga pa ni pričakovati, bi bilo pač mogoče preprečiti samo z večjimi kredit! KTD in na z omeHtviio ali prepovedjo uvoza železnih izdelkov. Včeraj ie bil na Jesenicah velik shod delavstva, na katerem se je zbralo okrog 1600 delavcev. Sprejeta ie bila resolucija, ki delavstvo v nji zahteva oreooved kartelrrh r>opr>db. ki so izsiljene, nadalje uvedbo podnor za brezposelne v podjetjih, k;°r so bratov-ske skladnice. in na uvedbo 40nmega dela na teden v težki železni indt?«*r;:i. ne da bi se znižale sedanje delavske mezde. Kralj in kraljica v Parizu Francoski tisk spremlja z velikimi skega para v Pariz, 21. decembrt. A A. »Journa'« piše pod naslovom »Dan jugoslovenakih suvere-nov v Parizu«: Kralj A'leksander je za bivanja v Parizu dosti jasno pokazal, da ni poseben prijatelj uradnih ceremonij. V soboto je kralj Aleksander lahko občutil zadovoljstvo, k.J!ovenska zastava kmalu za-plapolala v tem vseučiliškem delu Pariza. Ob 10.30 se je Nj. Vel. kralj vrnil v osrčje mesta, stopil blizu certcve sv. Avgu-ftrina rz avtomobila ter pe* odseJ fez velike buhroje. Pri tem »o kralja ze'o zanimale majhne barake, ki >lh postavljajo po pari-fkvh alncah m novo leto. Vladar je s posebnim navdušenjem opazovat! novo arterijo FmtšML, bueva* Hauasmann, ki »o ga sele simpatijami bivanje našega kra!J2v-prestolnici nedavno izročili prometu in ki ga j? Nj. Vel. kralj to pot prvič videl. Ko se je ob 11.30 Nj. Vel. kralj vrnil v hote1 na Vendom?kem *r»gu. je sprejel maršala Franciveta d'Esperava in se z niim pogovarjal do poldneva Po kosilu sta Nj. Vel. kralj in kraljica napravila izlet iz francoske prestolnice in obvsfca'a nekatere osebne prijatelje. Danes bosta iugoslovcrnki kralj in kraljica gosta predsednik« republike Doumera. Beograd. 21. decembra. A A O pr.liki rofebnega dne Nj. Vo' kn-auja Je posla' predBOdnafe vlaiie in notramV* nVnnster Pt*-teir 2*vfoov4č xj veii kra^u braojavno ee-s';!tko v '.iDienii vJiai-ie. Ni. Vel kra'e ae ;"o ■nroiisolTOiku \nlax!.e SfcvfcavđOu za čescitke brzojavno zahvair! Br-zcijannka Nij. Vel, kralja se ertesi: Petoru žfrvfkovriću, ;xrev!®'>'imliku inrjnJstr-skojra a vat a, Beograd: Vam itn časnom kr. vlade se pirisrčno aaihivalGniijoai za (Ses* :.t '<«». _ Alokean-dter. Tretja žrtev izgredov v Voitsbereu Dunaj, 21. dec. Kot tretja žrtev izgredov v Voitsbergu je včeraj podlegel po.^ dbum narodni socialist Andrej Krawagner. Požar uničil velik parnik Newport News (Virginija). 21. dec. Veliki parnik »Segovia« ki so ga gradili v ladjedelnici, je popolnoma Dogorel. Škoda znaša 3.5 milijona dolarjev. Grozna smrt v plamenih London. 21. dec Pri požara •• h še v Llverpoolu so našli smrt neka z dvoma otrokoma in neko mlado dekle. na to, kakšna bi bila kriza, \ ečja ali manjša, če bi se nove meje določile 10 km bolj proti se-veru ali proti jugu in če bi ena ali druga država dnbila par milijonov prebivalcev več ali manj? Ako bi se oroučito vsako izmed teh vprašanj, bi se morala umaknit: trditev, da ie izprememba mej vzrok krize Sedanje krize ni izzvala izprememba mej in zato tudi nova izprememba mej ne more dovesti do likvidacije ali omi-1'enja gospodarske krize. Na koncu svojega članka poudarja zunanji minister dr. Beneš dejstvo, da se po-samezn: narodi zapirajo pred drugimi ter skušajo doseči gospodarsko samostojnost, pri čemer naglasa, da ni in ne more biti drugega izhoda iz krize, kakor povratek na pot. ki še ^e že prej pripravljala in ki jo nredstavlia mednarodno sodelovanje. Omogočeni e gospodarstva, ki se upravlja po načrtu, izdelanem na podlagi mednarodnega sporazuma o produkcij', v državnem, evropskem In svetovnem okvirju. •Ijubsisst Francije Pariz, 21, dec. Ob priliki proslave jubileja ministra za zrakoplovstvo Dumesnila je imei predsednik vlade Laval govor, v katerem je povdarjai. da bo Francija na konferenc vlad izjavila, da se more položaj Nemčije upoštevati le za čas gospodarske krize. PovdarjaJ ie. da bodo zastopniki Franciie pokazali na konferenci pravi obraz miroljubne Francije, ki sovraži vojno. Mi ne gojmo nobenih namenov po kaki prevladi, je dejal Laval. ker uporabljamo vojaške kredite le za defenzivne svrhe. Pri nas se ni nikdar mladma v svoji celoti vzgajala v agresivnem vojaškem duhu. Razorožit vena konferenca ne bo odgođena Pariz, 21. dec. »New York Herald« poroča iz Ženeve, da je Henderson kot predsednik bližnje razorož-itvene konference iz-javil. da o njem odgoditvi ne more biti govora m da se bo v kratkem sestai v Londonu z generalnim tajnikom Društva narodov Ericom Drummondom zaradi določitve podrobnega programa za to konferenco. Razorožitvena konferenca se bo v Ženevi sestala dne 2. februarja. Uvoz železniških pragov v Francijo Pariz, 21. decembra A A. Senat je v soboto pričel debato o uvozu lesenih železniških pragov z inozemstva. Nekateri govorniki so se izjavili proti naročanju lesenih železni.šk'h pragov iz inozemstva, kakor so to storile francoske železniške družbe. Po intervenciji predsednika vlade Lavala je senat z dviganjem rok sprejel predlog vlade za prehod na dnevni reporta gotovo najzashižaaejža SfK. Ilirija svoj smučareJci dom, prvi moderno opremljeno smučarsko postojanko v naši državi. Velike množice smučarjev m njthovirh prijateljev so pohitele včeraj pod mogočni Jalovec, da prisostvujejo tej veličaš tim športni manifestaciji. Ze v soboto golega idealizma in ljosbezni do napreefik?! tudi v najtežjih časi>h tako nesebično in agilno deluje na športnem polju? V svojem obširnem govoru je in^. Kou-dedka povedal, kako je bila »prozena in uresničena misel zgraditi smučarski dom. Zđ. m ur. so govorili predsednik SK. Llirije dr. Milan Dular, predsednik JZSS dr. Ivo Pire, predsednik SSS dr. Hadži, zastopnik banske uprave g. dr. Lenarčič, za zimsko športni podsavez g. Giiidovec, rateški župan g. Fkidbach, rateaki šolski vodja g. Pečar, zastopnik direkcije državnib železnic popoldne so se napotili mnogi smučarji v Planico, v nedeljo zjutraj se jin je pa zbralo za cel poseben vlak ki ko je pririm-la z zelenjem in zastavicami okrašena lokomotiva na našo skromno obmejno postajo polne vagone smučarjev na čelu s funk-cijonarji SK Ilirije, so jih sprejeli domačini s četo gasilcev in gasilskih praporov ter s slavolokom z napisom: Pozdravljeni! tako prisrčno, kakor zna le naš gorenjski človek. Pred oficijelno otvoritvijo je bila v krasni jedilnici novega smučarskoga doma masa, ki jo je daroval kanonik g. Šiška. Potem so pa od" ^uuearji pred svoj ponosni dom, kjer jih je prvi pozdravil in na-2ovorU načv' :k smuske "kcije in glavni vodja gradbenih del ing. Koudelka. Pozdravil je od1:*ne goste, predstavnika banske uprave in sreskega načelnika v Radovljici g. dr. Lenarčiča, zac4-opnika komandanta dravske divizije generalštabnega ka-p:tana g. Mikiča. preoV*etnika SSS in pod-bana savsl banovine g. Q4" Hadžija, zastopnika JZSS predsednika dr. Pirca m pc 1 predsednika dr. Pavlina ter polkovnika Ož^goviča, zastopnika 7;rekcije državnih ž ' znic v Lj'i Ija viš. kontrolorja Ber-ceta, zastopnika ljubljanskega ZP in smučarskega kluba Ljubljane g. Gnidovca, delegata ^ -*SS ^ Pečarja. ^vike zastopnike športnih klubo\ iz Ljubljane, Trbovelj, Kranja, B.eda. Bohinja, Mojstrane kn Zagreba, zastopnika SPD dr. Vrtačnika, župana občine Rateče g. Findbacha, domačega župnika Lavtižarja ter zastopnike tiska. Morda ni samo naključje hotelo, da je prisostvoval otvoritvi podban sosedne