Poitnlna platane v gotovmt Leto LXVm., št. 278 Ljubljana, petek 6. decembra 103$. Cena Din L* SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, većji inserati petit vrsta Din 4--. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65: podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Abesinci napadajo na vsej severni Abesinske čete so včeraj v vsej črti prešle v napad — Glavna bitka se bo razvila okrog Mak ale — Poleg številčne premoči je tuđi vr^me v prilog Abesincem Kim, 6. decembra, o. Po poročilih, ld so bila danes objavljena, je včeraj popoldne v sektorju med Makalo in Dolom prišlo do prvega abesinskega napada na italijanske postojanke. Abesin-ci so skušali zavzeti vrh Debrijo, ki dominira nad dolino reke Ga bat. Razen tesra so Abesinci razvili živahno akcijo tudi vzdolž reko Taknze. Končno so se italijanske čete spopadle z Abesinci tudi pri Adi Fasiji, ki je važen vrb, ker vodi preko n jetra pot pro^i lanskemu jezeru in v pokrajino Tembier.. Asmara, 6. decembra, z. Po poročilih italijanskega glavnejra stana so Abesinci na vsej severni fronti prešli - napad. Glavni cilj je Makala, proti kateri so poslali najmočnejše svoje oddelke. Italijanska izvidna letala so ugotovila, da se vale proti severni fronti iz notranjosti države nenresrn.no nove voTaške kolone ter da imajo Abesinci dobro organizirano zvezo z zaled.;em. Abesinci so spremenili svojo dosedanjo taktiko in napada »o v masah, tako da so v veliki številčni premoči nad Italijani. Italijani se v borbi lahko poslužujejo samo letal, ki prizadevajo Abesincem precej rzgnh, ne more to pa uporabi iati tankov, ker .je zadnje deževje pretvorilo vse ozemlje v moourjp. London, o. decembra. AA. Reuter poroča d«a so se Italjani na vsej fronti pripravil: veliko število letal, ki bodo na prvo pove jc napa d ta Abesince. 2e včeTaj bo italijanska letala izvr&ila več napadov na abesinske postojanke in so imeli Abesinci precejšnje izgube. Hkra*u so se dvignila T v>ka letala na izvid^iske polete ter 60 skušala izslediti še druge abesinske kolone, ki zelo previdno prodirajo proti severu. Iz Addis Abebe poročajo, da je letalec Robinson med poletom severno Gon-dara < pazil italijanske oddelke, ki so ga začeli takoj ostro obstreljevati. Ker je imel od cesarja ukaz, da se ne sme spustiti letalci so v.a skušali zasledovati, toda zaman. Abesinsko poročilo pravi nadolje, da so drug« italijanska letala napadla nekaj abesinskih vasd blizu 6everne fronte. Oru ti it ali jonska letala so bombardirala taborišča vojske rasa Erneruna ob reki Takazi Ubitih je bilo 6 Abesincev. Br/konc ma nova akcija italijanskega le-taistva nalogo pripraviti nad tljoje ofenzivne operacije italijanske vojske proti 'Abesincem. Abesinci pripravljajo napad z boka Pariz. 6. decembra, o. Francoski vojni poročevalci soglasno poroiai". da zbirajo Abesmci vedno m< enojšo armado na severni fronti, ne mislijo pa ud iriti frontalno prot; Mak.tli. marveč nameravajo pxo-dir;iti vz lolž reke Takizc v Južni smeri, da bi tak- obšli najbolj utrjene italijanske posto ;aake ter prišli Italijnnom v bok, s čimer bi b:'a obenem odrezana tudi italijanske črta Maknle—Adua. Tz vseh krajev prihajajo na neguša prošnje, naj dovoli ženam, da se z ram«; ob rami s svojimi možmi bore za čast Abesi-nije. Skoro vse abesinske žene so zaprosile, naj jim dovoli, da spremljajo svoje može na fronto Cesar v tem pogledu riostatke vo" JaSke samitetske službe. Mnogoštevilni psi in hijene preprečujejo z naglim odstranjevali je-m trupel bude epidemije Razen te^a rabijo Abesinci z uspehom pse za izvidno službo. Domači psi pa prebivalstvu, kakor trde, m/nogo koristijo tudi za to, ker že fcz velike daljave sliSi-jo letačke motorje in o pravem času alarmirajo prebivalstvo pred italijanskimi letalskimi napadi. Neki ameriški zdiravnik že od začetka vojne proučuje ta pojav. Doemai je, da so prvi italijanski letaJski napadi terjaJi mno?o žrtev tudi med psi zdaj se pa le zelo redko pripeti da bi kateri pes postal žrtev letalske bombe. Ko se bližajo sovražna lotada. se psi o pravem času skrijejo in tako opo zr»ne ljudi na sovražnik«, še preden ^aimi sflfižijo brnenje M»alflfcHi motorjev. Abesinski cesar ne da niti pedi svoje zemlje Odločen odgovor na angleško pobudo, naj bi abesinski cesar stavil kompromisne predloge London, 6. decembra, o. dede na to, da Mufssolini doslej še ni predložil nobenih prediogov za mirno poravnavo italijansko-abesinskega spora, domnevajo v angleških diplomatskih krogih, da bo angleški poslanik na svetoval abesinskemu cesarju, naj on predloži kompromisne predloge. Angleška vlada je namreč prepričana, da bi Musso-lini v takih okoliščinah prej pristal na mirovna pogajanja, kakor pa iz lastne iniciative. Addis Abeba, 6. decembra, o. v tukajšnjih politični h krogih spremljajo z nape- tostjo diplomatsko akcijo Pariza in Londona za mirno ureditev italijansko-abesin-skega spora, smatrajo pa, da je zelo malo upanja v uspeh. V okolici abesmskega cesarja zatrjujejo, da je že včeraj obvestil vse svoje diplomatske zastopnike v inozemstvu, da ne bo pristal na noben načrt, po katerem bi morala Abesinija odstopita Italiji le ene samo ped svoje zemlje. Izjavil je tudi, da je Abesinija 3000 let obstojala kot samostojna država in da že zaradi tega nikakor ne zasluži, da bi »^risla pod tuji jarem. Italija se bo obdala s kitajskim zidom Velik strah pred inozemskim tiskom — Italijani smejo izvedeti, kaj se dogaja izven Italije ne Rim, 6. decembra, r. Glavno glasilo fašistične stranke »Popolo d* Italra« je v zvezi s protifašistično propagand«, Id jo širijo v inozemstvu proti Itailiji. objavilo vest, da so se pričele tudi v Milanu in drugod širiti alarmantne vesti, katerih vire je vsekakor treba iskati v sovražni tujini in katerih namen je za vsakega pametnega človeka prozoren. Dovolj imamo razlogov, pravi list, smatrati, da so te vesti prišle iz inozem- stva in da je treba zaradi tega uvesti najstrožjo preiskavo proti vsem, ki jih širijo. Policija bo z vso strogostjo nastopila proti vsakemu razširjevalou takih vesti. Nekateri krivci so 'rili že aretirani. Italijani naj ne nasedajo ten-denčnim vestem, ki jih širijo provokatorski agenti sankcijskih držav. Poročila milanskega lista so ponatisnili tudi rimski, t urinski, tržaški in drugi listi, ki v svojih komentarjih prav tako opozarjajo javnost, naj ne naseda protifašistični agitaciji, ki prodira iz ino-zemstva v Italijo z namenom, ia bi se omajalo navdušenje, s katerim se fe ves italijanski narod pridružil akciji režima proti sankcijam. Fašistični novinarski sindikat, v katerem so organizirani vsi italijanski novinarja, je poslal ministrstvu za tisk in propagando vlogo, v kateri zahteva, naj glede na napovedane nove sankcije proti Italiji izda energične odredbe proti r>ro-tifašistični agit-?c\ri. Sindikat naglasa v svoji vlogi potrebo, da se ukine objavljenje vseh vesti iz inozemstva, ki so tujega izvora. Prekine naj *e vsi ko sodelovanje s časopisjem v inozemstvu. Sind:kat je pozval tudi organizacijo knjigarnarjev in prodajalcev Hdtov, n-j no uvažajo in prodajajo v Italiji tujih listov in d—uerih publikacij. zAssti pa ne on'h. ki se izdaji jo v sankcionistjčnih državah. V Rimu so rezerviran Voilno bolj prevladuje bojazen, da bo Anglija t«** Franc:: 3 spravila popolnoma na svojo stran Kim, 6. decembra, r. Po italijanskih informacijah iz Pariza so fra noski služben: krogi zelo zadovoljni s sedantfmi rezu-M ao ta francoski optimizem ter obžalujejo, da franco-ki listi in celo poi službeni Temps n'soo bjavili o dosedanjih razgovorih nikakih podrobnejših poroči. Po italijanskem mneniu Izhajajo vse diplomatske iniciative erlede vzhodne Afrike iz Anelije. Angleška vladi skuši z njimi zaplesti Francijo v svoje diplomatske mreže, iz katere pozneje ne bi našla več izhoda. 7»ato opozarjajo na to, da bo Lavahi uspela n.i-esrova posredovalna akciia le, če ne pri-tane ~ celoti na angleške predloge, nego jih skuša spraviti v sklad z italijanskimi zahtevami . Italiia ni pristala na premirje Rim. 6. decembra, b. Od merodajno Italijanke <*trani *e demantirajo v?»e vesti, po katerih je baje Italija pri-tnla na premirje v Abesiniji. ako se takoj ustavijo sankcije Za Mussolinija so odprta samo še ena vrata Važne izjave angleškega zunanjega ministra v spodnji zbornici — Resen opomin Italiji, naj ne prenapenja loka London, 6. decembra, z. Sinoči je podal zunanji minister v odgovora na interpelacije o zunanji politiki angleške vlade v spodnji zbornici daljšo Izjavo, v kateri je naglasil, da bo ostala Anglija slej ko prej zvesta načelom Društva narodov ter da tudi v pogleda ita-lijansko-abesinskega konflikta ne bo spremenila stališča ,ki ga je že zavzela. Anglija nima namena škodovati Italiji, mora pa kot Iskrena pobornica Idej Društva narodov odločno nastopiti proti temu, da bi skušata. Italija z nasiljem uresničiti svoje politične cilje na škodo drage članice Društva narodov. Anglija si bo slej ko prej prizadevala doseči mirno poravnavo, je pa pripravljena uporabiti vsa sredstva za obrambo miru- Današnji listi obširno komentirajo izjave zunanjega ministra. »I>aily Tele-graph« piše, da imata Francija in Anglija važne razloge, da prisilita Mosso* lmija, da gre skozi ona vrata, katera so zanj odprta. Mussolini ne sme pozabiti -da se lahko tndi ta edina vrata zapro in da potem zanj ne bo več nobenega Izhoda. Italija noče razumeti, da ne gre samo za njen prestiž, nego še bolj za prestiž in ugled in morda m sam obstoj Društva narodov. »Times« naglasa, da je Hoare govoril ▼ imena vsega angleškega naroda. Cas bi že bil, da bi Italija prenehala s snmničenji, češ da zasleduje Anglija proti njej zahrbtne dlje. Angliji je imela že dovolj dragih prilik, da bi Mussolinija pogubila, pa teca ni storila. Sestanek loare: Mossolini London, 6. decembra, r. dede na najnovejša angl e&ko-rranooska pogajanja o vzhodno-afrMBcem sporu opozarjajo nekateri listi na možnost sastanka Mussolinija in Hoarea, ko se bo slednji moda v ftvid. Splošno prevladuje vtis, da je Muasoiini sedaj že bolj pripravljen za pogajanja-Neki listi celo napovedujejo, da je po Božiču pričakovati premirje v vzhodni Afriki. Težave so nastale le zaradi italijanske