56. številka Ljubljana, v četrtek 10. marca 1898 XXXI. leto. I r haj a vsak dan nftrr, inmil uedelje in pra-mike, ter velja po poŠti prejemat) -a avatro-ogerske deže'e xa v ne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta i gld., za jeden neteč l gld. 40 kr. — 7,h L j ti h 1 i s« to *ircr poSdjanjft na dom za vso leto 18 gld,, za četrt leta «>ld. 30 kr. sa jeden tnesec 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na dom računa se po 11 f kr, na o.eaec, po 30 kr. «a četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina ?,naAa. — Na naroćhe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se no ozira. Za oznanila j InVu.t* od »tu mtepn petit-vrate po *> kr., če Be oznanilo jedenkn.t tiska, po t> k;- . < ijo. — D r e d ti i 11 v o in u p ra vn i S t v o je na Kongrttsntsm trjm fit. 12. U p • u v . ; h t v a naj ■« blagovolijo pošiljati uarnrnine., reklamacije, oznanil*, t. i vso adm>na*>tr*tivT»e stvari. Toleloa »Sit. V obrambo ustavnih pravic slovenskega naroda. (Govor posl. Ivana Hribarja v seji dež. z bora kranjskega dne ii8. februvarja. Po stenografićnem zapisniku j Gospoda moja! Obupni vzkliki done k nam iz sosednjih dežela. Slovenec boriti se mora tam za biti ali ne biti. Po jedni strani brezobzirni Nemec, po drugi v svojih sredstvih neizbrčni Italijan prit in k;i ta nanj z vso močjo. V tej borbi pa je osamljen. Le dobra njegova pravica in pa domovinska ljubezen ste mu pomočnici. Vlada, ki bi pred vsem poklicana bila, jemati ga v zaščito ia braniti ga pred nasiljem, gleda same pašnemu Ne-ronu jednako v areno, pričakujoč morda celo, da jej zadoni nasproti Slovenstva poslednji vzklik: ave I morituri te salntant. Kaj čuda torej, ako obmejni Sfoverci obračajo svoje oči zaupljivo knnm, pričakujoč, da jim iz središča Slovenije pridu pomoč v neravnem boji. In te pomoči so tembolje p oti< Ini ker ravi o v naših dneh valovi politične strasti ploskajo b-ko visoko, ko 5e nikdar, odkar smo deležni postali ustavnog* življenja. Nemci, vzemši za povod naredbe, s katerimi se je v staroslavnem češkem kraljestvu in v nekdaj mogočni veliki Moravski češkemu jpziku vrnilo nekoliko one veljava, katero je svoje dni v*.ival nac mejeno in izkljrčno, začeli so na vsej črti boj proti Slovanstvn, in sicer z ono brezobzirnostjo, katera je — k; ki t- zgodovna priča --- temn narodu prirojena. Kakor vselej, kader velja boj SIo-vanRtvu, pridružili so se jim tudi sfdaj Italijan', katerim je do tega, da ohranijo doslej z umetnimi sredstvi vzdrževano nadvlado nad štt vilno močnejšimi in prirodno nndarjenejšimi Slovani. K:-j čuda tort j, d i je koncentrični pritisek na slovenske pozicije nenavadno močan, in da je le-tem izbrati vse moči, da ne omagajo In junaško se bore ti naši bratje. Ponosni snurro biti na-nje. Le poglejte ono ONmerico, katera v štajerskem deželnem zboiu vsled krivičnega volilu« pa reda zastopa -100.480 Slovencev, bpo stavljpna vsak trenotek insultom svojih n*>m"kih tovar s«v in pa zasmehovanju galerije, katero je obsedel z^pet jedenkrat fnror tentonicus, vztraja vender nožato na svojih pozicijah. Zares o njpj velja: „Malo vas