SLOVENSKI NAROD. I«h »j a vuak dan, izvsemši ponedeUke in dnevo po praanioih, tor volja po polti prelaman ta avatro-ofrenke deiele ta celo leto 16 Rld., aa pol leta 8 p Id ■» dotrt leta 4 g\A. — Za Ljubljano ure« pošiljanja na dom ta oelo leto 13 gld., ta eetrt leta 8 jrld. 30 kr., ta en meteo 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za mosoc, 30 kr. ta eetrt letu. — Za t nje deželo toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za (rotpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana oetia in rdoer: Za Ljubljano aa eetrt leta 9 #«.60 kr.. po polti prejeman aa eetrt lota 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od eetiristopne petit-vrate 6 kr., Ae ae otnanilo enkrat tiska, 6 kr., eo te dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se uto irankirati. — Kokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši I*. 3 „gleduliaka ■tolba". ©pruvništvo, na katero naj *a blagovolijo počiljati nao^nine rnklamaeije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni titkami" t Kolmanovej hiši. Ljubljana, petek 4. januarja. XI. leta, t8?8. Bruselj 2. januarja. „Indcpendencc bclge" trdi, da je Rusija pripravljena, sprejeti premirje v Evropi in Aziji, da se začno pripravljati gotova in določna obravnavanja. 15e lg rad 2. jan. Turki bo boje, da bode zdaj brzo tudi Sonja izgubljena. Arhivi tega mesta se prevažajo v Kustendže in Filipopelj. Srbski general Belimarković maršira od Pi-rota po cesti proti Sofiji. London 1. jan. Rusija je odgovorila an-gleŠkej vladi, naj se Turki, Če žele premirja, naravnost na glavnega poveljnika ruske vojske obruo. Rim 2. jan. Pri včerajšnjem novoletnem sprejemu jo rekel kralj: časi so denes težavni, zato naj bi se Italijani ogibali cepiti se v stranke. Celotna močna večina je potrebna, da se v vseh slučajih branijo interesi ita lijanske zemlje. Vojska. Videti je, da, dokler bode tako slabo vreme, ne bodemo z bojišča o večjih rečeh Čuli. Večji oddelki vojske se ne morejo hitro premikati. Ravno, ko je bila ta naša misel uže pi Bana in stavljenu, dobili smo telegram, ki na čelu te številke stoji in naznanja važno zmago vrlega generala Gurka in njegov marš na Sofijo. Zatorej pa so Angleži skoro smešno skrbni, da bi za svoje varovance Turke skav kij ali kakovo premirje. Dan na dan se an gleški ministri posvetujejo in telegramov iz Londona je vse polno. Mi si dovoljujemo dvo miti o tem, da bi Angleži dosegli, kar žele Ruski narod je prevelike žrtve naložil si, da bi se zdaj, v Bredi dela in na polovici pota do veticega cilja, dal od tujih sebičnjakov odvrniti. Srbi so jedini, o katerih delovanji nam precej redno dohajejo vesti; Ruse hud mraz sili na molk. Kakor je izvedela „I>. Ztg.", udeležile so se operacij proti Pir o tu brigada belgradska pod polkovnikom Popovi-čem, brigada kragajevska pod polkovnikom Jovanovir.em in kor prostovoljcev, vkupe 15 bataljonov. Knez Milan je odlikoval generala Tleli mark ovit! a, ker je vzel Pirot, s takovskim ordnom. Vzete pokrajine pošiljajo deputacije zmagovalcem, naznanjajo popolno odanost. Kakor se nadalje poroča iz Belgrada, zažgali so Turki pred svojim odhodom mesto Pirot; zaloga smodnika je eksplodirala in napravila mnogo škode. Mej ujetniki je tudi kaimakam pirotski, Hassan Galil Beg. Na Javorn se za sedaj opustili operacije. Turki so utrdili Iptiman. Srbsk oddelek gre proti Prizrenu. Kak hud mraz je na bolgarskem bojišči, bere se iz ruskih dopisov« R Moskovskim Vedomostim" se piše: „Y soteskah ae mogo bremena in kanoni le z očajan i m i klici vozni* kov od konj naprej spraviti, Nij mogoče do* volj obleke naložiti sia Iz Varne pišejo v „Pol. Corr.u: Kakor se tukaj sploh govori in po dobrih virih sodi, bodo Turki zdaj najprej skrbeli za to, da zabran ij o zvezo vojsk generala Gurka in ruske osredne armade in bodo posamezne ruske oddelke prijemali, osobito one, kar jih je v balkanskih soteskah. Sulejman-paša meni, da bode, ako se postavi z vojsko 80.000 mož proti Eski-Sagri ter z rezervo v Ilermali, relativno Ruse nadkriljeval, a mej tem bi megla Šakir-paša ter Ahnied Ejub-paša z zdru- Telegrami ..Slovenskemu Narodu". Peterburg 3. januarja. Oficijalno se iz Bogota porodu 2. januarja: General G ur k o je zasedel 31. decembra po trdem, cel dan trajajočem, boji utrjeno turško pozicijo pri TaSkoše. Turki so potem po noči vse tamošnje pozicije zapustili. Kusi so potem 1. januarja podili Turke, zaseli Arab-Konak, Šandornik, Dolnje Konzarce. General Gurko maršira proti Sofiji naprej. Kusi so izgubili 31. decembra 700 mrtvih in ranjenih. LOUdon 3. januarja. „Moraingpostu poroča: Angleški ministerski svet je sklenil vprašati v Peterburgu, prej pred no Rusija odgovori porti na njeno prošnjo za premirje, katere premirjevne pogoje staviti je ruskim poveljnikom ukazano. Denes je zopet ministersko posvetovanje. Peterburg 2. januarja. Iz Bogota se poroča oficijalno: Kar sc ve do 31. pr. m. prodirajo ruske vojske vedno proti pozicijam, ki jih ima sovražnik zasedene pri Arab-Konaku in Šanderniku. 