zahteve, da sezačas premirja pre_ kino izvajanje sankcij proti Italiji. V vlad. nib krogih priznavajo, da so diplomatska pogajanja v odločilni fazi, zanikajo pa. da bi moglo priti do sestanka med Hoa- reom in Muasoiini jem poprej. predno Mussolini v načeki ne pristane na fran. casko.anglas.ke posredovalne predloge. London, 6. decemibra. z. Zunanjega ministra Hoara bo spremljal v pariz državni podtajnik aumanjega ministrstva Van Sittart, ki Dq p© odhodu Hoara v Švico oetal de par dni v Parizu da nadaljuje raagovore s francoskimi strokovnjaki, ker v nekaterih točkah za kompromisne predloge &e ni dosežen definitivni spora ajn, Umik angleških ladij London, 6. decembra, d. Kakor poročajo listi, je vrhovni admiralski svet odredil, naj šest amrleŠkih ladij zapusti gibraltarsko luko in odpluje na Atlantski ocean, kjer se bodo v bližini maroške obale vršile vojne vaje. Ukaz so prejeli Dread-noughta >Hood< in ,Renown< ter štirje tor-pedni rušilci. Dreadnoughta in dva nišilca sta odplula že davi. ostali dve ladji pa jim tosta sledili jutri zjutraj. >Hood'' odpluje v Madeiro, »Renown« pa v Tanger. Rušilci se bodo vsidrali v španski luki Huelvi. V kratkem se bodo ladje vrnile v Gibraltar namestu njih pa bodo odposlali na vojne vaje druge edinice. Politični krogi tolmačijo te odredbe angleškega admiralskega sveta v tem smislu, da so se politični odnošaji med Anglijo in Italijo trenutno nekoliko zboljšaJi- Londonska vlada hoče baje s tem pokazati svojo pripravljenost za nadaljnja pogajanja z Rimom. Okrog petroleja \VH**hingrton, 6. decembra. o. Tuk.jj&nji listi poro'ajo. di se vrši med italijanskim in .mglcškim poslanikom araveata diplomatska bitka. Vs;jk dan poaečata runa njega ministra HuUa in ga skušata pri. dobiti vsak za svoje stališče. Angleži hočejo pridobiti Ameriko za podporo pri izvajanju sankcij. Italija pa dela proti temu in si želi v Ameriki zagotoviti dobave petr«Jeja in drusrih vojnih potrebščin. Hull je izjavil novinarjem, da bo ame_ riška vlada storila vse, da prepreči odpo. šiljanje vojnega materijala tako v Kalijo, kakor v Abesinijo. Ameriška vlada namerava tudi izpopolniti seznam blaga, potrebnega vojni industriji, čegar izvoz iz Ame. rike v države, ki se nahajajo v vojnem stanju, naj bi ae do skrajnosti omejil. Olede izvoza petroleja v Italijo je HuU izjavil, da hoče Amerika slej ko prej strogo čuvati svojo nevtralnost in da bo teamj primerno ukrenila vse, da se izvoz ne bo povečal preko količin, ki so bile lansko leto izvožene v Italijo. Kar se tiče vesti o neki tajni pogodbi z ameriško Standard Companv, ki naj bi za dobo sankcij dobavljala Italiji vos potrebni petrolej in dobila z« to 30Jetrri monopol v Italiji, je Hull izjavil, de je to bržkone zgolj manever, s katerim hoče Italija preprečiti poostritev sankcij. Z zanimanjem pričakuje tudi araeriSk.i javnost razsodbo vrhovnega sodišča na pritožbo ameriškega državljana Filippa. po rodu Italijana, ki se je prito±a proti omejitvi izvoza v Italijo Razprava je razpisana za 10. december. V ameriških kiro gih so mnenja, da bo sodišče odločilo v tem smislu, da ameriška vlada brez terer nega pristanka kongresa nim« pravice za braniti izvoz petroleja v Italijo, smatra jo pa. da bo vlada ta pristanek takoj dobila, čim ga bo od kongresa zahtevala Politika nove grške vlade Atene, 6. decembra, z. Minrstr«lci pr*Mi sednik Demeircis je sinodi srpre.vl rnoze"1-ske novinarje ter jim dad daljšo »jav«,. v kateri med drugim napovedaJ, da ho k/ vedel poPo^oma svobodne volitve. Noben čHan vlade ne bo kandidiral, da bo tako očuvana popolna nepristranost QihJa*vti Kar se tiče zunanja politike, je naslasi da bo njegova vlada ostala 7rvp**ta medna' rodnim obveznostim Grčije ter b<> nadi ljevaia poJitiko oodelovanja z vnemi pri-jatelijskJmi državami. Velike poplave v Franciji Pariz. 6. decearibra, g. Se vedno prihajajo rz raznih delov države katastrofalne vesti o poplavah, ki so zahtevale fe več smrtnih žrtev. V Marseilleu je bila ena oseba, kateri je padla na i;lavo opeka, ubita. V Marni sta utonili drv« osebi. Reki Rbone in Some sta zelo narasli. Xižji deli mosta Lyon so poplavljeni. Borzna poročil- Inozemske borie Curih 6. decembra. Beograd ?.0S, P »ris 20.35. London 15.25, Newyork 909.125, liru-selj 52.175. Madrid 42.175. Amster 1 am 209.45 Berlin 124.25. Ihinaj 5A.70. Pragi 12.77 Varšava 58.10, BnkarešU 2 5fi Danes se bo odločila usoda Lavalove vlade Pcmoldne bo odločilno glasovanje v poslanski zbornici Vlada upa, da bo dobila pičlo večino Pariz, 6. decembra. AA. V posJaaiski zbornici ima danes pasti odJloeitev o nadaljnji usodi Lavalove vlade. Politični krogi pričakujejo potek današnje seje z izrednam zanimanjem. Vse kaže. da v radnkalno socialističnem poslanskem klubu, ki se danes ponovno sestane, ne bo mogel doseči primeren sporazum. Že o prHiki finančne debate se je 19 radikalnih socialistov vzdržalo glasovanja. Verjetno je, da se bo to število danes na^nanj podvojfto. Po mnenju poučenih krogov bo okrog 40 radikalnih sooia.ri-stov glasovalo za vlado, 70 do 80 pa proti njej. Tudi klubi v centru m na desnici so se že odločili o svo.iem stališču napram vladi. Njihovo stališče je zeAo zmerno m vse kaže, da se od n Lih ovih poslancev ne bodo mnogi vzdržali glasovanja, razen, če ne pride do nepredvidenih incidentov. Po tem takem r° priča kovati da bo vlada dobila okrog 40 do 50 glasov večine. Zlato srce Ljubljane Nabiralni dan »delavec za delavca44 je vrgel 40.000 Din, Lep uspeh akcije „ vse za otroka " Ljubljana, 6. decembra. Zgodaj je pritisnila letos zima. Mladini je prinesel zgodnji sneg mnogo radosti, Saj se obeta dobra smuška sezona, a siromake je navdala z bojaznijo in skrbmi. Brez obleke, brez tople hrane in obutve jih je danes v Ljubljani na tisoče in dan za dnem pritiskajo na kljuke socijalnih ustanov, še nikoli ni bila beda tako velika kakor letos, nikdar niso imeli naši uradi v evidenci toliko brezposelnih in siromakov. Večina teh je navezana na podpore mestne občine, ki je pa šal letos sama v hudi stiski za denar. Na socijalno političnem uradu, kjer se vsak dan gnete na stotine prosilcev, so morali skoraj popolnoma ustaviti podpore, ker so usahnili viri iz bednostnega fonda, ki bi ga morala banska uprava nakazovati mestni občini. Socijalno politični urad je navezan izključno na postavke iz rednega proračunskega fonda, kar pa seveda zdaleka ne zadošča- Seveda je prisiljen štediti in zato dobivajo podpore izključno najpotrebnejši, dočim bo urad drugim odprl vrata šele s 15. decembrom, da bo vsakdo vsaj za božič malce preskrbljen. V stiski an denar je mestna občina apelirala na Ljubljano. Socijalno politični jrad je organiziral dve akciji, ki sta obe lepo uspeh. Prva je bila nabiralni dan >Delavec za delavca«. ki ga je priredil Zasluženo priznanj e »enlku Maribor, ti. deveimbra K&kor amo že poročali, je podporno društvo v Mariboru priredilo 1. deConibra PoPoMne v veliki dvorani sijajno uspeli mladinski koncert v korist re\ue dece m v proslavo narodnega uediujenja. Kou oeruiQ vodstvo je bilo v rokah marifcor-skega mLadinoUuiba in glasbenika g. Kij- ka Susteljica. Vsi ^elujočir"1"1^'1''1^^1 Koncert, ki je izvajal Haytimov^ otroško ^imfoni x>, deško mešati s k i p(.\-ski zb0i\ ki je zapel t> novih, šale, nedavno haiiuu-niziranih narodnih pesmic, mali hamio-nrkarji p R K s svojim sporedom, ki s0 z njitm naetopiii v Avstriji, rajajoča deca Camka-rjeve Sode kn pa vodja tega obseii nega koncerta g. jim^teršič so biili deležni viharnih aplavzov. Dirigent je liobrl v priznanje krat^en šu*osko srce Po bož:čni zvezdi, po božič-ai svetlobi in toploti, se <>g:laila Vaša pe-*\m.. . . . čemu? Da prežene mrkost zine z veselo pesmijo mladino? Nel Da rebudi v vseh nae spomin na božični >troški čar? Ne! Oglasi se, da trka e ?vojrimi zvoki na na^a srca, da nam p.> <. 3a išče družina zapuščenih in revnih >trok toplote in božično domačnosti. Va ^a pesem De ogreva samo mrzlih src, >greva tudi prezebla telesa in bosenoge. sajti z mladostno silQ trka na srca nas vrseh: Odpri srce, odpri roke. . Podporno društvo za ievne učence v Mariboru s~ Vain. g. Vilko j^ušteršič. iskreno zahvaljuje na pojmovanju njegovega poslan stva ter zlasti za Va^o pomoč pri uoVj-stvovanje tega poslanstva, ko kliče mladina, ko kliče lh'/,:<> . Sklede podpisi odlbo-ra. To je biLo frepo in zasluženo priznanje •mariborsko javnosti za plemenito delo e. šuSteršiča, ki zlasti s svojimi odličnimi harmonikarji Podmladka Rdečega križa utrjuje sloves naše pneJepe narodne Pesmi, narodnih plenov in pevskih narodnim noš. —a k. — Poroka. V nedeljo se je v Paračinu poročila gdč. Cita Hrastova z Jesenic z g. Borislavom Timoničem. šefom želc/n'ške 9tanice Davidovac pri Paračinu. Mlademu simpatičnemu paru naše iskrene čestitke! — Priznanje sokolskim tekmovalcem in tekmovalkam. Na slnvnootni seji sokolske uprave dne 1. decembra je društveni starešina br. dr. Maks Obersne! izrodil 42 diplom tekmovalcem in tekmovalk tn, ki so si jih priborili pri saveznih in župnih telovadnih in smučarskih tekmah v tem letu. Vrli t ' nvovalci in tekmovalke so dosegli pri tekmah 10 p-vih in celo vrsto drugih in tretjih mest. — Prosvetno delo našega Sokola. Sokolsko društvo Jesenice ie v tej jeseni priredilo celo vrsto predavanj zelo aktua'ne vsebine. Predavali eo bratje Šp car Jakob, dr. Vroon, dr. Rape. dr. Branko Premica, F. Budau. da-. Janko Vovk in dr Branko Alujevič. Minulo sredo P* Je predaval br. Budau, ki je predavanje razdelil pod dva naslova in sicer: »Kako se vozimo po VO-dlah« in »Ne iščimo daleč kar imamo blizu«. Predavatelj nam je s krasnimi sk'op- tičnirnd ©Iikrmi predocil promet po rekah, jezerih in morjih in to z navadnimi čolni, ribišk^i ladjami, rečnimi parnika, z črlci do ogromnih prekooceanskih parni, kov. V drugem delu predavanja nam je S štcvflnimi skioptičnimi s'ikami predoeil krasote Hrvatskega Primorja in nas popeljal na Sušak. Trsat, MartinScico in Bnkar, in nam opisal zanimive kraje rn navade tamošnjega ljudstva. Svoje potovanje po naSi državi in dru^*ih drža-vab srednje E-9-rope je obrazložil prav podomace e Sa~ livimi dodatki, ki &o izvali obilo srneha in odobravana številnih poslušalcev — Podpirajmo domačo obrt Po stari