^ POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvoriiče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v soboto, aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 k, za polovico leta 13 k, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravnistvu prejeman: za celo leto 20 k, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 k 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej.
T"
Upravništvo ie V Kopitarjevih ulicah štev. >.
Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije —
InieratI se računajo enostopna petitvrsla (dollint 72 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 ta, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravniškega telefona štev. 188.
Zadnje volitve.
Zopet so minile volitve, ki so donesle liberalni stranki popoln poraz, katoliško-narodni stranki pa zaupnico, ki je tem častnejša in pomenljivejša, ker so nasprotniki z vsemi silami in sredstvi delovali in ker je vsak volivec vedel, kak pomen ima njegov glas ne le za izvolitev poslanca, ampak za naš politični položaj in zlasti za usodo deželnega zbora kranjskega.
Nasprotniki so sami v svoji veliki neprevidnosti dali boju tako obliko, da je poraz za liberalno stranko postal še uniče-valnejši
Najprej je liberalna stranka kot taka kapitulirala in izjavila svojo nezmožnost stopiti pred kmečke volivce. Ze to je bila izjava, ki kakor svetla luč razsvetljuje nenormalni položaj v naši deželi.
Stranko, katera ima v rokah deželno gospodarstvo in šolstvo, stranka, ki se v zbornici bije ob prsi, češ: „Mi smo večina" — ista stranka mora pri volitvah izjaviti, da je nezmožna stopiti p r e u ljudstvo, da nima ničesa, s čimer bi se mogla pred ljudstvom pokazati. Ali se je moglo jasneje pokazati, da zija nepremostljiv prepad med deželnozborsko večino in med slovenskim ljudstvom? Ali se je moglo bolj določno izraziti, da je sedaj vladajoči sistem p r o t i 1 j u d s k i, in da se vzdržuje le z umetnimi, protinaravnimi političnimi sredstvi?
A to liberalni stranki ni bilo dovolj. Ona se je hotela tudi nesmrtno bla-m i r a t i — in to se ji je posrečilo, da je veselje. Pokazala je pred ljudstvom vso svojo hinavščino, razkrila zvijačnost, s katero izkuša slepariti javnost, da se obdrži na krmilu. Glavni voditelji so se potegnili
nazaj v zatišje, ker vedo, da zadostuje ljudstvu slišati le njih imena, da kot en mož stopi proti njim. Poslali so v boj svoje podložne politične služabnike, ki so imeli nalog, zatajevati voditelje, zatajevati stranko, za katero delajo. Kakor židovska tvrdka, ki s tujo varstveno znamko lovi kupcev za svoje ničvredno blago, se je pokazala liberalna stranka in razposlala svoje priganjače.
„Mi nismo liberalci", so trdili ti agentje, »mi obsojamo liberalno stranko. Mi tudi nismo protikrščanski; ravno nasprotno: mi smo zvesti katoličani. Mi obsojamo brezvestno gonjo proti cerkvi."
„Kaj pa hočete torej?" smo jih vpraševali.
„Mi smo le proti obatruk c i j',i."
To je bil bojni klic. Tu je bilo konjsko kopito. Liberalna stranka je torej s tem manevrom hotela doseči le nezaupnico proti obstrukcionistom in utrditi majajoče se stališče liberalne slovensko-nemške zveze. Pod krinko neodvisnega kmeta naj bi bil gorenjski kmet izdal svoje tovariše in svoj stan ter dal svoje priznanje zvezi, ki hoče zatreti.
Za ali proti obstrukciji? To je bilo vprašanje, katero si je stavil gorenjski volilec na vseh shodih, katero je zvenelo iz vsega časnikarskega boja, in s katerim so delali vsi agitatorji.
Odgovor je tu: Velikanska večina je rekla, da glasuje za neizprosno in dosledno nadaljevanje obstrukcije.
To je pomen zadnjih volitev. Uprav velikanska večina, ki se je tako izjavila, pa kaže, da je odslej naprej sploh nemogoče streti obstrukcijo katoliško-narodne z agitacijo med njenimi volivci.
Velezanimivo je razmerje glasov v raznih krajih. Tu se vidi, da niso odločevali krajevni ali osebni oziri volilnega izida, ampak da imamo v resnici v vsaki občini kompaktno množico ljudstva na katoliško-narodni strani, le nekaj malo liberalnih slug pa je nasejanih okoli, kateri z vso agitacijo in z vsemi sredstvi ne morejo omajati ljustva. Izid je sledeči po občinah:
Kranjski sodni okraj.
Demšar Novak
Besnica .......50 —
Cerklje ....... 225 8
Mavčiče....... 56 29
Naklo........102 3
Preddvor.......166 13
Predoslje-Primskovo . . 121 16
Smlednik.......79 16
Stražišče - Smartin .... 61 12
Šenčur........172 13
Voglje........44 4
! Čirčiče........33 5
Š k o j e 1 o š k i sodni okraj.
i Tavorje .......85 5
Oselica .......96
Poljane........ 32 30
Selca........ 249 54
Sorica........83 2
Stara Loka...... 179 41
Škofja Loka (Zminec) . . 95 3
Trata........99 9
Železniki......• 38 5
Tržiški sodni okraj.
Sv. Ana....... 3 16
Sv. Katarina......39
Kovor........ 48 l
Križe........92 7
Celotno imamo torej 2 2 4 7 katoliško-narodnih glasov proti 293 liberalnim. Tako naše zasebno poročilo. Včerajšnji uradni list pa poroča,
da je dobil katoliško - narodni kandida Demšar 2246 glasov, Novak 293, 3 glasovi so bili razcepljeni, 6 pa neveljavnih. Natančneje uradni list ne specificira volitev.
Razberimo nekatere zanimivejše številke!
Pred vsem se mora konstatirati dejstvo, da povsod, kamor liberalci pridejo s svojo umazano agitacijo, zbude proti sebi tem hujši odpor. V Kranju izdajajo liberalci svoje glasilo „Gorenjca". Kranjski klafači, ki si ob pijači izmišljujejo podla zabavljanja, izrodke svoje nesramne domišljije zanašajo v „Go-renjca" in to kmetom usiljujejo. Bahali so se, da so s tem delovanjem že dosegli velikanske uspehe. Po njihovem pisanju bi moral biti kranjski okraj izprijen do zadnjega. In zdaj se je ravno kranjski okraj izkazal tako vrlo, da smo lahko ponosni nanj.
Zanimive so zlasti številke iz Cerkljan in iz Šenčurja. Kaj so liberalci pisali vse o Cerkljah! In vendar je zadnjič imela naša stranka tam le 193 glasov, zdaj pa 225. V šenčurski občini je par liberalnih zgag, ki razkričavajo to pošteno občino po svetu kot liberalno. In vendar je ravno v tej občini poskočilo števito naših glasov od 127 «:a 172.
V najožji bližini Kranja, kjer so agitirali kranjski liberalci z vso silo, so spravili skupaj smešno majhno ševilo glasov. V Mavčičah, v svoji lastni občini, je pa liberalni kandidat tako pogorel, da je že kar žalostno. Ravno te volitve so značilne za celo volilno borbo. Pri občinskih volitvah odločujejo mnogokrat krajevne in osebne razmere, in vsled tega pridejo večinoma semtertje liberalci do županskih sedežev. A pri tej volitvi je ljudstvo razločilo natančno, za kaj se gre in ni hotelo dati glasu niti svojemu županu, ko je kandidiral proti katoliško - narodni stranki. Seveda je pa dobro, če se duhovi ločijo že pri občinskih volitvah, kajti na-
LISTEK.
Pesem o gorenjski volitvi.
Čuj, skrhane bo liberalne sablje in zlomljene so Tavčarjeve grablje, vsa liberalna stranka plaka, prebridke eolze tak pretaka, da S»va stopa čez meje noseča njihove solze. . . Kako se jo pa to zgodilo, naj pesem ta bo v pojasnilo : Prelepo nam gorenjska stran je klical skup volivni dan, ni bilo boja, ne strasti — spočetka se še zdelo ni, da bi preganjali terro najhujše klerikalno zlo, a t stala 1 u č je z Bukovice in razsvetlila kmetom lice, in zbrali so Be ti možje; kateri, naj se vam pov č: Franc Tavčar, mož iz Sele doma, in Šlibar, ki ga vsak pozna, Dolenec Franc, župan iz Loke, ki mož je z liberalne moke, Logonder Peter, Mohar, Hren, vsi neodvisni — kmet noben, trgovci, kramarji, oštirji,
prcfesor Grmek, luč iz Bukovice,
pa je razsvetlil kmetske škrice,
vsi ti so se na pot podali,
Novaka Jožo so izbrali:
To mož bo naš, kmet poštenjak
bo naš poslanec Joz Novak!
In shod na shod so naredili,
kričali, tepli ee in pi'i,
še lev se zbudil je iz Ljubljane,
pozdravit šel ovčice zbrane —
naenkrtit vsa Gorenjska vrla
je zmaja klerikalnega podrla. . .
A prišel je volitve vsodni dan,
zmaj klerikalni skočil je na plan,
in prišle čudne eo številke,
oh te številke, čudne te znanilke,
glej, vsi glasovi so se spremenili,
za Demšarja se našega glasili —.
In ko so liberalci brali,
so presenečeni zijali,
da »Narod" pisal ni resnice,
kot je sijala luč iz Bukovice.
In luč tam gori je vgasnila,
ker je imela vse le za — aprila,
in skrhane so liberalne sablje,
in zlomljene bo Tavčarjeve grablje,
Oj vrla naša ti Gorenjska,
ostani le katoliško-slovenska!
—o —
Junaška požrtvovalnost dveh ruskih ladij.
Od italijanske križarice „Elba", katera je bila priča boju pri Čemulpu, je dobil nea-poljski list „Matino" jako zanimivo in pre-tresujoče poročilo o junaški požrtvovalnosti dveh ruskih bojnih ladij : „Korejec" in „Varjag". Poročilo se glasi:
Tukaj v Čemulpu je 9. februarja zjutraj pihal hud vihar. Trgovske ladje so odhajale v prostrano morje, a neka ruska transportna ladja je odplula še ponoči, boječ se, da bi bila zaplenjena. Ostale so še v pristanišču nekatere tuje bojne ladje in sicer italijanska „Elba", angleška „Talbot", francoska „Pas-qual", ena ameriška in 2 ruski, namreč mala topničarka „Korejec" samo s tremi topovi in 90 ljudmi moštva in večja, skoraj nova, okretna, močna križarica „Varjag", katera je vozila celo 23 morskih milj (ena m. milja = 1853 m.) v eni uri. „Korejec" je imel namen že dan preje zapustiti pristanišče.
In res, ob 4. uri popoldne istega dne, opremljen tudi s pošto drugih tujih ladij, je odplul proti Če-fu. Ali proti večeru sta ga ustavili 2 japonski križarici 30 milj od Cemulpa in sta mu zapovedali, naj se nemudoma vrne. Poveljnik „Korejca" je ugovarjal;
ker je pa premoč bila na nasprotni strani, moral se je zopet povrniti proti pristanišču.
Še isto noč je prišla v pristanišče pred-straža japonske eskadre, katera je bila pripravljena z vso paro in z vsemi zakurjenimi kotli. Podadmiral Mutsuina je obvestil vse poveljnike tujih ladij, da se je ta dan razglasila vojna med Rusijo in Japonsko. V svojem razglasilu je še omenil na videz, da ne mara krvi prelivati, niti s silo v luki nastopati, nego on samo hoče, da so njegove transportne ladje, katere so sledile nekaj ur pozneje, popolnoma proste v izvrševanju povelja. Potem je izdal neki „ultimatum" za „Varjaga" in »Korejca", da morata do 9. ure dopoldne zapustiti pristanišče, sicer ju bode napadel. Ponoči se je postavilo japonsko brodovje v 2 vrstah ob vhodu v pristanišče. Ruski ladji sta se trdno odločili, odpluti na prosto morje, naj bo, kar hoče, akoravno so poveljniki tujih ladij protestirali in v posvetovanju se zedinili v tem, da „Varjag" in ^Korejec" ne smeta biti napadena, niti prisiljena, da bi morala zapustiti luko, predno se vojno stanje uradno ne naznani. Protest, spisan v kratkih, a jedrnatih besedah, so poslali na japonsko admiralovo ladjo, ali žalibože šele tedaj, ko je bilo solnce] že precej visoko na obzorju in ko sta „Varjag" in „Korejec" že odšla.
sproten župan lahko tudi pri deželno-zborskih in državno-zborskih volitvah mnogo škoduje.
Pojdimo dalje! V tržiškem okraju so pred kratkim liberalci občino Križe slovesno proglasili za liberalno. In danes poglejte števike: 92 proti 7!
Z vso agitatorsko silo so se pa vrgli liberalci na škofjeloški okraj. Delali so na vse kriplje z lepo in z grdo. A poraz, ki so ga tu doživeli, jim bo pač ostal še dolgo v spominu. Najhujše je bilo v občini .Stara Loka. Liberalni župan je pa tukaj izkusil, da se značajnost našega ljudstva ne da kar tako premagati. Velikanska večina 179 glasov je bila na naši strani. Ker je bilo mnogo naših volilcev to pot izpuščenih iz volilnega zapisnika, moramo reči, da se je vsled liberalne agitacije število naših glasov tu le pomnožilo, kajti zadnjič je bilo tu oddanih tudi 179 glasov za našo stranko. In vendar je »Narod" pisal, da je bilo v Stari Loki na shodu 300 liberalcev! Kje so, ako jih je zdaj samo 41 ?
V poljanski dolini je bila liberalna agi» tacija napota do skrajnosti. Dr. Tavčarjevi hlapci so sli po hribih od hiše do hiše. O shodu v Poljanah zadnjo nedeljo je »Slov. Narod« poročal, da je bilo tam 300 zboro-vavcev, ki eo stotine svojih rok soglasno vzdignili za Novska. In še na dveh drugih krajih je bila tudi »velikanska udeležba« volivcev, ki so se izjavili za liberalnega kandidata. Kake laži! Na dan volitve pa vseh teh stotin ni bilo nikjer! Tudi v Poljanah je bila katoliško-narodna veČina, liberalcev
pa Y8i?h skupaj semo 30!
« «•
*
Ako bi liberalci bili zmožni pametnega mišljenja, bi jim pač te volitve morale odpreti oči. V Ljubljani so bili liberalci od pisave »Nirodove« tako preslepljeni, da s) v resnici verovali, da bo zmagala liberalna stranka. Tudi z dežele smo dobili iz več krajev poročila, da so liberalci prisegali na »Gorenjčeve« laži in s3 rotili, daje vse res, kar piše.
S sramoto morajo z.daj priznati, da jih je njihovo časopisje imelo za norca.
Ali jih bo ta strašna blamaža izpame-tovala? Ne verjamemo in si tega tudi ne želimo. Kajti neumnost nasprotnikova je vselej najboljša zaveznica v boju ....
A tako iažniva je vsa politika liberalne stranke. Kakor so zdaj potvarjali dejstva in slepili z izmišljotinami, tako delajo vedno. In njihovi oprode jim gredo dosledno vedno na led.
* *
*
»Slov. Narcd«, ki je prejšnji teden imel silno posla z volitvami in poročal na dolgo in široko, kako liberalni kmetje »tehante vun mečejo in kaplane klcfjtajo«, je pa o izidu volitev poročal jako kratko: »Kranj 7. aprila. Ob velikanskem nečuvenem pri tisku duhovšiine 89 je danes izvršila volitev dež. poslanca. Demšar je dobil 2200 glasov, Novak 300«.
Ob pol 12. uri namreč sta potegnili obe ladji svoja sidra, in »Varjag« je plul naprej. Bil je podoben velikanu, ki gre prostovoljno v smrt. Ginljivost pričujočih je bila nepopisna. Mostovi nevtralnih ladij so se kar ši-bili pod moštvom. Nekateri mornarji so od same ginljivosti celo plakali. Na desni strani poveljnega mostu na »Varjagu« se je videl hladnokrvni poveljnik. Grmeči »ura« - klici bo odmevali na okrog. Začel se je velikanski pevski zbor in vsi, vsi so peli ruako himno. Zrak je bil čist Morje se je bilo povsem umirilo. Ta izvanredna žrtev je imela epske prispodobe. »Varjag«, bliščeč se jekla in brona topov v baterijah, je nadkriljeval visokost „Eibe", ki je bila najbližja v pred-pristanibču. Uitavil se je nekaj časa, da se mu tudi »Korejec« pridruži. Tako v vrsti združeni sta odpluli te dve poginu izročeni ladji v kanal. Kmalu sta prišli do japon skega brodovja in se pomikali mimo med sovražnimi velikani.
Petje je ponehalo na naši strani. Bilo jo vse mirno in vse je trpeče drhtelo. Vsi tuji častniki so bili oboroženi z daljnogledi, a mornarji, kakor da se ne bi upali dihati, so napenjali svoje oči. Pri vsakem sunku vetra so se slišali z obeh ladij, katere sta se čedalje bolj oddaljevali, še pretrgani zvoki petja.
Torej niti zdaj, ko je bilo že uradno konstatirano, ni poročal še resnice, ampak je še vedno Demšarju nekaj odščipnil, No vaku p« navrgel, da jih je dobil 300. Seveda : Na vsakem shodu je bilo 300 liberalcev, zdaj jih pa vseh skupaj n i — to je bridko! Če se kod sreča pet liberalcev, pa brzojavijo v »Narod«, da jih je bilo 300 I
Smešna je pač liberalna stranka. Pisali so, da je bilo v Kranju 300 liberalnih kmetov, v Štiri Loki 300, na kar je pozneje »Gorenjec« ie vedel, da jih je bilo v Stari Loki 400, v Poljanah jih je 300 - to je skupaj ravno en tisoč. No, in na zadnje
jih je 293. Živela obstrukcija I * *
»Vsi učitelji na krov !«
To je bil bojni klic. »Učiteljski Tovariš« že več mesecev prinaša samo hujskanje zoper katoliško narodno stranko in poučuje učitelje, kako morajo shode prirejati in kaj morajo na njih govoriti, da bodo uničili »klerikalce«. Toliko pisanja — in tako malo uspeha! Za žive in mrtve so liberalci rotili učitelje, da morajo vsi planiti med ljudat/« in javno govoriti.
Mislilo se je, da je grom, pa je bil samo Grmek.
Tu se je pokazalo, da je liberalno učiteljstvo med ljudstvom popolnoma brez vpliva, koder deluje kaj katolilko-narodne organizacije. Ce pomislimo, da je med temi 293 glasovi mnogo učiteljskih, tedaj nam postane ime »neodvisne kmečke stranke« še bolj kiavrno.
Da, nastopil je enkrat en katoliško-na-roden učitelj in dobil je sam 1543 glasov in je bil izvoljen. Ime mu je Jaklič. A liberalnih učiteljev lahko ag:t:ra sto, dobi vaak kvečjemu dva glasova!
Tako hodi liberalni učitelj — na krov !
* *
*
Seved* bodo liberalci izkušali to bla-mažo zakriti z novimi lažmi. Rekli bodo, da je ljudstvo nezavedno. A sami so pisali, da se je na Girenjskem že izdavna zjasnilo in da je kmet izpregledal. Pišejo zdaj o »grozovitem pritisku duhovščine«. A pred kratkim so vendar še pisali, da je klerikalni jarem že strt. Kako pa more duhovnik pritiskati na volivce pri tajni volitvi? Izgovarjajo se sedaj, da kmet ni vedel, za kaj glasuje. A vendar so sami zaaejali svoje plakate in oklice v zadnjo hribovsko vas, da je moral vendar vsakdo izvedeti, za kaj se gre.
A končajmo za danes ta premišljevanja !
Jasno kot beli dan je, da naše ljudstvo odobrava v ve-likanski večini postopanje katoliškonarodno stranke. — Vedno glasneje ori glas po naši lepi deželi: Ljudstvu pravico v deželni zbornici!
Nekaj časa smo bili vsi mnenja, da ne bode nič hudega. Vsakovrstne misli so nam rojile po glavi. Nekateri častniki so trdili, da Japonci ne morejo nekaznovano napasti teh dveh ladij; in glej, že je začela dajati signale japonska admiralova ladja. To je bil znak, da se morajo Rusi u3ati. A kar na enkrat se dvignejo na jadrmkih in glavnih jarbolah »Varjaga« in malega »Korejca« vse zaatave Veselo in ponosno so vihrali veliki barjaki. Ruske zastave so plapolale v vetru ponosno in samozavestno. Zdaj se pokaže znak boja. Takoj smo spoznali taktiko poveljnika na »Varjagu*. On hoče žrtvovati malega in skoro nepotrebnega »Korejca«, ali več ne, in potem na dano znamenje prodreti japonske vrste ter spuatiti se v beg, kar najbolj mogoče hitro, kakor da je najhitrejša križarka na svetu.
btiri kilometre od pristaniške obali se je pričel napad. Videli smo, kako so se postavila žrela topov iz vseh japonskih baterij in kroglje so se začele kar uaipati na »Var jaga«. Jezno so se podili ti velikani, menjajo! se eden z drugim, za ruskima ladjama, kateri sta se po prebrisani taktiki brez škode odtegnili iz vrste sovražnih ladij.
Prvi strel je padel okolu 200 m. oddaljen od »Varjaga«, potem se je pa kar usulo, kakor toča. Tako je trajal ogenj do-
»Zadružna zveza."
Občni abor dne 7. aprila t. 1.
Med tem, ko se je vršila na gorenjskih tleh volilna borba, se je pa izvršilo v popolnem miru v Ljubljani dejanje, ki pomenja za gospodarski napredek našega ljudstva zopet velik korak naprej. Bivša »Gospodarska zveza«, ki je prebila prve boje Bloven-skega zadružništva, se je razvijala doslej na podlagi starih, seveda nezadostnih postav. Novi združeni zakon je izpremenil položaj in ustvaril zadružništvu novo podlago. Dalo vanje »Gospodarske zveze« je naraščalo, in zdaj se je že razdelila v dve zvezi: v »Za družno zvezo«, katera bo imela denarni promet in revizijo, in v novo »Gospodarsko zvezo« za blagovni promet.
V četrtek ja torej »Zadružna zveza" začela živeti v svoji novi obliki. Tu sledi poročilo občnega shoda.
Poročilo načelnika.
Predtednik dr. Krek konstatira sklep čncst. K „Z a d r u ž n i zvezi" je priglašenih že 2 12 zadrug. Najznamenitejši dogodek zadnjega časa v zadružnem življenju našem je izprememba pravil pri bivši »Gospodarski zvezi". Sodišče v Ivub ljani ni hotelo izpolniti te zahteve. Pritožba je šla v Gradec, in nadsodišče jej je ugodilo. Ni tukaj u.esto, da bi o tem postopanju sodišča natančneje govorili : Dejstvo je, da obstoji „Z a d r u ž n a zveza" in da je registrirana.
Nato se ozre dr. Krek na dosedanjo zgodovino slovenskega zadružništva. V celoti se mora konstatirati napredek zadružne ideje. Društva se razvijajo in so vedno številnejša. Pokazalo se je tudi, da je »Zveza« za razvoj zadružništva neobhodno potrebna, in da morejo društva prospevati le tedaj, ako se t;sno oklenejo »z,reze«. Izkušnja je pokazala, da so zašle na napačna pota one zadruge, katere 83 niso držale načel in navodil, katera jim je dajala »Zveza«. To je bil vzrok njih prepadu. »Zveza« je vsikdar svojim članicam lojalno svetovala.
Odbori zadrug morajo funkcionirati z vso resnostjo. Onligatna revizija bo imela dober uspeh in bo novo življenje dala za družmštvu.
Dr. Kiek se spominja na to enfeete, h kateri so prišli na njegovo povabilo zastopniki kranjskega, štajerskega, koroškega in Istrskega zadružništva. Dil je na razgovor važno vprašanje, ali ne kaže, da se vse slovenske zadruge sklenejo v eno veliko in mogočno zvezo, katere središče bi bilo v Ljub ljani. Obmejni zastopniki ao se izjavili, da zdaj še ni ugoden čas za to.
Ustanovili so pa Goričani nedavno svojo lastno »Ontralno zvezo« kot konkurentinjo naši »Z^ezir. Vkljub temu. da je bilo pri enketi sklenjeno, da ena »Zveza« drugi ne bo konkurirala in je| jemala članic, je ven dar ta »Centralna zveza« zahrbtno sgitirala pri naš h članicah, da jih od nas odtrga. Tako smo dobili iz svoje srede konkurenco, katero moramo obsojati v interesu našega zadružnega razvoja
blednjič pride gotovo čas, da prodere miselna veliko, mogočno zadružno centralo za celo Slovenstvo. Osredotočiti in zediniti gospodarske sile slo-
brih 40 minut. Poskus uteči ie bil nemogoč. Obočje, mostovi in stolpi »Varjaga« so bili natlačeni z moštvom peneče jeze.
Lepa ladja je zginjevala v goste oblake dima, a se je zopet prikazala črna in ožgana tu pa tam. Odgovarjala je z vso besnostjo na vsak napad. Oba oboka sta bila kar pikasta od švigajočega ognja.
Grmenje topov je odmeva'o po gorovju, zalivih in pristaniščih. Okolu »Varjaga« je morje kar vrelo. Napadi menjajočih se ladij so ga držali v sredi, da ni mogel ubežati.
Naenkrat se nam je zazdelo, kakor bi hotel zagnati se naravnost v dve sovražni oklopnici, kateri sta ga najbolj napadali. Ali „Varjag" je obrnil sprednji del proti pristanišču, da se gre tako potolčen, a vedno še neukročen pogreznit blizu obale. Barjak, kateri je visel na koncu razkosane jarbole, plapolal je še visoko in še zmiraj ponosno. Koliko je ta ladija trpela po trdovratnem streljanju japonske eskadre, je nepopisno. S skrivljenimi oboki, z zdrobljenimi mostovi, z odstreljenimi dimniki, pokrit s kosci razbitih delov ladje, s krvjo, zavit v dimu, temen in črn pomikal se je „ Varjag" še zmiraj pripravljen na vsak napad sovražnih ladij. Glavna jarbola, katera je bila iz jekla, bila je zvita kakor oblanci, in človeku se je
venskega naroda mora biti naš skupni namen.
Centralna blagajna.
G. R o i m a n je poročal o delovanju »Cantralne blagajne«. Računski zaključek denarnega prometa za leto 1903 nas mora navdajati z največjim veseljem. N»še nade, ki smo jih imeli ob ustanovitvi »Centralne blagajne«, se niso le uresničile, ampak u s p e h j i h je 6e daleč nadkrilil.
Promet je znašal 20 760 377 K 38 v. »Centralna blagajna je preskrbovala denarni promet med posojilnicami. Uspeh je jako ugoden. Pred letom je bila »Gjspodarska Zvezs« dolina »Ludski posojilnici« še čez pol milijona kron, kat«ri dolg je narasel pozneje na en milijon. Danes je pa povrnjeno vse. da ni več niti vinaria dolga pri »Ljudski posojilnici«.
Zadruge so vložile 4,038 196 K 32 v., pri zadrugah je pa imela nlsgaina 1,596 842 kron 38 vinarjev. Vrnjenih kreditov je bilo 577.829 kron 35 v. Tekoči račun z »Ljudsko posojilnico« ie izkazal za 1. 1903 prejemkov 5 089.444 kron 9 v. in izdatkov
4	598.975 kron 59 v. Lastni tekoči račun pa ureinmknv 420.427 kron 10 v. in izdatkov 1,023.148 kren 74 v.
Račun izgube in dobička sklepa z dobitkom 10448 kron 97 v.
Mesečni izkazi, kat«ri so se uvedli, so se jako dobro obnesli. Člani jih radi prebirajo in redno objavljanje teh izkazov zelo pomnožuje zaupanje do domačih zavodov.
G. tajnik Rožman izraža potem popolno priznanje poslovanju »Zvezinih« članic b »Centralno blagajno«. Promet je bil gladek in reden.
Blagovni promet.
Is prročila gosp. ravnatelja Jegliča posnemamo tu nekaj številk, ki kažejo obsežno delovanje »Zveze«. Na »Zvezo« je prišlo prošlo leto 3G00 pisem in 2480 računov. Vso korespondenco je opravljala pisarna kar moči redno in hitro.
„ Z veza" jo prodala cd deželnih pridelkov: 43 vagonov fižola. 1639 metr. stotov sirovega masla, 34 vagonov kislega zelja,
5	vagonov zeljnat h glav, poleg tega velike množine ježic, kuhanega masla, temen, več vagonov krompirja, čez 50 vagonov umetnih gnojil itd.
Vkljub temu razvoju bo proračun upravnih stroškov ni prekoračil, ampuk S8 je še nekaj prihranilo.
Dr. Krek pristavi, da so se dobro razvijala trška kmetijska društva, ki so se postavila na širšo podlago. Samo konsumna društva na kmetih pa, ki se niso postavila na širšo zadružno podlago, pa niso pokazala življenske moči. Naša,.Zveza" je priporočala vedno konsumna društva na deželi le kot prvi začetek za zadružni razvoj.
Zadruge morajo imeti pred očmi višje cilje: Povečati in izrabiti kmetijsko proizvajanje, pospeševati celotni gospodarski napredek, organizirati razprodajo pridelkov, ustvarjati skupna skladišča, zadružno podpirati živinorejo, čebelarstvo, zadružno gojitev domače obrti itd. Kjer se je tako delalo, je bilo zadružništvo v največjo korist kmečkemu stanu in tudi izkazuje velike uspehe.
Zastopnik radeške posojilnice priporoča, da se naj redno objavljajo mesečni izkazi, ker je to najboljša bramba naših zavodov. Pri razgovoru o »Narodnem Gospodarju" se
Dalje v prilogi I.
zdelo, kakor da bi bil utrujen in razdjan od peklenskega viharja.
Povsod je vladala nagrobna tišina, kakor na velikem pokopališču. In vendar je dospel do pristanišča.
Ponosna ladja je bila zgubljena ter se je podala v miren kotiček, da more tam končati. Osupnjenost se je čitala na obrazu vsakega očevidca. Kakor velikanska črna prikazen se je vlekel po vodi, prizor je bil čimdalje bolj strašen. To je bil nečloveški pogin, „ Varjag" se je komaj vzdrževal na površini vode. Niti žive stvari se ni videlo na krovu. Na mostovih so bile cele kope mrličev, a med temi kopami pa polno havbic in bomb.
Tupatam je še gorela katera granata in potoki krvi, pomešani z dimom, so delali kaluže blata. Žrela topov so bila kar razcepljena. Skozi velike razpokline jeklenih oklepov jo grgrala voda. Tako razmesarjena in poškodovana ladja se je začela vedno bolj nagibati na levo stran ter je že morje zajemala. Okolu »Varjaga« je vladala nagrobna tišina in mornarji na okolu stoječih ladjah so niso upali niti goniti, kakor da so zamaknjeni v strašni pogrebni prizor.
Ko jo utihnilo ropotanje stroja, slišali so se vzdihi in klici obupnih ranjencev.
Veliko število rešilnih ladij bo spustili v
I. Priloga 8Q. štev. „81o venca" d.n6 9 aprila 1904.
sklene, da še nadalje priobčuje gospodarske članke poleg zadružnih vesti.
Revizija, volitve, rasno.
O reviziji poroča revizor g. Pele. Opozarja na razne nedostatke in priporoča posebno, da naj nadzorstva natančno in strogo poslujejo.
Dr. Krek stavi predlog: Načelstvu se naroči, da naj izdela poslovnik za nadzorništva, ki bodi obvezen za vse „Zve-zine" člane.
Soglasno sprejeto.
Ker še ni nakazana državna podpora za 1. 1902. in 1903., dasi je že dovoljena, se bilanca še ne zaključi Nadzorstvo, ki se izvoli danes, jo pregleda in odobri ali predloži novemu občnemu zboru.
Brzojavno se pozdravi poljedelski minister ter ae ma izreke zahvala za dosedanjo naklonjenost.
Dr. Krek zaključi zborovanje, zahvalju joč se zbcrovalcem za njih trud in Se posebej „ Ljudski posojilnici", z ieljo, naj se »Zadružna zveza" vedno bolj bliža svojemu idealu: Da bi postala naš narodno-gospodarski par lament, kjer se naj bi najboljši možje slovenskega na« roda skupno posvetovali, da gmotno in gospodarsko po vzdignejo slovensko ljudstvo.
Novoizvoljeni odbor se je takoj konstituiral: V načelstvu so: Načelnik : D r. I v a 11 Ev. Krek. Prvi podpredsednik: Josip Jeglič. Drugi podpredsednik: Josip Šiško. Prisednika: Ivan Belec, dr. EvgenLampe. Odbrrniki: Franc Demšar, Franc Jaklič, dr. Ivan Šusteršič, Jakob Žu mer, Ivan Stanovnik, Franc G r a I e n t u e r, Josip Jurčič, Anton Korošec, dr M a t k o Laginja, Matija Sila. Nadzorstvo : Predsednik: Dr. Viljem Sob weitier, podpredsednik : Janez Hladnih; Josip Jaro, Anton Lavrenčifi, Valentin H i h a r.
