Naročnina iisiu: ==
Celo leto	.	.	K	IO—
Pol lefa	.	.	„	5V—
Četrt leta	.	.	„	2‘50
Mesečno	.	.	„	1’—
Zunaj Avstrije: =r=
Celo leto	.	.	K	15--
Posamezne številke s:	10 vinarjev. ::
STRAŽ
InseratI ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Korošica ulica 5. = Telefon št. 113.
neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Avstrijci pred Ivangorodom.
Pred Ivangorodom premagali dve ruski diviziji, ujeli 3600 Rusov in 15 strojnih pušk. — Južno od Przemysla napredujemo. —- Severno od Przemysla se umaknili čez San. — V Kolomei ni več Rusov. — Avstrijci in Nemci 12 km pred Varšavo. — Naš donavski čoln „Temes‘* zadel ob mino. — Srbom vzeli Jagodno planino. — Srbe natepli pri Mokro-
Rogatici. — Boji ob belgijsko-francoski meji se nadaljujejo.
Avstrija nad vse.
'Mnogo črnogledov se nahaja po državi, ki sicer priznavajo velik pomen in nepremagljivo silo avv striijsko-nemške zveze, vendar pa se udajajo otožnim mislim, klako mesto bo v bodoče zavzemala, Avstrija v Srednji Evropi, osobito z ozirom na nemško cesarstvo. Po nla)Š.em prepričanju ni nobenega povoda za tako politično hipohondrijo. Pod solncem živijo sicer zelo različni ljudje, toda tddi zreli in pametni Nemci zunaj v cesarstvu ne želijo in ne mislijo drugače kakor vsak avstrijski domoljub, 'namreč da ostane Avstro-Ogrska močna, enotna In popolnoma svobodna.
V Berolinu je pred kfratkim sloviti učitelj narodnega gospodarstva, profesor dr. Adolf Wagner, predaval o vprašanju, ki je sedaj zares na dnevnem redu velepolitičnih razpravljanj : „,jKj akšno bode vbodoče razmerje A v s t r o - ,0: g r, s k e do Nemčije?“ Po poročilu „Information“ je med drugim tudi rekel : '„’Sedanji čais je dozorel končno spravo med Avstrijo in Nemčijo,, končno spravo med rodovinama Hohenzollernjev in Habsburžanov. S tem se je doseglo, da se je sklenila množica 120 milijonov v trdno vrsto, ob kateri si bodo sovražniki brezuspešno skrhali svoje zobe, V, prvi vrsti se moramo spomniti cesarja Franca iJožefa I. Njegova zasluga je, da upošteva zgodovinski razvoj kolt nespremenljivo dejstvo in se ' ni upiral spravi s Hblienzollernji. Ponudil je nemškemu cesarju roko.. To je bilo zares veliko delo po dogodkih iz leta 1866. Tjega se hočemo vedno hvaležno spominjati'!“
Mi pa hočemo k temu izvajanju pribiti, dk, avstrijskemu domoljubu dobro denejo take besede, ki odkrito priznavajo, kaj je Storila najša država jin njena des. rodovina Nemčiji, denejotem bolj dobro, ker jih v vsakdanjih političnih razgovorih nismo vajeni slišati. V svojem, predavanju je profesor 'dr. Wagner še nadalje tudi izvajal:
„In sedaj Še nekaj o drugem vladarju, ki je nemškega pokoljenja, in l kojega oče je bil majhen nemški knez: Eduvar'd VII. Vse je storil, da bi hujskal proti nam. Trudil se je, da bi cesarja Franca Jožefa razvnel za maščevanje, toda stari cesar,se je hrabro upiral. Bi 1 je polten in zvest zaveznik, Le predstavljajmo si, k!a,j bi se zgodilo, ako bi Ai vis'tro - ,0' gr ska sle-d i 1 a politiki E d u vi ar d a VIL, ki je šla na to, da se nas o b 'k oU i in osam i. Toda ravnal je pošteno in njegovi poštenosti se imamo zah vi a liti z a svojo m o( č.“
Vsi krogi v Nemčiji, ki sodijo trezno in1 ki imajo upliv v javnosti, priznavajo in hvalijo zvesto prijateljstvo Avstrije nap ram Nemčiji ter smatrajo za življenjsko nujnost nemškega cesarstva, da) ostane ob njegovi strani enotna Avstrija, močna na zunaj, in utrjena na znotraj. In vsakdo ve, da se ta zažel-jena moč da doseči samo enim potom: 'ako se skrbno zbirajo vse m oj č i in en alk o neguj e j-o vsi deli, ki se bratsko s trnja-