banovine g. dr. Hadži. Ali bi se ne mogli predstavniki naših oblasti malo bolj zanimati za prizadevanje naše mladine, ki iz g. Berce, zastopnik SPD dr. Vrtačnik in domači župnik duhovni svetnik g. Lavtižar. Končno se je ing. Koudelka ponovno zahvalil udeležencem, potem se je pa vršil ogled ki skupno kosilo, ki ga je s priznano spretnostjo pripnavil oskrbnik g. B»tenc. Ta čas je bilo pa že startalo 50 tekmovalcev - udeležencev otvoritvene vztraj-nostne smuske tekme. Prvi je prispel na cilj g. Jože Jan* a (Ilirija) v času 30:0.2, drugI Albin Jakopič (SK Dovje-Moj-s t rana) v času 30:33 m tretji Avgust J a-koplč (Smučarski klub Ljubljana) v času 31:20. Vsi trije so prejeli darila in sicer prvi lep srebrn pokal s spominskim napisom, drugi lepo plaketo, tretjd pa sliko smučarskega doma. S tem je bil program otvoritve izčrpan. Ing. Koudelka je po oficijelni otvoritvi razkazal gostom dom, ki prav nič ne za^-ostaja za smučarskimi postojankami v Švici. Velika in gotovo glavna prednost doma je v centraind kurjavi, ki jo zna v polni meri ceniti in oceniti vsak, kdor je bil kdaj pozimi v planinski koči. Posebno smučarju je prijetno, fie ari lahko po smučanju odpočije v topli sobi. Vsi prostori doma so enakomerno segreti, povsod je tako toplo, da človek lahko sedi tudi brez suknjiča, ne da bi se mu bilo treba bati, da bd se prehladi!. In odlikuje se dom tudi v tem, da je tako solidno zgrajen, da ni nikjer niti najmanjšega prepiha, odnosno da nikjer burja ne piha skozi stene. Razdelitev sob in drugih prostorov je naravnost idealna, prostor je tako racijo-naino izrabljen, da bolj ne more biti. Za udobnost je poskrbljeno v največji meri. NeoVomno bo dom v veliki meri pripomogel, da se bo smučarstvo pri nas mogočno razmahnilo in da bomo lahko tudi na tem polju uspešno tekmovali z drugimi narodi. Iliriji gre vse priznanje. Sodelovanje agrarnih držav Poljski minister za kmetijstvo o sofijskem agrarnem kongresu — Ratifikacija konvencije o ustanovitvi mednarodne družbe za kmetijski agrarni kredit Ali si * I T družbe? likove Varšava, 21. decembra. AA. Mini6ter za kmetijstvo Polčin ki je ob povratku .s kon-terence agrarnih držav v Sofiji podel novinarjem izjavo o uspehih te konference, da so popolnoma v skladu s tezami, ki so jih udeležene države postavile sporazumno. Vse države se zavedalo, da morajo poljedelske države enotno nastopati in se razširiti medsebojno sodelovanje. Vse poljedelske države se zavedajo, da bi bile gospodarsko prešibke, če bi nastopale vsaka zase v obrambo evojih posebnih interesov, če pa so združene, predstavljajo veliko silo. Industrijske države, je nadaljeval Polčin-ski. bodo kai tcma'iu prisiliene načeti vprašanje izvoza svojih industrijskih izdelkov v poljede'skc države katerih kupna sila je sedaj na umeten način padia. Varšava, 21 dec. AA Ministrski 6vet je na sobotni sejd 6prejel zakonski načrt o i ratifikaciji konvencije glede ustanovitve mednarodne družbe za kmetijski hipotclcar-ni kredit, ki je bile podpisana 21. maja t L v Ženevi. Ta zakonski načrt je bil takoj predložen Sejmu, ki bo o njem razpravljal že v začetku januarja prihodnjega teta. Bukarešta, 21. dec. Zbornica je sprejela zakonski načrt o ratifikaciji v 2enevi podpisane konvencije g»lede ustanovitve mednarodne družbe za kmetijske hipotekam« kreoMte. ■ Povratek ministra dr. Kramerja v Beograd Beograd, 31. dec. M. Davi so jc vrnU v Beograd minister z* srradbe dr. Albert Kramer. Stran 2 >SLOVENSKT N ARO D«, dne 21. decembra Štev 9^8 Božična tiitietnos razstava akcija podjetnega A. Kosa, ki je našim umetnikom iz bede Ljubljana, 21. decembra, že od nekdaj po vsem svetu tožijo umetniki o slabih razmerah, posebne upravičene so pa te tožbe pri nas. Mi namreč med umetniki in občinstvom nimamo drugih posredovalcev kakor razstave in časopisje, zlasti nam pa manjka umetnostne trgovine, ki je pri drugih narodih silno razvita ln d vi g-a umetninam cene z vsemi mogočimi pripomočKi in špekulacijami. Ta prt velikih kulturnih narodih zelo razširjena trgovina daje umetnikom največ kruha in, kdor se le količkaj potrudi, mu ni trebs živeti v pomanjkanju, čeprav je konkurenca ogromna in trgovina zaradi špekulacij večkrat tudi krivična. Tudi v Ljubljani smo imeli že več poskusov, da bi bili uvedli trgovino z umetninami, in celo umetniki sami so ustanovili že tako trgovino, pa so kljub temu vse izginile. Zato pa pozdravljamo stremljenje podjetnega A. Kosa. ki je stopil v stik t vserrrf našimi umetniki in se mu je posrečilo, da se njegova posredovalnica med umetniki in občinstvom prav krepko razvija. Nasproti magistrata v veži niše st. 25 je imel že nekaj let razstavo, kjer so visela tudi dela naših najodličnejših slikarjev. 2>Galerija v veži« sama je bila sicer silno skromna. na drugi strani pa pretresljiva slika razmer naših umetnikov. Nikjer drugje se ni tako jasno videlo, kakor v tej veži. da je nas umetnik v resnici le Aleš pod stopnicami. Te dni je pa g. Kos prijel ubogega Aleša pod roko in ga peljal po stopnicah v prav lepo stanovanje, kjer je bil prej modni atelje Miss. V ved ni zvezi z vsemi našimi slikarji in kiparji je g. Kos uspel razpečati po deželi in po Ljubljani toliko aHk, da Se nobena akcija v podporo naših umetnikov ni imela toliko pozitivnih uspehov kakor njegova. Po vzgledu nekaterih naših hteratov so tudi nekateri naši umetniki morali s svojimi deli krofinjariti od hiše do hiše. kar pa ni bilo v sramoto njim, temveč naši kulturi. Sedaj teh poniževalnih potov umetnikom ni več treba, ker so jim na razpolago spretni potniki, ki razpečajo po banovini mnogo več umetnin, kakor je mogoče soditi tudi najbolj optimističnemu prijatelju naše umetnosti in poznavalcu naših ljudi. Zato upravičeno trdimo, da ima od podjetja g. A. Kosa korist vsa naša kultura, našim umetnikom pa po njegovi zaslugi ni treba več stradati. Po vseh večjih mestih sveta so pred božičem največje umetnostne razstave, le nas Jakopičev paviljon je zaprt. Slabo znamenje! Zopet nas je rešil g. Kos sramote, ker je otvoril v svojih novih lokalih prav veliko in lepo razstavo umetnin najoddič-neišdh naših slikarjev in kiparjev. Vsakdo si lahko razstavo ogleda brez vstopnine in izbere po svojem okusu karkoli želi, da si okrasi svoj dom. Na vseh razstavljenih delih so zabeležena imena mojstrov in pa tudi cene, da prijatelj umetnosti brez izpraševanja pri blagajni lahko izbira tudi po merah svojega žepa. Rihard Jakopič je razstavil svojo veliko pastelno skico »Beguncev« za mestno hišo na Jegličevi cesti, karakterisi .