29. dec. so Turki popustili Lutikovo, in so Rusi to mesto zaseli. London 2. januarja. „Standard" (Beaconstieldov organ) pravi, da Anglija nema nobene pravice razžaljeno čutiti se zarad predloga, naj se Turčija in Rusija mej soboj porazunicta. leistek« Razvoj svetovne poezije. (Spisal J. B. k.) ^^;J^k^/\^ Celi svet, kakor vsaka stvar na svetu, ima svoj postavni v principu vedno enaki tek in razvitek, ki se vrši po naravnih zakonih. To resnico, katere izpoznanje je plod duševnega delovanja devetnajstega^ stoletja, no dokazujejo ■ um> preiskavanja v naravoslovji, podpira jo tudi jasno in temeljito zgodovina vsega člo-večnnstva. Ono zvezde, katero gledamo v jasnej tihoj noči, ko migljajo nad nami v brezštevilnih brojih, in katere je zrl zemljan stoletja in stoletja brez razuma in izpoznanja, kaj so m od kodi sc, one zvezde je preiskal in premeril clbveSkl duh in izpozual, da so svetovi, kakor naša zemlja, in da se tara preminejo in sučejo pO noizpunnenljivih naravnih za« Louih. Ti svetovi sami so, se ve da spreminjajo, kakor nam pripovedujejo astronomi; snov ah materija njihova je v večnem boji. Pa zakoni, po katerih se vrše ti boji, in to spreminjanje, bo vedno enaki, in pot, katero merijo ti svitli velikani po nebu, v neiztnernosti, ta pot je vedno ista. In povsod imamo take zakone. Ako vsadimo pšenično zrno v plodno zemljo, pognalo bodo kal, vzrastla bodo zelena pe-resca, na spomlad bo vstala tanka bilka izmej peresc in po leti se bodo zibal težki rumeni klas na njej, noseč ravuo taka zrna ob sebi, kakor ono, ki jo bilo vsajeno jeseni v rahlo prst. Večni natorni zakon je rodil to kal, vzbudil v zrnu spečo življenje, rodil ta pe-reaca, to bilko, ta klas in večni, neizpremen-lj i vi, natorni zakon bo varoval življenje v teh zrnih, da pridejo zopet v hladno zemljo, in pričao v novic kolobar veduega prerojevanja. In hrast, ki je vzrastel na robu zelenega gozda, jo ravno tako sad in žrtev nnturnega zakona. Sto let raste kvišku in spenja bvojo košate veje proti nebu; čvrst in krepak je ta orjuk naših gora. Pa tudi nanj pride starost; počasi in polagoma so mu jame votliti široko, močno deblo, vejice in veje se mu suče, vedno bolj in bolj slabi in (rohni, nuposled pa ga vrže jesenska vihra na materino zemljo ; okrog in okrog njega pa poženo mladi hrastički iz njegovih koreninic in želodov, ter rastejo v novic kvišku in kvišku po istem uatoruein zakonu, kakor oče njihov, in /. nnnienom, da propadejo enkrat tudi ravno istemu zakonu, kakor očak njihov. Tako pot hodi tudi žival iu isto pot mora hoditi tudi človek. Rojstvo, življenje in smrt, — to je zgodovina iu oso d a VBacega. V enej vrsti s tem naravnim zakonom prerojevanja pa jih hodi sto iu sto drugih zakonov, izmej katerih je vsak neobhodno potreben, ne samo za naš, nego za obstanek vseh organizmov. Kolikor bolj ogledujemo na svetu UŽroke posameznih dogodjajev, toliko bolj vidimo in izpoznaino, da so vsi le nasledki na-turnih dogodjajev. In da navedem le en slučaj izmej mnogih: vzemimo vetrove. Nobena Jeno turško vojsko Sofijo ter Šibko braniti. Ako nij ta načrt le izmišljen, nij mogoče določiti popolnem, ali ako se bode tudi izvel, nemarno misliti, da bi Rusi ne ukrenili izdatnih protivn h korakov. Iz Zimnice piše v „P. C." nje dopisnik, katerega misli so se uže često krat uresničile: Pred boji plevenskimi, kateri so bili toliko kruti in krvavi, imel je veliki knez Nikolaj svoj glavni stan v Trnovem. Zdaj zopet pričakujejo, da ga bode nazaj tija preložil. Kakor se kaže, je popolnem določeno, da samo zaradi raznega premikavanja vojnih krdel nijso doslej bliže balkanskim goram primaknili glavnega stanu. Kadar se sedaj preselijo z glavnim stanom, pomenilo bode toliko in imelo tako vreduost, kakor da prekoračijo močni oddelki Balkan. V desetih dneh bode vseh iz-prememb v razpostavljenji vojakov, v fronti 150 kilometrov dolgej, konec. Glaven pritisek menda ne bode proti soteskama Šibki in Tro janu, nego najbrž na desnem operacijskem krilu ruske vojske. Močni oddelki so namreč krenili po potu proti Vrači in Berkovcu in bodo v