j o v celoto. Vsi narodi Širne AVIstrije bodo z zadovoljstvom vzeli na znanje, da se zunaj v Nemčiji neprikrito priznajva, kako potrebna je tudi v, interesu zveze z Nemčijo pri nas ona politika, kit zbirat vse posamezne dele in pospešuje njih razvoj. Kajti samo taka politika -.'dela Avstrijo močno na znotraj in s tem tudi na zunaj, i„!Močna AvstrolOgrska“ ni nič drugega, kakor skupen izraz za vse v Avstriji živeče narode. ki so skupaj' močni, ako je vsak, za-se močen in gospodarsko bogat.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Rusi pri Ivangorodu tepeni.
4600 Rusov ujetih.
Dunaj, 23. oKtobra opoldne.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Med tem, ko je včeraj (četrtek) na, bojišču južno od Przemysla imela: glavno besedo naša težka artilerija, so se ob spodnjem toku peke San razvili živahni boji med našimi in ruskimi četami. Naše poveljstvo se je o d l o č i li o, I daj p u s t i R u s e na nekaterih mestih čez reko na za\liodnj.i breg, da jih naša armada ložje napade in pobije. Ruska krdela, ki so prekoračila San, so že na vseh krajih potisnjena trdo ob deročo reko* Pri mestecu Zarzecze, ki leži na desnem bregu reke, nekoliko nižje od izliva Taneva v San, so naši ujeli č r e z 1000 Ruso v.
Deli naše armado so se n e n a doma p o j at-V, i 1 i pred rusko t r d n j a v o I v a n g o ri o d, so pobili tam dve ruski diviziji, ujeli 3600 Rusov, zaplenili e n o z a Isl lavo in 1:5 stro j' p i, h p u š k.
Naši zvabili Ruse v past?
Z bojišča, 23, oktobra,
Nia£i napadi na utrjene ruske postojanke na črti Meclyka—Stary-Sambor so dosegli zopet nove u-spehe. Pod varstvom naše infanterije, ki je prodrla na višine na obeh straneh mesta, Mizyniee, se nam je posrečilo, da smo spravili našo težko artilerijo, ki je zaostala v dolini reke Wiar, na ugodne postojanke, odkoder je zelo uspešno obstreljevala sovražnika.
Ob Sanu, posebno ob spodnjem toku (na izhodnem bregu), so Rusi v dobro utrjenih postojankah. Našim- se je sicer posrečilo', da so pri mestu Jiaro-slav m nekaterih drugih Krajih prekoračili reko in zasedli nekatere dele na njenem desnem bregu, a radi naraščujoče reke in ker manjka stalnih prehodov (mostov), srno se zopet u malini li na levi breg. Ako bi hoteli z vso silo prodirati čez San, bi bili morali napraviti vojaške mostove, taka podjetja pa stanejo mnogo žrtev. Naše poveljstvo se je torej odločilo, da se umaknemo čez reko. S tem činom smo Ruse premotili;, dai so mislili, da se naša armada umika. Rusi so zapustili svoje utrjene okope na izhodnem bregu in so na pontonskih mostovih prekoračili reko San. Tako smo jih zvabili na našo stran. Ko je dovolj Rusov prekoračilo reko, so pričele naše čete z napadom. Rusi so prišli v zelo težaven položaj. Po hudih bojih smo potisnili Ruse ob reko, ki se da
sedaj radi velike povodnji zelo težko prekoračiti. Ruske čete, ki stojijo na izhodnem bregu, ne morejo poseči v boj, ker bi s svojim streljanjem postavile v nevarnost svoje lastne čete na desnem bregu. Pri Zarzeczu smo ujeli že 1000 Rusov in tudi z drugih mest se poroča' o velikem Številu ruskih ujetnikov. Zdi se, da se bo morda našim četam posrečilo tukaj doseči nad Rusi ob Sanu isti uspeh, kakor so ga že dosegle naše čete proti Srbom pri. Mitroviči, ko je bila uničena cela timoška divizija.