čne >Sipine< Ln dva »Kamnitriika«, ki spadata med njegova najboljša in najznačilnejša dela. Matija Jama ima fino preštudirane >Slapove na Plitvičkih jezerih«, majhen >Bled« in še nekaj manjših stvari, da si dela tega velikega umetnika lahko nabavi vsakdo. Vsej razstavi pa dominira prekrasna Sternenova kopija dela slavnega Krem-ser-Schmidtovega »Obgla vi jenja sv. Roza-le« iz Veleeovega Čudovito delo je mojster S temen kopiral z največjim spoštovanjem velike umetnine in tako ustvaril novo ve-liko umetnino, ki popolnoma odgovarja slavnemu originalu. Ivan V a v p o t ič je izvrstno naslikal novo >Ljubijano«, kjer se v večerni zarji žari že tudi ponosni nebotičnik. Ljubljančane bo pa razveselil tudi s sijajnim »Tivolskim gozdom«, »Trnovskim pristanom«, a vse prijatelje naših prijaznih holmcev in gričkov s »Sv. Ano pri Rogaški Slatini«. Ne samo naše dame, temveč tudi najbolj izbirčni gospodje bodo zopet občudovali apartne »Kakteje«, delikatno elegantne »Jesenske astre«, bohotni »Amarilis« in dekorativne »Cinije«, ki jih zna Anica Zupančeva slikati kakor pri nas nikdo drugi. Priljubljeni Maksim Gaspari razstavlja kar dve domači »Madonni«, efektno dekorativna pendanta »Trgatev* in »Pomlad«, sijajno »Mlado Bredo«, ki občuduje svojo lepoto v ogledalu, idiličnega »Kraškega pastirja« z ovčacami ter veselega »Sejmarja«, ki se pozimi vrača domov s cvilečim pujskom Teh Gasparijevih stvari na sveti večer gotovo ne bo več na razstavi, saj je bila ena >Madonna« že prodana ob otvoritvi razstave. Hinko Smrekar ne vzbuja več smeha s karikaturami, temveč prijetno kramlja in pripoveduje pravljice, ki jih poslušajo radi tudi stari otroci. Razstavil je veliko kompozicijo »Babica s palčki«, lotil se je pa tudi življenja našega naroda In je prav dobro naslikal »Kosce« in veliko »Malico ob košnji«, še bolj so se mu pa posrečili otroci, ki opazujejo zelenega kuščarja in hujskajo razjarjene peteline na boj. Med najmočnejšimi slikarji na razstavi je Albert Sirk, slikar našega morja ln južnih krajev. Njegove sijajne »Ribiče« smatramo za skico velike freske, krepki so njegovi pogledi iz Skoplja, a njegove marine se lahko merijo tudi z najboljšimi inozemskimi deli. Celo Ferdo Vesela Imamo na razstavi, kjer vidimo njegovega vsestransko izvrstnega »Starca« lx umetnikovega zgodnjega časa. Tudi Fran Tratnik je zastopan s karakterističnim »Poprsjem damec, Pavlovec pa z značilnim »Gozdičkom«. Večkrat smo v zadregi, ker naši slikar^ slikajo malo nabožnih slik, zato naj si pa predvsem neveste pogledajo Cudermanovo kopijo »Madonne«, ki njen dragoceni original visi v riznici stolne cerkve v Pragi. Madonna na zlatem ozadju je tudi kot kopija pravi dragulj, ki bi se sijajno prilegal tudi najmodernejšim interjerjem. Olaf G1 o b o č -n i k je razen raonumetalnega »Kosca« razstavil pisani »Ples« in več slikanih prav zabavnih karikatur Božidar J a k a c ima razen pa s tel o v iz Tunisa tudi več pas telo v iz Kandije in okolice Novega mesta, Zupan pa prav dobro »Gospo Sveto« ter več manjših stvari s Koroške in Savinjske doMne, a K1 e m e n č i č Fran j« razstavil celo vrsto priljubljenih motivov iz okolice LJubljane. Avgusta in Henrika san tel sta poslali svoja najboljša »Tihožitja« in tudi nežna HHda Piščance* v a je prav dobro zaabopana. Srečko Ma-golič s svojimi motivi U Ljubljane dokazuje, da Je še vedno mlad, Inchio-s t r i naji pa nudi serijo elegantnih mono-tipij Ljubljane, Trbovelj, Bohinjskega jezera, Triglava itd. Prav posebno se odh-kuie France Košir s svojimi akvareli is škofje Lok«, a Cargove risbe že vsakdo ceni sa izvrstne, znan je pa tudi Mi • k 1 a v c kot dekorativen slikar. Aranžma razstave poživljajo kipi Lojzeta Doli -n a r j a in plastična dela Franceta G o r -š e t a, ki je s svojo zadnjo razstavo tako naglo zaslovel. Božična razstava na Mestnem trgu je torej tudi s kritičnega stališča prav lepa revija nase umetnosti. Trije umestiti in važni predlogi Glede dajatev avtobusnih podjetij, upoštevanja zimskega sporta pri gorenjskih vlakih in Dolenjske pri želez nišketn potniškem prometu Ljubljana. 21. decembra. Na sobotni plenarni seji Zbornice za TOl je bilo pred zaključkom vloženih več samostojnih predlogov..O nekaterih smo že poročal:, tri pa priobčujemo danes. Zbornični član g. Ivan V r e č a r je vložil samostojni predlog glede dajatev avtobusnMi podjetij. Predlog se glasi: Avtobusna podjetja v naši banovini so postala v zadnjem času važno prometno sredstvo, ki po'eg tega v izdatni meri pospešuje naš tujski promet. V celoti imamo v naši banovini 60 avtobusnih podjetij, ki obratujejo s 150 avtobusi. V ta nodjetja vloženi kanitai predstavlja za naše razmere ogromno vsoto 30 milijonov Din. Zal da ie rentabiliteta te ogromne vsote bila že v početku minimalna, tekom časa ie pa popolnoma izginila/ ker se avtobusnim podjetjem nalagajo taka bremena, da na amortizacijo svojih vozov, ki se od dne do dne boli izrabljajo, niti misliti ne morejo, ampak še komaj pokrivajo tekoče režijske izdatke. Vzdrževalni in obratovalni stroški za en avtobus znašajo na leto po natančnih kalkulacijah Din 195.019.—, če ne računamo javnih dajatev, ki so ogromne. Avtobusna podjetja morajo že ob uvozu plačat' na avtobuse nr carini in drugih dajatvah približno 25 odstotkov od vrednosti voza. To je enkratna dajatev, kateri se pa pozneje pridružijo perijodične dajatve: trošarina na bencin, trošarina na pneumatiko. davščina na motorna vozila, taksa na šoferske legitimacije in 10 odstotni prispevek od voznih kart za porabo cest Posebno težko občutijo avtobusna podjetja dajatve za porabo cest, ker morajo to davščino samo oni plačevati, .dočim ta dajatev ne zadene istočasno tudi ostalega avtomo-bilnega prometa. Vse te dajatve znašajo na leto za en voz približno 94.734.— Din, skupaj z vzdrževalnimi stroški torej Din 269.153.—. Vendar pa pri tem amortizacija in stroški za nepredvidene defekte niso vra-čunjeni. Prejemniki avtobusnih podjetij niso z režijskimi stroški v nobenem pravem razmerju. Val gospodarske krize je prejemke tako izdatno znižal, da danes v naši banovini ni niti enega avtobusnega podjetja, ki bi bilo še aktivno. Kritičen položaj avtobusnih podjetij, ki so postali neobhodno potrebno in za gospodarstvo jako koristno moderno prometno sredstvo, nam nalaga dolžnost, da se zavzamemo za njihov nadaljnji obstoj. Predlagam: Zbornica se obrni na bansko upravo z nujno prošnjo, da nujno prouči težave avtobusnih podjetij, katere mu povzročajo javne dajatve in da jih vsaj toliko zniža, da bo mogoče amortiziranje vložene glavnice. Zbornični član g. Lavtiiar Josip je vložil samostojni predlog glede vpošteva-nja zimskega sporta pri voznih redih in potniških tarifah za Gorenjsko ob nedeljah in praznikih. Njegov predlog se glasi: Po pravici se gornja Savska dolina lahko naziva za edino središče zimskega smučarskega sporta v Jugoslaviji. Zimski sport pa je jako važen faktor v pospeševanju tujskega prometa, od katerega je ves gornji del savske doline gospodarsko odvisen. Če pa hočemo, da se ta sport tembolj propagira in pospešuje, potem je neobhodno potrebno, da se zboljŠa oziroma izpopolni železniški vozni red za zimske mesece, kakor tudi. da se za izletniške vlake uvede polovična tarifa do RateČe-Planica. Radi tega prosim visoko zbornico, da osvoji sledeči predlog: Železniška uprava naj odredi, da bo v zimskih mesecih od 15. decembra do' 15. marca vozil iz Ljubljane na Jesenice ob nedeljah in praznikih izletniški vlak na ta način, da bi odhajal iz Ljubljane okrog 5. ure zjutraj in bi prišel na Jesenice okrog 6. ure; na Jesenicah naj bi imel priključek na mešani vlak 8662, ki odhaja z Jesenic ob 6.15 proti Kranjski gori. Ta mešanec naj bi vozil ob nedeljah in praznikih kot osebni vlak, tovore pa naj bi pustil za v ponedeljek, in tako bi lahko privozH v Planico že okrog 7. Na ta način bi prišli vsi smučarji na svoj račun in bi se jim ne bilo treba že dan poprej voziti iz Ljubljane, plačevati prenočišča in kar je s tem v zvezi, kajti vlak 8612 pride v Rateče-Planico šele ob 11.36. Za vožnjo z izletniškimi vlaki naj bi bila uvedena polovična tarifa do Rateče-Planlca. Predlog zborničnega člana g. Kašteli- c a Edmunda glede vpoštevanja Dolenjske pri železniškem potniškem prometu se