in lepi navadi pošiljamo pred božičnimi prazniki in novim letom pozdrave svojcem, sorodnikom, prijateljem in znancem v dahne kr-aje. Pri tem se poslužujemo razglednic, ki se dobe vseh vrst v proda. vilnah in trafikah. £al pa je med razglednici m i še preveč tujega in manjvrednega kiča. s katerim podpiramo tujce, da še z večjim prezirom zro na nas. ker da se v r-ni nouledu ne moremo osamosvojiti. Ta- na manj vrednega bla«a pa nam hvala h ju ni t-eba več kupovati, ker lahko dobi oin najlepše pokrajinske razsledndce. ki 1. decembra. Kljub težkim časom in krizi, ki tare vse sloje, je Ljubljano pokazala veliko razumevanje za to akcijo, saj se je 1. decembra nabralo samo po mestnih ulicah s prodajo listkov in blokov okoli 40.000 Din. torej mnogo več kakor lani. Na drugi strani se je pa apelu zopet odzvalo mnogo trgovcev, ki so prispevali k tej akciji lept zneske, nekateri pa tudi v denarju. Pomembna je tudi druga akcija »Vse za otroka«. V mestu je okrog 2000 otrok, ki so potrebni toplega kosila vsaj enkrat na dan ah pa izdatnejše podpore. Občina je apelirala na premožnejše sloje, naj dajejo kosilo revni deci ali pa naj se obvežejo z mesečnimi rednimi prispevki, da bodo podpirali akcijo in občini omogočili skrbeti za revno deco. Tudi ta akcija je rodila lep uspeh. Občini je zajamčenih doslej mesečno okrrvg 3.000 Din rednih dohodkov n mnoge rodbine so se obvezale sprejemati otroke na dom In jim dajati hrano. Videti je. da plemenitost še ni izumrla in da je v naših ljudeh še mnogn socijaUiega čuta ter ljubezni do bližniega. Občina je hvaležna prebivalstvu za njegovo pom^č, ker je pa beda zelo velika in pomoč nujna, ponovno apelira na dobri srca. naj ji priskočijo na pomoč in podpirajo njena str^mlienia kolikor ie Pač v njihovi moči. so naj'cpše darilce in spomin o prazn k h dragim v domovini in za mejami. S tem. da kupujem i razglednice domač'h fotografov in umetnikov podp r »no naš-* domačo obrt in delamo najuspešnejšo propagando za najlepše kraje na^e o/je domovine. — .Sestanek smuških učiteljev de'uio-:oč.ih n;« teritoriju Gorenjsko zimsko športne pndzveze. bo v pone ieljek dne 9. decembra ob 19. v loka u SK. »Ska e<* ra icsenieah z zelo važn m dnevnim redrm Eo_pgiklfaćitvi , okolišk|h. občin Ljubljana. 0. decembra S priključitvijo okoliških o^čin so ?e pričela na terenu v vseh novih predmestjih že zdaj razna dela ki szovore za napredek Prav poseL-no hite v gorenjskem predmestju. v Dravljah in Zg. šiški. kjer so uslužbenci mestne elektrarne v zadnjih dneh montirali na drogove ob Vodnikovi cesti pvetilki* tudi lam. ku»r jih dosedaj še ni bilo. Vodnikih a cesta ie zdaj. ne sicer najsijajnejša, vendarle primerno razsvetljena od odcepa na Celovški cesti pri stari cerkvi v ^iški do Hravelj. Pred dnevi go pričeli tudi z remi lacijo ceste ob odhodu v bivšo draveljsko vas. nasproti znane Kovačeve gostilne. Tam so preložili občinsko cesto za več metrov na desno stran, zaradi Česar so morali podreti bivšo Komanovo delavnico, staro, vendar še dobro ohranjeno poslopje. 0 regulaciji ceste je sklepal še stari občinski odbor v Zg. ši^ki. ki je tudi odobril odkup tega poslopja. Istočasno so v Dravljah in v Zs. *»iški pričeli tudi s popravljanjem občinskih poti na raznih mestih. Nasipajo zlasti stranske poti. ki vežejo Dravlje in Zg. Šiško s Kosezami in pa na drugi strani s Celovško cesto, kjer je izpeljana do At. Vida tramvajska projja. Mestni dohodarstveni urad se je pričel v zadnjem času tudi zanimati za primeren prostor, kjer naj se po>tavi bodoča mitnica. Najbrže bo ta zgraiena na Celovški cesti v bližini nekdanje ^arceve hiše pod tovarno Hora, ne daleč od znane gostilne pri Slepem Janezu in še druga poleg mostu čez Glinščico pri Podutiku v bližini Vodnikovega posestv Letina in kupčija Ormož. 4. decembra Ogromno Ptujsko polje je bilo v veliki meri čez leto zasejano s čebulo, ali lukom, kakor jo nazivajo tod. Kmetje jo vozijo na prodaj v Ptuj, ali Slov. Bistrico ali celo v Konjice. Nujno rabijo nekaj denar_ ja, da lahko kupijo sol. vžigalice in ostale najnujnejše življenske potrebščine. Davki jim delajo posebne preglavice. Ali so sami krivi da nimajo denarja? Doma pa jih rubi jo. Nekateri imajo dovolj naloženega denarja v hranilnici, pa ne pridejo do njega. V zadružnih hranilnicah jim pravijo, da je kredit zamrzei. Kakšna je hila letina poljskih pridelkov? Ponekod prav dobra, mestoma odlič. na< četudi je bila nekaj časa huda suša, ki je napravila precej škode. Pridelovanje čebule da mnogo truda, ker jo mora kmet češče pleti in okopavati na Žgočem solncu. Cena ji je tri Din Za kg. Nekdaj je ime. la čebula dosti višje cene. Tedaj si je marsikateri kmet opomogel ter prihranil lep denar, ga vložil v Rajfajznovko, odkoder ga Sedaj ne more dvigniti. Njegovo gospo, darstvo pa propada, če ai je v dobi ugodnih živi j enakih prilik lahko povečal to zboljšal gospodarsko poslopje ter Se v ta namen delno zadolžil v hranilnici, je zdaj popolnoma izključeno, da bi poplačal ta dolg, ker so cene njegovim proizvodom padle na sramotni nivo. Le nekaj je trdnih kmetov v ^bukovi deželi«, veČina pa jih tone veliki gospodarski stiski. Na se ljudstvo je izgubilo vero v denarne zavode. Kdor ima kaj denarja ga drži pn sebi ter ga ima najvarnejše spravljenega v nogavicah ah pa pod streho v kakem skrivnem kotičku. Tako shranjevanje seveda ni ko. ristno ne njemu, ne splošnemu narodnemu gospodarstvu. Ako bi pri naših kmetih že enkrat popustilo nezaupanje do denarnih zavodov, bi bila kriza v tem pogledu že močno omiljena. Ostali poljski pridelki so v celoti prav dobro uspeli. Najboljše je obrodila koruza in pšenica in krompir, katerega so pride. laii kmetje letos izredno veliko. Povoljna je bila letina za oves rž in ječmen. Kljub obilni letini, pa naš kmet ni zado. voljen, ker imajo cene njegovih proizvo_ dov sramotno nizke cene Kupcev je malo in še ti plačajo tako slabo, da se kmet ko. maj lahko kupi najnujnejše življenske potrebščine. Večji del kmetovega zaslužka gre v poaredniškp žepe, le del pa dobi kmet, ki je vendar pripomogel in garal vse leto za vročem solncu. da drugi sedaj spravljajo njegov dobiček. Kmetje naj se posvetujejo med seboj, za katero ceno in kako naj prodajo svoje pri_ delke, da se izognejo izkoriščanju. Pri tem naj bi jim šle nase oblaati vsestransko na roko ter jih podpirale v njih te. žnjah. Menda bodo te nezdrave razmere že vendar enkrat spametovale naše kmete, da bodo bolj navduSeni za zadruge, v ka. terih je za njih edina rešitev Lokalni či_ nitelji. zlasti nzumništvo lahko mnogo pripomore kmetom z vzgojo v zadružnem duhu. Iz Kamnika —Božičnico priredi tudi letos prostovoljna gasilska četi Obdarovani bodo vsi revni, onemogli in brezposelni. Lani je bilo obdarovanin 136 dmžin ki so bile najbolj potrebne. V ta nam^n nurnerava gasilsko društvo v nedeljo nabirati po hi. šah in ulicah razne darove in prostovoljne prispevke. — Prosimo vse preb:valstvo. da sodeluje pr tei dobrodelni akciji ter tako vsaj Za božiču- praznike olajša bedo. — Zimsko koparsčc. Kamnik že do7go pogreša zimsko kopališče Pred leti je obrtno društvo sporož.lo msse\ da bi ?e v mpstnem parku sezidalo taikc kopališle pa ni bilo denarja Ko je zdravilmški park z vsemi svojim' zgradbami prešel v last kopališke delniške družbe in ko nam je ista v tako kratkem času sezidala krasno letn0 kopališče, smo bli preprč.-ini. da nam bo tudi pozi'm: odprla svoje kadne kopeli in nudil.« možnost, c'a ^e okop'jem^. kajti redki so oni Kamn;čani. V imajo v svoj'h hišah lastne Kopalnice. Dolgo se družba ni mogla odločiti, ali naj z:msko kopališče odpre, ali ne. aedij je p;* stvar naenkrat preko noči dozorein. Danes -ima. mg že odprto kopali&^e in ob-Mnstvai so na razpolago kadne kopeli, kakor tudi prhe. Odslej bo kopališke odprto vsako soboto in nedeljo cei dan. — Pozdravljamo ta korak kopnliši.e d. d . kjer je s tem rež Sla vpraPmje. ki se je že leta in leti obrav. navalo na raznih seiah. se pa radi poman j. kanja denarja nikaker ni m^n Dovoljno rešiti. Iz Metlike — l*re6Krba ŽumberKu z vodo. \ sem čitateljem je gotovo že v spominu izredno huda su^a, ki je vladala letos poleti zlasti v hribovitih krajih Me krajine. Ljubljanska mestna občina je poslala dva svoja avtobusna tanka ki sta nenehoma. časih celo po 16 ur dnevno, dovazala vodo iz tedaj še komaj dograjenega metliškega vodovoda m iz Kolpe, da bi zadostila najnujnejšim potrebam prebivalstva. Po ponovnih prošnjah, ki jih je pošiljalo ubogo prebivalstvo na oblastva, se je sedaj banska uprava odločila, da bo v vasi škemlo-vec zgradila vodnjak, a p°lcS nJeSa tudi vzorno napajaJišče za živno. ki je letos radi suše prav tako mnogo trpela, kakor ljudje Za zgradbo novega vodnjaka in na-pajališča je že dovoljen kredit 50 (XX) Din m bodo z deli pričeli v najkrajšem Času. Novi vodnjak bo lahko preskrboval z vodo nekaj vasi našega Zumberka in bodo /tumberčani radi s kulukom pripomog'li. da se čim prej zgradi za vodnjak potrebni izkop in tako omogočijo nadaljnja dela. Upamo, da bodo v najkrajšem času tudi po drugih vaseh, ki so po suši vedno najbolj prizadete zaradi izpostavljene lege, pri&eli gnaditi podobne vodnjak« in živinska napajališča, saj je preskrba z vodo vendar najvažnejSa potreba naseljenih krajev. — Lov v Beli Krajini. V strokovnem lovskem glasilu »Lovec« so strokovnjaki že pogosto poudarjali, da je stanje k>višč v Beli krajini na zelo nizki stopnji, ker so za zašoito divjačine skoraj nihee ne zmeni. Treba bi bik> napraviti načrt za povzdigo naisih lovišč in ga potem sistematično izvajati, saj bo to ▼ prid predvsem našem lovcem samtm. ki bi za racionalizacijo loviSč morah sami skrbeti. Iz Zagorje — Nezgoda tovoraega avtomobila. Kakor smo ie pretekli teden poročali, so na£e ceste v izredno slabem stanju. Zadnji sneg in deževje je cesto razmejilo, da se ista na nekaterih krajih iipreminia f blatna jezera. Hoja kakor vožnja po takih cestah je zelo oteikočena. Razen toga lere po cestah kupi gramoza, pripravljeni za posipanje cest, a ni nikogar, ki bi to stvar vsaj sedaj, ko je ama pred durmi, uredil. V ponedeljek je bil v Zagorju živinski in kramarski sejem, katerega se je udeležilo precej ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Neki