Pri Magieri 20,000 Rusov ujetih.
V bojih za višino Magiera pri Przemyslu so Avstrijci ujeli 20.000 Rusov. Ruska infanteria se u-da takoj, ko vidi, da, je zašla v nekoliko slabejšii položaj.
Mesto Kolomea naše?
Gradec, 24. oktobra,.
„iTlagespoštin“ poročevalec je včeraj dobil od neke višje osebe brzojavno poročilo, iz katere je razvidno, da so Rusi izpraznili mesto Kolomea v izhodni Gal iciji. (Kolomej a leži ob reki Prut v sredini med mestoma/ Stanislav in Cernovice, kakih 30 km od bukovinske meje.)
Pred Varšavo.
Krakov, 23. oktobra.
„iGlos Naroda“ poroča:	Nemški in avstrijski
zrakoplovci so dognali, da se ruske čete v veliki naglici umikajo čez most reke Vijsle pri Varšavi na desni breg. Zdi se, kakor da bi prišli Rusi do prepričanja, da jim bo nemogoče, se na črti Varšava— Ivamgorod še dalje držati ter hočejo mesto Varšavo prepustiti Avstrijcem in Nemcem. Sedaj se ruska armada utrjuje v ugodnih postojankah na; izhodnem bregu Visle. Avstrijci in Nemci so zasedli železniško postajo iTiruszkow, ki leži na progi Duna]—Varšava, 12 km od zunanjih varšavskih utrdb.
Pet ruskih generalov pokopanih v Lvovu.
Kraikov, 23. oktobra.
Poljski list „Glos Naroda“ poroča, da so bile izgube Rusov v drugi bitki pri Lvovu naravnost o-gromne. V teku enega tedna je bilo v Lvovu pokopanih. pet ruskih generalov, ki so umrli za ranami, katere so dobili v tej bitki.
Podonavski monitor zadel ob mino.
I	Dunaj, 23. oktobra.
Uradno se razglaša: Ko se je pođona/vski monitor „iTemes“ vračal od svojega uspešnega dela v Savi. trčil, je ob sovražno mino in se potopili. Od moštva se 33 mož pogrelša, ostali pa so bili rešeni.
Avstrijci zasedli Jagodno-planino.
12 naših ujelo 97 Srbov.
Zagreb, 28. oktobra.
Vsi tukajšnji listi prinašajo naslednjo brzojavko : Po tridnevnih bojih v Srbiji so osvojile naše čete Jagodino planino. To je najmočnejša srbska postojanka, ki nam je dozdatf prišla v rokje.
Sarajevo, 23. oktobra.
Vsak 'dan pripeljejo mnogolštevilne srbske ujetnike v Sarajevo. Včeraj je tudi prišel oddelek 275 srbskih ujetjnikov, med katerimi je bilo 41 častnikov in 78 Komitašev. Vsi so bili ujeti pri zavzetju Jagodine planine. Ujetniki pripovedujejo, 'da so morali sitati po cele dneve v bojni vrsti in da je bil boj za to planino tako strašen, da niso mogli vzdržati svojih postojank nasproti prodirajočim avstrijskim četam in da so se morali udalji Pri nekem nadporočniku, Kosti Marušiču, so našli belo svileno zastavico, na kateri so bile uvezene besede: „lElyen a magyarok.“ Marušič je izjavil, da se po vojski noče nič več povrniti v Srbijo.
Mostar, 23. oktobra.