je, ali ste ljudi I* — Jednako, ako ne še težje stanje ima trojica, ki zastopa 101.080 Slovencev v koreškem deŠelnem zboru. Gotovo najhuje pa se godi zastopnikom naroda v istrskem deželnem zboru v Puljn. Divji prizori, ki so se vd mačili v tem zakonodajnem telesu, ne dajo se pop sati. Galerija — za po mn te si to, gospod dež. glavar! ki sto za vsako rahlo soglasje naše> galerije tako občutni — ima ondi z glavarjevim dovoljenjem prvo besedo. jNjfj se prepušča, da umerja slovanske poslance, da vpije, žvižga in z nogami tepta mej njihovimi go-ori, da pljuje nanje Zastopnik vlada pa o takih prizorih mirno s* di na svojem m* s'u in z nekim ofrpnenjem čnvstfev gleda (Posl. Kalan: „V BVOJi pravi'nosti !u) te gnjusce prizore, kakršnim so se v tržaškem d* ž. zboru slovenski posaulci odtegniti zamogli le z abstinencijo. A'i naj ohranimo mi, ko vsa to oparnjfmo, mi.no kri? Ne, in etokrat ne, kajti vsaka sila do vrenisnal Počasi se nam s cer pretaka kri po žilah, ali konečno mora zavreti tudi nam. In kadar se to zg d», te laj ima to trajen učinek. — Da < e je to moralo 7goditi o sedanjem času. kdo se bode gkde ra razmere, katerih *em kratko omenjal, temu čudil? Žito je pa učinek tuli znamenit Slovenske pOal&nca', katere, sicer ločijo marsikatero razlike v nazcrdi, združila ji ljubezen do rodnih bratov k skupnemu delovanju in k jednotnemu postopanju. Pozabili so onega, ki»r jih razdvaja, in oklenili se onega, kar jih v ljubezni druži (Živahno odobravanje na levi in v sndišču.) Jeden prvih njihovih činov pa je. da so < e spomnili svojih pod orodjem stoječih bratov. Utegne se name čitati, da prekoračujemo delokrog deželnega zbora kranjskega, ako zahtevamo, da vlada ščiti slovensko, oziroma hrvatsko prebivalstvo sosednjih dež* la. Tako oč tanje ne bole nas motilo, kajti deželni zbor k'anjski smatramo za prevažno korporacijo, ko da bi kdaj dopustiti zamogli, da postanu samo nekak občni zbor on h krOgOV, ki se zanimajo za deželno upravo, samo nekak občni zbor kake kmetijske družbe. Sfoai pa oposarjamo, da so se vsi dež*-Ini zbori z nemškimi večinami pečali z s češkimi jestkovnimi naredbami, dasi na priliko o njih stajarski ali koroški kmet OS ve veliko več, ko zajec o bobnu. Kar pa je jednemu pnv, mora dopuščeno biti tudi dragemu, in zato, gospoda moja! ne bodemo mi v tej visoki zbornici tako dolgo nehali povzdigovati svojega glasu, ilokhtr se slovenskemu narodu povsod ondi, kjer živi pod perotmi avstrijskega orla, ne dajo pravice, ki mu gredo. Gospoda moj«! V kompaktni masi živimo na Kranjskem. 466.269 n^s je proti 28.033 ^ucm, O naših razmerah nepoučen Človek moral bi — sodeč po teh številkah — masliti, da uživamo vse pravica svobodnega naroda v svobodni državi. Toda kako daleč- smo še do toga! Ako abstrahnjem od notranjega uradnega jezika, katerega si v svoji skromnosti nikdar niti zahtevati drznili nisrno, dasi ga imajo mmgo manje številni Italijani, naglasiti moram, da cesarski urad« v prav mnogih slučajih še občujejo z nam* le nerofik'. Kar f-e pa šolstva tiče, srno celo na Kranjskem mnogo na slabšem, ko vsak drug narod v drži vi. Ako preidem ljudsko čolstvn