tovorni avtobus, ki je pripeljal mimo Lok v smeri proti Zagorju, je na spolzki cesti zadel ob tak kup granioca in se prevrnil v cestni jarek. Avto so po vecurnem naponi ZOpćt postavili na cesto. K sreči ni bilo Človeških žrtev. — S pašnika na streho, v Toplicah pri Zagorju so se na strmem travniku posest* nika g. Rajearja. pasle krave. Ker j« bila živina brez nadzorstva, je ena krava a-šla, pri tem ji je pa spodrsnilo in pridrsala je na streho gospodarskega poslopja. Ker je bila streha poledenela, krava ni mogla vstati. Prisotni so jo s težavo brez vsake nezgode spravili zopet nazaj v hlev. — Zadaje slove ponesrečenega šolarja. V ponedeljek so položili k večnemu počitku ponesrečenega učenca JoSka Stupnikarja. Njegovi sošolci so ga na mrtvaškem odru zasuli z venci in šopki zadnjih jesenskih cvetlic. Na zadnii poti so pa spremili uč^n- 1 ci in učitelji topli5k§ osnovne šole. pa tudi mnogo občinstva, iakoj za križem so korakali i narascajskim praporom sokolski naraščaj in deca. Krsto s pokojnim Joškoin so nosili 4 člani tukajšnjega Sokolskega društva. Ob < Iprtem grobu se je v imenu šolske dece poslovil učitelj g. Adamič Ar-nošt. V zadnje sJovo so mu otroci zapeli žalostinko. Naj v miru počiva- Prizadetim naše sožalje! Iz — Vremensko obvestilo ra smuča rjjV. Ao obvestilu, ki nam ga je danes ob 6. uri zvečer poslal r Mrzlice nas planinski informator, je n« Mrzlici zapadlo čez noč in danes 15 cm snega na staro podlago 14 cm, tako da je sedaj na Mrzlici snega okrog 30 cm. Ob tem času še vedno močno aneži, tako da bo v nedeljo smuka v naših planinah dobra. — Obratovanje pri rudniku. V decembru bo rudnik obratoval zopet 18 dni in sieor poleg 2., 3. in 5., še 6., 10.. 12., 13., 14., 16., 17.. 19., 20.. 23.. 28., 30. in 31. — Koncert okteta DRN. Pevski oktet I>ruštva rudniških nameščencev bo priredil v soboto, 14. t. m. ob 20. uri v sokol. skem domu veliko Jenkovo proslavo, združeno z vokalnim koncertom, na katerem bo sodelovala poleg okteta tudi poznana koloni turna pevka gdč Majda Lovšetova, gojenka muzičke akademije v Zagrebu. — Za olepšavo Trbovelj. Te dni so zaceli podirati stari hlev. ki ga je kupil rudnik od gostilničarke ge. Ane Forte. Kadar bo končno urejen prostor pri rudniškem konzumu. se bo lice te okolice precej spremenilo. kar bo le v olopšavo kraju samemu, ki gn kvari io seda i stara gospodarska poslopja. — Sestanek čevljarjev. Kakor d runi rta* novi. >o prišli tudi naši čevljarji zaradi dolgotrajne krize- ki je v premogovnih n-virji še posebno občutna- v težaven položaj. Največje preglavice jim delajo dolgovi, kor -o skoraj vsi brez izjeme dajali obatfV zadna leta na kredit ali Da odplačilo v obrokih v prepričanju, da N> krize vendar enkrat konec. \" samoobrambi -o sklicali v l»onede!iek zve?er v tjostilni Volker stanovski sestanek, katerega so so udeležili skoraj VSi tukajšnji čevljarji. Na sestanku S0 razpravljali o težkem položaja čevljarjev, ki iZa je [povzročila največ sedanja kriza, na drugi strani pa tudi ostra konkurenca tovarniških čevljev Soglasno so »kle- riili- d j- v bodoče ne bodo ver dajali obutve na kredit- ker premnogi to ugodnost zlorabljali in sp' >h ne plačajo dolgov. Čevljarji utemeljujejo ^voi korak s tem. da so dolgovi naraščali od dneva v dan. le malo pa jih je bilo-, ki so polteno odplačevali obroke. Čevljarski mojstri p.i morajo kljub temu odplačevati <;.>vke in iavne dajatve, plačevati morajo svoje pomočnike, pa »udi hitelo. Zalo naj jim nihče ne zameri, če so se morali odi /-a ta korak, čevljar- ji apelirajo na odjemalce, naj naročvno blago redno plačjejO, ker sicer uničujejo že itak močno omajane -ksi^tence naših čevljarjev Pomislijo nai. da jim propast čevlja rskih eksistenc ne bo koristila, marveo le škodovala, ker jim tovarne še nikdar niso ničesar kreditirale. Naše DRAMA Začetek ob 20. Petek. C decembra: Zaprto. Sobota. 7 decembra: Vesela božja pot. Izven Znižane cene. NeoVlja S decembra: Ob 15. Uboga Ančka. Premiera izven Znižane cene. Mladinska predstava. Ob 20. Vesela božja pot. I7.ven Znižane cene ★ Premiera <>o!ieve mladinske igre Uboga Anfka bo v nedeljo 8. t. m. popoldne ob 15. uri v drami. Vlogo kralja igra g. Levar, kraljico gdčna Boltarjeva, kraljevič je g. Jan, Balonček g. Lipah, Čokolada ga. Ga-brijelčičeva. brivec g. Danes, berač Dobro-dej g. Gregorin, Močerad g. Sanein, Perpe-tua ga. P. luvanbva. ubogo Ančko igra gdčna Levarjeva, Tonka je aa. M. Danilova, mo-distka je ga. Severjeva. Polec tega nastopajo še medvedi, zajčki in meglice, ki plešejo par učinkovitih baletov, ki jih je napravi ia prof. šest. OPERA Začetek ob 20. Petek. 6. decembra: Ob lo. Pepelka Angelina. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Ob 20. Baletni večer, ki ga izvajajo: Proskur-nikova Ada. Vasiljevna Ira in Kiirbos Maks Izven. Globoko znižane cene od 3o Din navzdol. Sobota. 7. decembra: Kraljičin ljubljenec. B. Nedelja. 8. decembra: Ob 15. ManVzelle Ni-tourhe Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Traviata. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. SPORT — Ideleiencem skupščine JLAS—a. gg. delegate športnih klubov, zbora lahkoatlet-skih sodnikov in odbornike, ki se nameravajo udeležiti skupščine JLA9—a v nedeljo 8. t. m. v Zagrebu obvelčam. da je min. saobraćaj odobrilo z odlok oni od 30. novembra 1935. št 22145—1985 polovično vožnjo na osebnih in t-rzovlakih v II in tU. razredu. Ugodnost velja od 5. do 12. t. m. Na odhodni postaji se kupi cel vozni listek in legitimacijo za znižano vožnjo (ta stane Din 5.—). S potrdilom Saveza je omogočen brezplačen povratek. Po naloeu JlaAS—a: Mepru5ar Maks, odbornik. Iz Kranja — Sokolski orkester na Golniku. Proali četrtek je nastopil orkester Sokolskega društva v Kranju, v nedeljo popoldne je pa svoj program ponovil na Golniku, kjer je bil navdušeno sprejet. Celiat g. Horak več točk dodati. Orkester je povabljen, da priredi v januarju na Golniku Se en kon. oert. — Hannouikarfltci zbor ne ustanavlja. Tudi v Kranju dobimo harmonikarje. Pod okriljem Glaab©ne Sole ne bo poučevala harmonika in sicer v dveh oddelkih, deca in odrasli. Prijave sprejemajo v ginu k na»ji (glasbeni soli) pritličje KOLEDAR Dane-*; Peiek, b decemnra Aau>iičam N i kolaj. DANAŠNJE PKIKKD1TVE KJuo Matu.t Valček na Nevi. Kino Ideal: l^ta strasti ZKD: Rože / juga ob 14 ir> v M/*ci. Kiuo Moga: Bogovi se zabavajo. Kino l nioii: Kr i!j Montt 'lanca. DKZl KM. LEKARNE Danes: Mr. Leu-dek. Hi-lieva ok>ta i. llahovei-. Kontirosni trg 12 in Nada Komotar Vič—Tržaška cesta Poživljena gradbena akcija Ljubljana, G decemltr-a S priključitvijo okoliškib občin m^lm <>l> čini se je ra/siril tudi delokrog BtettlMai gradbenega urada N\i terena, u i m m do pred tedni odločali domači frbrinaal S>r stopi, je urad izvršil v t<>h drmh več lokal-nih komisij /a nove Muvbe- ta^o v Zg, .^iski. v Dravljah. i»a V§ia i'< * Btsoviku. Tam gre za napravo novdi perišč, ki -<> nujno potrebna V zadnjem času k op.i/.iti, da se stavbna akcija v Ljubljani vobČe poživlja. ili->-rasto iz tal zlasti v Šiški. kjVr grade na bivšem Koslerjevem travniku kpei dv. \«-liki novi stanovanjski hiši, ki pa l>osta I leti ■podaj tokale ia prodajala«, na bivieai -\ tu graHaka Galleta nasproti mitnice postavili v zadnjih nioset-ih Iri |#po -tano va?ijske hiše. Vel man ših in večjih hi- i zraslo leseni tudi na polju mod lVžiko ter Dravlji mi. Dola pa so in so bo delalo tudi v nit-*t,i Strojno tovarno, ki so nedavno dobile dru go vodstvo, naineravaio pokrili - stivh. večji del dvorišč« ob Tvršovi co-dj. kjer bo do nameMone preoiikalne dvigalae naprave. Stavbenik Tomažič je Rgradil nxl dvori šču prve državtu- gimnazije v Vegovi aliei pritlični laboratorij, ki bo >lnžiJ ta pral kušanje vojnih plinov. Ravnatelj oper.-Mirko Polid je zgradil enonadstropno rilo na Mirju in sicer ob Vrstovškovt uliici. Ze gradn;o vil na Mirju bo pozimi in ipoSlIadl izdanih najbrž §e več stavbnih dovoljenj Tudi v Šiški in sicer ob ftloiotoaii oteti zidajo lepo vilo. last pocestnice Antonij*-Rekarjeve. Na Viču odnosno v Rožni dolini in na Glineaa, so sezidali več manjših hišic, pri opekarni, ki je last Ljudske posojilnice, pa so sezidali vefjo -drojnico, ki.-so montirani novi opekarski stroji. Iz policijske kronike Ljubljana. 6. decembra. Snoci okrog 19.15 je zažvenketala velika Sipa Rasrnanove izložbe v dedenburgovi ulici 7. Vanjo je namreč priletel velik kamen, kocka, kakršne rabijo zrn tla.kova.njr cest, ki jo je vrgel brezposelni zidar Tono Z. Sipa se je seveda zdrobila in ima trgo. vec Egidij Resman 2.400 Din akode. k sreči je pa Zavarovan za 2.000 Din. Zidar Tone je moral na policijo, kjer ga davi zaslišali. Pripovedoval j*» Žalostno zgodbo, ki Je tipična slika današnjih obup nih socialnih razmer Mož je oženjen in oce štirih otrok v starosti od 2 do 11 let, a že štiri mesece je brez aela in navesan samo na milost rn nemilost drugih ljudi ter na podpore občine in banovine. Polog tega leži njegova žena že tri mesece v bolnici in odpovedano ima stanovanje E>va otroka mu je sicer vzela v oskrbo banovina, z ostalima dvoma se pa doma preživlja in prebija kakor ve m zna. Zato ni čuda, da so mu popustili ranvrvard Živci. Ne moremo sicer Zagovarjati njegovega dejanja, v katerega sta ga pognala beda in obup, gotovo je pa mož bolj pomilovanja kakor obsojanja vreden. Ali res ni nikogar, ki bi mu pomagal? Nedavno smo poročali, da se je v sta^.-vanje mesarskega pomočnika Karta žužka na Poljanskem nasipu vtihotapil podjeten tat in mu sobo skoraj popolnoma izpraz rdi. Odnesel mu je vso obleko, nekaj zlat. nine. 1500 Din gotovine in mu povzroča 7.000 Din škode. Policija je šla takoj na delo m je po temeljitih poizvedbah kmahi ugotovila tatu v osebi 22 letnega Lojzeti Tratnika, bivšega mesarskega pomočnika, ki so ga prijeli s pomočjo orožnikov v Ponikvah občina Dobrepoije. Tratnika so prepeljali v Ljubljano, kjer bo izročen sodišču. Večino ukradenega blaga so pri njem Še dobili, a denar ie že ves porabil. Slovo od agilnoga sokolskega delavca Vrhnika. 