V	Mostar je bilo pripeljanih 97 srbskih vojakov, katere je ujela naša patrulja 12 mož. Ko je nek srbski stotnik na Jagodini pianini zapazil našo stražo, je zaukazati streljajta, a njegovi vojaki ga niso u-bogali. Odložili so orožjie i|n vzdignili roke v zrak. Stotnic je zaradi tega ustrelil nekega srbskega podčastnika. Srbski vojaki so napadli svojega stotnica, in mu odvzeli ! orožje. ’Med temi ujetniki se naha]a tudi sin bivšega srbskega ministra Avakumoviča, ki je, ko je bil ujet, takoj prosil, naj mu 'dajo kaj jesti. Rekel je, da vsi Srbi dobro vedo, da je Srbija izgubljena in dia za njo ni od nobene strani rešitve. Danes je prestopilo 15 popolnoma opravljenih srbskih vojakov bosansko mejo pri Višegradu, ki so najprej prosili, naj jim dajo1 kaj za jesti. Izjavil» so, da
nazaj ne gredo, raj Še se 'puste ustreliti.
*
* *
Jagodina planina leži kakih 10 km od Drine na srbskih tleh zahodno od mesta Valjeva.
Srbi pri Mokro-Rogatici tepeni.
Berolin, 23. oktobra.
General Potiorek uradno razglašam Močne srbske in, črnogorske čete, ki so svoj čas udrle v izhodno Bosno ter so tam plenile in morile, so bile dne
22.	oktobra (četrtek) na obeh straneh ceste Mokro— Rogatica hudo tepene in vržene nazaj. Podrobna poročila o teh bojih, v katerin so se naši posebno junaško borili, še sledijo.
*
* *
Rogatica je malo bosansko mesto na. cesti, ki vodi iz Sarajeva čez Mokro v Srbijo. Mesto Je oddaljeno kaldh 35 km od srbske meje. Mokro planina pa leži na srbskih tleh tik] ob bosanski meji.
Nemško-francosko bojišče
Uradno poročilo.
Berolin, 22. oktobra.
Iz velikega vojnega stana se poroča z ane 23. oktobra predpoldne :
V	bojih ob' zalivu Iser so imele včeraj nemške čete nekaj uspehov.
Južno od Difxmuidena so nemškje čete prodirale.
Zahodno od Lilla so bili napadi nemških čet uspešni. Zasedle so več krajev.. Naj ostali bojni črti zahodne armade vlada v obče mir.
Na izhodu so nemške četp uspešno odbile v smeri zahodno od Avgustovega vse napade Rusov, zaplenile so več ruskih strojnih pušk.
Z južno-izhodnega bojišča I Še nf nobenih po-ročil._____________________________________
Na morju.
Angleško brodovj e pred Dardanelami.
Carigrad, 23. oktobra.
Carigrajski list „(Tjanin“ javlja:	Včeraj, dne
22.	oktobra, je križarilo angleško vojno brodovje pred uhodom v Dardanele. V 'Madeitosu (mestece na otoku Imbro) se je slišalo gromenje topov.
Angleži izgubili 88 ladij.
London, 23. oktobra.
Uradno poročilo pravi, da je 'do dne 23. septembra t. 1. padlo v nemške roke 88 angleških ladij.
Anglija pokupila brazilijanske vojne ladje.
London, dne 23. oktobra,
„Daily Telegraph“ poroča: Angleške vojne ladje „Mersey.“, „Dumber“ in „Sievern“, ki so se udeležile zadnje pomorske bitke ob morski obali, so bile zgrajene na račun Brazilije, Ko je izbruhnila vojska, je pokupila omenjene tri majhne vojne ladje Angleška aclmiraliteta. Vse tri so iste velikosti in znaša tonaža vsake le 1250 ton,
Anglija zaprla Sueški prekop.
London, dne 23, oktobra.
Angleška vlada je naznanita vsem tujim vlar dam, da je zaprla Sueški prekop, Anglija je zaukazala vsem tujim ladjam, ki so zasidrane v pristaniščih Sueškega prekopa, da takoj odplujejo.