malih dneh prešli preko Ginzi-soteske in prispeli v dolino pred Sofijo. (Kjer so uže. Ur.) Turki bi se potem mogli jedino ob zapadu sofijske doline postaviti in bi turška vojska v Sofiji ne mogla pomakniti se drugam nego na vzhod, t/*r bi jo potem z ene strani lehko prijel general Gurko z drage pak vojni oddelki, ki bi prešli Ginzi- sotesko. Naposled pak bi Rusi porabili in prekoračili soteske Haikioi, Šibko in Trojan ter druge manj zna menite prehode in bi se vsa krdela mogla združiti v rumelskej ravan i. Iz Aten se piše nemškemu sicer turko ljubnemu listu: Razmere so silno napete Pravi se, da Grška mora z uporom vseh gr škili provincij in z vojno narediti grško vprašanje še predno pride do sklepanja mini. Ali Grška nij še popolnem pripravljena: Sicer se je uže dosti za oroženje zgodilo. Grška še nikoli nij imela take vojske kot zdaj, a boje za obale in luke, katere bode teško braniti pred turško floto. Vprašanje zjedinjenja Slovencev kranjskih, štajerskih, koroških in primorskih v jedno upravno skupino je nenadno zopet enkrat zablisknilo po vseh protivnih in pri jaznih nam novinah avstrijskih. Iz Gradca je namreč nekdo „N. fr. Pr." poročal, da ita-jersko-slovenski poslanci nameravajo v štajer-kem deželnem zboru staviti določen predlog, naj se naredi v Mariboru ali Celji podružnica graške namestnije za štajerske Slovence. Diuge novine so to vest ponatisnile iu nekatere se svojimi opombami obskrbele. Ne katere pravijo, da, če je ustavo verna stranka uže hotela enkrat tirolskim italijanisimom tako odcepljenje od drugorodcev dovoliti, koliko z večjo pravico morejo podobno oddruženje terjati državi iu cesarju vedno zvesti Slovenci, kateri z zjedinjenj etn svojega naroda v jedno upravno skupino nočejo druzega doseči, nego poroštva razvoja in obstanka slovenske narodnosti v tej avstrijskej monarhiji. Drugi listi pak, kakor n. pr. naš ljubljanski trotelj mej žurnalisti „L. Tagblatt' se neumno razkorači, odpre bedasta usta svoje ignorancije in zabe-keče: „Die Antragsteller scheinen iiber-sehen zu haben, dass die Abtrennung einzel-ner Gebietstheiie von selbstiindigen im Reichs rathe vertretenen „Konigreichen uud Landern" unzullissig ist." Na! Zdaj smo pa proč, ka-li? To je ves dokaz — to se ve, „eio zvvingender Bevveis" — da se podružnica namestnije v Celji ne sme ustanoviti. Butelj je rekel in trdno je, kakor s klinom pribito in s trto zvezano 1 Pa s temi nečemo polemizirati. Le stvarno bodi omenjeno, da poslanci štajerskega Slovenstva zarad tega nijso mogli tace ga sklepa sklepati, ker jih sploh še nij, ker še povsod definitivni kandidatje nijso stavljeni Iz Gradca je torej ta novica izpuščena bila kot nemšk manever pred volitvami v deželni zbor. Nemci Gradčanje hote s tem, da so razglasili Slovence kot take, ki se hote od njih ločiti, agitirati zoper naše poslance ali kandidate. Ali uže denes jim lehko rečemo, da ta manever ne bode nič izdal. Kar je narodno zavednih, omikanih Slovencev, ti so z dušo in s telesom za odcepljenje od Nemcev, ker izpoznajo narodno korist, iz tega izvirajočo. Neoinikani pa bode po večini prej rojakom verjel, nego tujcem in potujčencem. Vendar ta manever kaže, da so Nemci uže začeli. Oni bodo take stvari v agitacijah po svoje zavili, zlasti pa bodo nemškutarji Bog ve kaj lagali iz povoda tega starega na šega programa. Zato je treba narodnjakom z ustno agitacijo, s podukom in pojašnjenjem zaprečiti tuj vpliv, povsod in ob pravem času, kjer koli je prilika in potreba. In iz tega uzroka smo mi stvari denes doteknili se. Čehi po novem letu. Češko glasilo „Politik" prinaša na novega leta dan Članek z naslovom „Rubikon češke opozicije." Omenja, da je minolo deset let, kar so Čehi v pasivnej opoziciji, a ne more našteti večjih dobičkov. Zatorej bi človek pričakoval, da bode „P." svetovala zdaj aktivno politiko in sicer tako, da bi se Čehi postavili na čelo združenoj slovan-skoavstrij ske j stranki. Ali „ Politik" svari pred aktiviteto, češ, da bi to bila abdikacija, in da se ne more brez kazni iz enega ekstrema v druzega skakati. „Na koncu leta 1877 stojimo ali pred abdikacijo (odpovedjo) aH pred neizbežnim naprej. Le narod n j se vpraša, on hoče črez rubikon in zloga je narejena." Tako konča glasilo Skrejšovskega svoj članek, ki po vsem svojem zapopadku vendar kaže, da se vprašanje o zopetnej aktiv-nej politiki ali o nadaljevanji pasivitete v v čeških krogih pretresava in da pasivna politika nij tako sklenena stvar, kakor bi človek mislil, ki ima le „ Politici ne" članke pred sobo j. Čehi bodo na zadnje