Idrijske novice.
i Nagla smrt 3Žletni kovač Ivan Tratnik je Sel velikonočno jutro v Sp Idrijo k „vstajenju*. Pil jo pa pri tej priliki ne koliko preveč. Naipreje je oslabel obležal na cesti. Ko so ga spra\ili naprej, zašel je pa zopet v prvo gottilno, katero je v Idriji dosegel, ter naroČil 1/2 litre. vina. Se kozarec je natočil, pil pa ne več, ampak se naslonil na mizo kakor k spanju. Pa se tudi ni več zbudil, ker ga je zadela kap.
i Sel bo nekam na Dolenjsko urar Matevž Strnen. Pri nss je bil zlasti ob volitvah priden liberalni agitator. Cerkveno uro pa je vkljub temu rad navijal,
i Poita, ki vozi k nam iz Logatca dvakrat na dan, ima zelo težaven pcsel. Prav-laprav pošta ne, pač pa p< štni konji. Zadnjič ae je pritoževal popotnik, da bo morali potniki pomagati konjema, ker drugače kar ni hotel težki voz naprej po nasuti cesti Prej so dajali v Hote dršici konjema piče, sedaj morata kar naprei. Ni čuda, da na tako dolgi poti opešat?, saj sta ie tudi v dobi, ko jima ne bi bilo treba „1et kupiti".
i V naSi župni cerkvi stavijo sedaj oder^za presiikar.je cerkve. Delo sta provzela gg. Štrukelj in Subic, kamnosek Al. Vodnik v Ljubljani pa dela lične stebre za
morje bližnji brodovi, ki so obkoljevali »Var jaga« in »Korejca«. Ta pa je ostal skoro nepoškodovan, ker vsi japonski streli so bili namenjeni le mogočnemu in pogumnemu „Varjagu«. Japonci, ki so bili precej daleč od obrežja, se n so udeležili rešitve. — Vse tuje ladje so pa poslale svoje halupe z zdravniki - pomočniki, z mornarji in s sanitetnim materijalom na pomoč.
Prvi, kateri je splezal na junaško ladjo, je bil častnik-zdravnik „Eibe«, potem bo sle dile z rešitvijo francoska, angleška in ameriška ladja. Plezanje na ladjo je bilo težavno radi brezštevilnih drobcev zlomljenih delov ladje, radi bomb in nakopičenih mrtvecev in ranjencev. Nikdo ni ostal nepoškodovan. — Bramba je bila prav nečloveška.
Povsod je bilo nakopičenega raznovrst nega blaga, blazin, pogrinjal, kccev in tudi obleke, da bi s tem zabranili ogenj v prostore streljiva in smodniku.
Povsod se je videlo, da so častniki in moštvo pogumno pričakovali neizogibne smrti. Na zadnjem delu ladje se je vnel ve lik ogenj, kateri se je že širil po celi ladji. Nekateri mrliči so se kar cvrli. Pogled na slednje je bil strašen. Večina padlih je imela preparane trebuhe od »šrapnelov«. Drugi zopet so bili zmečkani pod železjem, eni zopet od kosov ladje. . .
trojna vrata pri isti cerkvi. Ker je tudi za podružnico bv. Ant na naročen ie nov tlak in dva nova oltarja, se bode letos veliko prenovilo. Potreba je bilo ie zdavnaj kaj storiti v tem oziru, a naš patron, poliedelsko ministrstvo, ne sliši dobro takrat, kadar bi bilo treba denar Šteti. To čut jo naši rudarji, a cerkev še bolj. Zato je bilo treba čakat', da »e kaj denarja nabere in prične s popravo Danes so ?e došli slikarji. Pohvalili so naše cesarske tesarie, ki stavijo visok oder po cerkvi. Tako solidno narejenega še nismo imeli nobenkrat pri takih pipravilih, so dejali. Di bi se le solidno in brez nesreče tudi vse do»ršilo !
Loške novice.
1 Veliki petek loških liberalcev.
Pred 14 dnevi — na cvetno nedeljo — kako so ponosno korakali liberalci po Stari Loki, kako razgrajali na shodu in kričali pozno v noč pe mestu! „Vsa loška okolica je naša", odmevalo je po vseh liberalnih krogih daleč gori na Gorenjsko, dvigale so se pesti liberalnih pijancev po Trati, v Kranju, da še na železnici so te inzultirali, ako so slutili v tebi klerikalca. In danes! Kako klaverno so lezli na volišče! „Kje so vendar naši volilci, ali je bila vsa pijača zastonj, ali zastonj proč vrženi stotaki" so zdihovali, ko so se zbirali v Jožkovem hlevu na pogovor. Potrt je gledal njihov general, Fortunov Peter, stoječ na pragu hleva okoli sebe potrt, ko je videl kako narašča množica katoliških volilcev, njih je pa samo 41! Gotovo se je general bal, da mu še ti privrženci ne uidejo, zato jih je spravil v h 1 e v in se vstopil na prag pred nje. Pred 14 dnevi še je hotel vse duhovne in klerikalce ven vreči in danes vidi mož nasledek svoje in svojih privržencev surovosti. Divjanje liberalcev na shodu je ljudem oči odprlo in danes je neodvisno kmečko ljudstvo govorilo. Demšar 179 — Novak 41! Nikjer nobenega divjanja, nikjer nobenega navdušenja med liberalci, pobiti, potrti in osramočeni s pobešeno glavo so se vsak sam zase vračali na tihem domu. V resnici,^veliki petek liberalcev!
1 V Ž?bnici se dani. Surovost liberalcev je tudi že nekaterim Zabničanom oči odprla. Za Demšarja je glasovalo tudi petnajst mož iz Žabnice. Res je, da je volilo od 25—30 mož Novaka, a že teh 15 mož kaže, da se tudi v Zabnici dani. Do zdaj je vse iz Žabnice redno volilo liberalca, ali pa ostalo doma in zdaj se je 15 mož že osrčilo. Le naprej!
1 Jožkova zvevda že zahaja, ko je komaj izšla. 179 glasov proti 41 da misliti. Po volitvi so možje rekli: »Naj bi bile zdaj občinske volitve, bi Dolenc ne bil več župan. Bi mu že pokazali, da liberalec ni za župana." Možje, bodite stanovitni in čez tri leta dejansko recite: Liberalec nam več žu-panil ne bo!
1 Odločne in zavedne reteške žene. Na shod v Reteče na velikonočni ponedeljek so se priklatili tudi nekateri liberalci, med njimi tudi oni z Lipice, ki je znan po vsej okolici kot prijatelj pijače. Mislili so, da se bodo tudi tu tako divje obnašali, kakor na Fari. A njihovo nakano so jim preprečile reteške žene. Z mokrimi cunjami in metljami so se dvignile nad žalostne junake in jih zapodile iz vasi. Bežali so, kolikor so jih noge nesle na Trato.
1 Potresna procesija v Škofji Loki na velikonočen ponedeljek je bila letos ne-
Nabrali smo okolu 100 ranjencev, od katerih je že desetina umrla. Bilo je 45 mrtvih, katere smo spustili po vrvi v dve pogrebni ladji. Med temi so bili tudi trije častniki. Marsikateri ranjenec je hotel saboj za spomin vzeti košček junaške ladje, ki se je že potapljala in katero so zapuščali s solzami v očeh. Popoldne tega usodepolnega dne se je »Varjag« pogreznil, ko se je že bližalo drugo japonsko brodovje s trgovskimi ladjami, katere eo imele nalogo, drugi dan izkrcati čete prvega voja.
Kurjači in strojevodje, ki so od moštva odini bili nepoškodovani, so na brodu tujih križark bridko piabali vsled izgule lepo ladje, in marsikateri ruski mornar je gledal topo kot brez pameti pogrezujočo se ladjo.
Voditelj operacij v skrajnem trenotku je bil poveljnik »Korejca«. In ko je dokončal rešilne akcije, prepeljal je svojo ladjo v samoten zaliv. Z dolgo viigalno vrvjo je za-palil ogenj sv. Barbare, to je zalogo strelnega prahu. Videl se je velik blisek, potem se je slišalo votlo bobnenje in grmenje, kakor da bi eksplodiralo tisočo in tisoče topov ob enem.
Mala ladja se jo razBula v velikem rdo-čem oblaku v nebrojno kosoe.
Prisostvovali smo apopeji.
navadno obilno obiskana. Pravijo, da že leta in leta ne tako. Dobro znamenje!
1 V grlu je zasrbelo tudi nekega ielezniške^a uslužbenca, Gutmanna. Nekateri so pač mislili, da bo tudi v Retečah tekla pijača zastonj, kakor pri Fortunovem Petru.
1 Joškov Frenck se zelo huduje nad zavednimi ženami in zadnje noči pred volitvami od jeze ni mogel spati.
1 Na fiegave stroške je raznašal občinski Bluga volilne oklice, m Joškov Frenck dobro plačal raznašalko teh oklicev, in zakaj občinski tajnik, ki je pri agitaciji pokata), da ima zdrave in čile noge, več ne opravlja s/oje sluf.be pri železnici; tako sa vprašujejo in ugibajo možje starološke občine.
1 Na Kovačevega Gašparja, ki je
stal v Stari loki pri žandarjih, so kazali otroci in klicali: »Tega le primite, tega-le primite 1«
1 Hitre noge ima Konov Tone, ki je bežal pred metljami pogumnih žensk v Re-tečab.
I K večnemu počitku smo položili na Veliko noč Jakoba Krmelja, starega Stan šnika iz Staniš. Pobrala ga je nagla bolezen, največ pa visoka starost. Bil je že v 86. letu. Občo je bil priljubljen in spoštovan po vseh loških hribih. Dobro je gotovo še tudi v spominu r nih gospodov, ki so kedaj službovali v Loki za kaplane. Njim in vsecn znancem priporočamu poštenega in presrčno pohi žneera moža v molitev.
1 Kip Matere Božje je bil zadnji to den na ogled v oknu hišu gosp. nadučitelja Papa. Napravil ga je domači slikar in kipar gospod Puc. Ljudstvo sa je rado ustavljalo pred podobo in |o ogledovalo. Je pa tudi v resnici čedno delo in le častitati moramo umetniku in ga najtopleje priporočati občinstvu.
1 Boj med liberalno in klerikalno stranko postaja mirnejši, a občutljivejši. Izvedeli smo, da je Jožek s Fare že popustil čevljarja, ki mu je dosedaj delal obutalo, katero mu ie na »gtacijsiih potih haj dobro služilo. Ker pa čevljarja liberalca pri nss ni, mu bo odslej menda demokrat Cenčič meril fovlie.
1 Tudi Kovač Gašper čuti posledice svojega nastopa za liberalno, pardou »neod visno« stranko. Niši ljudje mu že delo odpovedujejo. Naj bi se mož vendarle še o pravem času zavedel
1 Volitve v zminski občini so se prav mirno vršile. Saj so bili vsi na naši btvar.i, Ih trije so mislili, da se bodo postavili, če Joso zapišejo. Nekaj pa bi bilo vo-lilce kmalu močno razdražilo, namreč po stopanje od okrajnega glavarstva poslanega komisarja. Tri volilce, ki so prišli prav od daleč, je hotel brez vzroka zavrniti. Imeli so pravilne izkaznice, katerih tekoče št. 57, 58, 59 so se vjemale z glavnim zapisnikom, a ne s prepisom zapisnike. To se mu je zdelo zadosten povod, da jih odslovi. Toda komisija je zahtevala, naj pokaže pravila. Tedaj pa se je mož naglo premislil in od jenjal. Le v protokol je dal napisati neki svoj protest, ki pa veljavnosti teh glasov ne uniči.
1 Ljudje ugibajo, kateri so liberalno volili v zminški občini. Za enega že vedo, dva pa se kar skrivata in no upata javno pokazati svoje barve Vidi se, da nista vo« lila iz prepričanja. Najbrž je bila kaka druga »žavba« zraven, o kateri pa je najbolje molčati.
1 Is loške župnije sta v Stari Loki volila dva z liberalci, ona znana čebelica iz Lipice in menda »stric« izza Kamenitnika. Dva sta par.
Kovice iz poljanske doline.
p Volitev na Trati je pokazala, da tukaj ni prosto za liberalce. Samo 9 glasov je dobil Novak, čeprav se je Trejkuc s Ho-tavelj pripeljal na slami v Gorenjo vas.
p Trejkuc na Hotavljah je hud liberalec. „Mi, ogentje, moramo skupaj držati!" je vpil pri Boštinu.
p Trejkuc s Hotavelj se je ustrašil, ko je spoznal, da liberalizma ne marajo tra-tarski volilci. „Če bom sam za nasprotnika volil, mi pa odrežite na glavi čop las, da bom še jaz farjem podoben", je zastokal, ko je šel iz volilne sobe.
p Župan Jelovčan je bil enoglasno voljen za poslanca, čeprav še ni trideset let star.
p Kosem Tavčarjev brat iz Poljan je kričal v Srednji vasi nad gosp. kaplanom, da se boji samo za svojo biro. „Rajši vam dam petak, kakor da bi od vas vzel za en krajcar bire, ga zavrne gospod. »Bravo! Živijo Demšar!" se oglasijo volivci.
p Nadučitelj Lovro Perko jc kar hripav, ker je v dveh občinah agitiral in ponujal nove glasovnice za Novaka.
p Kamenski Pavle si jc zlomil nogo; pa vsejedno je šel liberalno volit. »Pavle, kar tiho drugič, če ne ... !"
p Eden, ki ga cerkve živijo, pa ni
prišel volit v Srednjo vas. Mogoče ga po tridnevnici še glava boli.
p Pod sv. Volbenkom. Tavčarjev brat je zvedel, da spada v občino Zminec in v škofjeloško faro. Zato je šel drugam zgago delat.
p Poljanska dolina ni liberalna!
Demšar je dobil samo iz poljanske doline 309 glasov, Novak pa borih 45 in B o -štinov Francelj, za svojo obljubo z dn<5 8. novembra 1903 en glas. Zatovpa naj doni po širni kranjski deželi klic: „Živeli zavedni, katoliško-narodni Polj a n c i.
Ilovice iz kočevskega okraja.
kč Doslednost ribniških liberalcev.
V „Narodu" nekdo na dolgo in široko pere in „žehta" svčtnika Višnikarja. Med tem perilom visi prav po črki tudi ta-le raztrgana srajca: „Svčtnik Višnikar je pomagal ustanoviti posojilnico v Ribnici, prvo v tem okraju, katera je bila in je še velikega gospodarskega pomena in nikako politično društvo." Sedaj pa je imela ta posojilnica občni zbor, pri katerem se je delilo tudi nekaj podpor. Čisto prav je, da se dajo podpore zlasti za javne naprave, kakor za vodovode itd. Za vodovode so res tudi nekaj dali. In nekdo je predlagal, da se da podpora vsem občinam, ki so zidale vodovode, neglede na politično mišljenje občanov. Tako bi bilo tudi prav. Tu pa so vsi liberalci zakričali, da se občini Sušje ne da ničesar, češ: ker je ta občina — klerikalna. In res ni zato ničesar dobila! S tem pa so liberalci posojilnico „štemplali" prav za strankarski zavod, za liberalno ustanovo, dasi so kričali po „Narodu": „To ni nikako politično društvo." To je liberalna doslednost! Danes tako, jutri narobe.
kč In kaj sedaj? Občinci iz Suške občine naj si dobro zapomnijo te liberalne intrige. Ta občina ima največ denarja naloženega in izposojenega pri posojilnici, ki jo odslej z mirnim srcem imenujemo — liberalno. Liberalna posojilnica je vrgla Suš-jane pred prag. Sušjani in sosedje pa naj vrnejo brco z — brco. Zakaj bi neki moral klerikalni Sušjan nositi svoje novce v liberalno malho, da ga potem liberalci s svojo nabasano mošnjo bijejo po glavi? Sušjani, bodite vi bolj dosledni, nego so vaši prijatelji — liberalci! Menimo, da pač razumete!
kč Računi! Računi! Kje so? Gospod notar Gruntar in svetnik Višnikar, kje so računi za ponesrečeno ribniško kmetijsko društvo ? Kaj se bo vsa stvar res brezmejno vlekla, da imajo oškodovanci od dneva do dneva več stroškov! Sicer se nam zdi, zakaj se vsa stvar vleče vedno naprej, in ob svojem času bomo o tem neusmiljeno govorili! Slišati je bilo, koliko je bilo primanjkljaja v začetku; koliko ga bo sedaj, bomo tudi videli. In kdo je odgovoren za to diferenco? Cerkveni računi in bratovščine tako zelo skrbe ves liberalni Izrael! Tukaj imaš hvaležno polje; — delaj in daj račun!
kč Kaj vse srbi ribniške liberalce? Svet, čudom se čudi! Najnovejši čas jim je najbolj pri srcu — dekliška Marijina družba. Zato ji posvečujejo v „Narodu" cele članke. Pa, kaj bo to čudno ? Nekateri liberalci so že taki, da bi radi povsod pustili za seboj kak sled, kakor osel dlako. Banja-loka! . . . Dolenja vas! . . . Kaj ne, liberalci, kako sladkispomini! V Ribnici vamnegre tako po sreči — zato ste jezni. Je že prav! Pa — kaj se boste jezili! Kar na tisto se spomnite, ki smo jo peli kot otroci:
„Tri race, tri pure, tri bele gosi bo snoči letele mim' naše vasi; B' b'le rade plesale, pa godca ni b'lo, So godca dobile, prostora ni b'lo.
V	enem kot' je b'la brana
V	ta drugem drevo,
V	ta tretjemu baba, K' me gleda grdo!"
Vidite, liberalci, le potolažite se, saj so tudi nekdanje pure imele iste težave! Samo, da je tem manjkalo prostora, vam pa punic!
Sestanek ministrov.
List »National Zeit" piše z ozirom na sestanek laškega zunanjega ministra in avstrijskega zunanjega ministra v Opatiji: »Oba dogodka, srečanje nemškega cesarja c italijanskim kraljem v Neapoliu in sestanek ministra Tittonija z grofom Goluchowakim, dokazujeta svetu vnovič, da stoji tre zveza prej kakor slej na trdnih nogah in da so gotova nesporazumljenja odstranjena, ki so se za ministra Zanardelli|a zanesla v italijansko javnost. Sme se upati, da bo ministrski sestanek dobro vplival tudi na gibanje, podpirano od Zanardel!i]a, ki je dobilo izraza predvsem v irrendističmh govorih na juž. Tirolskem, in ki je na Dunaju napravilo seveda mučen vtis. Ker so zdaj vzroki odpravljeni, bodo odpadli tudi zunanji povodi z« nesporazumljenja."
___ Dogodki "na Balkanu.___
Carigrad. Odnošaji med Turčijo in Bolgarijo postajajo zopet slabši. Bolgarski poslanik v Carigradu je zahteval od svoje vlade, naj ga odpokliče.
Socialna demokracija v Nemčiji.
Centralni organ nemške socialne demokracije »VomSrta« naznanja svojim bralcem, da je list praznoval 30. marc* 201etnijo svojega dela.
Pri tej priliki tudi pripoveduj?, da ima 83.000 plačujočih naročnikov. Njegovi odgovorni uredniki eo bili obsojeni na 100 mesecev zapora, 3 mesece zapora v trdnjavi, 6 tednov preiskovalnega zapora in dnaet tisoč mark denarne kazni. S Mlaj delujoči ured niki so bili zaprti že 108 mesecev. Nekaznovan ni nihče.
Prisilne volitve v Švici.
Veliki svet mestnega kantona Basel je vzprejel pri prvem branju postavo, da se morajo vsi švicarski državljani, ki še niso stari nad 60 let, udeleževati volitev, h ka terim se bodo uradno vabili. Kdor tega ne stori, plača 2 franka kazni, ako se ne za more zadosti opravičiti Kdor r?e plača kazni, bo zaprt 12 ur.
Rusko-japonska vojska.
Druga japonska armad« pod poveljstvom generala Oiu se t^rej izkrcuje v veliki mno žini pri Jongampho ob izlivu reke Jalu. Jongampho leži južno vzhodno in 35 kilometrov od Vidžu Izkrcavani« v Čamulpo so Japonci opustili, k»r je biio za čete prenaporno iz Sojla priti k reki Jalu. Z-3 10. marca je prišlo 12 japonskih transportnih ladij v iuko Čnampho, 20 drugih ladij so ondi pričakovali, vendar četa niso bile izkr cane in občudovati je vstrajnost japonskih vojakov, ki so toliko časa prebili v ozkih natlačenih prostorih transportnih ladij, tla končno te doi stopajo na korejska tla ob izlivu reke Jalu. 40 japonski h transportnih ladij iikrcuje v Jongampho 1. in 3, divizijo druge japonske armade, dočim je 4. divizija še na širokem morju. Izkrcavama Ja poncev b do ondi trajala najmanj 10 do 14 dnij, ker ne b. do izkrcavali samo čet, topov in voz, ampa-i tudi živila. Ker je baje že tuli prva armada tik ob Jalu reki. bi torej skupno s prvo in drugo arm»do, kakor se s-dij ghsB zan<s!jiva poreč la. im;>li Japonci ob korejski meji 6 divizij s 65 000 vojaki. Najtežavnejšo stvar,j prehod čez Jalu, ki je ondi 33 kilometrov šrok, pa m \rajo še izvršiti. Pri tem poizkusu pa bodo dobili prve erorke ruske pozdrave. Čudno, da sa niso J;ponci r je izkrcali na desnem bregu reke Jalu pri Antungu in od strani prueli Rus«. Bili so se gotovo, da Rusi ondi preprečijo izkrcanje, pri sedanjem iz krcanju pa ša niso nič riskirali.
Kaj pa ako sedaj Mskarov z ruskim brodovjem udari iz portartursko luke in skuša uničiti japonske transportne ladje na širokem morju? Rizburljiva vest prhija o tem iz Berolina. Ta vest se kratko glasi:
Iz Jokohame sa brzojavija »Lok&l-anzeia;erju«, da je rusko brodovje zapustilo Port Artur in križa v R m e n e m morju Pomestu se razširjajo vesti o spopadu z japonskim brodovjem.
Rusi se pripravljajo za v sprejem Japoncev.
S o e u 1, 8. aprila. Iz Koreje se poroča, da so Rusi zasedli šest največjih obmejnih mest ob reki Tumen. Korejski prefekt v Koščungu poroča, da so se mnogoštevilne ruske čete umaknile iz Jon-gampho proti Antungu na desni breg reke Jalu.
Šangaj 8. aprila. Rusi so obrežje ob Takušanu zavarovali z minami, katere so položili tudi v bližino izliva reke Jalu. Mogoče je, da je premikajoče se ledovje vzelo podkope seboj.
General Miščenko.
General Pavel Ivanovič Miščenko sedaj poveljnik ruskega konjenUtva v Koreji, ki ima nalogo, da rek'gnoscira, se je rodil v Dagestanu leta 1853. Niegova rodbina je dala Rusiji že več izvrstnih častnikov. Vojaške šole je izvršil v Petrogradu ter se je udeležil leta 1873 vojne proti Kitaju. V zadnii rusko-turški vojni je sodeloval na maloazijakem bojišču. V zadnji vojni s Kitici leta 1900 si je nabral general M:š«enko mnogo akušenj, kar ga posebno vsposablja za službo, poverjeno mu v sedanji vojni, ker so mu dobro znana svojstva rumene rase.
Ruski veliki knez na bojišču.
Petrograd, 8. aprila. Poroča so, da od'de poleti enkrat carjev bret veliki knez Mihael Aloksandrovič v Mandžuriio. Na bojišču bodo tedaj trije veliki knezi: Brat in dva carjeva nečaka, velika kneza Cirii in Boris Viadimirovič.
Ogleduhi.
London, 8. aprila. Ssst Korejcev, preoblečenih v Japonce, katere so Rusi vjeli, so usmrtili.
1 Port Artur.
Petrograd 8. aprila. Ruska brzo javna agentura poroča iz Port Arturja: V mestu vse mirno. Prebivalci se pripravljajo na pravoslavne velikonočne praznike. V temnih nočeh ae pričakuje sovražnikovega napada, ki kroži po našem vodovju.
Japonski načrti.
Ruski listi pišejo o japonskih načrtih : »Zanašajoč se na svojo premoč na morju upajo Japonci proti koncu aprila zasesti Ni-kolajevakoje ob Amurju, ki leži 50 vrst od izliva. Tako so upajo tudi polastiti vožnje po reki Amur, istotako tudi železnice v Vladi vostok. — Dalje se nameravajo polastiti trd njave Iiabarovsk in nieue okolice. Da se ta japonski načrt prepreči, morali bodo Ruai utrditi mnogo to5k nižje llibarovska, istotako tudi izliv reke Ussuri in nekoliko krajev ob tej reki. Tudi morajo Rusi napraviti na rekah Amur, Ussuri in bungari svoja brodovja Biagoveščensk naj se izpremeni v vojno pristanišče. Tudi je ugodno za Ruse, da so to reke vsako leto le pšt truseoev plovne."
Vztrajnost ruskih kozakov.
Milanski »Corriere« poroča, da vzbuja vstrajnost ruskih kozakov pravo strmenje med prebivalstvom Koreje. N(im ni nič za to, ako spijo v snegu, ob čamer nimajo včasih s seboj n ti najpotrebnejših živil. Česar trebajo, si preskrbljaio sami, kamor so prišli in ee zadovoljujejo tudi s surovim mesom.
Novi boji?
Berolin, 8 aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Jokcharne, da ss» tam gjvori o velikih spopadih med Rusi in
Japonci. Natančnosti še niso znane.
Japonske želje.
London 8. aprila. Iz Soula poroča dopisnik ,Dnily Tclegropha«, di 2000 kozakov in drug; ruski jezdeci ne bodo mogli iz Koreje uiti preko reke Jauj japonskemu ujetništvu. Rasi delajo pri Čosaou most preko reke Jalu.
Ruska mornarica
Sebaatopol, 8 aprila. 5. t. m. je bilo razglašeno, da se mobilizr* mornarična rezerva
Na Bajkalskem jezeru.
Neki vojni poročevalec poroča o sibirski železnici: Mostovi so vsi močno sestavljeni iz železja na kamenitih stebrih. Vsakih 10 do 15 km. sov do 300 metrov dolge menjalne proge. Čete se prevažajo zelo redno. Misli se, da je doslej Bajkalsko jezero prekoračilo do 100.000 mož in 6000 konj. Moštvo je dobro zavarovano proti mrazu. Čez jezero korakajo vojaki brez prtljage, prtljago in onemogle vozijo na saneh. Onostran jezera je promet nerednejši, ker primanjkuje strojev.
Petrograd, 8. aprila. »Novosti" se brzojavlja iz Irkutska: Železniška proga čez Bajkalsko jezero se zopet odstrani, ker se je led že pričel tajati.
Klimatične razmere v Mandžuriji.
V \ojski med Rusijo in Japonsko bodo mandžurake klimatične razmere velike važ nosti. O teh je pa sedaj še zelo malo znanega. «8 celo profesor Hinn, prvi klimatolog sedanjosti, te o njih zelo malo. Ta poroča da vejejo v mesecih april in marc večinoma le južnozshodni vetrovi, ki prinašajo od juga toploto in mokroto. Proti koncu nurca Be konča zima, in kmetje prično orati še zmrzlo zemljo. Aprii je edin pomladanski mesec in tedaj sa seje pšenica. V maju se prične že poletje in proti koncu junija že pšenico po-žanjejo. Do konca junija le malokdaj dežuje, nebo je večinoma jasno. V začetku julija in avgusta je vročina največj*, nato pa slede velike nevihte. Pogosto dežuje več dni in noči neprenehoma. V septembru pospravijo poljedelci ostale poljske pridelke. Najlepši mesec je oktober, ker je tedaj vreme na vadno izvanredno ugodno Toda proti koncu t ?ga meseca že priftne pritiskati mraz, ki se v novembru šo bolj poostri ter traja do maroa. V Mukdenu pade toplomer včasih na 33" C. Najvišja toplota je v poletju 37° in 38° C. 10 mesecev leta je zelo suhih, dočim se eden odlikuje po izvanredno veliki množini padavine. V Niučvangu na severni obali liaotunškega zaliva je srednia zimska toplota — 8 9°, arednja poletna -f- 23 8°, srednja letna pa -f- 8 4°. Ruska pokraima do ko rejske meje ima izvanredno nizko letno to ploto. Vladivostok ima srednjo zimsko to ploto — 12 ° in srednjo letno toploto 4-44° C.	f -r
Kako se preskrbuje ruska vzhodno azijska armada z živežem?
Maogo listov trdi, kako težko je pre skrbovati rusko armado z živež< m, ker ima tamkajšnja žoleznica le en tir. Toda do aadaj še ni šel noben viak z živežem v Azijo in da tudi pozneje ne bo šel, so porok b> g ta zaloge živil vstfce vrste v Sibiriji, amurskem
ozemlju in Mandžuriji. Neki vojaški list prinaša v študiji o rusko japonski vojski sle dečo podatke o živilih: Iz vzhodne Mandžu rije se izvozi letno 30.000 ton rži, 600.000 goved in 28.000 drobnice. Obmejno ozeml|e primorsko preživlja letno 56000 goved, 33 000 drobnice in pridela 27.880 ton žita. Ako od tetra kupijo Rusi le eno tretjino, imajo 19.000 ton žita, 218 000 goved in 20.000 drobnic, oziroma 88 000 ton mesa Toliko žita pa bi zadostovalo skoro za tri mesece, meso pa za dve leti. Tudi mrve si Rusi lahko nabavijo. Pri preskrbovanju ar« made z živežem pa lahko tudi računajo na pokraiine Amursko, Zabajkalsko in Sibirijo, ki pridelajo letno 3,504 000 ton žita, ter rede 2,115 000 goved (od teh prodajo letno 126.000), in 2,580.000 drobnic, od katerih prodajo letno 251.300. V najneugodnejšem slučaju bi te pokrajine zumogle ruski državi prodati 350.000 ton žita in 160.000 ton mesa, t. j. ž ta za 14 mesecev in mesa za 3 in pol leta. To torei jasno kaže, da je ruska armada dobro preskrbljena z vsem potrebnim, kar se pt> o japonski armadi ria Koreji ne more trditi.
Koliko moštva stoji na bojišču?
»Fipraro« poroča, da je bilo 28. maroa v M »ndžuriji 170 000 mož rusko pehote, 17.000 konjenikov in 256 topov. 01 teh je določenih za brambo železnice 20.000 pešcev, 5000 konjenikov in štiri baterije, vsaka po osem topov. Do 28. junija bo Rusija spravila na bojišče dva nova vojna kora po 130.000 pešcev, 30 000 konjenikov in -250 topov. Misli se, da se ie Japoncev izkrcalo 80.000 mož, dočim bo 100.000 mož šele odposlanih, ko bo za to število preskrbovanje z živežem zagotovljeno, katerega Japonci na Koreji ne morejo dcvolj dobiti.
Dnevne novice.
V L>ubhani, 9. aprila „Falsificirane" bilance »Gospo darske zveze"! Dunaj, 9. aprila. Vče raj ee je vršila pri najvišjem sodišču razprava o ničnostni pritožbi g. K a r o 1 a Se-I i š k a r j a , revizorja »Gospodarske zvez e", zoper razsodbo okrožnt) sodnije v Cslju, s katero je bil obsojen, da je pri bivšem konaumnem društvu v V i t a n j i sestavil napačno bilanco. Kot zagovornik gosp Sjliškarja je dospei semkaj dr. s u -s t o r š i č , ki je v s vejem zagovoru dokazal, da se je S iliškarju zgodila z obsodbo ktuta krivica. Rekel je, da je obsodba le posledica pravnih zmot celjskega sodišča, d« je Seliškar postopal vsaskozi pošteno in korektno, vršeč svojo dolžnost kot revizor in da je vrhu tega tudi dejanje že zdavnaj za starelo. Tudi zastopnik generalne prokura-ture je povdarjal pravopomotnost obsodbe in je ostro krituoval pravne nazore spodbijale razsodbe. Najvišji sodni dvor je po kratkem posvetovanju ugodil ničnostni pritožbi, razsodbo celjskega sodišča kot ničevo razveljavil in obenem tudi v stvari eami takoj izrekel novo razsodbo, ki se glasi: da se g. Seliškar obtožbe popolnoma oprosti. Dotično obsodbo celjskega sodišča je »Slov. Narod« po svoji na vadi zlorabil proti g. Sjliškarju. Radovedni smo, če bode sedaj objavil tudi opreet lno razsodbo najvišjega sodnega dvora!
Liberalci — povsod enaki Medtem, ko slovenski liberalci očitajo „kleri-kalizmu", da je protislovanski, ko zahtevajo naši liberalci celo slovanskega bogoslužja in nas najostrejše napadajo, ker branimo k a -t o 1 i š k o oerkev, ki ni nikaka nacionalna cerkev — v istem času pa nemški liberalci napadajo ljubljanskega knezoškof«. da je preveč slovenski in premalo nemški. Judovsko glasilo »Neue Freie Presae« je prinesla včeraj dolg uvoden čla nek o ljubljanskem škofu, kateremu pravi »aloveniaoher Kampfbischof" in mu očita, da hoče \ sa nemštvo uničiti. T o j e odgovor poganjačev »Los von Rom"naknezoškofov pastirski list do Nemcev. Uradni list agitira pri nas za gonjo „ p r o č od Rima", in ako z milo besedo knezoškof opozori, da to ni prav, tedaj padejo po njem v vseh judovskih in prote stsntovskih glasilih. .Narod" napada škofa, da se Nemcem »ponuja in vsiljuje, »Neue Freie Presse" pa. da jih odbija ! In vendar so liberalni Slovenci in Nemci zvezani med seboj! Iz tega pač katoličani na obeh straneh, slovenski in nemški, iaprevidijo, da je gonja na obeh straneh brezvestna, in da se obema nasprotnikoma ne gre za narodnost, ampak lo