pa ^lasi: Kar se tiče železniškega potniškega prometa in železniških zvez, se mora resnici na ljubo priznati, da je Dolenjska v primeri z drugimi deli naše banovine jako zapostavljena. Dolenjska ima tudi svoje naravne lepote, ki bi si jih marsikdo rad ogledal. To mu je pa nemogoče, ker pride prvi vlak iz Ljubljane v Novo mesto šele ob 10. in odhaja zadnji vlak iz Novega mesta v Ljubljano že ob 6. zvečer. Tudi zveze z vlaki, ki prihajajo iz Štajerske, Gorenjske in Notranjske so za Dolenjsko zelo neugodne, ker morajo potnrki iz Dolenjske čakati v Ljubljani po cele are, pa tudi po celo noč, predno dobe priključek za Novo mesto. Radi tega predlagam, da sklene visoka zbornica izposlovati na merodajnem mestu, da se uvede zlasti v poletnem času nov vlak, ki bi iz Ljubljane prihajal v Novo mesto ob 8. zjutraj in se vračal iz Novega mesta ob 8. zvečer. Dalje je zvezo z vlaki, ki prihajajo iz Štajerske, Gorenjske in Notranjske tako urediti, da bodo imeli potnrki iz Dolenjske takoj priključek na dolenjski vlak. Smrt starega litijskega originala Litija, 19. decembra. Te dni je umri v Litij4 France Ramor. star nad 70 let. Ratrnor je bil v mladih letih zaposlen v raznih tovarnah m obratih med drugim je bil tudi mazač v tukajšnji predilnici. Maral je stroj~ in je pomagal v str-jnicL Kasneje je bil surejet v občinsko suvžbo, na stara leta pa je postal občinski urnžec Preživljal se je z malenkostno pokojnino, nekaj pa je prejemal iz podpornega sklada Jugoslovaa&ke gasilske zveze. Ramor ie bil namreč v svojih krepkejih letih prav vnet član voj6k? sv. Fk>'. Jana n gasilstvo se ga je spomnilo v času. ko je bil pod/pore zelo potreben. Čeprav betežen občinski ubožec, pa je imel pogreb, kakor smo ga pri nas le redko vaj en L Gasilci so ga spremili na zadnji poti v zelo častnem Številu, zlasti je pokazala tovarištvo navzočnost naše mlade gasilske godbe, ki ga je spremila gori na Fr-tico k večnemu počitku. V slovo mu je spregovoril gasilski načelnik g. Mile Kopri vnikar, ki je podčrtal pokojnikovo gasilsko zavednost in je stavil Raraorja v tem pogledu vsem Lštijčanom za vzgled. Z Ramorjevo smrtjo je izginil 6 cest star original. Možakar, ki je dosledno nosil poloiLinder in se je zahvaljeval vsakomur za dar z značilno frazo: »Častna lepa hvala!« . . . bodo oh ranih v prijaznem spominu zlasti naši starejši tržani, ki vedo mnogo prigod iz njegovega pisanega življenja. Pomožna akcija Okrajni načelmijki fuiboani očetu e) boio iPo^nsovalD podpore potrebne v pononV-jjek, torek in sredo, to je 21., 22. in 23. t. m., na naslednom krajdn: 1. ) za poltjamertci okraj v pisarni Po-grobnega zavoda na Ambroževem trgu 7 okrajna načelmiika gg. Regeer Pran ra Rozman lvwn od 15. do 17.: 2. ) za notranje mesto meatni soctifafciO" PoJrirtričnd urad od 17. do IS. ofcraonri aa-čeiaik g. Strnad Rudolf: 3. ) za šentft&kobekfi okraj do kablovskoga mostu, Stara trg 1, od 13. do 15. okrajna načelnika gg. Ohi

orc Anton: b) g. Blagajne Janko, Oedeka ulica 13. za artffljeriusko vojašnico od 13. do pol 15.: 7. ) za vcrtmataloi okraj, Ravnrtkarje-a urfttoa 15 (čas določa okrajni naoemrik g Smefaort sam); 8. ) *a Barje. Ižanska cesta 40, ao*a ičab določi g. okraoni načelmi-k Gtrčar Tit sam); 9. ) Spodnja slška: a) Srbaka uJoca T. od iS. do 15. okraoad načelnik Mrak Ivan; b) Janševa ulica 11, Reiner Josfip od 13 do 16.; c) Cernetova utica 3 (čas dolool okrajna načelnik Mlakar sam- „Slovenski Narod44 le edini list ki izide še popoldne pred svetim večerom, nato bo pa božična številka našega lista . TRI DNI v rokah tisočih in tisočih čitateljev po deželi, zlasti pa v vsaki hiši v Ljubljani. Kdor hoče opozoriti še zadnji trenutek občinstvo na svoje podjetje, bo gotovo :v.-seriral v »SLOVENSKEM NARODU« ki objavlja najučinkovitejše oglase tuli po najnižjih cenah. Gregorčičeva proslava na učiteljišču Ljubljana, 21. decembra. V soboto ob 20. je priredila kultumo-znanstvena sekcija Udruženja ijubljanskiih učiteljiščnikov v telovadnici učiteljišča proslavo v spomin 251etnice snirti Simona Gregorčiča — goriškega slavčka. Telovadnica je bila slabo zasedena. Bolj prazna ko polna, Podeg gojencev in »ojenk je prisostvoval proslavi deloma tudi profesorski zbor — trije gg. profesorji in dve ge profesorici Vse premalo je zanimanja za take prireditve, ki so zgolj delo dijaškega idealizma. Želeti bi bilo, da bi se gg. profesorji bolj zanimali za tako delovanje na zavodu ter da bi podpirali ta idealizem. Prireditev je otvoril načelnik sekcije g. Košmrlj, ki je pozdravil navzoče in prečita! program proslave. Na sporedu sta bili dve pevski točk L Nastopila sta dva moška zbora. Prvi je moški zbor ULU (Udruženja ljuib. učit) dirigent g. Mihelčsič, drugi pa je moški zbor IV. letnika dirigent g. Korošec Prvi je nastopil moški zbor ULU, ki je zapel Gregorčičevo: Eno devo le bom ijn-bil Zbor je pel dobro. Tretja točka je bila recitacija: Gregorčič »Kmetska hi&a«. Recitiral je Drago Kosimrlj. Bolje kot prvi zbor, je zapel moški zbor IV. letnika. Lepo je zapet »E>ivno noč« in bil po pravici deležen velikega aplavza. Glasovi so dobri in lepo mej eni. Pozna se mu, da ima mnogo vaje. Po petju je govoril bivši predsednik ULU g. Leder o Simon« Gregorčiču. Govoril je nekoliko preobširno o njegovem žirvljenjn ki njegovih bojih z nasproffavJd. Za njim je recitirala gdč. Vodiuskova Gregorčičevo »Nevesto«. Recitirala je dobro, toda preveč v šolskem tonu. Najboljša točka pa je biLa deklamacija »Soči«. Deklami-ra«la je gdč. Lovračeva, gojenka II. letnika. Popolnoma se je vživela in tudi glas ima izvrstan za deklamacijo. Slabše je deklamiraj N. Slapar Gregorčičevo »Jeftejevo prisego«, čeprav je to že deklam i ra! pri društvu »Soča«. Zelo dobro je zapela gdč. Rika Nepužlanova pesem »Zaostali ptič«. Njen gias je lep, čist in močan. Proslavo je zaključil Jagodic S gojenec IV. letnika z recijtacijo »Naš čoi-nič otmimo«. Razšli smo se v nadi, da bo druga prireditev boljša, ko prva, ker vemo, da je vsak začetek težak. Porodniške podpore V »Službenih novinah* z dne b. decembra 1931, St. 285 A je izšel zakon, ki nanovo ureja pravice do porodniških podpor za zavarovane člane in njihove svojce. Najvažnejša določila tega zakona so: Za porode, ki so se izvršili 5. decembra 1931 in prej, veljajo neizpremenjena določila § 49. zakona o zav. delavcev z dne 14. V. 1922. Za porode od 6. XH. 1931 in pozneje pa veljajo izključno samo določila novega zakona. Novi zakon določa dve vrsti podpor: a) podpore samo v naravi; b) v naravi in v denarju. Za prve podpore je predpisano šestmesečno članstvo v zadnjem letu pred porodom ali neprekinjeno trimesečno članstvo neposredno pred porodom Kdor ne doseže tega članstva, nima pravice do nobenih dajatev. Za drugo vrsto podpor je potrebno pred porodom ali 10-mesečno članstvo v zadnjem letu ali 18-mesečno članstvo v zadnjih dveh letih pred porodom. Trajanje porodniških podpor v denarju je skrajšano od 2 mesecev na 6 tednov pred in po porodu, podpora za dojenje pa od 20 na 12 tednov. Podpora za dečjo opremo je določena pavšalno v enkratnem znesku Din 150.