storili, kakor bodo njih vodje sklenili. Kaj mi mislimo, zdaj po uvedenji direktnih volitev in po izidu francosko-nemške vojske, to smo uže ponavljali. Po našem mnenji bi koristneje bilo, če bi se njih veljaven glas v zdanjih važnih in osodepolnih časih v našej monarhiji čul na tribuni, nego da doma molče, skoro pozabljeni v silnem trušu, ki ga delajo nas vse zanima-joči orijentalni dogodki. Pa če nasvetuje glasilo Skrejšovskega, kateri je sam jeden prvih vodij češke narodne stranke, naj bo naprej gre v pasivnej politiki, naj se Kubikom prekorači, kaj pa to pomeni? Ne vemo. Če gredo Čehi v pasivnosti korak naprej, črez Rubikon, bodo morda sklenili davek odreči, kakor so ga ob svojem času Magjari? Ne vemo, in „Pol." tega ne pove. Konsekventno bi to pač bilo in v državnem življenji ne novo, ali vprašanje ostane, če je češki narod dovolj močan, tak program pasivne politike izvesti? Mi ne rečemo, da nij, ali odgovor na to vprašanje morejo dati le Čehi sami. reč na svetu se nam ne bode bolj slučajna, bolj nestanovitna dozdevala, nego veter, o katerem uže sveto pismo vpraša, kdo ve, od kodi pride in kam gre. In vendar nam ti/i karji in meteorologi jasno in temeljito dokazujejo pot, katero mora hoditi veter, in nam napovedujejo trenotek, kedaj nastane. Vse, kar vidimo, kar čutimo in slišimo, in celo mi sami — vse se ravna po zakonih, katerim se nihče ogniti ne more. Predno je še fiziologija storila korak, smatrali so človeka kot stvar, ki nij podvržena naturnim postavam in močem. Dejali so, da ima poleg duše še neko posebno živenjsko moč, katera izvršuje vsa naturna dejanja v njegovem telesu. Ko so pa izpoznali, da je Človeško srce ustanovljeno po hidravličnih principih, in da se vrši krogotok krvi v njem po čisto navadnem mehaničnem potu, da v Človeškem očesu navadni optični zakoni delajo, da je uho po akustičnih vravnano, da zrak, kakor po mehu vpeljan v pljuča in krv, prouzroči tam navadne lehko umljive in čisto naravne kemične premembe, da vzbudi gorkoto itd. — ko so vse to iz poznali, morali so vreči vso staro tradicijo v stran in izpoznati, da se tudi organična dela vpogujejo naturnim uzrokom. Ravno tako je naš obstanek na svetu, na tej zemlji, odvisen od pogojev, ki so čisto materijalni. Ko bi se zemlja naša hitreje sukala okolo Bolnca, bi bilo leto krajše in tudi mi bi hitreje živeli, in prej umrli. Vsaka pre-memba v gibanji in sukanji naše zemlje bi morala premeniti uredbo nervov pri živalih in ljudeh. Kakor je gorkota po zemlji razdeljena, tako se vrste in dele tudi rastline in živali; v gorkejših krajih žive in rastu drugačne stvari, nego v mrzlih. In čisto druge rastline so pokrivale pred mnogo milijoni let našo zemljo, v časih, ko so se dvigale še sigila-rije proti nebu, in ko so velikanska drevesa iz onega rodu, iz katerega so denašnje pritli-kove praproti, dajale hribom in dolinam enakomerni melanholični značaj. In živali, ki so takrat polnile goščo, umaknile so se drugim, ter zapustile nam k večjemu kak mali sled, vtisnen v kamenji, ki leži globoko pod de-našnjim površjem zemlje, ali pa v premog, ki ga izkopljujemo na dan iz skalnatih hribov. Pogoji, pod katerimi so se rodili tisti organizmi, ti natorni pogoji postali so dru-gačni. Gorkota na površji zemlje se je spremenila, klimati so drugačji nastali in se menjali mej soboj, vode je bilo sedaj tu več, sedaj tam več, in sto in sto tacih uzrokov je spremenilo živalsko in rastlinsko življenje na zemlji. Celo vrsto tacih prememb, ki so se vršile redno, ena iz druge, mej soboj v zvezi, kakor členi dolge verige, označuje nam naravoslovje in ono nam jasno dokazuje imenitni princip: Da redna vrsta dogodjajev, ki vplivajo na organizme, prouzroči tudi reden in primeren napredek organizmov. Ravno tako je na človeka vplivalo stvarstvo , in vpliva še dandenes. Pod drugo klimo je drug; južno nebo vidi druzega člo- Politični razgled. Motrit ti Je tlcJčele. V Ljubljani 3. januarja Mej prazniki mirujoča notranja politika f| dozdai nij t tir prišla. Državni xhnr-ee »nide mej 10. in 15. januarjem. Mej tem časom bodo menda odbori izdelali n&godbene In budgetne postave. Prve upajo ustavoverni listi do konca februarja končane imeti. Ali enaka upanja bo dozdaj uže večkrat nijso izpolnila Naša cvmnrtcn je s svojim sinom, ce-sarjevičem Rudolfom, na novega leta dan prišla v London. Na potu jo je v Monakovem njena žlabta srčno sprejemala. V n ti n i ilržave. Ilu.thi car je pomilostil vse zarad tiskovnih stvarij obsojene. Vsi časniki pravijo, da mora mir, ki se doseza, biti vreden velikim žrtvam