Anglež poveljuje ruskemu črnomorskemu brodovju.
Carigrad, 22, oktobra.
List JTalswir-Efkiar“ piše* da je prejšnji poveljnik turškega črnomorskega brodoVja', admiral N. Limpus, prevzeli .poveljstvo ruskega črnomorskega brodovja. V Carigradu in sploh v turških vladnih krogih je ta vest vzbudila veliko razburjenje. Novi ruski poveljnik namreč ve sedaj za mnoge tajne načrte in namene turškega vojnega brodovja. Poleg tega mu je dobro znana tudi moč turškega vojnega brodovja.
Italija namerava res zasesti Valono?
„Secolo“ poroča iz Rima, da se je italijanski ministrski svet dne 19. t. m. bajvil skoro samo le z žalostnimi razmerami, ki vladajo v Albaniji, posebno pa v Valoni. Italijansko vlado zelo skrbi usoda italijanske naselbine v Valoni ne samo zaradi anarhističnih razmer, ki vladajo zdaj tv Albaniji, ampak tudi zaradi nevarnosti, ki preti mestu od strani Epirča-nov. Vlada je v slednjem slučaju baje sklenila, Valono in njen okoliš zasesti. Qficijei|no se o tej nameri nič ne razglaša, Laški .listi tudi poročajo, da se je avtonomno epirsko ozemlje, kojega guverner je Zo-graphos, priključilo .grškemu vojaškemu okrožju v Janini, kar bi pomenilo aneksijo Epira, od strani Grčije. Kaj je na; teh vesteh resnica;, se ne da lahko presoditi, na consulti (ministrskem predsedstvu) so žurnailiistom le dejali, da ima Italija za vsak slučaj* pripravljeno potrebno vojaštvo.
V Tarentu ' se vrši v kratkem revija (pregled) laškega vojnega birodovja,. V to svrho se sestavi pet vojnobrodovnih divizij in sicer: i. divizija: „piante Alighieri“, „Leonardo da Vinci“, „Giulio Cesare“ (so dreađnoughti), .„Nino Bixio“ ; 2. divizija: „Regina E-lena“, „Napoli“, .„Vittorio Emanuele“, .„(Quarto“; 3. divizija: „Benedetto Brin“, ,„(Emanuele Filiberto“, ,„S. Bon“, '.„Carlo Alberto“;, 4. divizija: ’jSan Marco“,' „Pisa“, „San Giorgio“, „Amalfi“; 5, divizija: „Garibaldi“', „Ferruccio“, „Varese“ in „Vettor Pisani.“ — Vrhu tega se udeleže revije visokornorsko 'torpedo v-sko brodovje in sedem torpedolovskih brodovji. to je 28 torpedolovcev. Vrhovno poveljstvo prevzame sam kralj. Brodovje se zbere tri milje stran od otokov S. Vito in S. M'arco, šest milj stran oU obali.
Enver-paša vrhovni poveljnik turške, armade.
!	Carigrad, 22. oktobra.
IT/urški vojni minister Enver-paša je imenovan za vrhovnega poveljnika turške' armade itn vojne mornarice.	t
Ruska vlada išče denarja.