4. decembra. Te dEni je odšel od nas agilni sokolski delavec txr. Janko šircelj, odmera i, referent tukajšnje davčne uprave. Poslovilni večer, ki mu ga je priredil Sokol, nam je dokazal priljubljenost, ki si Je je pridobil v tem kratkem času svo. jega bivanja na Vrhniki, ne samo mt'd nami Sokoli, temveč tudi pri ostalem občn. stvu. Po govoru br« staroste in predat da Streljačke družine, pri katerih draStrth je bil tajnik^ se je oglas 1 k besod- t narodni poslanec in župan br. H; u Povdarjal je izgnbo, kakor predgov. >no ka poslovil pa se je od njega v imenu občne, ker je kot župan v neštetih primerih lanel priliko, ko je interveniral v davčnih 7. devah, prepričati se o njegov: I vid )fM sti. Ni samo ščitil državo, temveč je vedno aflrueal pomagati tudi stranki «J] ji pa vsaj kolikor mogoče ugoditi Vrzel, ki nastaja z njegovim odhode na bo težko zapolniti, želimo mu na nov -n službenem mestu v Celju irffnniza<"ija»mi vla«1a Po vsej irža vi veliko zantnnanje za razširjenje pokojninskega zavarovanja in ministrstvo dobiva dam za dnem dopise, v katerih izražajo nainrK-šče'ns.ke organizacije željo, da bi se zavarovanje čim prej razširUo. smučarske izlete. Dom v Kamniški Bistrici vabi nedeljske izletnike. — 1000 Din čistega letnega dohodka ciaje reja 12 odraslih angorskih kuncev, Poleg tega pa skupi rejec za prodane mla* dtiče se lepe denarce, ki krijejo otroške prehrane živali. 4 kg angorske volne dobi narč Lahko rejec od 12 angorskih kun' cev na leto, kar mu vrže 1000 Din. Zato se reja teh kuncev v zadnjem času najbolj propagira med najširšimi plastmi naroda. Za širjenje te panoge malega go«Po darstva se p osebno zavzema list: Rejec malih živali, ki je edino res strokovno glasilo za pospeševanje reje maLih živali V decetmbe*T6ki številki, ki je izšla v povečanem o»bsegu, popisuje pole« prej omenjenih angorskih kuncev in njih nego,va" nje šol. upr. Gosak plemensko odbiro perutnine, kjer navaja kot klavni Pogoj za uspešno perutninaren.'e res čisto pleme. Razne mešanice kokoši naj izginejo z rejskifa dvorišč Op s gol0bov škrjanoev. navadnih in srebrn.li izpod peresa priznanega strokovnjaka g. petelina bo navdii-šnl marsikaterega go^obarja za to res le-Po vrsto golobov. Zanimivo je p0ročflo o stanju angorskih kuncev v Vardarski ba_ novinji. Sledi daljši članek o negovanju Uspeh, kakršnega že dolgo ni imel noben film v Ljubljani je bila včerajšnja premiera najrazkošnejše in najzabavnejše Lmonrskegr e 1 Vnfeha BOGOVI SE ZABAVAJO Ob 16., 19. in 21.15 uri HM^HHMH^MH^H Rezervirajte vstopnice v predprodaji! Kino Sloga Tel. 27-30 (Amphitrion) Ljubavne pustolovščine zaljubljenega Jupitra, njegova zvijača in blamaža pri zvesti zemljanki! — Zdravniki ne bodo več plačevali pri-dobnine- Zdravniška zbornica v Ljubljani je prejela danes važen odlok finančnega miu.strstva^ pg katerem zdravniki n;so ^eč podvrženi pridobuini temveč usluž-benskomu davku. Ta vest bo gotovo vzra" dostila vse naše zdravnike. — Smučanje se začenja. Snoči je začelo močmo &nežrt.i lin čez noč je zapadlo precej novega snega na »taro podilago, ki je bila v Ljubljani in bližnji okolici mokra, zunaj pa večinoma zmrznjena, tako da je zapadel nov sneg na trdo Podlago in da se boimo že lahke* smučali, če ne prit Ls ne izrazito južno vreme. Z Mrzlice poročajo, 'a je zapadlo na sta^o podlago 15 cm novega snega, ki ga je sedaj okrog 30 cau in bo v nede'-jo smuka prav d-i!rbdan s snežno odejo, na stari podlagi je ta padlo 30 cm novega snega ter je smuka prav dol.ra. Koča na Veliki planini ima v >voji okolici na prostranih smučiščih 50 cm ;nega. na katerega je zapadlo 10 cm SUhe- m pršita ter je smaka prav ugodna. Na Vršiču Leži 70 oni za smuko prav ugodnega >nega ter vabi Erjavčeva koča številne smučarje— planince: ta postojanka je odprta ob ledeljafa in pr: znikih in dan poprej. Na-lalje so še Btalno oskrbovane planinske postojanke ob Bohinjsikeni jezeru Sv. Janez m Zlatorog, ki tvorijo izhodišče za številne ang-0rsk;h kuncev, in navodila g. Kelnan ča o negi kanarčkov v zlmekcnn časi-Ljubitelje eksotičnih ptic bo zanimal članek in slika o pa-P^0* rozeli, ki je »na najlepših papigic, ki jih goje le redki ptičar ju. Srezki ekonom HJadmik Jakob popisuje uredb0 ovčjih hlevov na planinah, g Krištof pa daj« navodila za zimsko krmljenje koz. Nadail je vanje članka o vzgoji in dresuri športnic psov je gotovo zeio dobrodošlo ljubiteljem te vrste štirinožne živine. Brez p0pisa o talnifa ribicah bi hiet seveda ne bil popoln, čemur sledi še zani" miva ztgodiba v podlistku. Iz društvenih vesti je razvidno zelo živahno del0vanj^ rejcev malih živaia po .sej Sloveniji Po sebn0 pestra rubrika ji • Probiž. ki * sebu" je kratka navodila za ^ejoe in poročila iz vseh krajev sr *. 7- naročnike tista Rejec malih živali Je T r>"^p'sano lep^ število nagTad, med, katerimi briljira krasen fotoaparat. $ ■ številko zaključuje bst drugo teto si 'ga obstoja Por. spremim v odlivom prignanega in neumor' nesra delavca na tem poiju, g. 'Inkreta Alifonza, šol. upravitelja v šenk0vem tur-mi. V tej dobi je list, ki ga vseskozi fcra se nešteto izvirnih slik in rotograiij, dokazuje, da je v polni me.i vršil sv0jo na lo4?o, bodisi 6 propagando umne reje ma lih zavali, kakor tud* z ustanavlja njeno samostojnih društev rejcev malih živar PO vsej dravski banovini. _ Zborovanje ufiteljev IU U sreske društvo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, se bo vršilo v soboto 7. decembra ob 9. uri v narodni šoli. Na S(K>redu je poleg običajnih društvenih zadev. uospodartko predavanje o učiteljski tiska rni ter zanimivo predavanje g. Robnika iz Maribora o ročnem delu. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani. Mariboru in Saraje^nj, po drugih krajih pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 13. v Splitu 11. v Rogaški Slatini 2. v Beogradu in Sarajevu 8, v Zagrebu 6. v Mariboru 3, v Ljubljani 1.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.6, temperatura je znašala —0.6. — Katastrofa pri gradnji novega mostu. Čez reko Mrežnico blizu Generalskog stola na Hrvatskem izrade betonski most. in Mrežnica je zadnje dni močno narasla in to je zakrivilo katastrofo, ki se je pripetila v sredo popoldne in zahtevala 7 človeških žrtev. Med ponesrečenimi delavci je tudi lesarski mojster Ivan Kozamernik \i Metlike. atar 35 let, oče enega otroka. Nesreča se je pripetila pri izkopu temeljev. Narasla voda je porušila stene in zalila delavce tako hi'ro. da se niso mogli rešiti. Iz Ljubljane —lj Avgust Jeršek ■mri. Danes ob 14.oJ polože na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu Počitku zaslužnega moža, upokojenega poštnega poduradniika g. Avgusta Jerška, ki ga je poznalo malone vse mesto. Pokojni je bil denarni pismonoša m kot tak seveda Povsod znan. pa tudi vedno dobrodošel^ saj je bil vedrega, simpatičnega značaja. Pokojni Jeršek je bil med ustanovitelji Sokola il in eteber napredne politične organizacije v šentja-ko ^kemi okraju. Zapu&ča tri sinove in tri hčerke, vse vrle Sokole in Sokoliće Pogreb bo iz Baragove ulice za Bežigradom. Naj rou bo lahka zemljica, preostalim naše iskreno sožaljet —lj Z vrtalnimi poskusi so pričeli te dni na prostoru ob Vegovi ulici, kjer bo stala bodoča univerzitetna knjižnica. Vrtalna del« imajo namen preizkusiti teren, na katerem bo stalo bodoče po. slopje Prva dala so se tako ie začela in tako smemo upati, da le bo v kratkem tamkaj res dvignila stavba, a katero se bije tako hud boj. —I j Ribji trg ni bil danes nič slabše založen zaradi neugodnega vremena za ribolov. Morskih dražjih vrst rib ljudje itak ne kupujejo mnogo, zato jih ne pogrešajo«, ko jih je nekoliko manj. Najbolj kupujejo ^čuke, ki jih je bilo danes tudi dovolj po 10 do 12 Din kg. Precej so posegali po sarde-licah. ki so bile naprodaj prav tako po nespremenjeni ceni, po 14 Din. Donavska postrv ali smuč je bila po 28 Din. Izmed morskih rib so Se prodajali lepe osliče in tuna po 32, bilo je pa naprodaj nekoliko morskih rakov, ki so po 28 Din. Posebno pozornost je zbujala 7 kg težka ščuka. £na prodajalka je prodajala razen rib tudi nasekano srnino meso, in sicer po 12 do 16 Din kg. Naprodaj je imela tudi dve lepi divji raci. Žabjih krakov ni bilo mnogo, pa tudi kupcev ni zanje. —lj pri mestnem naoelstvu je razgrnjen na vpogded Seznam o*eb, zavezaorih dodatnemu oavku k pridobnini po § 21 zakona 0 proračunskih dvanajstinafa za mesec avgust — december 1935 in januar — marec 1936 s predlogom davčne osnove. Seja se prične 21. decembra 1935 ob 9 url. —lj Miklavži v avtomobilih, v Ljubljani smo snoči pridno miklavževaii, to pa ne fca-mo na velikih prireditvah, marveč tudi po majhnih gostilnah in seve prav posebno še po stanovanjih. V gostilnah so se zbrale stalne družbe in so se posedle k mizam družinice iz okolice. Kmalu ie pridrčal pred hišo avto in že so vstopili angeli z Miklavžem, za njim pa tudi hudi parkelj. Ponekod je nastal vik in krik, drugje pa je ostalo spet vse mirno in se je takoj pričelo z razdeljevanjem daril. Miklavževa družba je hitro opravila svoj posel; mudilo se ji je dalje v druge lokale, kjer so t-Ui povabljeni Veliko je bilo družin, ki so povabile Miklavževe skupine na dom Ker je bilo Miklavževih skupin v mestu in okolici prav lepo število, sc snoči prišli na račun tudi avtotaksiji. ki sicer spričo krize preži»Ijajo težke čase. KINO l/K ION Tel. 22-21 DANES Film Montblanca Film za alpiniste Kralj Montblanca Sepp Rist. Brigite Horney. Režija dr. A. Fanck. Predprodaja od 11. — 12.30 in od 15. ure dalje —lj Veliko število divjačine v Mestnem logu. Zaradi zapadlega snega se je pojavilo mnogo najrazličnejše divjačine v Mestnemvlogu. Zajci prihajajo podnevi, še bolj pa ponoči, prav do hi« in na vrtove v Trnovem, rade pa se priklatijo tudi lisice. Na Ljubljanici je že veliko rac. do predzadnjih dni pa so se letos pri nas zadržavali kljunači, ki so jih lovci letos postrelili izjemno veliko število. —ij Pianistka Magda Russy je odlična C lani ca Bramdlocega tria. Samostojni klavirski večer priredi v torek dne 10. t m. v Hubadovi deorani. Kot koncertna pianistka je nastopala po celi Srednji Evropi ter dobida povsod najlepše m najboljše ocene. Njene umetniške igre ne morejo prehvaiitL Zato bo njen klavirsk' večer pomemben dogodek v našem koncertnem življenju. Sedeši po 10. stojišča Po 5 Din v Matični knjigarni. —lj Angleško društvo v Ljubljani