in raolčm o tem, kako ae tudi tn sknia nemščina uri.ati skozi okna in vrata v s'ovenske ljudske šole, no morem in ne sraern molč-.ta o srednjem l( Istvu. Res, da smo tu marsikaj sami zakrivili, in da Ima v tem oziru mnogo na vesti de-že'ni odbor — pri čemer pa takoj dostavljam, da ne sedanji — ; vendar pa jo glavna krivda pri vladi. Razen nas ni nobenega naroda v nafti držav1, ki bi ne imel s 'ojega slednjega šolstva; našim dotičn m zahtevam pa vlada niklar ni prav ustreči hotela. — O velikih šolah ne bom govoril. O teh razpravljalo se bed-? danfs pri peti točki dnevnega reda. Le toliko naglaftam, da imamo — kakor drugi narodi — tudi mi pravico zahtevati, da nam država poskrbi višjo omiko v rodnem j'zikn. Ako se pa, gospoda moja ! ž«; na zelenem lesu LISTEK. Lepotila (Spisala Ana Z.-va ) Moške zanimajo politika, volitve, agitacije, literarni boji in športi ... o tem čitnjo in pišejo najrajši. Kaj zanima nas, ienstvo najbolj, za to se malo menijo Najžahistnejle pri tem pa je, da pozabite na to celo Vi. g. urednik, ki morate biti vsaj do svojih čitateljic in bralk malo bolj galanten, ter da leto in dan, — da, cela desetletja ne pri-neseto niti skromnega feljtončka o našem prvem idejalu — o modi in toaleti. Danes He Vam je sicer lahko izgovarjati na »Slovenko", toda i ta i/govor je jalov. Tudi nemške dame imajo svoje liste in nabroj strokovnih mod ih listov, navzlic temu pa prinašajo celo naj večji in najbolj politični časopi i vsak čas kak .Modehericht«, ki je za čitateljice vsaj toliko važen in zanimiv, k&kor za može dolgovezna športna porodila. Napravite torej dam s meni malo prostorčka za kratko kulturnozgodovinsko črtico o lepotilih, ki se tiče poleg dam tudi — nekaterih! — Vaših gospodov čitateljev! — Toaleta je bila za ženstvo vedno najzanimivejši predmet. Vtndar jim ne unemo ničesar oči- tati, ker tudi moški epol ni prost gšzdavosti Vsakdo želi biti lep ; ako pa je že lep, ho<'e biti še lepši ali želi vsaj svojo lepoto ohranit'. Tudi pri živalih lahno opazujemo nagon do gildavosti, n. pr. pri tičih, zlasti pa pri konjih in slonih, ki so srečni in ponosn-, ako so posebno lepo opravlj« n» in obrzdani. GHedavost najdemo tudi pri malih otrocih in celo pri divjth rodovih. Lahko torej rečemo, da je gizdavost vsem živim bitjem v kr*i . . . Glavno ulogo pri toaleti so igrala vedno lepo-t la, b:*ori, zlato, srebro, razno tekočine, olja, mazila itd. itd. V starem veku se ni gledalo toliko na pre-ob lni lišp, ampak veliko bolj na potrebo. Uporabljali so n. pr. lepotila, da bi odstranili smrad diha in potu, da bi ae zavarovali proti pri kaznim, ki aplivajo na lepoto, n. pr. pego, bradavice, krpe itd. Niso si torej nalaga^ zlata ali srebra ali dragih kamnov na glavo, na vrat, na prsa, na roke ali celo na noge, da bi se b »hali ž njimi, kakor dan-d; nes, v veliko vočji meri pa so rabili razna mazila, katerih število je dandanes že brezbrojno. Različni narodi imeli so in tudi šo imajo različne nazore o lepiti. Nam bi se zdelo u. pr. ostuJno, ako bi si naše dame črno namazale (kakor Indijanke) svoje gobo m nohte s sokom neke rastline, — ali ako bi si na kožo tetovirale, t j. vžgale in z iglo naslikale kač", zmaje, tiče, razna simbole it«l.