— in ne po mezdnih razredih kot doslej, dočim je podpora za dojenje zvišana od 3 na 4 Din dnevno. Družinski krog je omejen le na ženo zavarovanca, dočim zakonski, nezakonski ali adoptirani otroci, vnuki, mati in sestre zavarovanca nimajo pravice do nobenih podpor ob porodu, žena umitega člana dobi dajatve če rodi v 5 mesecih po smrti moža, če si je on pridobil zakonito pravico žena zavarovanca ima pravico do podpor le takrat, če je bil mož zavarovan v začinjeni letu pred porodom žene 10 mesecev ali v zadnjih dveh letih vsaj 18 mesecev N'ovi zakon je stopil v veljavo dne B. decembra 19*1. Okrožni urad aa s&v. delavcev. Do srede opoldne oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, pllslranje. pranje in svetlolikanje perila izgotovi zanesljivo do »Božiča« tovarna JOS. REICH KOLEDAR. Danes; Ponedeljek, 21 đoceun-bra, ato-bkčaini Tomaž, Tomislav, inravosl&vu. s. dootauiura: Pata^pije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Intriga na bfcr&em habs-Uurkktmi dvoru. Kino dvor; Rnnawaj efleagres Kino Ideal; Pesem ljubavi. Koncert moškega zbora društva »Cankar« ob 20. v filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leuetok. Rosoeva oesta 1; Bo hinec. Rimska cesta 24, in dr. Kmot Dunajska cesta 41. Kino Ljubljanski Dvor Teleton 2730 Senzacija nad senzacijo! Runavay ekspres Novo! Ob 4, pol 8 in 9 zvečer. Cene 4.— in 6.— Din. Narodno gledališče Drama. Začete.k ob 20. PonedeltJek, 31. decembra: Zafprto. Torek, 22. doc om tuna: Ovrček sa pečjo. Red C Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo, kil pa bo v opernem gleda. >aču. Nastopa tea^enaka komorna družina Ob~ riasnoikov: ga. Severjova, g. MAian Skrbin-šek in g. Bojan Stupica s francosko dramo »Vojna ln mir«, ki je bila pri nas že na repertoarju pod naslovom »Grob neznanega vojaka«. Režijo uprksoniftve ima < Rodan Stujpoca. Oene znižane, operne. »Cvrček za pečjo.« NaAa draima ponovi za božrič globoko občuteno diramo >Cvrček za pečjo« v rež i ji i g. Debev.-a. Prva (predstaiva bo v torek 22. t. m za red O. Jona igra g. Cesar, Cadeba g:sp Kratftf, Tafluletona g. Skrbtkieek. EJdrvaria g. Ckregordn, Do tko ga. šari če v a, Berta ga. Vida Jureta/nova, FUdkLngiovd ga. Modfvelova Tabor«; 22.45: Plošče; 23.30: Slovesno zvonjenje; 24; Polnočni ca Siev 2^8 >SLO VENSKI NAROD«, dne 21. decembra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Z banske uprave Ban dravske banovine g. dr. Drago Marusič jutri, v torek 22. t m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan. — Tudi 13. plačo je mar«kje odtpraviia gospodarska krio« aJđ je pa ta božični pri-boo&ek ustai&betioesn odu«d«ed Le izgovor na njo. O katastrofalnih posledicah denarne krtze pr: Krarsjsk" industrijska tfruftbl na Je»ejndoah ta JavomikM vse govori, SvZe in racjpravlja. a fc*jub resnični krta; je K ID vendar sklenila, da tudn se leto« izplača 13. plačo vsem svojim mnogobrojnom pnearnđskim uslužbencem, kar je eo-tovo dokaz ndene dobre volje, da bi -ada pomagala fiudrt deiarvetrrn. če bi hnela potrebna sredstva za trajno radrževande celotnega obrata Pr*Kfce so pa K ID p«-^-*ile naamanftL ushizoonoem, da 13. p i ače več ne iajp>lača prlhodmde leto. Če se razmere ne izeodeario, kar žeM vse nreb'va,!-«troo Gorenjske in todrf vae bano vrine — češkoslovaško odlikovanje naš*h častnikov. Prezrtdent Masarvk je odlikovui z redom Belega leva fl. stopooe za vojaške Mehike načelnika štaba nase armade br sadnega generaila MrtiiJurtiina Stanoj^vića in dorvtizrijskega generala Petra Kosrtča. z redom Belega leva III stopnde pa po kov. neka generalnega štaba Petra Aračiča — Razpisane službe. Kr. banska uprava moravefce banovine racspcisude natj^aj za sreekega sanriitetnega referenta v Vn-ftHtmu. Prošnje Je treba Vložiti do 1. ;a nuarja 1932. Kr. banaka mprava dninsKP banovine razrpneude natečaj za zdravatka -mpravniia bomrioe v b anion Kovriljafli in za mženjerda ietotama. ProŠnde je treba v^o-arti do 15. Januarda. OUZD v Nvšu raz-pi-sruoe mesto kategorije D položaja VI. uve me^Ti ksjtegorljje C položatfa VII., mo mesto kartegoride C položaja VTII in trd me-sta ka/tegoxrtde D položajja 3£. Prošnje :e rjre£)a vik>Ž7Vti5 do 38. t. m. — Občni zbor Aerokluba. Včeraj se je vtnša v Beogradu občnri zbor Aerokluba Predsednik inž. Sondermauer je poročal, da je dobni Aerok-Rib od botanioe 7,270 6?7 *narjev, tako da bo v novem po&lova«n lertai lahko z veojfian uspehom 'eloval. _ Pozor denarni zavodi 1 Gosp. M11aq Vranešič je kzgufbil v MetMkri trni obilgncoje 7% miveoticnj&kega po&ojč-la P<> 10.000 Din. Izbijene obvezndoe imajo št. »eride 44.678. 4*5-229 In 44.679. Opozarjamo banke m fle-nairne zavode, naj obveste oblasni, 5e bi hotel majdrfjtelj obveaaioe vnovčVtn. _ Dobave. Gradlbenii oddelek dtorek« ^itje iržavnih želeanoc v Loubljanii siprejem-i J.o 29. L m. ponudbe gilede dobave telefiouske ga kaibla ta kabel«k;h konnčikov.__Strojna oddelek ddrekOije državnih zelemic v Ljubljana aprejama do 30. decembra i L ponuKifbe gilede dobave 670 komadov pras-nac. D1rekot>a državrnega rudmrika Velenje sprejema a do 30. t. m. ponu-dbe gilede do-baive 5000 kg drobne koruze; do 4. ianu-area pa glede dobave 350 m3 R/ubero-Id - lepenke in 100 kg Rniberoid - iei*la _ Dne 29. decembra L 1. se bo vrSHa pr: komandr dravske dtivrtarioske oMasfc ▼ Ti?a?bldanri IficAtaoitJa glede dobave 4000 kg maski; dne 4. januamja 1932 pa gledV do-barre pneaim/iš.kega. maiter^jada. Precimetn^ oetefl z nafcamčnejšiimd podartflai je v p-is^r-nu' Zbonnnee za TOI 'v L>xi i> Mam. _ Koča pri Triglavskih jezerih. ^PD s»poroča, da bo podipfnta in oekrbovama koča pri Trfi^lavBfeih jeEerih od 23. dec^m bra 1931 do 6. januaroa 1932, če se pri gJaaa vsad 10 oseb in sicer do 21. L m Pricave spr ujema pneama Oerednoega dra-šrtiva SPP. Ma«atr>-kova cesta 14-1. MEDENE POTICE in sladke kolače in zlate orehe in bele pogače prinaša Božiček vsem malim ljudem. A nam, ki odrasli otroški smo dobi, vsekakor kaj krepkega, se prispodobi pod zob in za grlo. — to jasno je v.«*em. Če miza šibi se vabljive jedače, buteljke, če polne so sladke pijače, to razpoloženje ustvarja možem. Zabave pa bodo Ie tamkaj uspele, kjer v krožnikih bodo >Jajnine« dehtele, ker te le prednačijo finim jedem. _ Vreme, Vremenelka napoved prami, da bo bolj oblačno, v splesnem pa ^rez šaprem« .mb. Tudn včerao je bfto v aer-ero-Bar>apra^.nrti ie znašala v Mariboru _2.6, v Zagrebu —3.7. v Lćuibuamii —3.8, v Beogradu —3.4. Iz droenn krajev pa nd vremeneikeea poro-čoJa. Davn je kazaa barometer v Ujub'.janf 774.7. ^Trtfperatiora je Bnttšafia _5.6. — Razne ne«refe in nezgode. Včeraj in danes m> v bolnico prepeljali voč ponesrečencev. Delavec Anton Ja/ opin, ertar 27 let. iz Huje. občina Naklo pri Kranju, se je snoči v temi s kolesom zaletel v nekega voznika na cee>ti in zadobiJ hude notranje poškodbe. — France Perme, pose^nikov ein rz Mlake pri Višnji gori. je v soboto sušil lan. Sede! je nad ognjem, menda je pa zadremal in padel naravnost v ogen \. Zadobil je hude opekline po vsem telesu in rudi po obrazu. Poleg teh ponesrečencev je moral v bolnico tudi pleskarski pomočnik Ivan Vrhove, ki ga je snoči nekdo v Stepa-nji vasi napadel in udaril po glavi. — Strašna smrt siromašne starke. 