objavlja, da bo pričelo sredi decembra s specialnim tečajem za angleško dikcijo in deklamacijo Pod vodstvom gospe F>an-ny S. Copedand in z začetniškim tečajem za otroke od 8 do 14 let pod vodstvom gdč. Vande Vidmajerjeve. prijave sprejema knjižničarka ob sredah In So/botah med IS. in 19. uro v društvenem lokata W oliova 1 /I. — lj Krajevna organizacija JNg na Viču kna v nedeljo 8. L m. v gostilni Sokolskoga dk>ma na Glinoah redni občni zbor Na občnem zit^m bosta podana poročili tudi senator dr. Aibert Kramer o politični fiituaciji Ln obč. sv. Seunig o priključitvi Viča k Ljubljani, dani naj ee občnega zbora udeležijo v čim večjem številu. Odbor! —lj Tudi značilno. Naše javne električne ure ne bude pozornosti le s tem, da rade počivajo, temveč tudi z reklamo na svojih stojalih. Železna stojala so izpolnjena s steklom, toda ne pri vseh urah. Steklo ni bilo nikdar dolgo celo in so imeli ie izredno mnogo stroškov s popravili. Ljubljanski vandalizem je nekaj izrednega. Nihče ga ne more iztrebiti in nikdar ne morejo izslediti vandalov. čeprav bi bilo porušenega že pol mesta- Zaradi vandalizma ne vstavljajo več šip v stojalo električne ure na križišču Tržaške in Bleivvelsove ceste. Odprtine so zapolnjene za silo z deskami. Kako krasi taksno stojalo vso okolico, si lahko mislite. —Ij V kapeli slov. starokatoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 bo kljub nasprotnemu oznanilu v nedeljo 8. t. m. ob 8.30 služba °ožja. Odslej bo ob nedeljah in praznikih služba božja vsakokrat ob 8.90. Ferdo Lavrinc, župnik. r ELITNI KINO MATICA Telefon 21-34 Po dolgem času! Težko pričakovana PREMIERA VELEPILMA Pavel HtfrMger — Theo Ltngen — Adele San d ročk v Johann Stratunovi opereti VALČEK NA NEVI Sijaj, pesem, godba, smeh, zabava in veselje kot ga se niste videli. Predstave ob 4., 7% in 9^4 uri. Predprodaja vstopnic od 11. — pol IS in od 16. dalje. PREMI KRNI KINO —lj »škandal pri Bartlettovitu (Viorni soprog) zabavno in duhovito Hopvvoodovo veseloigro ponove osmič in zadnjič v šentjakobskem gledališču v soboto 7 in nedeljo 8. t. m. ob 20.15. Pikantna veseloigra je dosegla velik uspeh. Kdor se hoče nasmejali, naj poseti predstavo. Ker so bile vse pred-tave razprodane, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v predprodaji v soboto od 10 do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. —lj D. esperantsko društvo priredi v soboto 14. ob 20 uri družabni večer v dvora ni hotela >Metropol< v proslavo 76-letnire rojstva dr Zamenhofa z bogatim sporedom. Po sporedu prosta zabava! Pridite, da v krogu esperantistov proslavite veliko delo dr. Zam?nhofa. Vabljeni vsi I Zvočni kino Ideal Danes ob 4, 7. in 9^4, F ■ Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. I V nedeljo ob pol 11. matineja. IGRA STRASTI" i —Ij Jutri vsi na friier<*ki Miklavžev večer v hotel Miklič. Ples, prosta zabava. Kmetica na trgu pripoveduje • •, Oh, ta nesrečna mitnica! — Vse imajo svoje križe in težave ■ Ljubljana, 6. decembra. Mrzlo je bilo in prodajalke na trgu je zelo zeblo. Nekatere so celo postnjele od mraza. Nemirno so prestopale in čakale kupcev. Km tiče so slabo obute, dočim imajo poklicne branjevke posebno obutev. Nekatere se grejejo s čajem, ki ga imajo v termovkah, ta in ona pa tudi skrivaj »potegne« iz stekleničice. Večina kmečkih prodajalk je pa revnih. Slabo so oblečene, pogosto so celo lačne ter zmrzujejo in gfladujejo pol dneva na trgu, da bi prodale živila za skromen izkupiček. Naše gospodinje Imajo toliko skrbi same s seboj, da vsega tega ne opazijo . Med meščankami in kmeticami vlada že od njega dni napeto razmerje. Meščanka se vedno boji, d« bi je kdo ne opeharil na trgu. Mnoge gospodinje pa sploh mislijo da so opeharjene, oko ne morejo zbarantati za vsako blago »primerne« cene. V resnici meščanom ni postlano z rožicami, a nihče ne more reči, da se godi kaj bolje kmetom, zlasti tistim kmeticam, ki prodajajo na trgu. Ali ste že kaj prodali? sem vprašal kmetico, ki je slabo oblečena drhtela od mrazu pri jabolkah. — Nič še, nič! Kupite, dobra jabolka imam.' Poceni. Po čem? — Te so po 2.50, one pa po 3. Veste mitnica .. • Koliko ste plačali na mitnici ? — Za vsako canjo jabolk 15 Din. Za 15 do 20 kg jaboTk 16 Din? Morda se pa motite? — Ne. gospod, Zelo težko plačujemo, pa moramo. Saj niti ne veste, kako je hudo. Pogosto si moram izposoditi denar za mitnico, če ne plačam takoj, me ne puste v mesto. To pa ni najhujše. Včasih ne prodam niti toliko, kolikor plačam na mitnici. Danes sem plačala 30 Din. Ce bom imela srečo, bom izkupila toliko, da bo vsaj za mitnico. Znano je, da so kmetje že od njega dni silni sovražniki mitnice in vsega, kar je z njo v zvezi. Zato sem se obrnil na drugo prodajalko, ki je prodajala jabolka približno v enako veliki kosari, da mi pove, ko lik o je plačala na mitnici. — 16 Din! Oh, ta nesrsečaia mitnica! Vsako jutro moramo dolgx> čakati, da pridemo vsi na vrsto plačujemo pa kar pav. prek. ne na težo. Tudi od prazne košare moramo plačati. Ko bi človek imel denar, navadno ga pa nimamo. Skoraj vsako jutro se kregamo na mitnici. 2 Din moram plačata od prazne košare, ali vreče, ki jo rabim na pokrivanje. Nedavno mi je primanjkovalo denarja na mitnici in me niso pustili v mesto. Dolgo sem jih prosila in solze požirala, pa ni nič pomagalo. Prišla sem tri ure daleč in denar za mitnico sem si sposodila. Rekli so mi, da me puste v mesto samo, če jim lahko kaj zastavim. Koliko denarja je vam pa manjkalo, da vas niso pustili v mesto? _Samo dinar. Vzeli so mi >plet«, ker dmgega nisem imela pri sebi. Zelo me je zeblo brez njega, a človek mora potrpeti, saj to ni najhuje na svetu. Obrnil sem se Se na druge kmečke prodajalke, ki so prav tako tožile nad svojimi križi in težavami. Dogovorile se nedvomno niso, da bi vse enako lagale, ker niso vedele, da jih bo kdo o čem vpraševal. Mislite, da se vam podi krivica? s**m vprašal. — Saj se ne moremo nikjer pritožiti! Kdo bi se pa potegnil za nas! če bi se pritoževale, da nam na mitnici jemljejo jabolka iz košar, da jih pokušajo, bi se nam smejali, če se pa kdo pritoži, dn je plačal preveč, mu lahk«. odgovore, da se mi ne razumemo na te stvari. Ne verjamem. Le pritožite se in bodo že uredili vse, kakor je treba! — Ne. ne. Pritožila se pa ne bom več. Enkrat sem morala plačati dvojno mit-niiio za kazen, ker sem se pritožila. Prišla je dama in vprašala po ceni jabolk. Potem je ugriznila v najlepše jabolko. Z nenavadno spretnostj<» gu je pohrustala. — Prekislo! je dejala. Pokušala je še drugje. In prihajalo je še več dam, ki so samo pokušale. Prišel pa je tudi tržni kontrolor in zahteval listke. Treba je namreč plačati tržnino in mitni-no res v redu in nihče ne sme prodajati. Če ni poravnal vseh obveznosti. Pukuša in izbira lahko vsak blago in mu ni treba misliti na to. da se ga često drže solze revnih prodajalk. Petek, 6. decembra. 13.15: Otroci Pojo in igrajo (plošče). 14. Vremensko Pomočilo, borani tečaji. _ 18: Ženska uira: Življenje žene v našemi Primorju l£a Zlata Pirnatova). — 18.20. Vokalni koncert sJovaoskin b-klaiiateljev; (poje gdč. Carmen Antič, pri kiavLrj-u: g-prof- Marjan Lipovšek). — 18.40: Pravno predavanje: O zaščiti upnikov (g. dr. Joža Voršič). — 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, ob" vesti la. _ 19.SO: Nacionalna ura. — 20: Prenos ia Zagreba: P nuno* t^mionicin^ a koncerta orkestra državne glasibene akademije. — 22: Napoved časa vremenska napoved, naročila, objava sporeda. — 22.15 Edvard Grifeg: Perr Gvnt, simfonična pe-ernitev (radijski orkester). Sobota, 7. decembra 12.00: Obrtnik v oblačilni stroki (A. Pavlin). — 12.45: Vremenska napoved. Po ročUa. — 13.0O: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.16: Mozaik — ie raznih plošč. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Na deJo-ptusrtj (radijski orkester). — lfi.40: Pereča zunanje politična vprašanja {g. dr. A. Kuhar). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 20.00: Mariborski večer (prenos iz Maribora). — 32.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Noco bodimo dobre volje! (radijski jazz). LOGIČEN SKLEP Bratec in sestrica imata zelo rada zajčke. Mamica jima je morala kupiti par mladih in očka jima je moral vse razložiti. Nekega dne pride k njim zelo stara teta in njuno prvo vprašanje je: Teta, a?l imaš otroke? —Nimam, draga otroka- — Kaj ne boš nikoli imela otrok, teta? _ Ne, nikoli. Bratec malo pomisli m zasepeta setrici: — Ona bo najbrž samec. XXK*?$?**XKKKXKttXKK*K*K MALI OGLASI beseda 0.50 para. davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek s Din. preklici Za pismene odgovore gieae malin jglasov je treba priložiti cnamKo - Popustov za male oglase ne priznamo Beseda SO par davek 3 - Din Najmanjši znesek 8 Din POSEBNO VELIKO IZBIRO cenenih Hubertus plaščev in lepo krojenih zim?kih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra c. 14. 4/L POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis >Za človeško življenje« od dr. Lobla, ki vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilido. V pol leta bo izšlo v 16 jezikih. Pišite nam 5e danes! družinski tednike Ljubljana, Tyr-leva 29. /N B351 Kavarna stritar vsak večer koncert, salonski orke ster, pjevačice 76/L. Novootvorjena podružnica kr. banske poslovalnice SPLIT Obiščite VELIKO RAZSTAVO SPLITSKIH PREPROG IN NARODNIH VEZENIN Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 prodaja na 24 mesečnih obrokov odprta dnevno od 9.30 do 12.30 in od 14 — 18.30 MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri: orade, barboni, kal a mari, skampi, morski pajek, ribo ni i. t. d. Vina prvovrstna, specijalni viški opolo. Cenjenim gostom se priporoča H. Cepič Umrla nam je danes naša dobra mati, odn. stara mati t os pa IVANA KOCIJAK roj. Friškovec Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo dne 8. decembra 1935. ob \. 1. uri popoldne iz doma žalosti, Ljubljana, Tvrševa cesta 25 na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 6. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Opera „ Kraljičin ljubljenec " Vzgledno vprizorjena opera mladega Nemca najnovejše glasbene smeri Ljubljana. 