za to, da bi katoliško vero omajali. Zato pa je dolžnost vseh katoličanov, da se iznebd jerobstva teh voditeljev, kateri imajo nacionalizem za plašč, pod katerim uganjajo versko gonjo.
Politične otročarije naših liberalcev V zadnji občinski aeji ljubljanski je predlagal dr. K u š a r, da se izroči s p o -menica dr. pl. Korber ju v zadevi laške in slovenske univerze. Vsak, kdor le količkaj zna politično misliti, razume, da je ta korak v sedanjih razmerah politična otročarija prve vrste. Vsi slovenski posUnci stojo v skrajni obstrukciji proti dr. pl. KSrberju z jasno izraženim smotrom, da ga odstranijo. Vsakdo iraiume, da so * takih razmerah zveze z vlado pretrgane in da torej tudi ni umestno, izročati vladi »spomenice". S takim nepremišljenim pečetjem se le slabi stališče narodnih poslancev napram vladi. Dr. plem. Korber pa se bede lepo smejal naivnim mestnim očetom ljubljanskim. Poleg tega pa je bila manifestacija ljubljanskega mestnega sveta še posebno radi tega neumestna, ker so so pričela pogajanja mej slovanskimi in laškimi poslanci baš s tem namenom, da se vseučiliške težnje ob>h narodnouti rešijo sporazumno brez vlade in proti vladi. V tem trenotku se poda spomenica naše ljubljanske občino kakor pest na oko. Upamo, da bodo občinski svetovalci, ki ao ee gotovo le prenaglili, ekrbeli zu to, da se napaka o pravem času popravi in dr. pl. Ko.ber nikdar no dobi one spomenice.
Liberalci neprenehoma zmagujejo. Ni kraja no konca liberalnih zmag. Na Gorenjskem so bile v njihovih rokah že »vae veliko imovitejše in zavednejše občine«. Tudi Trnto (Gorenjo vas) so proglasili za liberalno. Pa jo prišlo do volitev — in burja je vzela vso to krasoto, katero sa liberalni voditelji naslikali svojim »zavednim« koštrunom na groš papirja. Na Trati niti desetine glaaov niao dosegli. A v istem hipu poroča »Narod" že zopet o novih zmagah : »Na Pivški dolini se je začelo tudi svetlikati. Klerikalni zmaj se bo popolnoma raz-letel. V Ihanu so vrgli klerikalca itd.« Ne bomo se prerekali z liberalc;, ker rajši vidimo, da ostanejo neumni kakor so zdaj. A v vseh teh krajih se naj posurbi, da bodo liberalci — če jih je kaj — obsedeli, kakor ao na Gorenjskem!
Le vedno zavedno! Ravnokar izišli »Rodoljub« penatiskuje 1 a ž n j i v a poročila o shodih, a izid volitve je — zagovedno zamolčal.
Z volišča. Izpod Ljubelja. Sv. Ana je torej izmed vseh občin razmerno najbolj liberalno volila in se tako pred vsem svetom najbolj osmešila. Tem, sicer dobrim gorjancem, ne bo nihče zameril, toda sram bodi njihovih zapeljivcev! G. Žana, prvi vaš javni nastop se je vrlo obnesel ter vas pokazal v pravi luči. Tudi dobro, vsaj vemo, pri čem smo. Da je g. Žanu na strani stal g. učitelj, je ob sebi umevno. Častitljiv je učiteljski stan, ali kakor ga je ta učitelj v šoli in zunaj nje, v javnem in zasebnem življenju že zastopal, ni čuda, da je prišel zdaj med ^neodvisne" kmete. Očetu županu pa, ki je vendar le kmet, svetujemo, naj drugikrat gre v posvete k svojim vrstnikom, pravim kmetom, ne pa k tacim, kakor sta gospoda Zana in Luka. Posnemajte sosedne župane, ki vendar tudi nekaj vedo' — Izpod sv. Jošta pri Kranju. Občina Sv. Jošt-Besnica pri Kranju je imela zdaj od zadnjih volitvah 70 mož volilcev. Od teh je prišlo kljub mnogim opravilom 50 mož na volišče, kjer so vsi oddali svoje glasove za g. Demšarja. Mnogo denarja je stalo Novaka, ko je pošiljal svoje oklice na naše volivce, grozno se je potil pismonoša Hafner, ko je raznašal te oklice in trobil svoje neslane opazke na ušesa volivcev; tudi Čevljarjev Gašper iz Kranja je bodel s svojimi dolgimi brkami Besničane v torek na trgu, a naš kremen se ni udal. Na poseben rovtarski način pa je obdeloval besniške in druge volivce Šlibarjev adjutant, Jeralov Jaka, a zadovoljiti se je moral le z jezo. Čast pa Bes-ničanom, ki so se možato držali na dan volitve ter pomilovalno zrli v teh dneh na vse hujskače in farbarske agente! — Koso
Dalje v prilogi III.
11. Priloga BO. štev. ..Slovenca" dn6 9. aprila 19Q4.
po zaključku volitve izvedeli izid, so veselo se vračali domov rekoč: Bog daj povsodi jednak izid! Čast jim!
Agitacija vladnega lista sa protestante »Laibacber Zeitung« je včeraj pri ebčila dališo notico za predavanje nemškega pastorja K a i s e r j a iz Haidelberga in vi karja H i c k m a n n a iz bt Vida na Koroškem. Tako reklamo ia »Proč od Rimce« »L\ibacher Zeitung« vedno prinaša. Ako ne objavlja naznanil cerkvenih govorov v katoliških cerkvah na Kranjskem, tedaj bi morala opustiti tuli naznanil« za protestante, sli pa bomo preskrbeli, da bo imela cele strani naših cerkvenih oznanil. Kako pride uradni list do tega, da dela reklamo za pastorje iz tuje d r i a v e , ko je vendar sam dlan cesarske hiše rekel, da je »Los von Rom« tudi »Los von Oasterreich«. Uradni list pa ne le da naznanja take agitacijske govore tujih državljanov, jih celo hvali in priporoča t*r vabi poslušavce v noticah. Ali uradno glasilo tako umeva »ohranitev konfesionalncga miru«, o katerem 8e takoj govori, kadar se začno braniti proti neopra vičenim napadom !
Volitve v »Kranjsko sdravniško zbornico" so se vršile že 24. februvarja, a še sedaj ni izid znan. Ali je bilo toliko volilcev, — da jih dobiti ne morejo. Cas bi že bil, da bi se zbornica konstituirala! Ali morda res ni prišel nihče k volitvi ?
Premeščen je č. g. Josip G o s t i š a, kapelan v Preddvoru za kapelana v Staro Oselico.
Nameščen je č. g. Josip Pire za kapelana v Preddvoru.
Presvetli gospod knezoškof Anton Bonaventura je podelil včeraj v domači kapeli red mašništva dvema dijakonoma iz reda sv. Frančiška. — Jatri bode podelil v opatijski cerkvi v Z a t i č i n i red mašništva gg. Fr. Bobmu in Fr. Kostelcu. Novo posvečena bodeta obhajala novi maši dve nedelji zapored v samostanski cerkvi v Za-tičmi
V Rim sta odpotovala te dni veleč g. kanonik dr. A n d r e j K a r 1 i n in vele-čaBtiti g. uršulinBki spovednik Miha Bulovec.
— Občinske volitve na Veliki Loki. Občina Velika Loka, kattra obsega župniji St. Lorenc in Čatež ter del trebanjske fare, je imela doslej vsled posebnih razmer vedno liberalnega župana. Morda ni več na Kranjskem občine, kjer bi liberalci s tako surovostjo in predrznostjo preganjali vsakega, kdor se jim ne klanja; soBedni trebanjski liberalci pa neprestano netjo to sovrašt/e. Pnštl je čas za nove občinske volitve. Liberalni župan je volitve razpisal nalaSČ v času, ko imajo ljudje največ dela po vinogradih, aaairavno mu je doba že pred teč metesi pretekla. Upali da bo mavsikak volileu kat narodne stranke z delom zadržan in ne bo prišel k volitv. Pa eloriii so ša več. Po postavi mora biti zap sciik volilcev razpoložen na pregled; to se je zgodilo in izvoljena je bila komisija 4 mož z županom na č.Iu zs reševanje reklamacij aii pritožb zoper volilni zapisnik. Ta je bil poln pomot. Reklamacije ao začele prihajati. z,upan je po poBtavi dolžan va;.ko nariako popraviti, kakor hitro kdo to zahteva. Toda županu je bilo več na tem, da bi bilo kar največ naših glasov izgubljenih, nego da bi ravnal oo zakonu. Ka| jo iztuhta modra glava? Reklamacije od naših volilcev vložene meni nič tebi nič eno za drugo zavrže, češ, da nihče ne sme za druzega zahtevati, da naj se popravi, če je napačno vpisan, vsak srne samo sebe reklamirat', kar pa ni postavno. Torej če je kdo vpisan, ki jo prej več leti umrl, mora vstati iz groba in sam stopiti pred župana in ga ponižno prositi, naj ga izbriše. Zadnja rekhmacija pride zadnji postavne do ločeni dan, namreč 29. marca, in sicer eks presno po pošti na županstvo Velika Ljks. Pri poštnem uradu leži prejemni recepis podpisan in potrjen, da je bilo pismo županstvu na Veliko Loko dostavljeno ob 5. uri 15 minut. V tej reklamaciji je na štetih okrog 30 pomot ter ee zahteva, naj se popravijo. Ta bo pa huda! O, kaj še! Zupan se tudi tega ne uatraSi. Kdor še no zna reklamacij reševati, sem na Vtl ko Loko naj se prida učit od župana Alojzija Glha in njegove komisije, ki je reklamacijo rešila takole: »Ker je vašo pritožbo ali reklamacijo županstvo šele ob 7. zvtč*r prejelo, ker je reklamacijska doba že ob 6 zvečer 29. marca nehala, se reklamaoiji ne more ugoditi itd « V lesnici je bila pa reklamacija dostavljena ob 5. uri 15 minut. To neutemeljeno re ditev je komisija polnoštevilno in uradno podpisala in poslala onemu, ki jo reklamno
vložil. Tako so bile torej reklamacije rešene na splošno zadovoljnost velikoloških in drugih liberaloev. Kaj postava, kaj paragrbfi, parkrat se je treba prMušitt in duhovne zakleti, pa mora držati! Župan je torej po sili hotel, da napake, katere so naši voliloi reklamirali, ostanejo v zapisniku. Povdariti pa je treba, da napake, četudi so po nevedoma prišle v za pisnik, niBO več napake, kakor hitro je župan zanje zvedel in jih ni hotel popraviti, ampak vse kaj drugega. Toda prišlo je vse drugače, kot je župsn mislil. Poslale so se seveda pritožbe na glavarstvo; pa predno so bile rešene, torej f redno bo zapisniki volilcev pravomočni postali, je dal župan volitev oklioati in zanjo določil dan 14. aprila. Zopet je nalašč določil, da pride prva na vrsto najdaljna, namreč čateika podobčina. Tu je pa glavarstvo prečrtalo račune tega našega junaka: Ustaviloje volitev, in v nedelio bo moral župan Gliha pri vseh treh farah preklicati, kar je dne 4. t. m. oklica!. Glavarstvo je moralo to storiti, ker bi bila volitev, če bi se vršilr, nepostavna in bi bila gjtovo ovržena. Tako so liberalci dobil', kar so iskali; prišlo je na dan n|ih nepošteno ravnanje in vrhutega se jim bodo še vsi smejali, ker so se tako imenitno ure zali. — Tako delajo libera'ot, n taki ljudje se predrznejo zaničevati ške ia, duhovnike in vse, kar je poštenega! Taki ljudje naj bi še naprej vladali občino? Take ljudi naj bi volili pošteni kmetiški ljudje? Ne, nikakor ne, če hočete biti možje! Studi in gnjusi se človeku, da se taki l.ulje kmetom vsi ljuieio kot njihovi prijatelj', a še bolj se studi to, da se kdo dobi, ki verjame liberalnim Isžem in sleparijam. Radoveden sem, kako bodo s daj liberalci lagali, da piikrijejo svojo blamažo. Ti pa, priiatelj, kadar se pelješ po dolenjski železnici, na postaji Velika Loka sa ozri z vsem spoštovanjem proti vasi, v kateri prebiva cvet dolenjskih liberalcev, v kateri dosedai županuje slavni župan Alojzij Gdha, o katerem je pred kratkim nekdo čvekal v »Slov. Narodu«, da je bil že večkrat pohvaljen od višje gosposke, spomni se njegove najnovejše pohvale, katero je dobil za svoje nedosegljivo reševanje volilnih reklamacij.	X.
—	Pobiranje darov za društvene namene je dovolila vlada društvu za izobrazbo katoliških učiteljev na Dunaju. — Dovoljenje velja za Kranjsko za dobo treh mesecev.
—	Zvonenje je prepovedala deželna vlada pri župni cerkvi v Sooartnem pod Šmarno goro, ker se pri zvonenju buje pretresa zidovje celega stclps. — Prepoved volj?, dokler ee ne določi natančno stavbeno stanje stolpi".
—	Shodov in zborovanj je bilo v preteklem četrtletju v ljubljanski okolici 54. — Med temi je bilo političnih le ostalih 49 shodov je biio nepolitičnih.
—	Zahteve poštnih uradnikov.
Kakor v L ubijam, vršili so se predvfieraj šnjim tudi po vseh večjih mestih shodi poštnih uradnikov z zahtevo: 1. popolni nedeljski počitek i n 2. u r a v -nava dopusta. — Kakor čujemo, bodo naši poslanci te upravičene zahteve (.oštnih uradnikov toplo f odpirali. — V Trstu je na shodu govoril prefasor Mazorana, ki je dejal, da bo Korberjevo ministrstvo skoro gotovo kmalu napravilo pristor političnemu kabinetu.
—	Svarilo I Raznim osebam po L ub-Ijani usiljuie neka firma v Parizu po imenu Reinhard B;cker Comp. pisma, v katerih obljubuje brezplačno naprav.ti po vsaki vpes^ni fotografiji veliko sliko, in pričakuje le, da bode dotična oseba imenovano firmo za izdelovanje slik priporočila v krogu znano9v. S^Scbno povdarja, da ni treba vzeti nobenega okvira, kakor to zahtevajo druge firme. Če pa se kdo usede na te limanice in pošlje fotografijo, dobi čez nekaj časa obvestilo, da se dotična slika takoj proti povračilu poštnih stroškov v zr.eBku 8 kron 80 v. takoj odpošlje. Ako se v resnici ta znesek po poštni nakaznici pošlje, pride zopet čez nekaj časa pismo, v katerem se firma opravičuje, da se jo po pomoti naročena slika dala v okvir, in kor je že po-šiljatev prekoračila francosko mejo, ni bilo mogoče jo reklamirati. Firma je pa pripravljena dragoceni okvir prepustiti za nizko ceno 11 K 30 v. Vse to je ,švindel|". — Slika je slaba, okvir ničvreden in dotični naročnik je opeharjen. Popolnoma slična pisma se pišejo vsakemu. Pošiljatev ni vredna 1 gld. Vsekakor mora imeti tu firma v Ljubljani zvezo, in bi bilo dobro tako početje zasledovati. Avstrijski konzulat, na katerega naj bi se policija obrnila, bo gotovo natanko poizvedel in francoski vladi priporočil potrebno korake. — Občinstvo pa naj ne gre na limanice takim sleparjem in naj se drži domačih znanih firm. — O tem se nam od druge strani še poroča : V „Slovenou" že omenjena tvrdka iz Pariza pošilja križem sveta ponudbe, da hoče po vsaki poslani fotografiji izdelati portret v naravni velikosti in to brezplačne.
Mi svarimo pred takimi ponudbami, ker to ni drutega, kakor navadna sleparija. Ako se tem ljudem usede kdo na limanice, tedaj zahtevajo za površno izdelani portret povra čilo za poštnino, okvir, carino itd. in sicer se mora zahtevani znesek navadno 10 do 20 K že naprej vplačati, slednjič pa d. bi še pošiljatev proti poštnemu povzetji, tiko, da je dvakrat osleparjen. Slika sama je brez vse vrednosti.
—	Osemdesetletnica gospe Hofie-varjeve Iz krške okolice sa nam piše: V stedo je praznovala velerodna goapa Josipina Hočevarjeva 80 letnico svojega rojstva. Kdor ve, koliko podpor je že razdelila njena roka in jih še deli, koliko je naklonila dobrodel nim zavodom, potem ni čuda, da so krški meščani kar takmovaii, kako bi dostojneje proslav,li izredni dan svoje velike dobrot-nice. V ta namen je bilo mesto v zastavah; na predvečer je bila med slovesnim zvo-nenjem in pokanjem topičev razsvetljava mtsta in sosednega Vidma. Pevski zbor je pod vodstvom g. A Kesa zapel podoknico, meščanska garda je z godbo priredila mično serenado, katere Be je udeležilo mnogo pre-bivalst»a, ki je slavljenki navdušeno klicalo: „S>ava!" Ni Savi pa so pozdravljali pleme- , nito gospo hajno razsvetljeni čolniči. V sredo je imel obč. odbor slavnostno sejo, pri kateri se je g. župan spominjal vrlin in do-brotljivosti gospe jubilantinje. V znak hvaležnosti se ie v tej seji ustanovila občinska ustanova 400 K, od katerih bodete obresti dobivali dve osebi v sUrosti 80 let vsako leto 6 aprila. Oo 11. uri je diroval slovesno
s?. mašo domači meBtni župnik vb obilni asistenci domače in sosedne duhovščine. S»ete maše so se udeležila vsa društva, mnogo meščanstva, pa tudi gospa jubilan-tinja, krepka in zdrava na duhu in telesu. Krasno pet|e pod vodstvom A. Kosa je po veličevalo cerkveno slovesnost. Plemenito gospo pa, katero dičijo trije redovi, naj mili Bjg ohrani še d« skrajne meje človeškega življenja !
—	Na zadnjem shodu v Stari Loki je nekdo udaril g. kaplana s pestjo po roki, da mu je začrnela. L udje govore, da je bil to Peter Logonder, po domače Fortunov Peter, ki je tudi s cer še grozil kaplanu: „Čikai, h . . . ., midva se bova že še videla." Sedaj bi pa rad Peter vse utajil in preti, da bo kaplana tožil, če ne reče, da ga ni udaril. Sicer je prav, če je Petra sram take surovosti, a vendar pa so priče, ki pravijo, da so ga videle. Nekateri pa tudi menijo, da bi Petra ne bilo prav nič sram, če se ne bi bal za tisti ugled, ki ga še ima tu in tam po Dolenjskem.
—	Nova šola. Krajni šolski svet pri sv. Petru v L,ubijam je kupil svet za zgradbo novega šolskega poslopja, in sicer pri Obr i-j a h. Namesto zasilnih šol ustanovili se bo dete redni šoii v Lipogla\u in pri sv. Katarini (v Topolu).
—	Iz Metlike se nam piše: Še vedno sedč prejšnji odborniki v odboru 1. dolenjske pos jilnice v Metliki. Pred leti so iskali v računskem zaključku 4 krajcarje, sedaj pa ne morejo najti pomote v znesku 27.000 K. — No, zmota je človeška stvar. Čudno pa je, da je glede imenika društvenikov odgovoren le blagajnik. Kdo pa je podpisal zapisnik občnega zbora? Ali je bil tudi ta zapisnik pravilen? Na istem občnem zboru je bil tudi račun za 1. 1903 potrjen. Ali se je našla pomota za okroglo svoto 54.000? Ako se je našla, dobro, ako ne, kdo pa bo trpel to pomoto? Ali odborniki ali zadružniki? Ali je znana afera iz Marnberga ? Dva kurnika v tri „štuke" sta šla že v pokoj. Možje nočejo več donašati puranov, in kur-nik se je znižal. iMorda ve neki policist, zakaj se je to zgodilo? Zadružniki pa le želimo in zahtevamo, da se čim preje skliče drugi občni zbor. Saj se ni treba bati resnice. Zvezo posojilnic v Celju, katere član je metliška, pa uljudno prosimo, naj pošlje svojega revizorja, da pregleda knjige, ali so v redu Ako so, dobro; ako ne, potem naj se urede. Zadružniki hočemo zvedeti istino, da se preprečijo razne neugodne govorice. Torej ganite se, možje, katerim je poverjena skrb in uprava s tujim denarjem !
—	Iz cerkniške okolice »Narodu« pod nos. Na poziv tomišeljskega županstva je poslalo cerkniško županstvo po od-gonu neko žensko domov v Tomišelj. It-kazalo bo je, da je to ena ženska, ki jo je »Narod« že tolikrst zlorabljal proti č. g. Joidu K n i f i c u , benificijatu v Tomišlju. Tako postopanje g. župana Serkota je s jajno zadoščenje g. Knficu, ob enem pa krepka brca »N<ro(iu« cd njegovega pristaša. Priporočamo »Narodu«, da to ponatisne. — Cerkniški trgovci bodo morali kmalu prestaviti svoje prodajalne v sfriake gozdove med opica, ker vsi prodajajo časnik za »opice«. — Tudi v Begunjah nekdo goji »opice«. — 7 0 i t t i s o v sobotnega »Slovenca« so jo prodalo v praznike v cerkniškem konsumnem druftvu. Krepak odgovor »opičarjem«. — Komi — nadzornik. C. kr. okrajni šolski s.otv Logatcu je ime noval pred nekaj meseci krajnim šolskim
nadzornikom na Rakeku — komija g. Makso Domiceljs. — Oj zlati vek zdaj šoli rakovski pride. — V Marijino družbo bi rad vstopil g. Miroslav Meden, gostilničar v Cark-nici, saj se tako živo zanima za-njo v »Narodu«. Pa ne bo sprejet, dekler je »Narodov« prijatelj. — Vzgojitelji mladine. G. učitelja Mežana v Studenem tožijo starši šolskih otrok na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu. Tudi z Ui.ca Be slišiio pritožbe, da v šoli ni vse v redu. In to naj bi bili vod telji ljudstva, ki še sebe in šolskih otrok ne znajo voditi, kakor se čuje. — Nobenega uradnika ni bilo pri velikonočni procesiji v Cerknici. — Nova zastava Marijine družbe se je pred kratkim slovesno blagoslovila v Begunjah pri Cerknici. — Nobene razsvitljave ni bilo med velikonočno prccesijo v hiši »pri Dalmatinou« v Cerknici. — V »c a j -tenge« ne pride cerkniški okraj zaradi lenobe v povočaniu, kakor je nekdo obetal do St. Petra. — Kratek odgovor g. M. M e d e n u. Pregovor pravi: Po toči zvoniti ne pomaga. A temu je kriv g. Miroslav Meden sam, ako sedaj zvoni po toči. Od leta 1892 do 1898 je bil g. Fric v službi gospoda trgovca Šerkota, in je 1. 1898 ta služba visela že na niti. Nato je g. Meden pristopil h konsumnemu društvu in jemal vino. Naravno, da so društveniki priporočali njegovo krčmo, ki je bila tudi vedno polna in so drugi krčmarji roke križem držali. Nabralo pa se je pri kons. društvu računa za vino na 4800 kron. Ker pa društvo ne dobiva, vina zastonj, zato je večkrat tirjalo in se končno vknjižilo na posestvu. Tudi mesarija je dobro uspevala, kakor se je g. Meden sam hvalil. Toda trgovec mora plačati vsako blago, katero prodaja, naj so voli, vino, pivcu ali žganje. Zastonj se nič ne dobi, k večjemu psovke v .Narodu" Šešek pa je umrl. Čemu torej toliko jeze? Kdor sam v vodo sili, temu ni pomoči. Ali ni tako? S svojo .poslanico" v „Narodu" pa se je g. Miroslav le osmešil tudi pri ožjih svojih znancih. Čudno in smešno pa je tudi to, da g. Miroslav v „Narodu" napoveduje konsumu in mlekarni, konec, takoj pa pride „Narod" s trditvijo, da mlekarna dela dobičke. Človek naj razume te godrnjavce! Pa si naj ..Narodovi" dopisniki z Dunaja naroče mleka in naj delajo dobičke, ^alobarde.
—	Zopet eden I Pod tem naslovom prinaša protiversko časopis^ članke o raznih pregrehah katoliških duhovnikov. Is nemških listov prepisujejo take čedne stvari tudi naši liberalni časniki z vidnim veseljem in prodornim namenom, da bi ponižali ugled duhovščine. Tako n. pr. je bilo čitati v tretji številki »Rodoliuba« tega leta, da se je baje vikar Filibert Guyot v Cirdonu na Francoskem pregrešil na najostudnejši način pri mnogih nedoletnih šolskih deklicah Od kom-petsntne strani pa je zvedelo »Oorambno društvo« v Ljubljani, da so bili socialni demokratje res ovadili vikarja državnemu pravdništ\u, toda pri sodnijski preiskavi ni vedel noben otrok nič povedati, le edsn, ki je bil glavna obteževalna priča, je izjavil, da je lagal. Mati tega otr< ka pa je razven tega pred sodnijo priznala, da so tožniki (socialni demokratje) njeno hčer tri ure na pamet učili, kako naj govori pred sodnikom ! Kajpada je bil vihar oproščen,, in sicer 16. januarja t. 1. Toda vkljub temu pogrevajo naši resnicoljubni listi tudi potem, ko je stvar jasna. Torej zopet eden, ki ni nobeden !
—	Is Vipave. „Narodov" vipavski torb&r v istim zadali torbo na svoj jezik zaradi gorostssnih obrekovanj in lažij. Ta možic se zaletava v najmirnejše ljudi ter dela nemir. Spravil se je tudi nad kmetijsko društvo, češ, da prodija petijot in mešanico. Ali je to pošteno, ali je to lepo od »narodnega vzgojitelja« in domačina, da z obrekovanjem jemlje kredit domači zadrug', ki je ustanovljena na veliko korist vinogradnikov ? V resnici, to jo lop vzgojitelj mladine! bram ga bodi! Sicer smo mi že obljubili lepo nagrado, ako doki že svoje zlobne trditve o kmet. društvu. Toda možic se skriva za vogalom, zato so mu celo njegovi pristaši posmehujejo ter prezirajo vsi razsodni ljudjo. S.etujemo vam, da opu tite obrekovanja, ako hočete sami sebi dobro.
—	Hrvaške novice. Hrvaški socialni d o m o k r a t j a so imeli v Zigrebu na velikonočno nodeijo in ponedeljek svoj strankarski shod. — Umrl ie dekan v Pokupskem S. Savi o, v dobi 76 let. — Hrvaški umetniki na Dunaju. S.ikar Via h o Bukovac je razstavil troje portretov v »Kiinstlerhaus u", I. K r i z m a n dve krajinski sliki v »Ilagen-bundu«, I M e ž t r o v i č dva kipa v „Se-eesiji". Dunajski listi jih hvalijo.
—	Iz Stare Oselioe Nov božji grob smo imeli v župni cerkvi Udelalga ie lično Anton Zonta iz spodnje I d r i j e. To sa jo zop^t naredilo po trudu našega gospoda župnika Ivana Soukupa, ki je v štirih letih, odkar biva tu, za cerkov veliko storil in jo skoraj popolnoma oblekel v novo obleko. Bog daj našemu ljubljenemu
g. J upniku skoro trdnega zdravja, da bo mogel ie kaj za cerkev narediti. — Sveta, kjer pelje nova cesta vZiri, mi poaestn ki v Trbiji še zdaj nismo dobili plačanega, in vendar je sdaj že več kakor eno leto, ko se nam je obljubilo, da bomo v desetih dneh prejeli dec ar. Nekateri bi morali dobiti po 400 kron, pa ni nikjer nič. Vemo, da ima cestni odbor navadno meseca februarja svoj zbor, kjer se za potrebne redi da denar. Toda naš Slibar je počasen in se nič ne briga. Najbrž, da so na njegovi hiši kake »ilibre* popokale in sedaj jih z našim denarjem popravlja. Snbar. ali ste — polž!?
—	Ii St Vida pri Vipavi. Naši li beralci so v velikih skrbeh, čeA. kaj bo, ako bodo potrjene nove volitve. »Ubogi kmet«, pravi dobravski mož. ako pride na krmilo kat. narodna stranka! ču<*no, da so ti ljudje sedaj našli srce z i kmeta, za katerega se do slej niso zmenili, razun za Bvoje pristaše. — Gotovo se tudi bo,e, da pride na dan lepo gospodarstvo dosedanjega občinskega odboja, oziroma županstva. Pač skrajni ča* je, da pride nova metla ter napravi red! Š) nekaj. Pred 14 dnevi je neki ^prijatelj kmeta" prav po slepi ceni kupil, kakor se govori, dve bolni goveji živini ter ju prodajal po navsdni ceni. — Tedaj pa se mu ni snvHl „ubogi kmet!"
—	Is trnovske župnije na Notranjskem Pred tedni je v Ilirsai Bistrici umrla etara dekla, po imenu Barakova Pepa. Ko ja čutila d i se ji bliža smrt, je pestila po du hovnika Nemudoma je hitel k bolnici g. Fr. Oranič s sv. zakramenti za umirajoče. Pri tej priliki mu je izročila 15 reci: petnajst kron s prošnjo, da porabi 10 kron za zvo nenje pri župni cerkvi z velikim zvonom in 5 kron za dve sv. maši. G)sp. Oranič je to naročilo natančno izvršil. — Rajnka Pepa je pred smrtjo povedala sosedom, da ji bo pri iari »veliki zvon brenčal«, kar se je tudi zgodilo. Ta dogodek je »Slov Ntrod« zlorabil'za hudoben napad na naše g. duhovnike, osobito na obče spoštovanega g. Oraniča. Rajnka Pepa pa je gotovo dobro vedela, da je istih 15 kron v boljših rokah, kakor da bi jih bila dab »Narcd ivemu« dopisniku, ker bi ji bil težko „veliki zvon bren čal«. To je potrdila tudi poštena sorodnica, kateri j s rajnka povedala pred smrtio, koliko je izročila denarja g. O.aoiču A'to pa liberalni »Narodov" dop'80'k ve, da je pokoj r ca imela še 100 do 200 kron, je njegova dolžnost, da to naznani nodišfiu, katero naj dožene, kje je ta denar. U^rav kalabre-ška hulobija Da je, ako sumničite radi tega duhovnike. »Narod«, globoko si padal! Tvojemu dopisniku pa veljajo besede pokojnega dr. B;eiw3isa: „0, tužna majka S'ovenija, ki je tako sinove rod>l&!« In vendar je ta razobesila tablico neka gospa T , da prodaja „Narod«. Gotovo ta gospa ne čita tega umazanega lista, sicer bi ga ne priporočala. Ali ne ve, da ji katoliško narodni kmetje zn9so največ grešev v prodajalno ? — Končno pripomnimo, naj zlobni dopisnik sam svoje življenje popiše v »Narodu«. Oh enem nai do žene, kje je onih 100 do 200 kron, radi katerih obrekuje g. Oraniča. — Sram ga bodi, obrekova\ca!
—	Na staroloikem shodu sn se poleg Fortunovega Petra in Jožkovega Francka posebno odi kovali b krikom štirje iz Marijine dražbe izbacnjeni fantalini, neki želez niški delavec, dva pijana godca iz Podnarta, nekaj pijanih Grmekovih pastirjev in nekai žabniških hjapcev. — G Leon L a v r i č , trgovec v Siofji Loki, pa nam piše, da ni bil na shodih, ne v Stari Loki, ne v Srednji vasi pri Poljanah, ker je bil obakrat od šoten.
—	Zmotil se je župnik zagraški.
Ko je ustanovil hranilnico in posojilnico, ie mislil, da ne bo domačih vlog zadosti. Zsd-nji letni račun iikazuje za leto 1903. K 165 998 85 prometa. Stanje hranilnih vlog K 105.746 82, danih posojil K 30 55P05, naloženeara denarja K 71.98744, rezervni zaklad K 399 79. Udov ima 92. Kaj ne, lepe svotiee denarja, ki so ga večinoma doma čini prinesli iz Amerike.
—	Ljudsko gibanje na Kranjskem. V celem preteklem letu je bilo na celi Krani-ski 3 3 2 9 porok; rojenih je bilo 18007, umrlo pa jih je 1 2.2 46, med njimi 4729 otrok v starosti manj kot 5 let. V stat osti od 5 do 15 let jih je umrlo 665. od 15 do 30 let 875, od 30 do 50 let 1243, od 50 do 70 let 2330, v starosti nad 70 let pa 2390. Ponesrečilo se je 244 oseb: 64 uto nilo, 29 padlo v globočino, 25 se jih je opeklo, 10 se jih je zadušilo v dimu, 8 se jih je zastrupilo z ogljikom, 6 jih je ubila strela, 5 jih je zmrznilo, 11 se jih je ponesrečilo na železnici i. t. d. . Samomorov je bilo 51, ubojev 19, umori 3.
—	Poštna vest. Poštar Štefan Kaste-lic v Pliberku je na lastno prošnjo prestavljen na Pragersko.
—	Prof. Zevnik iz Sarajeva sevDu brovniku baje ni zastrupil. Zdravnik dr. Mi-šet:c je napravil spričevalo, da je umrl vsled pljučnega empbystna.
—	Nail vojaki v trdnjavah. Našo vest, da so tri stotnije našega domačega pešpolka št. 17 prestavljene v trdnjave ob
koroško laški meji, današnji uradni list po trjuje.
—	Zagrebčani v Rudolfovem Klub zagrebških motociklistov priredi jutr, 10. t. m. prti klubov izlet z motori v Radoltovo. V slu5»<u neugodnega vremena se bo izlet vršil 17. t m.