ruskega naroda. Iz tlu kn r i 11* javljajo, da je ruska carica poslala kneginji rumunskej orden sv. Katarine. Iz €?4*rifrrarfn ima zdaj večji del le „Agence Havas" poročila. Ta agentura je pa, kakor nas je izkustvo učilo, dostikrat nezanesljiva, zato tudi novice od nje s previdnostjo jemljemo. Ker je nevarnost ali veliko govorjenja, da se Jnr/fpi'm vmeša v orijentalno vojsko, naglašajo novine, da Anglija ne more po svojej vojnej organizaciji nič več kot dva vojna kora postaviti na bojišče zunaj dežele, pa še za ta dva je pri vrenji v Indiji veliko vprašanje. Tudi kako bi se zdanji Angleži bili, je veliko vprašanje. To so tolažil ni momenti. Špnnisk4i vlada je naznanila družim evropskim, da je vsako oficijelno zvezo s kraljico Izabelo pretrgala. To se je zgodilo, ker je Izabela obiskala don Karlosa, predno je ta zadnje dni izgnan bil iz Francoskega. Izabela pa izjavlja zdaj v pismu, da je bila pri don Karlosu le kot sorodniku, ne pa iz političnih ozirov. Iz Mntltfe se poroča, da so sicer An gleži z vspehom začeli vojsko proti plemenu Djovakis, da pa je položaj vendar resen, ker indijska vojska domačinov nij prav dobra. (Kaj pa potem groze Angleži Rusom 8 svojo indijsko vojsko.) Dopisi. Iz orice 1. jan. [Izv. dop.] Pe-Stanski organ, „Pester Lloyd," pisal je nedavno: Čim večje uspehe bode imela Rusija tem hujše bodemo doma, to je : mi Magjari na enej, Nemškutarji na drugej strani pritiskali na Slovane. Ako ne varajo vsa zna veka, nego severno, vroči kraji rode in izgo-jujejo druge ljudi in druge značaje, nego severni. In kakor je posameznik podvržen vplivu vseh naravnih zakonov, tako je tudi s celimi rodovi, tako je s celim človečanstvom. Mej posameznimi ljudmi umre nekateri uže v otročjih letih, drugi v cvetu svoje mladosti, tretji ko siv starček. Ravno tako je s posameznimi rodovi; nekateri poginejo, ko so komaj nastali; nekatere uničijo nenavadni do-godjaji, ko je svet komaj zvedel o njihovej eksistenci in tretji zopet prevladujejo svet, dokler jih naravni zakon ne uniči, kakor star-čeka, katerega položi slabost v grob. In kakor vidimo v posameznej rodovini krepke zdrave osobe poleg onemoglih starikavih in poleg slabih otročjih — tako vidimo tudi v velikanskej rodovini celega človeštva posamezne rodove na vrhuncu njihove moči in kreposti, mej tem, ko drugi še životarijo v prvih svojih otročjih letih. Tako ugledamo dandenes Anglijo in Francijo na vrhuncu evropske, svetovne civilizacije, mej tem, ko Lap- men j a, čutili bođemo mi primorski Slovenci prvi to žuganje. Namenjeno je slovenščini v naših šolah. Več o tej stvari vam za zdaj, obzirajoč se na našo tiskovno svobodo, ne smem pisati. Prihodnji deželni zbor bode pač imel priliko z vso odločnostjo stopiti v obrambo najsvetejših narodnih pravic. Samo eno bi radi prišeptnili nekim krogom : N a-rodnost je ideja, a ideja je moč , in na tej moči bodo se razbile vse vaše namere, katerih za zdaj nočemo blize označiti. Naš je narod mukotrpen, prebil je uže toliko in toliko krivic, prebije tudi Še to. Iz Vrliulfco 1. jan. [Izv. dopis.] Zadnji večer minolega leta je imela naša, komaj poludrugo leto stara čitalnica letni občni zbor. Gospodje društveniki so bili vsled nečega zapisnika k zboru proti temu povabljeni, da bi omenjeni zapisnik, zadevajoč gotovo udeležbo občnega zbora, z lastnoročnim podpisom potrditi blagovolili, kar ho tudi storili, a žali-bog, nekateri gospodje nijso ostali možje besede. Ker je vendar polovica udov navzočnih bilo, se je zborovanje po govoru g. tajnika in denarničarja naslednje vršilo: Časnikov bode društvo imelo sedem slovenskih in pet nem« fckih v tekočem letu 1878. — Po nasvetu in predlogu tajnika se mora v novem letu društvo organizirati in vse potrebne reči, n. pr. društveni pečat, vložni zapisnik in druge reči pri društvu napraviti, ter odstraniti vse dosedanje napake. — Volitev odbora ae je sledeče vršila: Dosedanji društveni predsednik, g. France Tršar, potem tajnik g. —s—, denarničar g. Dorče Jelovšek, in odbornika gg. Josip Cankar in Franjo Malavašič ostali so tudi zanaprej. Izmej novih odbornikov sta gosp. J. J. in podpredsednik gosp. K. K. mesto dosedanjega podpredsednika gosp. R—a. Po zboru je bila tombola in petje, ki je trajalo blizu jutra o začetku mladega leta, ter se je končalo s cesarsko pesmijo. Obžalovanja vredno je tudi, da je tukaj mej nami še mnogo egoistov, ki imajo obilo zlatih pčn, ter se sramujejo potem društvu pristopiti, ali pa smelo pogledujejo one, ki jim v materijalnom obziru nijso enaki. — Sit venia verbo: pri nas je žalibog