6. decembra. Gosp. ravnatelj M. Polič, ki se vedno po možnost' trudi da nas =>eznanja z novimi utrujam: v operni produkciji, nas je *o pot posebno presenetil. \Vagner-Re£e nvieva opera »Kraljičin ljubljenec« je do-/;vela svojo prvo. krstno predstnvo v dresdenski državni operi šele 20. februarja letos fn /e 3. decembra smo imeli pre_ miem tudi v Ljubljani! To ie rekordna naglost. .Samo za štirinajst dni nas ie prehitelo praško Gledališče, k' je prvo v Avstriji uprizorilo to onero. Wagner-Regeny je danes 31 let star skladate1 i Vemec iz sedmograškega mesta Reacn Njegovo prvo operno delo je zanimiv poiskufi T*>odobnesa hotenja v clas_ ben; umetnosti« v hirlerjev^ki Nemčiji, kjer se zahteva čista nemskost s povratkom k strogo nacionalni ravnosti in oslanjanje na dokazano pristno nemške vire in v/ornike. Handl in Mozart sta mu vzora v skromnosti sredstev in ob niima je poizkusil vzbuditi stari stil. Orkester mora stopiti v ozadje da stoji pevec v Ospredju in /bori imajo ulogo antičnega kora. da glosira dogodke in čustva, zastopa vest. vpliva na g'avne osebe in zase modru ie. MaTi orker-rer. koloraturna okrasitev arij, tipčnost fiaur. ponavljanje točk in recita. tiv v govorjeni prozi so lastnosti ftandlo-vega sti'a. Prozorna harmonika in mel >-dični občutek sicer še ne dajeta velike mel dicne linije, toda preprosti, ponavljalo' -c motivi se zlivajo v miren tok. da dosezajo vz'ic štedljivosti v sredstvih fino izražena ■»buutja in *udi drama riČnost. Opera ima nekaj močnih, a hkratu za pevee silno teških mest, cj poslušalcu ni.co Tehko zajetna, a tudi več ariozvh f.incinh spevov, ki iih uvajajo ali prekinjajo kratki ritorneli Avtor se ne izog*blje disonan. ..... v celem pa imaš vrisk razdrobljene mozaičnosti eklektičnosti, enoličnosti sek-enc ter pogrešaš cvetoče zvonkosti bleska rad >sti prav do triumfalnega, mogočnega k<> '.-črtnega zaključka. sedilo je zajeto po V. Hugojevi pe_ • »Marija Tudor- in Biicnnerjcvi Ivi, a imaš vtisk. da gledaš za kino ' rano grozamdco balado: moritat pu-vskega prisklednika Fabiana Fabianija ie podjarmil kraljico in usu.^nil Anglijo, - kaznuje z usmrtitvijo laškega nesram-: e -t tirana, :egai cinizem ga dela še bolj es apatičnega. Pijana kraljica in žvižga.* ; .'■ zločinec, ki preklinja ljubico na poti p >d rabljevo sekiro, sta čudna original- * Vse dejanje je primitivno stilizirano in cmanriona neverjetnost prestipa vse Teatralika, r.apenjanje in efekti, ki ne »egajo do srca. » priznanje gre upravi za zvrstno uprizoritev. Scenograf ing. Franz je usti :' /aily Mailu«. Newyorski >Ti-mes je priobčil najznačilnejši odstavek tistega članka glaseč se: >Petkrat sem vzel človeku življenje. Prvič sem ga vzel novorejenčk'j. k, je bdi očividno težko im. * ilen. stLs.i.i . • .n kazalec in palec ter mu končal življenje. V drugem primeru je šlo za novorojenčka tare?: lobanje. V tretjem primeru sem imel opraviti s starim farmarjem, ki ga je že več let mučila težka neozdravljiva bolezen. Stisnil mi je roko in zamrmral: -Bog vam poplačaj, doktore ćetrtegn moža je mučila ista bolezen. Nesrečnež ni mogel ne jesti, ne spati. Trpel je nepopisno. Tudi on je zaspal z namehem na ustih in njegova roka je krepko stiskala mojo. Tudi v petem primeru je šlo Za isto bolezen. Niti najmanj nisem okleval, ko je šlo za izpolnitev bolnikove želje«. In nepodpisani avtor te izpovedi, ki je tako razburila anglosaško javnost, je pripomnil, da ga vest zaradi tega nikoli ni pekla, da bi v podobnih primerih zopet ravnal tako in da bi si upal odgovarjati za svoja dejanja pred vsakim tribunalom svoje domovine. Uredništvo ga je opisalo kot starejšega zdravnika prijaznega po gleda in neoporečne preteklosti. Ali je prevzelo uredništvo Daily Maila igralke ;m;»jo zrahljane živce, temveč tudi "gralci so podvrženi tej bolezni in pogosto se pripeti da postane tudi filmski igrdec neznosen. Tako je vložila žena Cl;«rka Gablea t<-žbo in zahteva ločitev zakona, češ. da je njen mož tako nervozen da ni mogoče živeti z njim. Naveličala se je njegove sitnosti in pravi, naj Se katera druga poskusi živeti s tako nervoznim možem Omeniti je pa treba da je devet let starejša od" moža in da sta že štiri leta poročen %m fc*y je za Hollywood nekaj izrednega. O tej aferi se govori mnogo, ker ima Clark Gable zelo mnogo oboževalk, ki se seveda zanimajo tudi za njegovo zasebno življenje. Priljubljenost tega filrnslte^-igralca je razvidna tudi iz tega. da ,e me ral letos poleti skrivaj odpotovati ,z S:*n-tiaga, kjer je bil na počitnicah. d;, se je umaknil svojim oboževalkam. Hodile so za njim kar po cesti in celo v hotelu ni imel miru pred njimi. Vsaka je boteia imeti kaj za spomin, če že ni bilo nooe. nega upanja, da bi omehčala njegovo srce. Ni torej čuda. da je nervozen, saj -e ti zrahljajo živci že pri eni ženi .kaj Selo. če jih imaš na vratu cel trop. Ženska lepota ga je omamila V angleškem m^stu Slon&bu se je zagovarjal te dni pred fiodišče.m 4--letni James Huter. Nekega dne je bil v kinu, toda wse kaže. da se ni p0sebno zanimal za platno, na katerem je tekla 'Irama »Jaz nisem angel.;, pač je pa posvečal vso Po zomo-st so^e'ii. mladi. neznani, zelo lep dama In tedaj se je zgodilo nekaj, kar ga je spravilo pied sodišče So*3>e>da je btla tako lepa in mikavna, da se ni mogel dolgo premagovati. Kar tebi nič meni nič jo je objel in poljubil, čeprav st> je na vso moč branila- Da se je res hranila, je potrdil na drugi strani sedeči starec, ki je ves ogorčen knknil: V kakšnih časih pa živimo' Poglejte- kaj po^vnja ta go*p0i! In pred sodiščeiu je objel svojo *«(sedo. da bi pokazal, kako je bilo v kinu Lepa dama je trdila, da je ral~nai vroče" krvni go6Pod 2 nJ° ^o brutalno in da jo je celo ranil. Drugače bi ga ne bila tožila Huter se je zago^n'3-!. aa Je na lePota tako omamila, da ni vedel, kaj Počenja. Sodnik mu je priporočal, naj v bodoče sevJi v kinu sam v loži. če ga ženska lepota tako hitro omami Obs0dil ga je na sedem dni. Mož se je pa pritožil, češ. da bo dokazal, da je dama sama kriva, d« jo Je poljubil, ker je taku lepa Hrana in materino mleko Res čudno je, kako ie ukoreninjeno na-ziranje. da vpliva brana na sestavo materinega mleka Mno^i poskusi na živalih in na ljudeh so pa pokazali, da ;e le zelo malo snovi, ki res vplivajo na materino mleko. Poskusi so pokazali, da lahko je doječa mati kar hoče in Kar ji diši, tudi salato in sadje. Tudi razburjenost in težka duševna doživetja ne vplivajo na množino in redilnost mleka. Ce pa pri ženah, ki so posebno olčutljive, mleko naenkrat usahne, ini.« to svoj vzrok v skrčen in odgovarjajočih mišir. Snovi, ki prehajajo iz zdravil v mleko, toda samo v neznatni količini, so brom. jod živo srebro, aspirin, arzen, salvarzan in morda Se morfin. alkohol in -alinična odvajalna sredstva pri živalih pa po po-srkus-ih opij. niorfij atropin železo, vizmut. svinec, cink in animon. V malih dozah te snovi ne vplivajo pri dojenju na dojenčka, le izjemoma -o zdravniki opazovali pri preveč občutljivih bolezenske znake po hromu in jodu Kleroformova narkoza ne vpliva na dojenčke. Iz Celja —Zadnja pol g. Jarka. Pretekli teden so pripeljali v Vojnik pri Cehu zem^ke ostanke jMikojneea lurka iz Primorja. Kakor znano, je bil fiokojni neozdravljivo bolan ter si je bržčas v duševni razdvojenosti končal življenje Pokojni je bil brat šolskega upravitelja g .lurka v Hrjstniku. Pokopali so £a na domačem pokoj»ališču. Naj mu bo zemljica rahla, preostalim naše iskreno so-žal je^ —c C«?sta Celje — apnenik — Svetje je bila do«'eJ v zelo slabem etanju Mf stni tehnični oddeiek je prejel sedaj naro' čilo. naj odslej v re.iu vzdržuje t<> ces>to. Shču: ukrepi bi bili potrebni tudi za ostale ceste v bivši okoitftkl občini, ki zaradi redukcije zadevnih proračunskih postavk m mogla skrbeti za ceste. kak0r bi bilo treba. —<_ Dobava zimskih oblek m čevljev za mestne uslužbence bo razpisala mestna olK-ina. Deia bodo oddana najugodnejšemu poiiuiiiiiku —c Zanimivo predavanje bo priredil krajovn; odbor Jadranske straže v Celju dreti ou ysni.n v ru-almci dešk^ me^čan-»ke šoit'. Predavaj bo soLrudnik Foto re vije g. Milan Fiz: iz Zagreba o temi >Od Sušaka do Cetinja. m pre Ivajal uad 100 lepii skioptičnih slik. Predavanje je propagandno in namenjeno predvseon našim foToarmaterjem. Iz Maribora — Župnika, kuharico in cerkev okradla, pn župniku Mihaelu Barbiču v Gu stanju je iLMetni Ivan Fink že dalje časa služu za slugo- t>obro je poznal i'aznicrt- v župuisču in dobro je vedel kje imata župnik m kuharica svoje prihranke. Ker je Fink rad razsipno iivei m bil rad<>da ren zJasti proti dekletom, ga je premamile in izrabU je priliko ter ukradel župniku preko 7.000 dinarjev, kuharici pa tudi več tisočakov. Da bi pa zabrisal sled za seboj, je fingiral vlom. Pustil je okn0 v kuhinjo napol odprto m napisa' na listek: >Hvala za vse, kar sem odne-6el_. Tudi Ivanov 17-letni Jože Fink ^ znan dolgoprstnež.. Istočasno ko je brat kradel v župnišču, je Jože vlomil v cerkveni nabiralnik pri Sv. Antonu v Gu-štanju tei tri nabiralnike popolnoma izpraznil. Te dni so orožniki oba tatinska brata aretirali. Oba sta tatvine po daljšem oklevanju priznala — Usodni strel. V Jogovi gonilni v TLs Razborju pri slo>venjgradcu je 30-le.t-ni posestnik Simon Krivec hotel izprazni* ti svojo veliko pištolo, da bi jo uato brezskrbno vtaknil v žep Zato je oddal štiri strele spozi okno v zrak. Misleč, 'ia je samokres prazen, je Krivec- naperil orož-je proti 28-letni ženi Amaliji Potočnikovi in sprožil. Počilo je in krogla je zadela ženo v levo pazduh^ in je na drugi strani uzstopiia Sreča je. da j.i krogla ni pr«--strelila srca. Uvedena je preiskava — Velik uspeh >Zagrebšk«ga Kvarteta... preteklo sredo zvečer je glasbo ljubeči Maribor doživel izredni užitek. X Narodnem gledališču je koncertiral 0dlični Za' grebški kvartet«, ki je tudi pri nas potrdil svoj sloves. Mariborski glasbeniki so soglasnega mnenja, da Zagrebški kvarteti prav nič ne zaostaja za praškim, ki smo ga lani slišali, da ga Pa v nekaterih stvareh, zlasti v iramaticnem povdarja-nju celo prekaša. Poskišalci So bili nadvse navdušeni nad izvajanjem odličnih zagrebških godbenikov, ki »o bili na;:,, jeni z viharnim odobravanj* in — V Pesnici utonil. V nedeljo z vet t je f>3-letni ^rgan^t 