Govorili so, da vzdrži ruska vlada tudi najdaljšo vojsko, ker da je na-njo pripravljena. Med tem se pa vedno bolj in boij vidi, da tacu tudi Rusija prisiljena, da poseže k izvanrednim pripomočkom, ker ji primanjkuje denarja- Med prvimi pripomočki naj bi bil davek na imetje, in sicer kakor v Nemčiji, brambno-donosni davek, enkrat za vselej, Ta davek naj bi prinesel milijardo rubljev čistega. Poleg tega, oziroma pravzaprav pred tem, je hotela upeljati ruska vlada na vojne potrebščine bančne izkaznice za vsoto 300 milijonov rubljev, Ta transakcija bančnih obveznosti bi bila pri današnjem stanju ruskih financ tudi možna. Kljub temu pa bi ne bilo dosti denarja za. vojne in zato namerava ruska vlada zvišati davek na imetje, rente, pivo, kolke, hranilnice! in dedščine. Po načrtu finančnega ministra bi imele od tega zvišanja ruske finance 400—500 milijonov: dobička. Te predloge bi naj obravnavala ruska duma po močnosti že v prvi polovici listopada. Vodje vfceh ruskih političnih strank so že izjavili, da se izognejo vsaki debati o teh načrtih in da sprejmejo te v vsem obsegu. V ta načrt pa so obseženi tudi novi davki, in sicer davki na luksurjozne stvari in davek na dobodarino, ki naj bi skupno don a šali 350 milijonov rubljev. Davki brez doklad na imetje bi morali donestl letno ruski vladi nad eno milijardo rubljev, Ker pa priznava ruska vlada mogočnost, da bi vsi ti davki ne donesli potrebnega denarja, zato misli ruska vlada na narodno posojilo, in sicer v tem obsegu, kakor ga je izvedla Nemčija. To posojilo bi sicer n© imelo istih u-spehov, kot nemško, k|er je Nemčija^ bolj bogata, ali svojih 2000 milijonov mark bi ti davki prinesli. Z vseh teh primerov pa je razvidno, da se mora Rusija ravnati po Nemčiji, če hoče dobiti potrebno kritje za sedanjo vojno.
Šestkrat spečena kokoš.
Zanimiv prizor nam pripoveduje semkaj došli ranjenec: Ko smo korakali skozi neko vias na bosanski meji, sem od nekega kmeta kupil lepo tolsto kokoš za 1 K. To utegne biti delikatna jed v vojskinem času, sem si mislil. Jaz in moj tovariš sva, se že pošteno veselila te dobre pečenke. Z bajonetom sem zai-klal žival. Tezayneje je bilo skublljenje, ker nisva i-mela nobene : vroče vode. Celo uro sva oba skrbno skubilia kokoš, 1 da bi jo mogla/ ob bližnjem počitku speči. Ker nisva smela v šotoru zakluriiti, izkopala s/va v zemljo globoko luknjo, zanetila spodaj ogenj, in pokrila jamo zgoraj z listjem. Majhen odvodni kanal naj bi nevidno zakrival izdajalski d)im. Ko je kokoš ležala v vreli vodi, sva zaslišala naenkrat k|lic: „Naprej!“ Preostajalo mi ni ničesar drugega, kakor v telečnjak pobasati na pol pečeno kokoš, iz katere se je kadilo, da me je v hrbet skozi, bluzo peklo. Moj poročnjik me je začuden vprašal, zakaj se iz mojega telečnjafca kadi. Bila je sopara na pol pečene perutnine. Tako sem korakal s svojo kokošjo še več ur daleč, ležfajl v vojni črti (Solrwarmlinie) in sovražne krogle so frčale čez nas. Zopet sem porabil bližajoči se počitek, da bii spekel s(vojo kokoš. Pa zgodilo se je ravno isto; ko je voda z našo pečenko že kipela, poklicali so me k poljski straži. Tlako se je zgodilo še trikrat. Vedno, ko bi imel priti do srčno zaželjenega cilja, odšla nama je jed, na Katero sva se že tako veselila. Bile so pravcate muke to. V šestič je bila kokoš spečena in pripravljena za povži-tek. Tedaj je hotela nesreča, da me je ranil šrapnel in so me prenesli na obvezoviaftišče. Predno sem se ločil i od svojega tovariša,, izročil sem mu 1 šestkrat spečeno kokoš. 'Toda v vpjsldinem času ne moreš biti izbirčen.