splošna nesloga in egoizmus doma! V tekočem mesecu bode tudi čitalnična landija in posamezni južni rodovi tiče še v neskrbnej apatiji, nasproti zanemarjenosti v kulturnem obziru. Na ta vrhunec omike pa so ti dospeli po čisto naravnih zakonih; in po istih zakonih so oni ostali v dolini zanemarjenosti, v katerej so bili pred več sto leti. In koliko dokazov imamo v zgodovini za to resnico, da narava vpliva na človeka in na človeštvo, in da je ona ne le pogoj njegovega razvitka in izobraženja! Pogledimo divje Arabce. V svojej suhej, pustoj domovini so bili surov zanemarjen narod ; vsaj nevednost je povsod sad ubožnosti. V 7. stoletji pak so zasedli Perzijo, v osmem stoletji so preplavili Španijo in v t), stoletji so si priborili rodovitni del Azije, Punjab in koncem velik kos Indije. Iu kako so se v svojej novej domovini premenili. Prej nevedni, surovi pastirji, zidali so sedaj mesta in palače, ustanovili so šole in biblioteke, in glasovi o učenih, španskih Arabcih ohranili so se do denašnjega dne. Prva domovina njihova pa je bila nero- veselica s tombolo v gosp. Kotnikovej dvoran?, koje se bodo tudi pevci ljubljanske čitalnice udeležili. Dan omenjeno veselice se bode pozneje naznanil, h katerej bode ude in neude prijazno povabil odbor. Iz e«»11**k«-*-» okraja 30. decembra 1877. [Izviren dopis.] Kakovšni klečeplazi so nekateri učitelji, to svedoči celjsko učiteljsko društvo, v katerem nosi zvonec gospod B , kateri bi rad dvema gospodoma stre-gel: rad bi bil narodnjak, a poleg tega pa verni sluga Neckermanov. Neki K., ki je prepovedoval slovenske knjige, slovenske pesni, priporočal nemSke čitanke, neudeležitev učiteljev pri volitvah v deželni zbor — prikupil se je omenjenemu B. tako ze'o, da mu je bil zaupnico od celjskega učiteljskega društva iz-beračil. — Omenjeno zaupnico nameravajo celo v slovenskih časnikih priobčiti. — To so možje! — Pri tej priliki bi svetovali pač vsem narodnim slovenskim učiteljem, da se čisto odtegnejo onega društva, ali pa v takem številu se zborov udeleže, da taki sramotilni sklepi ne bodo več mogoči! Pa dvomim, da bi se tega sklepa držali; kajti, se nekateri učitelji, in to narodni, ki se dajo tako zaslepiti, da slavo pojo gospodom a la K. in B., druge zaslužne može pa sumičijo. Čudimo se temu jako, da ne morejo lulike od pšenice ločiti. Držite se rajše narodnjakov, nego kruhoborcev. Domače stvari. — (Dr. Deu-vova tiskovna pravda prott nam) je vsa vkup v vodo pala. Znano je našim čitateljem, da smo ob času famoznih zadnjih volitev v deželni zbor, katere se bodo še le o verifikacijah popolno osvetile, prinesli več dopisov iz Notranjskega, in posebej iz Postojne, v katerih smo po zaslugi bičali brezozirno agitiranje in teroriziranje dr. Deuvovih trabantov, mej temi posebno dveh njegovih pisačev, ki bo oglašata na ime U s ar in Prosinec. Ker dr. Deu menda nij imel sam Brca svojo volitev in agitacijo spraviti pred porotno sodišče, a ker bi 86 vendar nad nami bil zarad onih dopisov rad maščeval, poslal je bil mož svoja dva udana pisarja v boj. Rečena pisarja, Usar in Prosenec, sta torej vložila tožbo ne le proti uredniku tega" lista, temuč tudi proti dopisniku, katerega sta si bila, ker nijsta vedela zanj, Idovitna puščava; kraji pa, katere so poslej zasedli, bili so naj rodovitne jši deli tedaj po- I znate zemlje. Omenili bi v dokaz one resnice še lehko Egipet, Indijo, Grško, Ameriko, ali čemu pa tako daleč segati? Ozrimo se v najbližje kraje in videli bodemo, kako je povsodi človek in narod podvržen naravi in njenim zakonom. Dejal sem prej, da velja povsodi imenitni princip : da redna vrsta dogodjajev, ki vplivajo na organizme, prouzroči tudi reden in primeren napredek organizmov. Resnico tega stavka vidimo tudi jasno pri posameznemu človeku. Naj si bodo dogodjaji, katere skusi Človek, še tako malostni, vendar pro-uzročujejo pri vsakem vtis, kateri ostane ter se pridruži drugim vtisom, kateri pak vsi drug za drugim vplivajo na značaj in razvitek člo-ški. Vsak dan skusimo nekaj, in skušenj je od dne do dne več. Od dne do dne se nekaj novega naučimo, prejšnje ostane, novo se pridruži in tako — napredujemo. (Dalje prih.) kar sama, meni nič tebi nič — izmislila. Najbrž jima je bil temeljiti in sloveči jurist dr. Deu pozabil povedati, da dan denes ne gre, da bi kakžen pisar kratko iu simpel pisal deželnej sodniji svojo „Hitte um Abstrafuug des Uedacteurs," in bi tega brž v zapor vtek-nili, kakor je to Deuvova kanclija menda mislila in res storila, ampak da se je treba pred porotnike, neodvisne može, postaviti, dokaz