—	Umrl je dne 6. t. m. v Vi7m«š«h po daljšem bolehanju gospod Ignacij Ravnikar v 58. letu svoje starosti. Bil je jako skrben gospodar velikeg« posestva, prijazen in ultuden do vsakega. Rad je po-migal sosedom in revnim, marsikateri siromak je dobil pri njem nesebno v zimskem času gorko premoč šče. N. v m. p.! — V btari Loki je 6 t. m. umrl posestnik Luka Pokoren. N. v m. p.!
—	Ponesrečil se je v nedeljo brat župan* pnzinsfcega, g. dr. Kurel ča, g. J >aip Kurelič iz P č a. Vozil je z mladim, naglim konjem po klmicu, rah<iajočim se na okrajni cesti med Pčaom in Gradiščem. Na nekem mestu sa je konj hkrati splašil ter odskočil v stran, in sicer čez cesto v neki prepad, kamor je potegnit za seboj voz g. Karel či G. Kurelič ie sicer vstal ter se podal v Pičan klicat Mudi na pomoč, di bi izlekli iz prepada konja in voz, a koma) je prišel domov, zgrudil se je na tla mrtev. G. Kurelič je bil š* jako mlad mož, premožen posestnik in odločen Hrvat.
—	Slovenca osleparill Iz New Yorka poročajo: Rojak A o t m Laurič iz II icket, Pa , podal se je domu v Loko pri Straži pri Novem mestu in bil v New Torku 23 marca. Dasi je bil opozorjen na razne sleparije pouličnih lopovov, se jim ie vsedel na lima-nioe in bil olajšan za 85 d »larjev. Mož si je hotel ogledati Brookiynski most in tam naletel na ptujegi mežj, ki se je delal zelo bolnega in mu povedal, da ima mnogo denarjev ter se boji, ako omaga na uhoi, da hi mu dru^i ljudje ne vzeli novcev. Zato je dal novce »spraviti« Lnuriču in ta jih je moral zaviti s svojimi skuoaj, češ, na par-n ku mu da denar nazaj. Lopov je odšel in odnesel novca Liuriča, a poslednjemu je osUl zavoj — papirja. K ub vsem svarilom in skušenj se rojaki vsedajo na limanica lo povom.
—	240 kron je bilo najdenih v Idriji pn h ši št. 108
—	Pri vojaškem naboru v Ljub nem na Štajerskem je 22 etni, v Post jjno pristojni rudar J»nez Verbič tako razgrajal, da so ga morali krofti štirje orožniki, ka terim se je pa uprl. Orožniki so rabili orožje in Verbič je dobil štiri nevarne rane.
Ljubijaftske novice.
Velezanimiva veselica se vrši jutri na korist salozilanskega zavoda. P/iredijo jo dobrotniki Salez iancev iz najboljših ljubljanskih krogov. Na vspored i s i mešani zbori, koncert društvena godbe, solospevi gospodične Eme Povšetove m iako zabavna veseloigra. Vstopnina: Sedeži: I. vrste 1 gld. 50 kr., II vrste 1 gld., III vrsta 80 kr., IV. vrste 60 kr., V. vrsta 40 kr., stojišče 30 kr. Galerija 20 kr. Preplavila sa z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejo majo. Vstopnice ae prodajajo danes in jutri pri gosp. M. Brusu nasproti škcfije, pri g. Sešarku v Selenburgovih ulicah in blagajni na večer predstave. Zabavni večer sa bo vršil v bivšem »Katol. Domu« na Turjaškem trgu — Zičetek ob 7. uri zvečer — Z sleci je, da sa občin stvo v obdnem številu odzove plemeniti prireditvi.
V krščansko socialni zvezi je predaval pretečem toren g. M »jsaerc pred mnogešte vilnim občinstvom o potrebi strokovnih društev. — Prihodnje predavanje bo v torek ob pol 8 uri zvečer v društvenih orostorih. — Predaval bo g. dr. Žitni k. Ker bo ie ša par predavanj, naj bi se teh zadnjih udeležili v obilnem številu.
0 ljubljanski tobačni tovarni še vedno pišejo razni listi. V zavijanju se odlikujeta posebno »Tagespost" in ,,Grazer Tagblatt", ki hočeta vso krivdo zvaliti na delavce, ne pa na one, ki so v prvi vrsti krivi. Ako bi odgovarjali na vse predrzne laži tega časopisja, bi le še bolj vznemirili duhove. Kako neumno se hujska, pričajo „I)eutsche Stimmen fiir Krain", ki pravijo, naj generalno ravnateljstvo da tukajšnjemu vodstvu popolno pooblastilo za ureditev razmer, t. j., naj se generalno ravnateljstvo na ljubo par osebam, ki v Ljubljani niso na pravem mestu, odpove vrhovnemu nadzorstvu in trpi še dalje, da se delavstvu delajo krivice. Tisti, ki v „Deutsche Stimmen" tako pometa z delavstvom, upa si tudi tajiti vse dr. Hogler nesramnosti pri zadnjem njegovem nastopu napram delavki P., dasi je vse s pričami dokazano. S takim pisanjem 'in zavijanjem se v tovarni ne bo napravil red. Edina pot, da nastanejo redne razmere, je, da se upošteva delavska spomenica. Kar se tiče »Naroda", pa stoji v boju delavstva tako nizko, da ga v enakem slučaju v zlobnosti ne doseže niti najpodlejši žid, tem manj bi se imel tako ponižati list ki hoče braniti interese javnosti. Njegov klic, naj se tovarna kar zapre, mu more za vedno vzeti vse simpatije delavstva
Po taki izjavi more t »Narodom« hoditi le tak delavec, kateremu je popolnoma tuja stvar delavski ponos in delavska čast. Tako ■e delavstvu ne upajo groziti nikdar niti
najbolj kapitalistični Židovski listi. »Narod« strašno mnogo piše o * klerikalnem« hujskanju in vendar mi popolnoma stvarno zavračamo njegove laži m zavijanja. Ako bi kdo hujska', nastale bi vse drugačne ras-mere kakor so, ker gotova gispoda vsa stori, da se delavstvo vznemirja ter se za s«oje nizke namene istočasno poslužuje »Dautache btimmen« in »Slov. Naroda«. Tako pravi »Narod«, da so klerikalci s svojim brezumnim ščuvanjem delavstvu simo škodovali in zato bi se zdaj radi otresli vsake odgovornosti". „Narod" naj vendar dokaže, kdo je nahujskai delavstvo, da se je uprlo nepravični odpustitvi svojih tovarišev. D e • lavitvo se je uprlo samo od sebe in Mvojo solidarnostjo si ni škodovalo, ampak doseglo te uspeh, ker so bili odpuščeni delavci vsi sprejeti nazaj. To n a s i 1 s t v o proti delavstvu je bilo agitator za strokovno društvo in ob tem na-silstvu je delavstvo Bpozntlo koristi svojega strokovnega društva. Tako jo in nič drugače! »Narod« je socialno prezabit, da bi vedel, kaj pomenja, ako je vsa delavstvo v svojih zahtevah edino in solidarno. Prva zahteva delavstva je, da se v tovarni napravi red, a poleg reda hoče tudi svoje pravice Mi prav dobro vemo, da je tobačna tovarna državno podjetje »ne pa podjetje klerikalne stranke«, kakor razkriva »Narod«, zato pa delavstvo zahtevaoddržave, damuda, kar mu gre! O politični agitaciji v tivarni od »klerikalne strani« ni govora, prav pa bi bilo, da bi vsi mojstri pazili tudi na agitacije izvestnih ljudij, katerih se vsled izdajalskega nastopa na pram delavstvu ogibl|ejo celo mnogi njihovi soc. demekraški somišljeniki. Naj 88 le pazi na to, delavstvo, ki je organizirano, se tega ne boji, ker nastopa tako, da mu nihče nič ne more. Seveda bi petem »Narodov« prijatelj Kcomur drugače piskal in bi si ne unal celo v pisarno klicati n. pr.: delavko Ztkrajšak, naj pomaga pri neki strankarski prireditvi. Kar se pa tiče agitacije za konsam, je pač agitiral za konsum znani socialni demokrat Kocmur, ki je hotel ustanoviti tak konsum, da bi se sam redil ob njem, a delavstvo mu je pokazalo hrbet. Z »to tolika jeza. Ras je, da je mnogo delavBtva pri »Prvem del. kon sumnem društvu", a ustanovitev konsuma je bila za delavce nu na potreba. S tam, da so trgovci odpravili novoletna darila, so mnogo delavstva spravili v konsum, kjer dobi novo letno darilo v obliki dividend. Delavstvu ni potreba agitacije v tovarni; kadar kaj želi, skliče lahko shod, pri katerem dobro pazi vladni zastopnik, da se nič nepostavnega ne zgodi. Kar se pa tiče nab ranja denarja, se Narod« laže, kar se da. — Nihče ni po nabiral in nihče tudi zunaj tovarne prisiljen ne da. Ako bi delavstvo hotelo zbirati za frakarski „Narodni Dom" aii za umazani „Narod», tedaj bi bilo pa vse prav. — Strokovno društvo nikogar ne sili k pristopu, delavstvo je prostovoljno in z veseljem Dristopalo v svesti si pomena dobre organizacijo. — Kar se tiče gospe Mittermayer, je .Narod" tudi slabo poučen. Na njegove iz iruhe odgovarjamo v prvi vrsti, da je hodi a jo tovarni po naročilu tajnika generalne direkcije in da o ščuvanju ni govora. Posebno je pa .Narodu" v želodcu predsednik strokovnega društva, gosp. Alojzij C a t a r, menda radi tega, ker »Narodu" na htori ve selja, da bi prestopil postavne meje in ker društvo res vzorno vodi. Nekaj strašnega Narod" piše o C;tarju. „Mož leta iz dvorane v dvorano in ima vedno polno žensk okrog sebe". Gospodje pri »Narodu* bi go spodu Čatarju gotovo storili veliko uslugo, ako bi Be potrudili v tovarno in stroje vse znesli na en prostor, da bi Čatarju ne b:lo hoditi k Btrojem iz dvorane v dvo-D» se pa pri svojem poslu ne more vseh žensk, je čisto naravno, ker je precej v tobačni tovarni. „Narodovim grožnjam se delavstvo le smeje in o b č u duje n i z k o s t tega »svobodomiselnega lista", s katero se baha, da bo proti delavcem iz vrševal posel denuncijanta. Plemenita gospoda, le na delo, dobili ne bodete nič, pač pa dokazovali delavcem, kako podel mora biti človek, ako hoče biti Iibe ralec. Končno „Narod" piše : „Naj se mu naznani vsak slučaj, da se kakemu delavcu ali delavki, ki ni klerikalka, zgodi krivica, ker se bomo za vsakega zavzeli, če treba tudi na Dunaju." Na to pa mi odgovarjamo: S tem je ravno „Narod" pokazal sv^je nizko stališče, in da njemu ni za delavstvo, ampak samo za stran-karstvo. Mi pa pozivamo, naj se nam naznani vsak slučaj, da se kakemu delavcu ali dela v k i zgodi krivica, in naj Bi bo katerekol i stranke; k e se bomo s socialnega stališč nepristranski z avzeli za vsa kega, da dobi svojo pravico. Uprav smejemo se pa obljubi, da Be bodo
pa kroni
.Narodovoi" za koga zavzeli na Dunaju. Ali menije, da so ondi slepi n da bode generalna direkcija podpirala strankarstvo. To je uprav predrzno, da si upa „Narod« kaj takega misliti o generalnem ravnateljstvu, v katerega pravičnost zaupa delavstvo in * katerega pravičnost trdno zau amo tudi mL Kako zna n. pr. dr. Tavčar delovati na Dunaju, to je pokazal pri potresnem poiojilu, ko je svoje volivce, hišne posestnike, pustil na cedilu in je s tem povzročil, da mora sedaj nižje ljudstvo z zvišano najemščino pri stanovanjih plačevati potresno posoiito za hišne posestnike. „Narod" ne vidi nič, kake krivice se gode delavstvu, ampak vidi samo »kterikalizem«. Ni čuda, ča delavstvo Bpo-znava, da taki ljudje ne bodo reševali delavskih teženj in da sedaj noben zaveden delavec noče biti liberalec. „Narod" ima svoje »informacije« le od ljuJ), kakor so Kocmur in S slan. Ker poznamo te ljudi, svetujemo »Narodu«, naj bo previdnejši, sicer bomo mi pokazali, kje je treba pihati smeti. »Narod" bo videl, kako poštene prijatelje ima, ako bo slišal glasove na Selanove harmonike. Selan bo pa tudi gledal, kadar bodo pričeli mej drugim pokati tudi „kanon-čki." To bi bil drugačen materijal, kakor so pa lažnjivi „Narodovi" napadi na pošten* delavstvo. „Narod" je v vseh svojih napadih očitno pokazal, da se le njemu gre za strankarstvo — napadal je posamezne osebe, nikdar se pa ni zavzel za delavsko stvar. Sram ga bodi!
Zopet razburjanje v tobačni tovarni Včeraj je bilo zopet razburjenje v tobačni tovarni. Mi smo čakali, da se stvar pojasni, „Slov. Narod pa je zopet posegel vmes z lažnjivim hujskanjem in s tem pokazal, da mu ni za stvar, ampak da mu je le namen vznemirjati delavstvo. Okolu 100 delavk je včeraj pustilo delo, ker so iz pisarne dobile obvestilo, da bode vsaka za 35 krajcarjev manj dobila izplačanega, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Na delo so šle, ko se jim je obljubilo, da se danes računi natančno preiščejo. Generalna direkcija je takoj poslala v Ljubljano finanč. svetn. g. dr. I n g r a k a in tajnika g. Hlavačeka. Pojasnilo se je, da se je zgejdila računska pomota'pri dotičnem poslovodju, ki je prej povedal delavkam, koliko bodo zaslužile, predno je bila stvar natančno pregledana od g.adjunkta Grima. G. Hlavaček je z delavkami govoril slovensko ter bil ž njimi jako prijazen. Po dogovoru so delavke zapele cesarsko pesem! K današnjemu miru naravno, da bedarije »blovenskega Naroda" niso nič pripomogle. Včerajšnje razburjenje ima tudi v tem svojo podlago, ker ljudje nimajonobenega zaupanja do g. Topolanskega. Danes zjutraj je na željo delavstva posredoval pri g. odposlancu generalne direkcije zastopnik pete skupine g. dr. Šusteršič posebno v zadevi delavske spomenice, ki jc bila sprejeta na zadnjem shodu tobačnega delavstva. Gosp. dr. I n g r a k je obljubil strogo nepristransko in natančno preiskavo. Gosp. poslanec je spravil v razgovor tudi vprašanje glede zvišanja plač, in gospod dr. Ingrak je potrdil, da se na tem sedaj dela v generalni direkciji ter da je upanje, da bo stvar ugodno rešena. G. dr. .Susteršič je opozoril tudi na hujskanje proti delavstvu ,.Deutsche
treba rano. ogniti žensk
v »Slovenskem Narodu" m
Stimmen" ter omenil, da more to hujskanje razburiti delavstvo, ter da ima skoro gotovo tudi namen zapeljati delavstvo k neprevidnim korakom. Naglašal je, da je opravičena sumnja, da to hujskanje izvira iz tovarne, ter dostavil, naj se tudi tu napravi red. G. poslanec je povdarjal, da je nesramna laž in obrekovanje, da bi kdo od naše strani hujskal delavstvo, pač pa se zavzemamo za vse upravičene zahteve delavstva.
Črnogorci mimo Ljubljane. Včeraj odpeljal < s- jo 30 Črnogorcev * Ameriko.
Iz Ameriko vrnilo se je včeraj dvajset oseb.
Voz in konj v jarku Včeraj popoldne je n« DolanjHin cesti posestnik Ivan Bučar iz Vel Mlačevega zavozil v ceatni jarek, da se je voz prekucnil. V jarek sta padla tudi konj in voznik. D,a posistnika prišla t ta Bučarju na pomoč. Ko pa sta konja tako pretepavala, da je bil ves preplašen, je potem na cesti še enkrat padel in obležal. Poškodoval se je tako, da ni bil več za rabo in ga je danes kupi' konjski mesar.
Dohod laških delavcev. Danes ponoči pripeljalo sa je s posebnim vlakom 480 laških delavcev v Liubljano. Tukaj jih je ostalo 90, dtugi so sa odpeljali naprej in jih 90 izst.pilo v Calju, 90 v Mariboru, drugi pa so 8» peljali na Dunaj.
Zadruga krojačev i t d. v Ljubljani
opozarja svoje čiane na shoc?, ki se bcdei vršil jutri dne 10. t. m. ob 10 uri dopoldne v gostilni pri »Kroni«, katerega se udeleii tudi zadružni inštruktor gosp. dr. Blodig iz Gradc».
S črnilom se je hotela zastrupiti. Včeraj popoiudaa i>pu» je brezpoHelnm služkinja Matilda Simončič, doma pri sv. Trojici pri
Dalje v prilogi III.
III. Priloga BO. štev. »Slovenca« dn6 11. aprila 1904.
Mariboru, stanujoča na sv. Martina oesti 24, steklenico črnila v namenu, da bi si končala življenje. Zavžito črn lo je imelo le uspeh, da ji |e bilo prav slabo. Vzrok, da se je hotela usmrtiti, je bil, ker jo ]e ženin zapustil.
Blclkllst povozil delavko Na Tržaški cesti je danes povozil kolesar št. 1699 de lav bo Margareto Pašleber. Delavka je zelo poškodovana na nogi.
Semenj. Na včerajšnji mesečni semenj dne 8. »pma je bilo prignanih 826 koni in volov, 194 krav in 45 telet; skupaj 1065 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker so bili tuji kupci.
Književnost m umetnost,
* Musioa saora. V stolni cerkvi v nedeljo 10. aprila velika maša ob 10. uri: Maša »Salve Rogina«, zlož G. Ed. Stehle, alleluja z verzoma Ant^n Foerster, ofertorij »Angelus Domini« G. Ed. Slehle.
U brzojavk. ~
Dunaj. Državni zbor se snide zopet baje 18. aprila. Čehi bodo obstrukcijo na daljevali. Mladočeško glasilo »Lidove No viny« pišejo: „Naše trdno prepričanje je, da bi bilo ponebanje obstrukcijo napram vladi in levici popolni poraz in da bi nam prinesel veliko večo škodo kakor obstrukcija".
Pariz. Ii Toulona se p;roča, da od ide 15. aprila troje ladij francoskega sredo zemskega brodovja v Barcelono, da po zdravi španskega kralja A f jnza.
Kodanj. Tu se govori, da se nemški prestolonaslednik namerava zaročiti s prin čeznjo Thyra, najmlajšo hčerio danskega prestolonaslednika.
Madrid. Od eficijczne strani ae atentat na kralja A Lnza predstavlja prav ne dolžno. — Dozdevna bombi je biia navadna petarda, in je napad imel samo namen povzročiti nemir. — V Barceloni je izbruhnila velika industrijska kriza. Več tvornicje zaprtih, 6000 delavcev brez kruha, vladajo veliki nemiri. Vzdržuje se mnenje, da je bil napad od vlade uprizorjen, da zada udarec republikancem.
G e r o n a . Kralj A!fonz je odpotoval v Figueras. Jeseni cb šče kralj A fjnz ev ropake dvcrc. Najprej obišJe portugalskega kralja, pet.m predat dnika franeodke republike in dunajski ter berolinsai dvor. V Rim ne pojde iz istega vzroka, kakor tudi avstrijski cesar ne obišče lat ki ga kralja.
Rim, 9. aprila. Sveti oče dan na dan sprejema deputacije. Posebno se opaža, da je v Vatikanu videti izredno mnogo francoskih lajikov. To se razlaga s tem, da hočejo katoličani s papežem vred določiti, kako se naj vedejo v sedanjih razmerah.
Budimpešta. Proračun za 1. 1904 je getov in kale majhen preostanek. Pri hodnji tedon bo finančni minister L u k a c z predložil svoj ekspoze v državni zbornici.
Hamburg. Na bojišče v Južno Afriko so se proti vstašem odpeljale nove čete.
Pariz. Včeraj dopoldne so iz dvoran justične palače odstranili podobe Kristusa in verske podobe.
Budimpešta. Italijanski diplomat M i r a g 1 i a pride v kratkem zopet tu sem, da nadaljuje pogajanja o vinskem vprašanju. Čuje se, da ogrska vlada ne bo hotela raz pravljati o vinski klavzuli kot vprašanju iz ločenem iz trgovinskih odnošajev.
Belgrad. V prestolnem govoru, s katerim je bila skupščina zaključena, je kralj Peter povdarjal, da je skupščina izvršila svojo nalogo in dosegla ravnotežje v proračunu. Med uspehi navaja prestolni go vor razširjenje avtonomnega carinskega tarifa in sklep trgovinskih pogodb s Turčijo.
—	V tej seji je Pašič izjavil, da zunanja politika Srbije stremi za vzdržanjem miru, da pa je ukrenila vse potrebno, da je ne presenetijo eventuelni d goaki.
Oputija. Tu se vzdržuje vest, da se bo cesar Viljem ustavil v Opatiji, kjer obišče švedskega kralja.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Potres so včeraj čutili v okraju Foggia na Laškem. — Poljubovanje na kolodvorih je prepovedala želez niška uprava v Pennsyivaniji v Ameriki, češ, da s tem nastajajo često železn ške zamude.
—	Krvava stavka je v Amiensu. Stavkujoči so udrli v delavnice, v katerih delavci še delajo. Prišlo je do boja s poli cijo. Delavci so vrgli policijskega komisarja na tla in ga z nogami osuvali. Konjeništvo so delavci napadli s kamni. E<i konjenik je bil zaboden. — Zopet velikanske sleparije na Francoskem. V Parizu je banka „L,entralo de Credit Mo-bilier 1 Industrie!" prišla na kant. Imela je
67 Glijalk. Oškodovani so posebno manjši obrtniki. Š'*ode je 25 milijonov frankov. — Vojni davek na igranje kart. Domovinsko požrtvovalnost za vojne namene kažejo posebno petrograjski igralci kart, ki so sklenili, od vsake nove igre darovati 20 kopejk v vojne namene Drugi del igralcev pa zopet prispeva v vojne namene tako, da mora dati vsak igralec v nabiralnik 15 kopejk, oni ki dobi pa 20 odstotkov dobička. — Čuden slučaj. Pri Donavicu so našli mrtvo otroško truplo. Orožništvo je prijelo kot sumljivo osebo Regino Bumho-fer, a skoro se je izkazalo, da glede tega slučaja nedolžna, pač pa so pri hišni preiskavi našli pri njej doma pod deskami se-gnito otroško truplo. Priznala je da je izvršila ta umor mesca novembra lani. — V ameriških Zedinjenih državah je sedaj 79,900.000 ljudi. Od leta 1900 se je število prebivalstva zvišalo za 3,906.000 duš.
Čedne razmerekaznilnic.Iz New Y rka se poroča, da je 7. t. m po skusilo 50 kaznjencev v Missouri pri Jtffm-so City zvezati zaporne uradnike, da bi oprostili še ostale jetnike. Toda ta načrt je prišel še pravočasno na dan ter se je vrš la stroga preiskava po celicah. Pri tej preiskavi so našli 20 funtov dinajnita, več samokresov, patronov in »vitrihov".
Dragoceni golobje Koliko vrednost imajo nekateri golobje, pokazalo se je pred kratkim v Manchestru na Angleškem, ko je bilo 72 izvrstnih golobov prodanih na dražbi za 18.000 K. Najboljši golob se je prodal za 1200 K. Ker je žival tehtala manj ko funt, je bila njena cena višja ko cena zlata. Najimenitnejši vrsti golobov sta „zmaj" in „sova."
Dežela društev je, kakor poroča neki londonski list, Japonska. Tam igra klubsko življenje že od pradavnih časov zelo imenitno ulogo. Tam ni nič nenavadnega, da je kdo član 10 do 100 dobrodelnih in družabnih klubov, ki imajo namen, sklicevati slavnostne shode. V Tokiu je 5000 društev. <Kako živo je na takih shodih, nam kaže dejstvo, da je na zadnjem shodu „kluba železniških potovalcev v Kanegevi" plesalo 100 parov.
Cerkveni letopis.
Novi beneški patrijarh.
Na prejšnje mesto Pija X je imenovan Arist des Cavallan. Civalbn. titul mi fi!a> delf-ki nadšscf, je bil rojen 18. s\ečana 1849 v Ctiicggi. Niegov oče g* je poslal v La L'no v šolo. Deček jo moril vsak dan prehoditi 12 kilometrov dolgo pot do šole. — Pozneje je pršil v škofovo semen šče v Chioggi. — Župoikoval je v Treponti in bil častni kanonik pri sv. Marku. Istega dne, ko je bil imenovan za beneškega patrijarh?, umrla mu je njegova mati.
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah) priredi v nedeljo, dne 10. aprila t. 1., v salonu g. V. Sturma v Poljčah gledališko predstavo. Spored: 1. »Doktor Hribar«. Ve seloigra v enem dejanju. 2. »Bratranec«. Burka v enem dajanju. 3 »Dobro došli! Kdaj pojdete domu?« Veseloigra v enem dejanju. — Po predstavi prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer — Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 70 h, stojišča 40 h. — Cisti dohodek bo za prezidavo gasilnega doma. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 9. aprila. Rektor dunajskega vseučilišča je poklical k sebi zastopnike raznih dijaških strank, da ž njimi obrav nava, da bi opustili de monBtr. Predsed hrvaškega društva »Zvonimira« je bil poklican in je izjavil : Hrvatje nimajo namena d e • monstrirati, a ne trpe, da bi jih imeli za goste. R-ktor: Na du najskem vseučilišču ni gostov, ampak so le redni in izredni slušatelji in bo spitanti. — Predsednik društva »Zvonimir" obljubi, da bodo Hrvatje mirovali, ako bodo mirni tudi Nemoi. Srbi so izjavili, da ne bodo motili miru, istotako Italijani. O d Slovencev še ni nobene izjave. Tudi Čehi so izjavili, da ne nameravajo demonstrirati.
Profesor Escherich se je čudil, da se dajo tudi Hrvatje zapeljati k demonstracijam, ko jih vendar povsod radi trpe. Slovenska zahteva ljubljanskega vseučilišča za Hrvate nima enakega narodnega pomena. Rektor je opominjal Hrvate k miru.
Opatija, 9. aprila. (Kor. urad) Italijanski minister zunanjih zadev se je danes ob 2. uri zjutraj pripeljal sem. Ob 9. uri dopoiudne bo je pedal sekcijski svetnik G a g e r n vsled naročila gre fa Goluchov skega na krov ladje, da pozdravi ministra Tittonija. Ob 10. uri se je Tittoni pripeljal s poslanikom A varna pred vilo „Fiora" in je ob skal Goluohovskega.
Dunaj, 9. aprila. »N. Fr. Pr.« poroča, da je bolgarsko - turška pogodba bila včeraj podpisana.
Pariz, 9 aprila. Bivša španska kraljiot) Izabela je umrla. (Rojena je bila 1. 1830, vlado je nastopila 10. nov. 1848, poročila se je 1846, 30. sept. 1868 je morala pred re volucijo bežati v Pariz in se je 25 jun. 1870 odpovedala prestolu na korist svojega sina Alfonza XII.)
Sofija, 9. aprila, cuje se, da bo je Na-šovič naveličal diplomatske službe v Cari gradu in da se tekom bolgarskih velikonočnih praznikov, ki bo te dni pričeli, vrne v Sofijo.
Sofija, 9. aprila. Manifest londonskega makedonskega kongresa, ki se je izjavil o mttrzsteškh reformah, da so nezadostne, in zahteval za Makedonijo od sultana neodvis nega in le velesilam odgovornega guver nerja, je v prebivalstvu vzbudil veliko za dovoljstvo, ki se jako simpatično izraža o Angliji.
Sredeo, 9. aprila. V dobro poučenih kro gih bo mnenja, da pri bolgarsko - turškem pogajanju ni pričakovati nobenega uspeha. Bolgarski kabinet bi že zdavnaj prenehal a pogajanjem, ako bi knez sam ne želel, naj se šo dalje pogaja.
London, 9 aprila. Na vs^h angleških ladjch je nabit popis boja med ruskima ladjama »Varjagum" in »Korejcem« ter japonskim brodovjem pri Čemulpu. Na »Varjagu« je bilo 28% moštva mrtvih, 48% ranjenih.
Berolin. Listi poročajo, da je ob Jalu zbranih sedaj le 15.000 Rusov pod poveljstvom generalnega majorja Kaštalinskega. Ostalo rusko vojaštvo stoji dalje v Mandžuriji. Višji poveljnik nad vsemi japonskimi četami na suhem je general baron Kodam o.
Dunaj, 9. aprila. V Badnu so izkopali dva ženska okost ijaka Preiskava je dokazala, da ste bili dotični osebi v starosti 40 do 50 let umorjeni. Trupli sta ležali tam že več desetletij. S!ut; se, da ie tudi te dve osebi umoril in oropsl v Badnu sloviti po licijski agent Lichtenecker, ki je bil že več krat tožen radi umora, toda vedno oproščen.
Izjava.
»Narodov« d jpianik iz Loskovca je grdo napadel podpisane odbornike, posebno še g predsednika našega izobraževalnega društva. Vemo, da se g. kaplanu ne zdi vredno odgovarjati takemu dopisniku, zato naj mu mi povemo n?kaj malega. Vidi se dopisniku, kako mu diši tistih 400 kron, ki j h je g. kaplan v par tednih naberačil, kakor pravi on. Tako ga skrbi, kam jih bomo dejali; njega gotovo ne bodemo vprašali, njemu to nič mar. Le nikar naj sa preveč ne čudi, »da smo že tako daleč prišli, da so začeli že kaplani s fanti fantovati « A mi smo po nosni na to, da hoče g. kaplan biti v naši družbi. Pravite, kako nas g. kaplan v dru štvu uči kvartati. Veste, s.j bi vam verjeli; samo to je križ, ker g. kaplan še — kvart ne pozna. Res, laž ima kratko nrge. Nazadnje pa daje dopisnik kar vsem leskovškim faranom lep nauk, »naj bi se jim že vei dar enkrat oči odprle.« Vprašamo vas, le<kovški hrani, kaj se res daste od takega človeka očitati, da so vaša poslopja sama raztrgane bajte, kjer je luknjica pri luknjici ?! Ali boste ros pustili, da se teh par liberalčkov leskovških pred vsem svetom iz vas norca dela ? Nam pravi dopisnik, kako smo ne umni in nam grozi, da naB bode vso po imenu dal v »Narod«. Naj to le hitro stori, mi bomo ponosni na tc; ako ne bo, ga primemo za besedo. Spomni naj se še večkrat našega izobraževalnega društva v »Narodu«, s tem bo društvu le koristil. Oa si ne upa s pravim imenom se podpisati, mi pa, če tudi nas je nagnal s i trškimi podrepniki, se ponosno podpišemo : Podpredsednik: Jožef Kranjčevič; blagajnik : Vinko Knritnik, go Btilničar ; blagajnika namestnik : Franc stare, trgovec; tajnik: Vinko Arh mizar; tajnika namestnik: Alojzij Gmles, krojaški mojster ; knjižničar : Viktor Fsletov ; pre«ledovalea računov: Franc Arh, mizar in Jan Kraničovič
Na znanje!
Ali ste že blagovolili ponoviti svojo cenjeno nanočbo na
»Slovenca"?
ponovite naročnino takoj, da se Vam list redno dopošilja.
Cena je razvidna na glavi lista.
1.	Dopisovati v slovenskem jeziku,
bodisi z Nemcem ali Lahom.
2.	Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd.
3.	Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno Btvar!
molitvenik
162 7 ?a HVariJine druibe,
.Vodilo" in ^Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l'/„, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe." ; 1 izvod velja 20 v., 60 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel „dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje.	1240 9
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Slov. zemljevid bojišča rusko-japonske vojske.
Cena 20 vin., po pošti 23 vin.
Freytags Karte des russisch= japanisehen Kriegsschauplatzes
(z berilom, statističnimi podatki itd.) Cena 36 vin., po pošti 40 vin.
Neue Kriegskarte von Ost-Asien.
Mit Begleit\vorten: Ost-Asien vom politiseh - militarisehen Standpunkte. Bearbeitet von P. Langhaus. (Raz-delba ruskih in japonskih čet, ter smer njih gibanja, kakor tudi stališče vojnih ladij je rudeče zaznamovano.) Cena K 120, po pošti K 130.
Karte von Makedonien, Altserbien und Albanien.
Mit kartographischen, historisehen und statistisehen Beilagen zum Ver-stiindnisse der Makedonischen Frage. Bearbeitet von dr. Kari Peucker. Cena K 1-80, po pošti K 190.
Zadnja dva zemljevida sta vsled posebne natančnosti in vsestranskih podatkov velike važnosti. P. n. naročevalci, ki nimajo pri nas odprtega računa, naj blagovolijo z naročilom vred denar doposlati, ker bi jim glede na mali znesek povzročilo povzetje prevelike stroške.