94-ietoa siromašna vdova Covšč te Suootrce ae je vrnila v aot>oto zmeoer v svcujo siro-meSno itzibo in zakurila v pečri. da bi ee pogrela Potem Je le&la na slamnjačo m saenala Ponoči se le slacnridača vneia ki aterira je agorela. Zouftraj so jo našP.1. do kosti ošgano v ;irate CM. družbo, Jo-mače umetnike in domačo obrt! 70ln — Perilo bolnikov razkužimo najbj'j^ če ga namakamo v raztop-ini SANOFOR-M-a. Sanoform nri sstrupen in pridet.no dl^i Dooi se v vseh lekarnah in dro^enivian Iz Ljubljane _|j Priprave za obveznost ljudskega deta (kuluka). Ker se imajo seznamki zavezancev za ljudsko delo po določbi člena i7, prav»l.ln.ika o uporabi rjud-skegia dela za gradnjo :o vzdrževanje nedržavnih o«.5«t v območju <*ravske banovnne. Us.luž>ben ik. bifit 2. maja *z leTa 1931 dopotafit:. se po zrvaoo banke. hraniiJnnce m posojiitoHe, deiiiišlke družbe, konzocijii, podnetča in druge pri'.tobitvene ustanove ter napa^ave, kakor tod! urada (t j. vsi delodajalec), '»-i za svoje nameščence m ueluiSbence, všten-ša upokojenoe, plačujejo usdujžbeneici davik skupno v ssotovrini ah' pa po davčnih znam kah. naj prediože. meeto »ia br. se nrj u-shižbenoi oc?ebno ogflasiilfi. v Oa&n r>1 28. decembra 1931 do 31. decembra 1931 med 8. in 14 uro mestnem« načelstvu (mestno knjtigovodstvo. šolski: drevored št. 2-1 >. točne imen-ske izkaze usiužbeneev z do-srtavloenim iurdavri-diialnim letnrim zneskom uslužbenskeiga davka -dmerjenega px> določbah člena 95 ad 96 zakona o nepođT'-^d mii davikrih in kn se plačuoe za I^jubiloano. Diijeike do 24. leta, če ne pdaoudejo v v.j ib-Idami več nego 100 Din uslužbensk^a ka, pa nd potreba vzet! v Izkaze. Iz prietfa-s»itve pa inuda izostanejo \*si «Lnžavn?, bano-\iins)kri. občinska uradmika ter .tivijii .n vojaški uslužbenca (vštevši častmike), kaer tjude osebe vseh druhov-nJkuh veroiizp-^ve ■' o-vanfl, in javno upokojencrL, to pa le za oluž bene prejenuke in pokojnine, od karterin se pdaei-lio za javtno deio že odrteeruje pei tz u i'otrebne niskovrne so brez-) '»^r^ na raiap<>lago prn oavedenem toii^ovodstvu o oztDjačenem času. —lj Gostovanje komorne družbe Obrazni kov. Drevtj ob 20. naatopd v opernem glodarkišou komorna riružba Obrazni&ov, fcj uiprrzore j>Vojno in m/ir« v režida in insce-naoiij' g. Bojana S^ujnaoe. Oed reverjev a. oče Skrbinšek. Knitiikri dobe vstopnaee kot ponavadi v operi. _tj Predavanje v »Pravniku«. Društvo ►Pravnik*: vabi na predavanje, ki bo v torek 22. t. m. Predaval bo g. names-n:k vtišoega drž. Coaiilea dr. Munda Avgust;: »Dokaz resničnosti in upravičljive zmote ter sodna praksa«. Ptredavande bo tr^oo ob 6. popoldne na sodišču v Ldub!jan; soba št. 79. in vabi k obito! udeležibi olbor —Jij Jugoslovensko društvo za proučavanje m zatiranje raka, pododbor 1-i.iiib tjana, ponovno vljudno vabi vse g. ad-av-nrike na sestanek, kri se vršn danes ?2. t. m. ob 6. uro poi>ol(fcio v maJn drvoran: Delavske zbornice s aledečiim dnevnam redom: Diskusioa o organdeaciJD zdro/vljanja raka v I^jnbloand. Referirata ggr. prof. dr. Zaiokao- m dr. 'ueo ša^njik. —.^j Jadran ova plesna vaja bo v -osek 22. t. m. GosP- Jenko bo učriu rumibo Začetek Točno ob 20. 703n —Jq Odpovedana prireditev. Z ozirom na današnne težke čase ne praredi Društvo miižjiih mestnih nameščencev v L>ub-lljanjc v tem predipusLu nekake veselice. —Itj Za čajanke, obiske, koncerte in gledališča elegantne obleke po u»odn(lh cenah iptfli F. MAG-DIč, LjuibJuatna. r»88n —ij Seznam izgubljenih predmetov prijavljenih upravi policije v času od dne 1. do \5. t. m.: 300 Din, 900 Din, 1500 lir, red jtigoslovenske krone IV. razreda, rjava žametasta kapa, denarnica, v njej 2 ključa in fi0 Din, pes bele volnene dlake, sliši na ime »Tedi«, denarnica, v njej 140 Din, torbica, v njej 180 Din in molitvenik, listnica, napis »Bankovito društvo Zagreb«, v Hat-nicj 10 Din, vozovnica za vozno Ljubljana-Brežice, 2 nakaznici na ime Majda m Miroslava za DeČji dom; zlata zapestna žen-<=<jc kurjava, razsvetljava itd. razen potrebščin za šivanje, knjig m zvezkov) znaša za označeno Šolsko dobo 2SO0 Din. V upoštevanje vrednih slučajih se oskrbnina na prošnjo starisev (varuha) pridnim in revnim učenkam zniža. Oskrbnina v znesku Din 2800 plača učenka, odnosno starši (varuh) v treh enakih obrokih m sicer prvo tretjino pri vstopu, drugo po preteku treh mesecev, tretjo pa po 5 mesecih. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmetijsko gospodinjsko šolo morajo izkazati, da so: 1. stare nad 16 let (krstni list), 2. dovršile osnovne Sole (Šolska tepustnica), 3. moralno neoporečne (nravstveno izpričevalo), 4 predložiti obvezo starSev oziroma varuha da plača vse stroške šolanja v smislu do- ločil pravilnika, 5. predložiti premoženjski izkaz. Prosilke morajo biti telesno popolnoma zdrave. Ob vstopu v šolo preišče vse učenke uradni zdravnik. Učenka, ki brez pristanka vodstva šole med učno dobo zapusti zavod, mora pla-C-ari sama, odnosno !*tar5i (varuh) celotno oskrbnino v znesku Din %00. LJčenki. ki se izključi iz zavoda se ne povrne že vplačana oskrbnina. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, pravilno kolkovane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem naj se vpošljejo najkasneje do 30. decembra t. I. vodstvu banovinske kmetijsko-gospodinjske šole v Št. Jurju ob juž. železnici. up '4-- Zvočni kino Ideaf Sil 1 M ti!:': ■ jjjMB ■ A- Danes nov spored? Gustav Frbhlich Renate Mtiller (pesem CjuGavi FIlm globoke ljubezni, radosti, razočaranja in največje sreče. Ob 4., pol 6., pol 8. In 9. zvečer. Moja prva gorila (Piće kapetan Danoel Swanyne.j Za božič nam ptrinese ZK.D ▼eleseiiiza-oidonalen fiilm m atntdke džungle »Ingag. •.. V noeUedmjiema pcrrieia&aimo <*rtLOo znamenitega lovca na raznih eksotičnih ekape-fcl critfoih kaoftfana Damriola 8wanyna, kri je srjremd^al aks^McrJo sira Roberta W"m-stedrta. Ta venika ekeipediicioa je on' mala fi.frm »Imgagti«. kri se bo predvaja] tu t v Loniibldand čez božricne prazuutke. Tedne in tedne smo potov »M po ot>-žjgamih stapah, prdipovedrade Swanyne, iLn končno amo dospeli do prvih obronkov pragozda. Domačond so nas dovodili v malo vas, kd leži Mk ob vhodu neprodrtrnt^ra pragozda. Nastal je mrak. ZakurlM suuo ogromen kres in črned so začeli s strahom SovonVtri o »Ingasi« _ tako imeinav>edo ona v svojom svetom strahu gorilo! Eden izmed navaočrlh lovcev Je tt. cMi, kako se je ogromna gonila mastila visoko goni na vrbovah prastarega drevesa z ve* kitotanri oreha, drugti zopet >e prkpovedovat z grozo, da je videđ gorUo, kd je napa tla družbo Črncev in avcOe žrtve strasno raTh roesarila. Strasno je zobovje te opdoe m nrihče si ne želi! srečanja e to averjo v gozdni — Zofmk em/i pripovedoidejo o nekem, pouki ormoerv, kri maiv«do goirtttoo meso. Ko som jih vpraoart, da*M bi tJudti onana o božiču imela prt ZKD pred Rtaivah flitaa »Inigagri*- posebno senzacijo. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Tren oh coa te, suknje, obleke, perilo L dr. A. Presker Ljublfana, Sv. Petra c 14 Iz Litije Sestanek članov litijskega Fofo-klube. Odbor Foto-kluba vabi za drevi v»e člane na sestanek, ki se bo vršil ob 20. v salonu gostilne Lajovic. Poleg strokovnih vprašanj se bomo pomenili o razpisu božičnega fotografskega natečaja, o skupnem izletu in še o marsičem. Obvestilo o doseženih popustih za naše člane bo gotovo razveselilo vse. Odbor. Njegova zadnja volja« — Gospod notar, prihajam k vam, da napišem svojo zadnjo voljo. — Kako to? Saj se jutri ženite. — Baš zato. Danes ie moja volja za'đnja, ker bo jutri veljala samo ženina volja. Biran i >8LOVENRM N A K U L>«, One zi. aecemora iwn stev VHM Krnile Gabonaa: velemesta Roman Andre je bil postal od p-rejšiiesa dne že dokaj samozavesten, kajti posrečil se mu ni bil samo načrt pobega, temveč je biJ dosegal tudi to, da se je Gaston pobotal z očetom in da ie stari odpustil sinu celo najtežji greh. namreč ponarejanje menic. Ko mu je mladi slflcar vse odkrito povedal, je Gandelu najprej olakal, končno je pa sinu odptustil. — Privedite mi sina, da mu povem, da ga hočeva rešiti. — je dejal \ridreu. Ko je Gaston vstopa v očetovo sobe, je zaplakal in videti je bilo. da je njegovo kesanje iskreno. — Stopite bliže, Gaston! — mu je deji' Andre. Toda mladenič je vzklikni: — Ah, ne kličite me več tako! Gaston! .. markiz... Gromvska sfrela. kakšen tepec sem Ml... Nočem eč slišati tega imena. Odslej sem zopet Peter Gandelu in papa je še ^redobeT, če mi dovoli nositi to ime. To je bil mnogo obetajoči začetek za popolno pobotanje in stari Gandelu že dolga lf*ra ni bil tako srečen, kakor ta hrp. — Ne mislim, da bi bili ti lopovi tako nredr/" . da bi poslali mrnict? državnomu tožilcu. — je dejal Gandc'u, ko stg bila z mladim slikarjem že vse dobro premislila. — Ne, tega si ne bodo upali storti. Ker pa morava bij pr-pravijena na vse, pošljem jutri sna v Beigiio: videli pa boste, da ne osta-ne do-lgo tam ... Andre je prenočil pri Gaudoluu, drug! dan je pa odšel preoblečen v že omenjeno točilnico blizu Croisen^'sove-ga doma. T z kotička, kamor je sedel, je dobro vxlel vrata markizovega doma, pa tudi okna njegovega stanovanja. Vse. kar se je godilo lam, je lahko videi iz vino-toča. Počasi je srkal rujno V£ice m zrl nepremično na markizov dom. Ta čas je pa prišel v vinotoč nekdx iti je bil na zunaj čudovito podoben Andren Bil je visoke postave in sreDc^i pogleda. Na glavi je imel umazano čep co S h ripa vi m glasom je naročil poreko govedine in pol litra vina, ootem se je pa odmajal mimo Andrea k mizi, a spotoma je prevrnil njegov kozarec. Andre se za to ni dosti smenSad mu je gost morda prevrnil kozarec po nerodnosti. Toda namesto da bi se opravičil, je neznanec premeril s'SScarja s predrznim pogledom in počil v smeh. Potem si je prižgal cigaro, a ko so mu prinesfi meso in vino, h položil cigaro na rob mize, se obrnil in pljunil neverjetno spremo svojemu sosedu na hlače. To je bila pa že očitna žalitev. Previdnost it nalagala An-dreu, da se ne da izzvati, vendar ie pa spoznal, da bo še najpametneje. če ostane in se prepriča o nakanah tega predrznega ta-k>ta. Mož si je nalil kozarec vina, ki ga pa ni izpraznil do dna, temveč je iziil ostanek v svoji nečuveni predrzno^i mlademu slikarju na rame. To je bilo pa že preveč. Drhteč od jeze je Andre vstal in vzkliknil: — Opozarjam vas, da sedim tu! — Vidim, vidim. Kaj niste zadovoljni? — Ne. — No torej, z menoj morate biti v prijateljskih odnošajih, sicer... je odgovoril capin predrzno. In požugal je mlademu slikarru s pestjo. Andre je pač moral mieti tehtne razloge za to, da je bil tako potrpežljiv; trdno je bil sklenil, da ostane rnrirep. toda zdaj je bila mera njegove potrpežljivosti polena. Planil je pokonci in zbil z mojstrskim udarcem predrzneža pod mizo. Gostje so se obrnili in zagledali samo še klopčič ravsajočth se nasprotnikov, ki sta se valjala pod mizo. Poklicali so policijo, ki je bila neverjetno hitro pri rokah. Ne da bi vedel, kdaj in kako je stal Andre med dvema redarjema na ulici ai delal druž-I bo svoiemu na romiku, ki ga j ne-{ usmiljeno zmerjal. Redarja sta ju nd- • vedla na policijski komisarijat, kjer sta ; delala dva uradnika m komisarjev taj- • . ... — To je že opravljeno. — ie tesal prvi redar smeje. In redarja sta odšla. Andre je debelo gledal, Ivani ta aretacija se mu je zdela čudna, nenormalna Toda čakalo ga je 2 začel mož z očali, — da mi oprostite način, nekoliko ... kako bi dejal . malo kavalirski, ki sem segel po njem, da si za si guram užitek razgovora z vami. Zelo strogo vas stražijo, a meni je mnogo ležeče na tem, da bi tisti, ki so vam neprestano za petami ne imeli pojma o najinem razgovoru. Iz ljubezni ali zavoljo denarja? Zanimive ugotovitve ameriškega psihologa dr. Mar stona o moških in ženskah Ameriški psihologi so zelo radovedni in zato ni čuda, če so se začeli zanimati tudi za vprašanje, ali se hočejo mladi ljudje možiti in ženiti iz ljubezni ali samo zaradi denarja. Da dobi kolikor toliko točen odgovor na to kočljivo vprašanje, je profesor univerze na Long Island dr. VViiliam Marston vprašal svojih 248 slušateljev rn 260 sluša-teljic ali bi dali prednost zakonu iz ljubezni, toda brez denarja, pred zakonom, kjer je zakoncema že pripravljen milijon dolarjev, ki pa se nimata rada. Vši študentje so se izkazali kot dobri računarji in ne preveliki prijatelji ljubezni, kajti nihče se ni odločil za zakon iz ljubezni. Ce je bil odgovor slušateljic res iskren, lahko o njih trdimo, da so mnogo bolja idealne kakor slušatelji, kajti celih 92 odstotkov jih je bilo za zakon iz ljubezni. Nekaterim je pa le dišal milijon,, pa tudi te so se izgovarjale, češ, da pride ljubezen v zakonu pozneje, glavno pa je, da si lahko zakonca sple-teta toplo, mehko gnezdo. ka~ se seveda ne da storiti brez denarja. £koda. da radovedni psiholog ni mogel še ugotoviti, kaj je napotilo pozneje njegove slušatelje in slušateljice. da so zlezli v zakonski jarem. Morda bi bil zvedel baš nasprotno, kakor so odgovorili na njegovo vprašanje. Mnogi izmed onih, ki so bfli za zakon iz ljubezni, so se gotovo polakomnili denarja, a med onimi, ki se niso mogli ogreti za ljubezen, so se pozneje gotovo mnogi poboljšali in z4ezli v zakonski jarem iz čiste ljubezni. 2enski svet hrepeni vedno no ljubezni, pa naj v nji še tako trpi. Tako nas ne sme presenetiti odgovor ameriških študentk na vprašanje, ali dau'o prednost zakonu, k' bodo v njem srečne sužnje, pred zakonom, v katerem bodo nesrečne vladarice. Za srečno suženjstvo se je izreklo 162 deklet in samo 4 fantje. Da bi zvedel, kako mislita ta dva tako različna tabora drug o drugem je priredil dr. Marston še anketo, ki je njen izid izpadel za dekleta sicer neugodno, dal jim je pa izpričevalo, da sodijo o fantih mnogo bolj zmerno in objektivno, kakor fantie <> njih, in da so napram sebi kritičnejše od onih. ki jih smatrajo za domišljave. Anketa k? izpadla takole: Fantje so našli na sebi 26 dobrih in samo 8 slabih lastnosti, dekleta so pa priznala samo 14 vrlin, na drugi strani pa 18 slabih lastnosti. Dekletom so očitali fantje 29 slabih lastnosti in jih pohvalili za 12 dobrih, dekleta so bila pa pohvaljena za 11 dobrih, toda pokarana za 21 slabih lastnosti. Grehi, ki so jih našli na sebi ki priznali fantje, skoraj niso vredni, da bi govorili o njih. Pač so pa naštevali prav izdatne vrline, med njimi posebno pogum, energi- jo, tvorno silo in logičnost. Dekleta so se jezila nase zaradi neodločnosti, neči-mernosti in klepetavosti. dala so si pa dobra izpričevala glede vljudnosti, zvestobe, skromnosti in prijaznosti. Fantje so priznali dekletom mikavnost, nežnost, prisrčnost, nesebičnost in ^agonetnost, očitali so jim pa, da se može v prvi vrsti zaradi denarja, da rade lažejo in varajo, da so malo inteligentne, zato pa tem bolj domišljave in da njihovo srce ne pozna nobene stalnosti. Ženskam ugaja na moških podrum, delavnost, širokopoteznost. demokratičnost, zvestoba in vztrajnost, ne morejo se pa sprijazniti z njihovo sebičnostjo, objestnostjo, vrtoglavostjo in neuglajenim vedenjem. Ženske so izdale na sebi več, kakor moški, o moških so povedale sicer manj kakor moški o njih, toda njihova kritika drugega spola ni tako ostra kakor kritika študentov. Morilec, ki noče biti pamiloščen 201etni Josef Zwetschke iz Šumber-ka na Češkoslovaškem se je zaljubil v Mletno hčerko svojega gospodarja, krojaškega mojstra Vika. Dekličina mati je bila s hčerkinim kavalirjem zadovoljna, oče pa ne. Toda zaljubljenca sta si bila prisegla zvestobo do groba :n to tudi ni karsibodi. Lani je moral fant k vo:akom in letos je prišel na dopust, pa mu je dekle povedalo, da ji oče vsiljuje drugega fanta in da se boji, da ga bo morala vzeti. Pa sta sklenila skupaj umreti, da bi iu vsaj po smrti ne mogli raz družiti. 