resnice in priče poslušati, pa, če se pravda izgubi, kacih :*00 gold. stroškov plačati. Vse to je učenemu možu še le kasneje na misel prišlo ali povedano bilo, ker vedoč, da pri porotnikih nič ne opravi v takej političnoj pravdi, kakor bi bila ta nastala, pustil je vse skupaj in včeraj smo dobili od deželne sodni je odlok, da jo pravda proti nam ustavljena, ker tožitelja pisarja nijsta na poziv vložila tožnega spisa. — (Iz prijateljskih krogov) smo zanesljivo veBt Bližali, da je Slovenec, marljivi profesor K. Glaser, v minulih počitnicah bil iz Šlezije, kamor ga je minister Stremajer iz Kranja zarad Blovenstva prestavil, prišel na Hrvatsko kaj kljubu temi več pisemskih mark na sta rega leta dan prodauih, nego prejšnje čase. _ (Umrl) je France Zadnikar, duhoven tržaške škotije, sedaj v pokoji v Radomljah, 2. t m. v (iS. letu svojo starosti po dolgej bolezni. _ („K din os t") v Trstu bode tudi naprej vsake 14 »lui izhajala. List zasluži obilne podporo tudi od Slovencev izvan Trsta, katerim mora biti vse na tem ležeče, da se slo venski živelj ob bregovih Adrije ohrani in da te silno važne pokrajine ne požre italijanski duh. — (Iz Sorice) 8e piše, da je pogorela kmetska hiša Ekarjeva. — (Imenovani za rezervne oficirje) so bili naslednji absolvirani jednoletni prostovoljci, ki so napravili skušnje za c. kr. lejtnante: a) v iufanteriji: Garijel Manojlović in Mihajl Jerković, pešpolka vojevoda Leopold št. 53. (v polku), Ivan Jan, polka baron Kuhn št. 17 (pri 10. peš polku), Ernst Kramar, št. 17 (pri GU.), Aleksander Šaumburg, 17 (pri 79), Josip Orešek in Jakob Urbanija, 17 dnji je zopet našel izgubljeni po viharji na morji obelisk ter zato zahteval nagrado, je bil dokle odložen, da prispč ta starodaven spominek v srce Anglije. Seveda je odvisno od vremena, kedaj dobodo Albijonci darovano jim „Kleopatrino iglou. In tam za učiteljsko službo na vetikej gimna- (pri 16.), Ivan Trilar 17 (pri Gl.), Teodor zlji v Varaždinu in ha tnalej v Karlovcu kom-petiral. Več stolic je bilo razpisanih do 1. septembra. Po dokončanem obroku seje iz Hrvatske pisalo v Šlezijo po „Conduiten-liste", in ker ta nij prišla do 15. septembra, se je moral prosilec vrniti v nemško Šlezijo. Priložil je bil spričevala, vse dekrete in več znanstvenih razprav. Po vseh teh dokumentih se hrvatska vlada nij mogla odločiti, imenovati ga učiteljem na Hrvatskem, nego je odvisno Btorila imenovanje od poročila nem ikega ravnatelja. Nemški ravnatelj ima tedaj odločiti, alt more slovenski profesor na Hrvat akera službo dobiti, Blovenski profesor, ki se nij bal potnih stroškov in ki je bil eventualno tudi pripravljen iz cislejtanBke nemške višje gimnazije na malo hrvatsko za manjšo plačo v službo prestopiti, samo, da bi bil Bloven mej Sloveni. — (Velika nesreča.) Poroča se nam : Naš rojak Viktor 0 e r n e , iz Kočevja doma, tretjega leta filozof na univerzi v Gradci, kandidat profesure, peljal se je na saneh iz me sta ven, .voznik ga je preobrnil, Črne si je zlomil nogo, in na prisadu rame umrl, cvetu svojega življenja. — (.Laibacher Diocesanblatt") glasilo škofijstva, izšel je včeraj. Na čelu pri naša Blovensk članek „ Vpeljava otrok v k a toliško bogočastno življenje". Pisau je v le pej gladkej slovenščini. — Iz kronike po snemljemo, da je g. baron Zeno Cirheimb prezentiran za faro Koroško belo, g. Nace Ku tnar iz St. ltuperta za faro Sv. goro, g. Lo vro Mencingar za faro Golo, g. France Kun stel za faro J unče, g. Jakob Kalan za faro Morovice, g. Martin Vodir za faro Gorice. — (Vmestovanje stolnega de kana.) Novega leta dan po veliki maši je bil slovesno vniestovan novi stolni dekan g. Jurij Volec. — (Dr. Jurij Šterbenec), doslej podvodja v knezoškohjskej duhovščini, poj do — kakor v „Slov." beremo — v kratkem za farnega oskrbnika v Hrenovke na Notranjsko — (Novoletna pisma in karte.) Strane novine so močno pisale o nepotrebno sti in sitnosti mnogih pisanj in čestitanj za novo leto. Tudi pri nas se ta stara šega uže precej opuSČa, vendar čujemo, da je bilo tu- Wiokerhauser, Artur Betlheim in Stanislav Mavrović 53 (v polku), Franjo Švajger 7 (pri 53), Ludovik Topljak 17 (pri 79.), dr. Jury Vrhanič, Koloman Urauilovič de Cvčtazin in Matej Valpotić 53 (v polku), Ivan Zatar 7 (pri 53.), Leo Pardo 17 (pri 2.), Milan Smre far in Josip Vrabel 53 (v polku), Alfred Ru-dež, tirolskega Franjo Josipovega lovskega polka (pri. 25.) in Ivan Foršek 17 (pri 4G.) b.) Lovci: Egidij Kastrevec, 7 batalijona (v batalijonu), Makso vitez Langer iz Podgore 12 (pri B.) in Rudolf grof Margheri 