Meteorologijo porodilo.
Viflion nad morjem 8( 6 2m, srednji iračni tlak 736-0 mu
1 jt Cm opit-	Stuj« b»ro-m«t», r m«,	Temp« rt, t ur, po C«l«lb	V«tT»»l.	Neb«
8 \k		7'2	■r. svzh.	Obl. |
q I 7. ijutr. 1 Ž. v'*fOl.	737-7 736 7	55 129	> »	jasno i sk. obl. |
v a»
00
Srednja včerajšnja temperatura 9 V normale 8 3 .
Zahvala.
Za izkazano prisrčno sočutje ob nenadni emrti našega preblagega, nepozabnega in nenadomestljivega očeta ozir. tasta, gospoda
Silvestra Pesjaka,
posestnika, trgove?a i- t. d-
iztekamo vsem p, n. prijateljem iu znancem najiskrenejšo zahvalo.
Osobito se zahvaijujemo preblagi gospej Frauji pl. Kapus-ovi za »so skib i.i trud ter res materinsko tolažbo; g županu A. pl. Kapus-u in njegovi ličerki 51 lici; gospodu Josipu Košmelju iz 2elez ikov; g. drž. in dež. poslancu Jos. Pogačniku; gospem in gospodom iz Krope, Radovljice, Podnarta. Pod-brezij, Kranja in Dobrave; občinskemu dboru kamnogoriškemu: šolskemu vod,tvu in šolski mladini ter domačemu gasilnemu društvu za korpora-tivno udeležbo; delavskemu bralnemu društvu za lepo nagrobno pelje. Najprisrčnejša zahvala bodi vsem da-rovateljeai prekrasnih vencev, vsem mnogobrojnim udeležnikom veličastnega pogreba ter vsrmu prebivalstvu Kamne gorice, ki je splošno pokazalo toliko spoštovanja in l jubezni do rajnika
V Kamni gorici, 6. aprila 19u4.
PnTnrl Le »Templjev"- in rStyria-vre-
f M/ M! I lec" sta zakonito zavarovana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamemla Templjev-vrelec* ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „Rngaška kisla voda*, naj se odklanjajo.	591 b 6—2
Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina.
Pri protinu, urinovokisli dia-tezi, revmatizmu, bolezni na ledvicah in mehurju, kamnu v mehurju,
želodčnem in črevesnem katarju, diabetes i. t, d. rabijo
franeovo-varski
priznani zdravniki z izvrstnim uspehom.
Izvrsten okus!
Naprodaj povsod, tudi pri razpošiljal-nici mineralnih vodi o v Francovih varih. -
lastnega pridelku : teran muškat ter belo
vino. dsljo sajasiičeno pristan tropino v eo
se dobi pri
Potcnu pcrlanu di C|ccrgie
376 is-u Rovinj, Istra.
Razpošilja se na drobno in debelo
Domača slovenska tvrdka!
v^fj izdelovatelj orgelj
Ivan Milavec
(Goršičev ačenec)
Ljubljana Cerkvene uliee
se najuljudneje priporoča 26-8
= v Izdelovanje =
novih cerkvenih orgelj.
Vb-Kovrstna popravila po najnižjih cenah
Spomnile se osirotelih otroki
Srečke otroškega zavetišča
za ustanovitev zavetišča za osirotele otroke.
1500 dragocenih dobitkov v skuuni vrednosti 60.000 K Glavni doPit»k v vrednosti 25.000 K Cena srečke 1 K — Žrebanje nepreklicno dnč 22. aprila 1904.
Dob6 se v vneli tobakarnah. "TBB^
Uprava loterije za otroško zavetišče
krščanske dunajske ženske zveze,
379 10—8	Dunaj, Neuer ftlarkt 3
„SLOVENEC"
wr se prodala
odslej v naslednjih ljubljanskih
tobakarnah:
Bisjak Ivan, Bohoričeve ulice 10 Blacnik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12.
grus Maks, Pred škofijo 12 eSnovar Lovro, Kolodv. ulice 33 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Merita Terezije cesta 14. Kalii Alojaij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, bv. Petra cesta 14 Kristan Ivan Resljeva cesta 24. Kuštrin Agueza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4 Omejc Teresija, Karlovska c^sta 32 Pihler Ivana, Kongresn trg 3. Podboj Ivan. Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., M-stni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulico 1. Velkavrh Marija Sv. Jakoba trg Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrioa:
Mic Grobotek, trgovec.
Celoveo: Josip oowa, prodaia časnikov.
Cerkniea:
I^an Livrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Jos. Schwarz, Šol, ulica 2.
Hrušica pri Jessnioah:
Katarina Kmc,
Idrija:
Valent. Trezen, trg, 102.
Javornik:
Štefan Pcdpac, trgovec.
Jesenioe:
Alojzija Ahčin.
Kamnik:
Fran Subelj. trg., 39.
Kranj:
Karol F.orian, knj gotriec.
Leakovec pri Krškem:
Frž«nc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J Kra ee naal, kniigotrioica.
Postojna
Halena Orešek trg. 76.
Radovljioa:
Oton Homan, trgovec.
Ribnica:
Ivnn L všin, trgovec*, 70.
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Škcfjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak
Trst:
Antonija vd. Kramar, Rojan št, 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Casertna 1. »Pri sv. Antonu Padovanskem*.
Zidan most:
Mary Petercaan, kolodvor.
Medicinalni
1393
50 20
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5 — 7. „ „ 2 60.
Dobiva se v vseh bolj ših trgovinah.
UJ,\ >6u<t, >V1 mif mu>(H J,lJ,./.U .u?>i»w u.l.,oo luon., uasnut.lpo u,*..
..roivnad loviAioa
'oouejj M OS X f MlllfOO Sn g sui?Ocj •OUIIOAOSBJP ^OJOZA	I3i,isnxs0d
3AE)| 3U|!Z SAOJpAft
uioluB«Q(juud • aiaiocop g-i-h ir.no uaiej.ii
1 Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni iu ob smrti naše iskreno ljubljene nepozabne soproge, oziroma matere, sestre, tašče, svakinje >n tete, gospe
Ane Achtschin
roj GERBER
za mnoge krasne darovane vence, kakor tudi za izredno častno in zelo številno spremstvo pri pogrebu drage pokojnice k zadnjemu počitku, čutimo se dolžni, izreči vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo, najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 8. aprila 1S04.
Globoko žalujoči ostali.
798 100—831
VABILO
na
redni občni zbor
»Ljudske posojilnice,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo", v Ljubljani ki se vrši a 11«- 38. aprila 1904 ob polu 6. uri zvečer v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2.
Dnevni Ped:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev nadzorstva petero članov.
6.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*)
7.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1904,
Za načelstvo:
Pr. Iv. ŠusferSič,	Josip Šiška,
načelnik	podnačelnik.
V smislu 5j§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Matija Kolar, Franc Le-skovic, Josip Šiška, dr. I. Šusteršič.	610 1
Surovinsko društvo Čevljarjev za Kranjsko v Ljubljani. =
Vabilo
k
občnemu zboru
dne 10. appila 1904 ob 9. uri dopoldne v salon.n pri Auru.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnatelja
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Poročilo kontrolorja.
4.	Poročilo preglednikov. *
5.	Polaganje letnega računa.
6.	Razgovor o renumeraciji delujočemu odboru.
7.	Volitev.
8.	Predlogi in vprašanja. 619 i
Ker je dnevni red jako važen, opozarjajo se gg. člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
r*linnti nuoČhi za sna?-enjR parketnih tfll L VlIlUlt IJbtiVltl dob<5 se pri tvrdki
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice
Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—6
Kuharica
dobi službo v župnišeu male fat»e v ljubljanski okoliei.
Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	624 3-1
izurjena
krojaška pomočnika
sprejme takoj	590 3—2
Anton Čebulj
krojažki mojster na Jesenicah, Gorenjsko.
2
2
A
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z vefi ^iffiof^uf	ko h0° pollol)ami
» Jaiš brnega blaga in godbenih reči
ur, zlatega m sre-ieg* >db<
HANN8 KONRAD
Nik,- rem.ura gi. 2.50 tovarna za ure ln Izvozna trgovina
aro 3 letu pisni. juro. Most št. 520, Češko.
Črez
603 3-1
3000
letnih nagelnov
se dobi po nizki ceni v mnogih vrstah in barvah, ponajveč nasddnih (doppelt) in z močnimi koreninami. — Dobi se tudi več vrst močnih, visokih in lepih
v r t n i e (gartrož).
Kje? pove upravništvo ^Slovenca".
m j a^a«
Podpisani Mafija Dolenc izjavljam z ozirom na sobotno notico v »Slovencu", da nisem iskal liberalcev po hribih in da ne maram agitirati za Novaka in da nastopam le kot trgovec.
Stara Loka, 5. aprila 1904.
607 i-i	Mafija Dolenc.
Službo cerkvenika
sprejme takoj
neoženjen, vseh cerkvenih opravil vajen mož. Ponudbe sprejema upravništvo tega lista.
261 1—1
Restavracija „NAR0MI DOM".
V nedeljo, 10. t m.
vojaški koncert.
Začetek ob polu 8. uri zvečer.
Vstopnina 20 vin.
618 2—2
fl\ladenič,
dobro izvežban
sirar in mlekar,
kateri razunvj t.tdi nek .1 ko knjigovodstva in računstva,
želi dobiti službo.
Naslov pove iz prijaznosti upravnižtvo
„Slovenca".	602 2-2
Gospodična
eoo 3-2 dobi stalno službo
v ncltf tul^ajlnji trgcuioi kof prodajalka.
Upošteva se nekoliko prakae iz ep* ca rijsk« trgovine.
P.ača po zmožnosti in po dogovoru. Pismrna ponudbe v slovenski m in nenri-čkern jeziku nai se p Si'j»jo pod SilVo »mar ljiva št. 9" Lmblisna (Posti restante).
596
3—3
V najem se takoj odda :
velik travnik
v obsegu blizo 5 oralov, na ljubljanskem polju v bližini mestne bolnice za silo. Na travniku je tudi kozolec z 10 štanti.
Več se iz te pri lastnici Mariji Mikui v Ljubljani, Kolodvorske ulico št. 3.
Anaeljnovo milo
-u—si- z znamko
Marzeljsko (belo) milo
616 24-1
sta najbolj koristni
ŠOT za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih jtacunah?
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
l„Grand Pri
N aj v i š j a o <111 k: a, i Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno le, če
na /T.RA.P.M? podplatu /C.nETEP5VPn>s
in usta-
1860P
novno leto 1860.