Iz katoliške cerkve so izstopili v predmestni župniji Sv. Magdalene. Meseca julija: Chum Rudolf, delavec, Tržaška cesta 61; Maier Jože., trgovski sotrudnik, Windenauerstraße 18; Hartmann Karol, trg. sotrudnik, Perkostraße 7; Bradač Ivan,, trgovski so-trudnik, Perkostraße 7; Malialka, Vilibald, trgovski sotrudnijk, (uskižben pri petrolejski tvrdki Mohorko v Grajski ulici), Mailygaisise 36, in Arzenšek Anton, pisarniški sluga, Josefigasse 12. — Meseca avgusta: Engstler Edvard, magaciner„ Jösefigusse 5; Križan Franc, čevljar, Werkstättenstraße, štev. 3;, Rožman »Marija, šivilja, Eeldgasse 16; Riežman Elizabeta, šivilja, Feldgasse 16.; Fell Johana, soproga nadzornika južne železnice, Eisenstraße 6;, Savost Viktor, lekarnar, Magdalenski trg 3; ’Sajvost Hilda, soproga lekarnarjeva, Magdalenski trg 3; Mraz Maks, urar, Fritzigasse 9; Langham©r Franc, trgovski sotrudnik, Redkanbachgasse 2; Btruner Roza, soproga post a jeti ačelnika, .Werkstätitenstraße 15; Kjohout Karolina,, udova čevljarja, Perkostraße* 7; Bruner Ferdo, gim. nazdst, Werkstättenstraße 15; Kotnik' Janez, tovarniški mojster, Pucheltgasse 1; Jenko. Ignacij, kancelist, Josefstraße 45 ; Straschem Riudoli;, kontorist, Magda-lenengasse, št. 19; Straschem Albertina, njegova soproga, Magdalenengasse, štev. 19; Vidovič Jakob, tovarniški mojster, Riadkenbiachgasse 8, in njegova soproga, Vidovič Jožefa; iVoniš Anai, hčerka delavca, Windenauerstraße 26 ; Tsclienvek Adolf, strojevodja, Werkstättenstraße 4; Law ugge r, skladiščni, delavec, Franc, Josef st rafie 20; Sonne Karol, železniški resident, Gründlgasse 3, in njegova soproga'Terezija Sonne; Amberger Jožef, železniški či^Vaj1, Werkstättenstraße 24, in njegom soproga, Ida'Amberger; Rum-galdier Rudolf, kandidat philosoph, Soliulgasse 7. — Meseca septembra: Prelog Valter, trgovski sotrudnik, Perkostraße 7 Spitzleitl Frane, trgovski sotrudnik, Franc Jožefstrafie 14; Krašovic Frane,, strojevodja, Franc Josefstraße 32, in njegova soproga Elizabeta Krašovic ; Rosmanith Jožef, gostilničar, Biezirksstraße 64; Miuchitsch Bogomir, strojevodja, Bezirks strali e 46;, Hofer Andrej, delavec, Karlsjtraße 12.
Mariborskim ranjenem“ (hrvatske narodnosti je poslal prevzviišeni nadškof zagrebški dr. Anton Bauer hrvatske molitvenike..
Vojaški kurat črnovojnišfce brigade št. 105, Ö. g. Franc Kren, piše te dni svojemu svaku z bojišča: Dragi! Zi božjo pomočjo sem še zdrav! Drugače je pa popolnoma vojaško življenje. Topovi pokajo, krogle švigajo, šrapneli sikajo po zraku, da j|e groza. Človek se mora, tu odpovedafta vsem ugodnostim. Srčen pozdrav!
Na Južni železnici bosta jutri, v nedeljo, dne
25.	oktobra, vozila 2, za sedanji čas izredna osebna vlaka. Iz Gradca osebni vlaki št, 39 ob 2. uri 42 minut, prihod v Maribor ob 4. uri 23 minut popoldne'; drugi bo pa vozil iz Gradca ob 7. uri 40 minuti zvečer ter bo prišel v Maribor ob: 9. uri 23 minut zvečer.Ta dva vlaka vozita, da, se olajša potovanje vpoklicanih črnovojnikov na svoja mesta.
Zadnjo poročilo.
Pragajrsko, 24. oktobra.. Danes ob 740. uri zjutraj je ogrski poštni vlak, vsled napačno postava ljene premikalnice zavozil v poštni voz na drugi tir ter enega uradnika težko poškodoval. Uradnika so prepeljali v bolnišnico.