8 (v bataljonu). — Konjica: baron Kuhn pl Kunnenfeld in Franjo vitez Langer iz Pod gore, 5. dragonskega polka Nikolaj I. cesar ruski (v polku), Lotar grof llohenvvart-Gerlachatein, 12. dragonskega polka grof Neip-perg (v polku). — Artilerija: Florijan Bušič, Karel Tambornino in Andrej ltepič, 12. polka poljske ar tile rije (v polku), Henrik Katser 12 (pri 3.), Artur markiz Gozani de Saint-Geor-ges, Ignacij Kotnik in Karel Mulej 12 (v polku), Žiga Babobaj 12 (pri 13.), Rikard Pfefterer 12 (v polku), Pavel Eudlicher in Benjamin Posaner pl. Ehrenthal 12 (pri 13.). Javna zahvala. CJospod Ludvik Josek, c. kr. okrajni glavar v Bref.ieab, jo Vidomskej dvorazrednej Soli prekrasno sliko našega presvitlega cesarja blagnditdno podaril, za kar se mu naj toplejša zahvala izreka. Krajni šolski svet na Vidmu, 28. grudna 1877. M. SušterSie, načelnik. Tujci- 2. januarja: Pri Slonu t DuiTa iz Gorice. — Mandelc Izpod Krima. — pl. P»gliaruzzi is Dunaja, Pri aittiHiii Boek iz Giadca. — Vičič is Cirknice. — Klein iz Dunaja. — Pfoferer iz Novega mesta. — Sporn iz Loke. Pri Zamorci i Trdina iz Kranja. Loterljiie arečke. V Trstu 29. dec: 66. 2. 72. 77. 30. V Liuci 29. dec: 76. 86. 21. 31. 9. Dunajska borza 3. januarja. (Izvirno tolografifino porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg t srebru Zlata renta .«<<<»• Akcije narodne bank« . Napol. . . O. kr. cekini Srebro . . 62 gld. 95 krv 66 . 10 73 . 96 113 . 75 193 m — m 204 . 60 i§ 119 _ 70 n » „ 58 6 .66 w 104 „ - i» 59 . 25 *' Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe*, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše Blovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen Blovensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalif omake povesti" od Bret Harte-a. Gena 50 kr. 3. „Tugomer", tragedga v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „Na Zeritijah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Župnik Wakeftel(l8kttt» Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Gena 1 gld. 6. f,Mej dvema atoloma,** izviren roman. Spisal J. Jurčič. Gena 50 kr. Kaziie vesti. * (Umorjen) je bil 25. dec. v gostilnici „Dagmar" v Harkovu državni svetnik zdravnik dr. Kovalčukov. Morilec je najbrž tujec. Prosi) je bil zdravnika, da mu napiše zdravilo in ko je oni sedel za mizo, da ustreže njegovoj želji, vsekal ga je ta se sekiro preko glave. * (IIbegnil) je iz Dunaja v Pariz in od tam bog ve kam naprej mlad, gotovo judovski, trgovec Maks \Vinter, ki je prodajal male galanterijske reči za božič. Pustil je 50.000 gld. dolga, denur pa soboj nesel. * (Demonstracija) protiruska je bila dne L".), dec. v Londonu. Neizmerne množice nij niti deževno vreme zadrževalo nego vse je navdušeno klicalo svoj pozdrav Turkom in je polu mescu ter turškim zastavam uklanjalo se. * (Varuha onim, ki še nijso rojeni.) V „Prag, Ztg." čitamo, da je oudotua dežela soiluija „ prihodnjim otiokoni Ane Ku-bat roj. lloraček" postavila za varuha dr. 11 Osborne. Tedaj ima pravica m oblast z nami uže prej zapovedovati nego pridemo na svet. *(Iglo Kleopatrino), o katerej ue-srečnej vožnji po morji smo uže v svojem listu poročali, bodo Angleži vendar v kratkem videli v Londonu. Prepir mej podjetniki in lastnikom parnika „Fiizmaurice", kateri za- Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarno" v Ljubljani bo izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige: -A— IScmani in povesti: 1. F.rn/.em Tatenbali. Izvirna povest, spisal J. Jureti, velja......50 kr. 2. Itlclu HoldeulH. Roman, francoski spisal Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin U ustnik 50 kr. 3. Kautorelva. Komun s pogorskega zakotja, Češki spisala Karlina Svilla; poslovenil Franjo Totniid. velja........f)0 kr. 4. Prvi poljub. Novela, Bpisal J. Skalec. — Na erui zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Uuzru. Novela, fnuicoHki spisal //. Iiirih-e, posloveuil Davorin Uostnik. — Orkcv iu država v Ameriki. Francuski spisal E. Labouleuje, poslovenil Davorin llvstnik, velja ... 25 kr. IB. Xjistls;i v zvezkih: . I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — /lvotopisje, sp. Kajt Boi. — Presern, Prnšerin ali Presiren, sp. Fr. Urutik. — Telečja pečenka, uovela, sp. J. Jureti. — N. Muchiavelli, »p. dr. Ribič, — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celetttin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Voćnjak. — Čsgava bode r" Novelioft, ep. J. Ogrinte. Vena .... 25 kr. ( IV. zvezek, *ki obsega: Lepi dnevi. Sp. J'auiim. — Plašč. No vola. Ruski spisal N. \'.Uu