1592 13
Vsak dan jih izdela
tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorft, Ifiehn «k Co., Wien, I. >Ta debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodaj pri Ceškutt Marija, J S. Benedikt, Petridič Vaso, Persche Alojzij, Treo K&rolina, Ant. Leut*eb, Julije Stor, Ernest Sark, I. G. H&ic&iin, Vikt. Gerhauser.
Brinšek Ivan. Trnovo, Engelsberger Rud.. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fttr-sager Leopold v Kadoljici, Gratner Jurij Kamnik, Gatseh A. Kostanjevica, Lapajne Valentin, Idrija, Pollak lUarija, Kranj, Petelin Andrej, Ribnica, Trevn Valentin, Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verbič Anton Sevnica Leblnger & Borgmann Litija E. Hoffmanu Kočevje, Jonke
Frano, Bartelme Josip KoCevje
Vabilo
k
občnemu zboru
posojilnice in hranilnice v Moravčah
registr. zadruge z neomejeno zarezo kateri bode
t nedeljo, dne 17. aprila 1904
ob 3. uri popoldne ===== v moravški šoli ===== z nastopnim vsporedom:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Volitev načelništva.
4.	Tolitev nadzorništva.
5.	SInčajnosti.
en i	Načelništvo.
V najboljšem stanju ohranjena dvovppežna
kočija
608 3
ki je stala nova 336 gld., se sedaj poceni proda. Zelo pripravna je za kakega gospoda duhovnika. Vpreza se lahko tudi en konj. Pojasnila daje Marjeta Zakrajšček, posestnica na Rakeku, p. Nova vas pri Rakeku.
Ker se na (lan 6. aprila 15)04 razpisani IV. občni zbor ni vršil radi nesklepčnosti, vabi se na
V. redni občni zbor
Vzajemne zavarovalnice proti požar= nim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani
kateri se bode vršil v sredo, dne 20. aprila 1904
ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1903.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.
Slučajnosti.
614 2-2
Predsednik nadzorništva.
Služba
organista in cerkvenika
se odda v Javoru pod Ljubljano.
Nastop o sv. Juriju. Prosto stanovanje, drva in nekaj zemljišča. Nadaljna pojasnila daje:
Župni urad Javor pod Ljubljano,
P. Sp. Hrušica. 623 3-1
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
^ v lastni niši f v Ljubljani S t lastili Mi*
•vw\/wN/a	»vvvvvvvi
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih uli«
obrestuje hranilne vloge po
23 104-29
4
ii o; 2 o
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske I/ • n^R^n/VOT posojilnice znaša	IV	y U L f.
staŽs hran- K4,703.762-02. S K 20,246712-13.77-979*34.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničnega urada št. 828.400. — Telefon št. 18
i>
krošnja do pfameniiifi doBrotniRov!
Po deželi ^ranjski nabirata sedaj dve redovnici milo-darov uboge sirote v Jeld/^irchnu na J^o roškem.
Pobiranje je dovolila c. J^r. dej. vlada in slavni mestni magistrat ter potrdil prev$višeni gospod /znejošfof.
SCST ljubi Tjog bo obilo poplačal	tudi najmanjši dar. "228
j&t*
4t.
w
Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vedo na vse načine; solnčne in zračne kopeli ; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo.
563 4—2
Zdravnik voditelj:
Pr. Rudolf Raabe.
-ščitit t
150.000 kg
'eg-si seiaa
prve in druge košnje domačih travnikov
Ne proda.
Več pove 11 i j a Predovič, Ljubljana,
Ambrožev trg št. 7.	480 5
Naznanilo,
Uljudno naznanjam, da sem otvorila od c. kr. deželne vlade v Ljubljani potrjeno	61B 4„1
obrtno uči/išče g
3a merjenje in izdelovanje oble/krojno risanje
in pri^rojevanje.
Prvi tečaj se začne 15. aprila v hiši »Mar. tiskarne" v Hnaflovih ulicah št. 5, pritličje na desno, in se je ja udeležbo čim preje oglasiti, ker bode sprejetih le omejeno število gojenk
Priporočam se jc mnogoštevilen obisk velespoštovanjem
Marija Nachtigall-Slavčeua.
V zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani izšle so za leto 1904 nove
\s
Srn ar niče
pod naslovom:
Marija vpredpodobah ^'i/j podobah.-v-
Zbral
Jožef Vole, župnik.
_rC<A>o
Z dovoljenjem prečast. knezoškojijstva ljubljanskega.
.....-----------------Ct^p-	■
V Ljubljani, 1904.
Predgovor pisatelja:
Ne lasti si ta knjižica časti, nili nje pisatelj zaslug, da podaje vseskozi izvirno delo Podlago so dale jezuita p. Bacherja učene in zanimive razprave: ,,Dreissig Vorbilcier urici Symbole der aller-seligsten Jungfrau Maria." Zweitc Auflage. Wien l(Kil Goli prevod bi bil vendar javelne ugajal našim šmarniškim navadam, ker je knjiga prirejena razmeram in potrebam nemškega katoliškega naobra-ženstva. Zato se jc povzelo iz nje, kar hrani za nas najboljšega, drugo je nadomestil pisatelj in najnovejša marijanska književnost. Pisatelja je vodilo geslo: Kar je dobrega, sprejmite! Hodi vse v čast božjo in v počeščenje mile majniške kraljice, matere Marije, kateri to skromno delce v zahvalo za premnoge dobrote poklanja ob desetletnici svojega mašništra njen večnohvaležni posinovljenec.
Knjiga obsega 308 stranij in stane vezana z navadno obrezo 2 K, z zlato obrezo 2 K 40 vin., po pošti 20 vin. več.
<
s- , D.
O <
fD
3
7T
7? O "t
V*-
E O.
O. E
crq
7T
3 p
-i 3 P
O
o
o
7Z
(/>< ?r
03 E
7? <
-T
3
E £
S*
3
M
n
3 P
(/i
Dom in Svet %
99
mesečnik s podobami za slovje in znanstvo.
Založnik in lastnik ,MarijanišČe' v IJ ubljani; urejujeta pa dr. Mih. Opeka in dr. E. Lampe.
Naročnina za celo leto znaša 9 K, za dijake 6 K 80 h
V nobeni slovenski rodbini ne bi smelo manjkati tega leposlovnega lista!
List za mladino!
Vrtec
s prilogo
Angelček".
Izhaja dni i. vsakega meseca z lepimi slikami in podudno- zabavnim berilom.
Dobe se še prejšnji letniki po znižani ceni. Mla-dinoljubi, sezaite po tem edino priporočila vrednem mladinskem listu in ga širite med nadobudno mladino. Naroča se pri uredništvu, Sv. Petra cesta štev. 78 v Ljubljani.
O
m
V prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2,
_dobi vsakdo po najnliji cenit
Molitvenike:
Presveto Srce Jezusovo. — Usnje K r8o, zlata obreza K 240.
Spomin na Jezusa, usnje 70 h, zlata obreza 96 h.
Rafael, za odraslo mladino; platno K rjo, usnje t"6o, zlata obreza K i*—.
Jezus dobri pastir, usnje 72 h, zlata obreza K i'—
Odpustki (Sajovic), usnje K i'8o, zlata obreza K 2'20,
Sveti križev pot (I.eon. a H. Mau-ricio) 80 h.
Srce ali spoznanje in zboljšanje človeškega srca. Usnje K t'8o, zlata obreza 2"4o.
Filoteja. Usnje K i-8o, zl. obr. K 2*40.
Jezus na križu, moja ljubezen. Večja in manjša ter finejša oblika, od K rjo do K 2-20.
Zvonček nebeški. Usnje K fio, zlata obreza K 1 "fio.
Marija naša pomočnica. Usnje K i'70, zlata obreza 2'20.
Sveti nebesa s precej debelimi črkami. Usnje K i-4o, zlata obreza K 2-—.
dalje:
Vedno češčenje, v usnji K 2'40, z zlato obrezo K J"20.
Kruh nebeški, v usnji K r8o, z zlato obrezo K 2'40.
Pot v nebesa, za ude III. reda, v usnji K i'8o,
z zlato obrezo K 2'40. Dušni vodnik, z velikimi črkami, usnje K 2"—,
z zlato obrezo K 2"6o. Večna molitev, v polusnji K 2"—, usnje K 2 40, z zlato obrezo K 3"—
in mnogo drugih v poljubni obliki in vezavi.
Devocijonalije:
Barvani in beli kipi v poljubni velikosti: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Brezni. Spočetje, Sv. Anton, Sv. Frančišek Asiški in
razni drugi do I m višine.
Enotno prirejene svetinje za moške in ženske Marijine družbe s trakovi, lepo in solidno ' deto.
Rožni venci v največji izbiri, od najfinejše do najcenejše vrste; leseni, koščeni, biserni, kokus in drugi; križci v poljubni izdelavi I
Jezušček praški, v razni velikosti, iz kovine in terra cotta, v lični izAelavi.
Tukaj so tudi vedno v zalogi najraznovrst-nejše podobice s slovenskimi podpisi in molitvicami, 100 kom. od K —'70 do K 6.
Podobice 1'lja X. 100 kom. K 3*—.
Enako se dobč v največji izbiri podobe za okvir, oljnate barve, raznovrstne velikosti in cene.
V zalogi so tudi:
Križi s stojalom in brez stojala, leseni in kovinski, razne velikosti in cene.
Srebrne svetinje, raznovrstne po K —'90, 1*30, 1-70, 2'qo in višje.
Navadne svetinjice iz aluminija: Srca Jezusovega in Marijinega, Naše ljube Gospe, čistega. Spočetja itd. 144 kom. K 1-44 in višje.
Vsprejemne podobice ža razne bratovščine itd.
Druge knjige in pisalne potrebščine :
A
N O
kapir, pisalni, pisemski vsakovrstne kakovosti in poljubnega formata, od najfinejšega do navadnega.
lbumi; razne knjige kot oznanilna knjiga, knjiga za oklice, in mnoge druge; raznovrstne tinte, tuši in drugo rlzbeno orodje.
Zavitki za pisma in vizitke, šolski zvezk in druge šolske potrebščine, kot ravnila, merila, krede, barve, razna peresa itd.
avadni in flni peresniki, svinčniki, gumi arabicum, preparaege, šestila od navadne do najfinejše izdelave itd.
kviri za risbe, podobice in fotografije, razni drugi okraski in nastavki iz kovine, lesa itd., sploii vsi v to stroko spadajoči predmeti.
V zalogi so tudi:
Stoletna pratika dvajsetega stoletja. (Dr. Gregorij Pečjak.) Mehko vezana K l'3o, pol platno K i'8o, pol usnje K 2'—.
Slovenska kuharica. (Magdal. Bleiweis.) Mehko vezana K 3- — , platno K 3-60.
Roza Jelodvorska. (Spisi Krištof Šmida.) Mehko vezana Oo h, pol platno 80 h.
Lurški čudeži. (Francoski spisal Henrik Laser. Poslovenil Frančišek Marešič. — Vezano v pol platno K 2"—.
Odgovori na ugovore proti sveti veri; iz francoskega prevel A. M. Broš. Oo h, kart. 80 h,
Kratek poduk o sv. zakonu. (Janez Zabukovec.) Stane 70 h.
I
I
I I
O
124
12—,J
Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za iziožbe in portale
G. Skrhic
ZAGREB, llica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz-—r- vode.
Ceniki zastonj in Franko.
Za čebele je
„Phaceljau pa „Esparseta"
najboljša paša
katero	se dobi pri
Peter Lassniku v Ljubljani.
Zaloga velikanske pese, vrtnih in travnih semen. 568 5-2
Kdor čipke za cerkve plačni cenik tvrdke
Božidar Giinther v Gottesgabu (Češko).
520 10-2
iMUHi
m
SI p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem prevzel od gosp. O. Sclimidta v Ljubljani, Turjaški trg št I (preje „Katoliški dom")
trgovino z mešanim blagom
ter da bodem sedaj isto osebno vodi'.
Povodom navedenega se sl. občinstvu najtopleje priporečam, z zagotovilom, najboljše, cenene in točne postrežbe.
Z velespoštovanjem
581 3_2	And. Vei*bič.
UTajILepše, iiajiiiofleriiejše o 1& 1 e K e pretkane z zlatimi SlJr niti, m® ravnokar tlo&le v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni tri šf. 5-
583 3—3