17. sentembra sta šla k spovedi, potem pa napisala poslovrlna pisma in odšla v bližnji gozd, kjer je z rožami ookrita deklica mimo čakala smrti. Fantu je pa naenkrat upadel pogum in zal.:ub!"enca sta odložila samomor na prihodnji dan. Naslednjega dne je Zvvetschke deklico na istem kraju ustrelil, pognal ji je dve krogli v glavo tako. da je obležala mrtva. Potem sj je nastavi'1 revolver na glavo in sprožil. Obležal je nezavesten in dolgo se je boril v bolnici s smrtjo. Krogla mu je bila obtičala v glavi, izgubil :e desno oko in zdravniki se boje. da !>o izirubil tudi Jevo. V petek se je fant zagovarjal pred divizijskem sodiščem v Olomucu zaradi zločina umora. Umor je odkrito priznal in prosil, naj ga obsodijo na smrt. Izjavil je celo, da bo vložil na prezi-denta republike prošnjo, naj ga nikar ne pomislosti, ker hoče umreti. Prvič se ni mogel odločiti, da bi ustrelil svojo ljubico, kajti v trenutku, ko je hotel sprožiti, ga je tako lepo gledata, da se je zjokal. Potem sta dolgo oba plaka- la. Kaj se je potem godilo z njim. se ne spominja. Sodišče je pa sklenilo, da bo treba še enkrat preiskati iantovo duševno stanje in tako sodba še ni bila razglašena. Diamond umorjen Zloglasni ameriški bandit Diamond je padel kot žrtev svo1,h konkurentov iz tabora protihibicijskih zločincev. Najmanj že stokrat so skušali nasprotniki odstraniti spretnega konkurenta Jacka Damonda. Povsod, kier se je mudil, je bil obdan s telesno stražo svojih detektivov, ki so med njimi mnogi plačali svojo zvestobo z glavo. Lani ie pobegnil Diamond pred svojimi nasprotniki v Nemčijo, kjer se j. baje hotel trajno naseliti, da bi imel končno mir. Toda že ko ie prestopil nemško mejo. je bil aretiran, prepeljan v Bremen in zaprt. 2e takrat je Diamond vedel, da ga Čaka v domovini smrt. V pogovoru z angleškim novinarjem je pri svojem prisilnem povratku v Ameriko izjavil, da že sluti svojo smrt iti da je za njegovo usodo odgovorna nemška vlada. Iz Bremena so prepeljali Diamonda preko Hamburga v Ameriko. 2e lani je bil izvršen nanj atentat, pri katerem je igrala zagonetno vlogo njegova ljubica Marion Robertsova. Ko je ležal Diamond po atentatu ranjen v newyorški bolnici, je bil nanj izvršen drugi atentat in potem so ga prepeljali v oddaljeno bolnico na Welfare Islandu, kjer sta ga stalno stražMa dva detektiva. Proti njemu bi se bila morala vršiti obravnava in obširne priprave so se bile že pričele. Da bi ne mogel nihče vplivati na porotnike, bi bili zelo hitro prepeljani od svojega dela v porotno dvorano in ves čas obravnave bi bili morali sedeti v zaklenjenih sobah, kakor kardinali ko volijo papeža. Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in Črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josef ova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tro-bušnjih obolenjih, da deluje »Franz Josef ova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Božična darila ---- v veliki izbiri si oglejte ura Kos Prešernova ulica Cenjenim posetnikom so na razpolago vse vrste vedno svežih slaščic. Sprejemajo se naroČila na najfinejše specijalitete, kakor razne kreme, sladoled, parfait itd. 15582 Cene izredno nizke! Na novo vpeljana kava, čaj, čokolada. Ob nedeljah in praznikih odprto tudi popoldne V restauraciji Hotelo M Kič se toči zopet toliko priljubljeni MTJSKATELEC, ki je letos po kvaliteti res nekaj izredno dobrega. Cena liter Din 18.—, čez ulico 16.—. (Prejšnja leta 24.) Pokusi te in boste priznali, da tako dobrega Se niste pili. Isto tam se točijo za praznike prav dobra namizna vina po 10.— in 12.— Din Uter! Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 na mesec, ker spleteno blago pr-» vzamem o, plačamo odškodnino za pletenje in dobavljamo prejo za predelovanje. Pišite po brezplačne p rospekte še daoes na: Domača pletarska industrija št. 12, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. FRANCOSKI, NEMŠKI, angleški, češki, vsi domači ter inozemski dnevniki, ilustrirani tedniki pri Hinko Saksu v Mariboru. — Podružnica >Slovenskega Naroda« in »Službenega lista«. 116/L CVIČEK kvalitetno prima in najcenejši v Ljubljani iz Malečkega vrba poleg Gadove peči toči gpostilna Tomšič, šentjakobski trg. Liter Din 12.—. 3545 IUhO* \ UfJV.A TRBOVELJSKI PREMOG pri rt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 t na Balkanu > Telefon 34—34 Postrvi žive Din 50.— za kg Somi živi » 40.— » » Ščuke žive » 30.— » » Krapi živi » 20.— » » Nadalje razne vrste morskih rib, polenov-ko, purane, piščance, zajce, fazane, nudi najceneje tvrdka »RIBA«, Gradišče 7. Tstotam se točijo prvovrstna vina. Se priporoča Josip Ogrinc, lastnik >mižali o£fciSt< Vsaka beseda 50 par. Plača me lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brca znamka mm i nd&cntnrtamo - NairnaniM oOln* OI» B> - — L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloc ' "-:,ov in solnčniko\ ter sprehajalnih palic Popravila se izvrSujejc -: točno in solidno :- Podpisano mestno Ujačelstvo razpisuje sistemizirano službeno mesto pogodbenega uradnika za finančno-davč-no stroko in konceptna dela v tej stroki. Prednost imajo prosilci, ki so že delovali napolju samoupravnih financ. Prošnje je vložiti do 10. januarja 1932 pri mestnem načelstvu. Župan m mestni načelnik: DR« DINKO PUC. PRAZNE VREĆE od soli, 50 kg vsebine, popolnoma cele ln čiste, oprane, brez lukenj in krp kupuje po Din 2.60 komad franko Karlovac »Promet«, veletrgovina vsakovrstne robe, Ernest Kisle r, Karlovac. — Telefon 67. Brzojav: Promet. 3536 KLAVIRJI. Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pribitka ali vračunanja kakršnihkoli obresti — Najcenejša izposojevalnica! WARBINEK, Ljubljana, Rimska c. 2. 3533 250 DINARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem Kraju.' — »Kos-mosc. Ljubljana, poštni predaj št. 307. — Znamko za odgovor! GOZD okoli 30 oralov v bližini banovinske ceste, poraščen z mešanim drevjem, v dobri legi, naprodaj. — Kdor hoče svoj denar Imeti dobro naložen, ga lahko kupi po ugodni ceni; tudi hranilna knjižica se vzame kot gotovina. Zglasiti se je pri Francu žličar, Ponikva ob j. žel. 3534 MESAR. POMOČNIKA treznega in zanesljivega lsčem za takoj Biti mora tudi vešč nakupa živine ln sekanja v mesnici in da Ima v prostem času tudi veselje do drugih domačih del. Mlajši Imajo prednost Plača po dogovoru. — Prane Doblšek, mesarija tn erofrtilna Morlrje. 3535 CJRE POPKAVUA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar Ljubljana. Sv Petra cesta 55/L vhod Vidovdanska cesta št. 1. t Naša dobra sestra, svakinja ln teta, gospodična Pavla Andres poštna uradnica je 20. t. m. preminula. K večnemu počitku je položimo v torek ob 15. uri. Blag ji spomin! Novo mesto, 20. decembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Tjrejuje Josip Zupančič. _ Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in lnaeraini del usta: Oton Cfcxisr.cl. — Val ? Ljubljani.