19 cerkovnik PiJip Seljak od Sp. Sv Kune^te- kot ten ni družbi svojih prijateljev slavil odhodnu, iz samskega stanu. pozn0 ponoči se vračal »lomov in ubra! bližnjico Ml nek WlO ozki brvi, ki v0d: prek() p«\-u:ce. -eljak omahnil In padel v po] metra rte>o ko Pe.sn-.eo. Ker ni bilo QJ aikole* Ped tve. je nesrečnež utonil. Seljak b m. ral prihodnji Teden Poročiti in je svatba že pr pravljena. Iz Ptuja — Odbor za splošne in strokovne naob razbo trg. in obrt. naraščaja priredi prihodnje javno predavanje v soboto 7. t. m ob 20 uri v prosvetni dvorani ^Mladike-o temi i Jugoslavija-gospouarska in prometna enotam. Predaval ho g. prof. Habe Vstopnine ni in je vabljeno tudi o*tale prebivalstvo. — Cene kruhu in memi. Mestno pogla* varstvo razglasa, da ostanejo cene kruhu kot prej t. j. Din 3 za črni. Din 3.50 Za polbeli in Din 4 za beli kruh. Pecivo je kljub zvišanju cen moke. še itak predrago. Za meso pa se je cena znižala in je najvišja dopustna cena I a govejega mesa Din 8 (doslej 9>. Prestopki se bodo javili sodiSču. — Smrtne posledioe živčno bolnega- Pred dnevi amo poročali, da se je izgubil Podgoršek Martin, železniški mizar v po koju iz Ptuja, ki ga je bil zaradi živčne bolezni spomin tako zapustil, da se ni znal orjentirati in je tava) po bližnji oko. lici Ptuja štiri dni. Vsega premraženega so končno orožniki našli v nekem hlevu v Krčevini. Ljudje so bili tako zlobni, da so ubogemu možu ukradli z nog boljše čevlje, ter mu obuli samo en čevelj, dočim je imel drugo nogo boso, kar seveda ni oprtalo pri tako starem ČJoveku in ob tem mrafliu brez posledic. Kmalu potem, ko so ga pripeljali domov. je mož podlegel bolezni Zdravnik je ugotovil, da je imel Podgoršek levo roko nad zapestjem zlomjeno. Pod. goršek je bil z furgonom mariborskega pogrebnega zavod i prepeljan v Maribor, kjer je bil pokopan na pobreškem pokorpa. lišču v družinskem grobu. — živinski sejem v Ptuju. Dne 3. t. m je bilo prignanih na sejem 110 volov. 24P krav. 16 bikov, 30 juncev. H telet, 17"> konj in 14 žrebet. Vsega je bilo prignanih 657 glav, prodajiLh pa je bUo l,°>5 glav. Cena volom je bila 2 do 3.50. kravr 1 do 2.40, biki 2 do 2.80, ju*vci 2 do 250. teleta po 2 do 3 Din za kg žive teze. Konji so M prodajali po 250 do 3.800 žrebeta pa po 500 do 1-100 Din za komad Svinj je bil-pripeljanih 74, prascev pa 13 komadov Vsega j<* bilo prodanih 24 rilcev. Cen > prascem, starim od 6 do 12 tednov je bil i 40 do 100 Din za komad Pršu ta rji so se prodajali po 4 do 5, debele .svinje rx> 5 do 5.50 in plemenske svinje po 4 do 1.2^5 Din z.j kg žive teže. — Požar Je pred dnevn izbruhnil v prazni hiši PukSiča Franca v Ločkem vrhu. Pukfcč j** imel v hisi spravljenega nekaj sena in vino ter je istega dni prišel ravno Iskat nekaj vina z* domačo potrebo Ko je odhajal z hiše, se je nehote ozri ter opazil, da je ista v plamenih. Poslopje je zgorelo do tal ter ima škode nad Din 10.000. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Bisa in Desincev. Domneva se, da je ogenj nastal zaradi neprevidnega ravnanja z lučjo, ker je zločin skoraj izključen. Iz Radeč — Sokolski Miklavž je v četrtek popoldi • obdaroval svojo deco. Ohdarovanih je bilo 50 otrok, ki so sprejeli darilo z največ <» hvaležnostjo. Poleg običajnih daril s piškoti in sadjem je dobila deca tudi šolske potrebščine. Vsem darovalcem izreika Sokolsko društvo najlepšo zahvalo. — Športni klub Radeče je vprizoril Miklavžev večer v četrtek zvečer. Darila je sprejema^ kavarna Pešec. Po Miklavžu ;e bil družabni večer s plesom V DEKLIŠKI AOLI Profesorica: Kdo je bil mladi gospod, * katerim sem vas včeraj videla? Dijakinja: Moj brat. — Ali imate samo enega brata? — Navadno samo enega, gospa profeso rica. Lion Feucht\vagner: sa u s s -toraan Ko je prišel Karel Aleksander na streho, n; bilo nikogar na nji. Saj je vendar zbežala po stopnicah gori, stopnice so vodile samo na streho. Pa se vendar ni naučila čarovniške umetnosti od starega maga, da bi se bila izpremenila v nočno ptico? Pa vendar ne let; zdaj po zraku, kakor te črne krpe oblakov? Kaj če se mu roga? Vražje bitje! Stal je na strehi razočaran in srdit, močan veter je pihal, da so mu vihrali prepoteni lasje in plašč. Star osel je. Polastiti bi se bil moral te židovske dekline spodaj, položiti jo na mizo in zlomiti njen odpor. Cemu ie pa vladar, ^romska strela! Zdaj je izgubil svojo moč in gospodje v Hirsauu se mu bodo lahko po pravici smejali. Previdno se je vrnil po stopnicah nazaj Nosa ga je bolela m bil je strašno utruien Počasi je zlezel skozi okno nazaj na vrt. Tedaj ie pa zaslišal plah. razburjen komornikov glas: Med rožami leži Pomislil je. da se mu je skrila tam in zasmejal se je. Šaljivka! In odmajal se ;e skozi noč h kraju, ki mu ga ie b:l pokazal Neuffer. Ha. ležala je tam med rožam'. Rože so se v vetru močno majale, toda dekle se ni ganilo. Šaljivka. je zaklica! vojvoda, kako si pa prišla iz hiše? Ker ni odgovorila, jo ie prijel za roko, ji potisn.l glavo nazaj, položil roko na njene grudi in o umaknil. Spoznal ie. da ie mrtva. Prvi hip ni mogel razumeti kaj se ie b;lo zgodilo. Raztrgani oblaki so plaval: po nebu. Na nebu se je krivila mlada luna in lila na zemljo bledo mesečino. Sluga je stal ves prestrašen ob strani. Toda vo.vcda Wurtemberški je klečal ob truplu mlade Židovke v nočnem vetru med rožami v topi zbeganost: — ubog. mal človek v vetru in noči. Kaj se je prav za prav zgodilo? Ali je bila stopila v praznino? Je bila storila to namenoma? Bil je nekako zvezan s tem truplom, bil je kriv njene smrti. Ri. malo se ie bil pošalil. Kdo bi mogel slutiti, da je to dekle tako sramežljivo? Druga dekleta enake starosti so se vedla čisto drugače in kakšna dekleta so bila to! Hčerke nauglednejših švabskih plemičev Tej Židovki se pa res m bilo treba tako sramovati in braniti Sa' se večkrat zgodi, da skoči otrok zaradi ene sune ostre besede v vndi> j1: na si kako drugače seže po živlienu T da to so zmešam otroci, ki ne spadajo v ž:vhene. Nega ne zadene noben-* krivca čenrav je morda povzročil nienr. smrt. Navzfc temu s^ pa n: mo*rei i'n^b'r" mučnega, tesnobnega občutka krivde. Žid jo je skril, skril tako daieč in skrbno, ona je pa vendar *dai ležala tu trda in hladna. In Žid e m mogei zaščititi pri vsej svoji prebrisanosti Naenkrat zapiha, kdo ve od kod in človeško življenje ugasne. Malo prej je še sedela v sobid in oči so ji žarele na pragu življen a Zdaj je ležala tu v temi in noben še tako topel veter ni mogel preprečiti, da bi se ne ohladila. Gozd je bil črn, sovražen in poln skrivnosti. Iz nega so se razlegali porogljivi, begajoči glasovi. Vojvodo e rretresal mraz. čeprav je pihal topel južen veter: Pred njim so vstale pravi ice iz otrošk'h let, prinašal jih ie veter - predstave začaranega gozda, polnega prokletih duhov. To mu je stiskalo vrat in pullo Tase; dolge, strahotne roke so se iztegovale po njem. In naenkrat je zonet zaplesal nem. vrtoglav ples: mag pred n:im ga je držal za desnico. Suss P3 zadaj za lev cn. Mi ne pleše tam v vrtincu tud; Siissova hč;. ali mu ne kima in se mu ne klanja? In slišal je osoren. godrnja oč magov glas. Slišal ie jasno vsak zvok in napenjal je sluh da bi razume:: 'oda razumel nt n:-česar To ga ie jezilo In vse e b:ln tako mn'no megleno, brezbarvno Zdramil se je iz teh ori vidov z osornim, srditim krikom Utruien je kakor pes. zdai noide k počtku Mrtva lež: tu m vHtu Bož° moi hoHkc mrtvih ;*» že videl! Ko je zapovedal naskok in so padali mrtvi okrog njega Kakor muhe. re bil koncem koncev tud: on vzrok njihove smrt . Nesmisel in blaznost je razmišljati še o tem. Zakaj bi mislil na mrtvo Židovko bolj kakor na tisoče pogumnih krščan- \ skih častnikov ;n vo:akov. ki so umiral: 1 okrog njega zanj. Zato je vojvoda. Kamor kol: stopi, tam cvete življenje al: kosi smrt. B ig je pač take« uredil svet. Zdaj po.de tore. spat. A dekle? Mar naj jo pust: tako ležati? Nji seveda ne more več škodovati veter in dež. Ce on zdaj odide, bo zadeva opravlj.na urejena, končana. Služinčad najde zjutra dekleta in obvesti Sussa. Le-ta si bo belil glavo, kako in zakaj je prav /a prav umrla Verjetno je pa, da vzroka ne bo iskal. Pazil se bo. Dekle pokopl;e na tihem n držal bo jezik za z^bmi. Tako bodo storili tudi tisti, ki so z njim \Vei^-sensee in drugi. Tako bo zadeva končno ure.;ena. opravljena o^konana n konec. Ex. ex. ex. Odide torej - ne, ne odide. Mar naj pcbegneQ Ho. ho. to bi bilo kakor da se boji Žida Prebudi slu/inčad. poš^ie po Sussa sla na koniu. počaka 'u nam ti mu noreče: LeDe rej; m^nVaš cican srrdi! Tvojo h'erko sem našel tu pred hišo mrtvo Če bi je ne bil skril, t ž'd. ti Dremetenec navihani, če bi io bi vzel v ShiUgart. Hi se to ne bilo 7godjlo 7t 7Ma b^ to B0*OVfl hud udarec n velika bridkost. Ta proklet:, skrivnostni falot. Najprej ga je osmešil in mu nak >pal toliko sitnosti s svojim esslinškim ž dom. Naenkrat se pa izkaže, da ima tega čudnega otroka, ki umre baš v trenutku, ko hoče on — vojvoda, iztegniti roko po njem In tega bi ne bilo konec niti, čj bi kar na lenem odpotoval, če bi se vrnil v Stutt-gart in ne omenil tega n komur niti z besedico. Čutil je, da obraza tega otroka ne bo mogel tako lahko pozabiti, kakor je pozabil na mrtve, spačene. razmesarjene obraze vojakov. Priklical si je v spomin Židov obraz, zelo bel obraz z rdečimi ustnicami in živahnimi očmi. BI je medlo bel, kakor obraz njegovega otroka. Kako se je znal ta dečko pr bližati mu takoj v začetku, kako se ie vtihotapil v njegovo naklonjenost s svo imi prokletim: suženjskimi, orijentalskimi, pas jimi očmi. Res je seveda. Siiss takrat n mogei gojiti nade na velik dobiček. Neznaten princ, ki mu parlament ni hotel odobriti niti pest groš^v — Iz tega ni mogel izbti vel;kega kapitala in obresti. In čeprav se m stvar notem obnvla in si je dal Siiss oderuško p'ačatj svoe za-unane. s*1 mu ta kupčija vendar le ni izplačala Će mu ie bilo tol'kn le/eče m 'uiem ž du Jech^skelu. kako drago mu mora biri šele dete. k; ie tako nežn'^ skrbel zani. In to dete leži zdaj tu na H*fi kot kun hrane za črve. te/i na nočn^" vetru in :e mrtvo Urejuje Josip Zupan Cie — Za »Narodno rtokarao« Pran Jezersek — Za upravo to inaeratm de J liata Oton Chrtstof — Val v Ljubljani