mMrnmmmm
| ir Pijte
f Klauerjev
1 „Triglav"
naizdravejši vseh likerjev. »
544 150—5 ^
Lepo stanovanje
z dvema sobama, kabinetom,, kuhinjo in vsemi dragimi pri-tiklinami ter uporabo perilnice
598 3-2 se odda takoj
za maj-termin.
Več se izve: Dunajska cesta 54.
Pozor!
Na prodaj je iz proste roke
pritlična liiNa
z \rtom in pritiklinami v obližju Liubliana^ po ni»ki ceni.	350 13
Kje, pove uoravničtvo »Slovencj®.
23! a xxx It
V knjigarno J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Ondi je bogata zaloga v to stroko spadajočih predmetov.
Spisi Krištofa Šmida se vedno nadaljujejo ; namenjeni so naši mladini ter tudi bili priporočani od več strani. Primerni so kot darila ob vsaki priliki, zato jih tudi na zahtev »nje vežemo v primerno obliko.
Spisi Krištofa Šmida.
Povesti za mladino.
Zelo primerno novoletno darilo!
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. H. Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan oo, trdo 80 h.
II.	„ Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslo-
venil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. (Drugi natis)
III.	, Pridni Janezek in hudobni Mihec.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80 h, trdo 1 K.
IV.	„ Kanarček, Kresnica, Kapelica v
gojzdu. Posl. P. H. Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 h.
V.	„ Slavček. — Nema deklica. Poslov.
P. Flor. Hrovat. Mehko vezano 40 h, trdo 90 h.
VI.	„ Ferdinand. Poslov. P. Flor. Hrovat.
Mehko vez. 60, trdo 80 h.
VII.	„ Jagnje. — Starček z gore. P. Flor.
Hrovat. Mehko vez. 70, trdo 90 h.
VIII.	„ Pirhi. — Ivan, turški soženj. —
Krščanska obitelj (družina.) Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. IX. , Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan f>o, trdo So h.
X.zvezek; Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
XI.	„ Najboljša dedščina. — Leseni križ.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 h.
XII.	„ Koza Jelodvorska. Izdalo Katoliško
tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 h. XIII. „ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
Molitveniki za mladino.
Duhovno veselje, različna vezava in cena od
90 h do K 4*— Jezus, dobri pastir, rud. obr. 70 h, zl. obr. K r—. Marija, varhinja nedolžnosti, različna vezava
in cena od 60 h do K 2"—. Molitvenik za dečke. V platno vez. 60 h. Molitvenik za deklice. V platno vezan 60 h. Nebeške iskrice, različna vezava in cena od 70 h do K 1 '40.
Nebesa naš dom, razi. vez. in cena od 00 h do 5 K. Otroška pobožnost, različna vezava in cena od
38 h do K 1 "20, Pobožni otrok, razi. vez. in cena od 40 h do K 1 '30. Pohožni učenec, 50 h.
Pustite te male k meni, različna vezava in cena
od 60 h do K i'6o. Rajski glasovi, razi. vez. in cena od 90 h do K y—. Skrbi za dušo, razi, vez. in cena od 00 h do K 4*—. Sveta ura (debeli tisk) različna vezava in cena
od 90 h do K 3'—. Sv. Angelj varuh (mala oblika od 64 h do K r6o. Sveto opravilo, Čede. Vezava v platno, 70 h. Vrtec nebeški, razi. vez. in cena od 80 h do K i'6o.
In še več drugih lepili molitvenikov za mladino.
Z aha vne kn jige :
Božični darovi. Cerkviea na skali. Cvetina BorograJska. Car in tesar. Čas Je zlato. Doma in na tujem. Erazem Predjamskl. Evstahija. F.vstaliij. Grlzelda. Genovefa, sveta grofinja. Itildegarda zveličana, Ilirlandn. Izunami, mala Japon ku. Izdajalca domovine. Jama nad Do-brušo. Kljukee lažnjlvi. Kustoea in Vis. Knez črni Jurij. Kako je izginil gozd. Mali vse-znalee. Mirko Poštenjakovlč. Močni baron Ravbar. Na valovih Južnega morja. Najdeneek. Naselili kov a hči. Nezgoda na Palavanu, Pod turškim jarmom. Prst božji. Pripovedka o vetru. Peter Rokodelčič. Rešitev o pravem času. Ribičev sin. Robinzon. Repoštev. Sreča v nesreči. Sveta Notlturga. S prestola na rnorišče. Sita , mala Hindostanka. Šaljivi Jaka. Vrtomlrov prstan. V delu rešitev. Zbirka narodnih pripovedek. Zlata vas. Zlate Jagode.
Dalje so tu v zalogi:
Molitvene brošure. Šolske knjige in tiskovine. Podobe za prvo sv. obhajilo. Tiskovine
za župne in občinske urade. :	= Razne druge tiskovine.	—
r r;; r •: r;.- v k »»;•• vji VH r*t
h
KS
Slovenski učitelj.
Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev.
V. letnik.
Izhaja 15. vsakega meseca na poldrugi poli.
Urejuje in izdaja Fr. Jaklič, učitelj.
Naročnino prejema upravništvo v Ljubljani in znaša celoletno lc 4 K.
Tiskarna:
se priporoča za izvrševanje vseh tiskarskih del; na novo urejena, moderno opremljena
= knjigoveznica =
pa v vezanje vsakoršnih knjig in drugih knji-goveških del.
Katol. Obzorniki
Ravnokar je izšel:
SKsr II.zvezek VIII. letnika!
^Katoliški Obzornik" je krščanska revija
za verska, filozofična, socijalna in literarna vprašanja. Izhaja štirikrat na leto. — Cena 5 K. — Urejuje dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja. Naročnino sprejema upravništvo »Katoliškega Obzornika' v Ljubljani.$ B* '.< ,'" -
Izobraženi Slovenci, naročajte to revijo, da se bolj in bolj zbudi med nami krščanska zavest in navdušenje za krščanske ideale! V zalogi sta še VI. in VII.{letnik, prejšnji — so ie pošli.	—
O"
y
O
y
Varstvena znamka: Sidro.
IMENI. CAPSICI Comp.
iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olaj šujoče mazilo je dohiti steklenica po K 80, K 1-40 in K 2'- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,s'dro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5.
1343 34—30	'/

S čim ste si ohranili tako lepe zobe

Enostavno z vporabo
O^pifllnvp odlikovane kosmetiške vode
. OC1U1UVC za zol3e) ki higieniški vpliva na zobe in se dobiva v vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
497 12-2
siawi
alkaličffls krnila«
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavi] enju,
šlelodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
caslizenju, kaliju in hripavosti.	(III.) 38 14
Izvirek Giesshiibl Sauerbrimn
S»l«z. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih vari«
Prospekti zastonj hi franko.
V £>JnbJ&nl se dobiva v vaeh lekarnah, večji), špecerijskih prodajalnicah in trgovinah i jestvinaini ir vinom.
Zaloga pri Mihael Kastndr-ju in Pete- lassnik-ti v Ljubljani.
102 52-11
MOTORI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije, mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad Nutrin, redilna štupaza živino; 1 kg. K 6 se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zeman-a
Ljut»ijm», Poljanska cesta št. 24.
286 12-8
8QET Fla ppodaj sta
2 križevapota2
jeden 95 cm visok velja gld. 65'— drugi 150 „ „ „ „ 250-— Ca veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
Ft*. Toman - u
podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1
~	~	479 104 7
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 1(5
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno
duhovniške oblek«
iz trpežnega in solidnega blagi po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovijene obleke
posebno na haveloke v na) večji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnike?

♦4
KeipoI Zupančič
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko
Izdefovafelj žičnih (drafenlh) tkanin ter pletenin In trgovina 3 sitarskim, rešetarsklm in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in žice, pletene s strojem po uzorclh, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, pocinjene ln železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzcn) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahfevanje brezplačno.
226 12-9
Util&Mmls
Sedaj gld.
70
zelo znižane vozne cene v
Preje gld.
105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
Iz Ljubljane samo	s prosto dobro hrano že v Hamburgu
........ v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Mintana, Califor-
V	nija itd. toliko višje, kolikor je tarifna cena P° ameriški že-
H
leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov:
f r. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
1153 52—29



■ Mm®!
	ro
	■ n
• 4-1	1 -
	f rl
iffl	
'S' H il U	i s
	1«
Svfi 1)2 Of M" '	fe U 'l
„*NDROpOGOfl"
(Iznajditelj P. Eerrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (87)
Vaso I* etri <5 i <5-11.
v zalogi imajo tudi gg (J. pl. Trnk6czy, Anton Kane in Ernsl Sark v Uubllanl, ft. Rant v Kranll, in lekarn« „Prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.

IVR^I DOGRJi
"i
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova liiša štev. 19)
prij
svojo
WOBU
priporoča ,
ll
zalogo

oprave.
Spalne ter jedilne sobe za salone.
iDivane i ' « vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročie vozičke itd. JWa».«-«»<feflLJI s*.	1 * w ia.Je j o.
Cenik s podobami zastonj in franko. ] 1564 19
n
3 o 00t o
r>
m
P
ANTON SCHUSTER
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7.
priporoča
== nei>o$ti =
v konfekciji za (laine in deklice; bluze,deške obleke, modno blago za dame iti gospode, Voile, Sat in, Lo-vantin, preprog**, najboljše platno, perilo za gospode ===== in kravate. =====
C

Solidno blago! x- Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Stanovanje
s štirimi sobami, kopeljno sobo in pritiklinami v vili
Erjavčeva cesta	odda
mirni stranki za avgust-termin.
Povpraša se istotam v I. nadstropju.
Vila se tudi proda. 459 4

Brez operacije brez bolečin
*
odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim	1447 13—11
balzamom za kurja očesa,
ki se pošilja franko, če se dopošljc 40 kr.
S. Mittelbach, Salvatorjeva lekarna
v Zagrebu.
Restavracija
,pri „zlati ribi4
lastnica Marija Rozman.
Dobro znana restavracija pri „zlati ribi", vhod iz Ribje ulice in Špitalske ulice, priporoča izborna vina iz Dolenjske, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže priznano dobro puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža gorka in mrzla jedila za zajtrk, opoldan in zvečer.
Marija Rozman
391 8—8	restavraterka.
Ustanovi,iena
Tovarna pečij
5oii 26—'i
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov
LAlojzij Večaj
Ljubljana Trnova, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših, preSanib in poljubno bar-vanih do najpriprostejSih prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renals-sanco, barok, g-otsko, seceslon itd, kakor tudi štedilnike iu knihne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežhan.
Cuniki franko in brezplačno.
Avgusf Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
== napravo in popravo različnih strojev ==
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
472 50—7
C. kr. priv. zavarovalna družba
C. kr. priv. zavarov. dužba za življenje
»Avstrijski Feniks" na Punaju
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Družba zavaruje:
a)	proti škodam vsled ognja. strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.
b)	proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c)	proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcal nega stekla;
d)	raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e)	proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f)	proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema Jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica: K 2,400.000
Rezervni fond.........33.600.000
Stanje zavarovanih svot . . „	135,000.000
Letni dohodki na premijah . „	4,950.000
Družba zavaruje na človeško življenje
po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a)	za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b)	za slučaj smrti in mešana zavarovanja z
oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema:
c)	zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d)	zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojriinsklh rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor ne-ovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
Natančneja pojasnila daje radovoljno
©enesalni nastop v £J«Mf®aI
Sodnijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc.
1514 12—5
r--------
Njiivprifl 7a1n(rfl naiboljša in naiceneiša tvrdka za
lldJVvtJa £tUU£u9 naročevanje ozir. nakupovanje &
Copieev Z3 pleskarje, sobne slikarje,
zidarje in mizarje. LakOV, piistnih angleških, za vo »ov<t»
Emajlne prevlake, pristne, v
pos dicsh po '/,, V. 7» 1
Jantarjeve glazure za pode.
E lin j u prino in najlepše mazilo za trd« in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarv-neg» m barvastega za {.ode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega i* vsakovrstne previake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 50—14
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
SubBnftsida.
Pirneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
lajamCeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prste
nih in rudninskih. Kleja za mizar j« in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
t f
f f f
t f
f f
♦f
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop.. II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje
cerfivenifi
para^ mentov.
1724 13


Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljaltt, obha-Jllne burze, štole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno oje r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, oene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.

Najboljše perilno milo v prid Družbe si'. Cirila in Metoda. Cena na drobno za kos pol kilograma 36 vin. (18 kr.) v Ljubljani.
v prid Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je najboljše sedanjih kakovosti.
Dobiva se pri sledečih tvrdkah y Ljubljani na drobno in na debelo:
BabičF., Clintoni V., Hartmann Iv. A., HolzerC. C., Jebačin Iv., Jebačin Jos., Jeran Leopold, Kavčič Edmund, Korbar Ant., Krisper Ant., Lilleg Alolz, Mencinger F., Murnik Jos., Perdanlv., Planinšek Karol, Scliiffer V., Spreitzer M., Šterk Peter, Zornian lv., L. Češno-var, F. Javornik, M. Jemee, F. Terdina, (Joliana) Ivana Tonili, Fani Zamejc.	587 3-2
Palje dobiva se v špecerijskih prodajalnicah:
Logatec, Rakek, Cerknica, Postojna, Sv. Peter na Krasu, Zagorje na Krasu, Trnovo, Ilirska Bistrica, Stari trg pri Rakeku, Idrija, Ribnica, Toplice, Trebnje, Škotjaloka, Kranj, Radovljica, Lesce, Bled, Jesenice, Bohinjska Bistrica, Sv. Rupert, Matenja vas, Podgrad (Istra), Nova Štifta (Kamnik), Bršlin pri Rudolfovem, Kandija, Rudolfovo, Sevnica, Radeče pri Zidanem mostu, Brežica, Litija, Domžale, Bočna pri Rečici, Klanjec, Krušnji, Sveti Jermj, Metlika, Vipava, Bizelsko, Pišece, Kostanjevica, Celje, Rečica pri Celju, Ljubno pri Celju, Slovenji Gradec, Slovenska Bistrica, Ajdovščina, Lokve pri Divači, Senožeče, Rečica na Paki, Sodražica, Dolenja vas pri Ribnici, Šenčur, Vranjsko, Poličane, Ponikva, Sv. Križ, Sv. Peter v Savinjski dolini, Sveti Peter priv Kraljevcu, Šenčur na Taboru, Dobernič, Gradac pri Novem mestu, Černomelj, Čatež, Velike Lašče, Marija Nazaret pri Rečici, Subor pri Metliki.
Cena na drobno za kos pol kilograma 30 vinarjev (18 kr.)
v Ljubljani.
Kupujte tedaj izborno perilno milo v prid Družbe sv. Cirila in Metoda.
Najboljše perilno milo v prid Družbe sk. Cirila in Metoda. Cena na drobno za kos pol kilograma 36 vin. (18 kr.) v Ljubljani.
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
MT pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.


279 8
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Piich-ovo motor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
JPS^TO
Naročajte
/oe io*-94	pivovarne v kalcit in Laškem trgu.
apre I«-na» cenv J&J mu. ■»	mu. I 1

HER BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prani ■lrnp raztaplja »1®®. upokojuje kaielj, po-manjinje pdt, daje ataat do Je41, pospešuje prebavljanje in redllnoat, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive foaforno-apnene aoll, ki so v njem, pa posebno pri alabotnlh otroolh pospešujejo narejanje koatlj.
Oena ateklenlol 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 b, po poitl 20 kr. => 40 b ved za zavijanje.
Svarilo ! Pred izdelki pod J,alllU{enakim ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa ^ različna posnemanja naših 0] izvirnih preparatov že 34 r let obstojefiega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, Rvarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3ž 20—17 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardelschlftger, G Piccoli, U. pl. Trnk(5czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: K. Prodam, G. Prodam, A. Schiidler, Ant. Mizzan; Breže: G. Klsasser dediCi; Sovodenj: K. Kordon ;Celovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Biru-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid : A. Schiebl: Trbiž: J. Siegl ; Trst: C. Zanetti, A Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Havasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: K. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
JfSifl mMmmMKIVmMilViJvimiViJvi
9—Zl 16R !0pBJ9 A jemoi.d f v AO>j(uzo|ez q;uJ0Ap j>| o
A0)|nq0|)| t|i|eUpo|
H6O|KZ e^sjUJBAOi
•qt!no3 qij(zia ouaatnud u8p]q iisouisjaouzej od
°3ido? 'A0)|nq0|)| ijivjs -\S\m 'A0>|nq0|)| i|ipj| ui	' A0<4pllj|p
osofbz o to as
oujoqxi tiajtp KU a! Mns8UI A nAisu|?qo nuiauAK[s ui iai}§Aoiinp iijisBjajd Bjoaodud
I oomuj, poj 'iu«riqnr«i a
i DiiMos r
i
i
tj <0
<0
IM
tj
c IM O
K>
Nf
m
mmmm^mmmmmmfm
jj
Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bohinjec, izdal dr Anton Jeglič, knez in Skof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broš. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 50 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 > Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 > 20 > elegantAv platno vezan 2 » 20 »
To kra«no knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem.
Jernej
„ BahovecU
trgovina papirja, pisalnega in ri-salnega orodja v Ljubljani Kft
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52 — 16 Filijalka
Resi jeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizko cone, točna in solidna postrožba.
P. n.

Trgovina z biseri in zlatnino
gospoda
C. TAMBORNINO
Kongresni trg štev. 6 se vodi dalje na stari, solidni način.
____i
__
Skoraj za polovico znižane vozne cene.
Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: ,,Kaiser V/ilhelm II.", ,,Kronprlnz VVilhelm", ,,Kaiser V/ilhelm der Grosse", ki vozijo
v Ameriko (Bremeia-Bf e w ■'York).
Vozne liste za vse razrede In po amerikanskih železnicah prodaja po predpisanih in najnižjih cenah in da brezplačno poročila	63 30—13
Eduard T tlVČai' koncesijonirani glavni zastopnik za Kranjsko v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari ..Tišlerje vi" gostilni.
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,S53MS
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih okea ia vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo r^©
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najptiprostejšega do najfiejšega
<B
e!
Z?
>
a
a ...
d) iu
& a
-T*
(U CU
js	u o
O	S
.a	n
® M
M ® ' ,
a >
j®
tj £
a *
'J? si > -
M O

I
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka ze stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST flGNOLfl tf Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.	4 V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.

Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52—31
42 64
,-mm S.
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Iijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar načelnik.
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče, rabim raili6en materi j al, kakor
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovold odslej ozirati na-mtf ter naročd odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak vosnik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, j« upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
1689 52-17
Anton Deghenghi.
133552-25
fc;?
7T 7T
<1 (T
Gamaše, galoše. Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Co. Dunaj.
OGLAS!
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnin« prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih mod. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predinate le proti temu, da se mi povrne
; jI d. 6"G0 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no«
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic 1«
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedllnlll Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih KaVnUl žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemal* niča za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal« nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorja čašlč za pod« klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnIKo«; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*60.
(,	Vseh teh 42 predmetov je poproj
i	stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti
po tej minimalni ceni (Jld. 6'60. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skoil in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne to-melji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 23
A. HIRS^HBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag«
na Dmiiiji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, c d ali če se znesek naprej vpošlje. ^ ^Kti Čistilni prašek za njo 10 kr.	>
Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^ veno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro jako radovoljen.	Ljubljana.
Oton liartuseh, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo liti hm, okrožni in tovarniški avnikcdr
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo	juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Trgovina z železnino
tac

Vodnikov trg 5 LiJUBLidAHA nasproti stolnici
priporoča svojo bogato zalogo železnine. kovanja za tesarje, in mizarje, cementa, železniških šin. bičevja za štukaturo, strešne lepenke (Dachpappe) karbolineja, najnovejših štedilnikov, litih kotlov za vzidavanje. motik, sekir, lopat, železnih grabelj, štajerskih plugov, sesalk, kovanih mornarjev, balančmh in
decimalnih tehtnic po najnižjih cenah. Nadalje priporoča za gnojenje njiv, travnikov in vrtov vedno sveži
poljski mavec.
• • •
• • •
• • •
• • •
514 4—3
Podpisana ima v ralogi najraanovrstnejše trpežno, krasno
blago «a bandera, baldahine, raznobarvne plačče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
eploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pofiteuo po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim upoštovanjam se priporoča 780 52 44
Ana Hofbauer,
Imejitoljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.

k*
f*
w
l * *"Y t« r
1**

Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
priporoča
4E2 4-4

mm
Uspehi na raznih zemljiščih in setvah presenetljivi, posebno pri hmelju, ki mu izborilo prija kalijev amoniak superfosfat. — Vzorci zastonj in franko.
Pri*nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega - blaga =====
se opozarja na tvrdko



HUGO IHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 52—10
Velika zaloga =====
suknenih ostankov.
T.

— BR. NOVAKOVIC
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
r*	LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
N™.Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovea, konjaka in olja na drobno in na debelo.^Jk
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Slovito, temnorudeče, izborno, sladko, močno, zajamčeno pristno
dalmatinsko črno vino
332 6-4
O
o
O se dobiva edino le pri podpisani zalogi vina na debelo za ceno 48 vin. liter.
2	Vzorci se pošiljajo franko, ako	r . -
g SGT se v pošlje 20 vin. v znamkah.	/<. McLltl, KOper, Istra.. g
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOO
Stanje *log 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in rcajsigumejša
prilika za štederaje! **
Preje: Gradišče št. 1,
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
SOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih Obrestuje pO

0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih - - 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so pnštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
61 D 14—4	predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski k&ncelar, podpredsednik.
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlln,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leukovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušenifinik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Udajatelj ia odfovarai »rtdiik; »r. l(»ol| Žltaik,
Xuk »(UtolUke Tiskarne« v Ljubljani.