—Sveto pismo Č^sto omenia lepš.il, ki so imela veliko ulogo pri opravi fzrael.skih hčera. Največ se je rabila narda, ki je bila mno^a stohtja m*jimenitnejše lepotilo vseh vzhodnih in zahodnih narodov. Narda je grm, čegar lis'otf In koreninic sok se je rabil za dišava iu sila draga mazila. Zapisnik vseh lepšal, ki so bila v modi Grkov in Rimljanov, so jo ohranil v delu Kaji Plinija Sekunda, kateri v svojih knjigah naravoslovja več« krat omanji toaletne umetnosti omikanih narodov v starem veku. Tako n. pr. piše: ,Ako trebiš zobe z bolico ježevca, postanejo zobjo močneji. — Ak^ hočeš dati bradavicam pravo barvo, drgn; jih z ovčjimi ali s kozjimi plučami; dober je v ta namen tudi ovčji 1 j s solikom; pepel zelenega martinčka, slečena, v vinu kuhana koža, izvrstno pa je golob o blato, mešano z medom. — Da ostranišj pego, rabi go-lobje blato z vinom ali olje zmešano s kurjim blatom, z netopirjevo krvjo, ježevim Žolčem iu z vodo. — Maziljonje je najnepjtrebnejšo lepSalo, piše K. Plinij, kajti bhera in draga kamene debe vendar dediči, draga obleka trpi vsaj nekaj časa, mazi a pa se razdiss hitro in zgiuejo že tisto uro, v kateri ja rabimo. Poleg trga je mazilo nesram* n izdajalec. Ce ženrjka po mazila (ali is parfumu!) diši, kaže s tem, da sama v resnici ne diši. (Konec prih.) godi tako, kaj šele na suhom! In res so naši bratje zunaj Kranjske v mnogih ozirih skoro brezpravni. Pri upravnih in sodnih uradih zvečine njihov jezik nima nikake veljave V tem oziru je pred vsem omenjati obupnega stanja koroških Slovencev, s katerimi se, dasi tvoiijo ^0»/« deželnega prebivalstva, O lo pri sodišč.h skoro izključno le nemški ura in j'-. Da potemtakem od političnih oblastev nimajo pričakovati, da bi jim dopisavala v slovenskem jeziku, umevno je samo po sebi. — Nič bolje ne goli se Slovencem v Trstu ter Slovencem in Hrva tom v Istri. Jedini razlo'■ k je v tem, da na Ko roškem plete birokracija bic iz nemščine, v Trstu in Istri pa iz italijanščine, Nekoliko bolje je v tem oziru na Štajerskem i i Goriškem ; vendar pa je v prvo imenovani deželi Hled;ti s'.;oro na vsak korak žtdjo po poniževanji slovenščine in po oje odrivanji iz javnega življenja, v tem ko na G jriškem v tra-dic'ji laškega uradovanja odgojeno uralniAtvo dela slovenskemu uradovanju vse mogoče zapreke. Kaj naj pa rečemo o šo'slvu tj v današnji dobi najvažnejši postojanki vsaoeg-i kulturnega na-roda? Popolno ravnopravuost slovenskega ježka v šoli iu v javu' m življenji Sagotavl mščaui, kat re s početka prav nič, potem pa zadostno ne razume. — Na Štajerskem, kjer je ljudsko šolstvo s početka bilo pravilno nrsjeno, priza; dt-va se v poslednjih Istih c kr. deželni šolski svet polagoma sicer, a dosledno, da upelje na vseh več razredu c >h čisto nsflDtko poučevanje od tretjega, ali — k^er to gre — že od drusega razreda naprej. Ako pojde tako dalje, bode kmalu tudi ro Štajerskem Čisto slovenska Ijttdska šola le še zgodovinska j reminiscencija. — K*ko se morajo Sloveuci v Trs^u j in Gorici boriti za Ijud-k^ šole, je znmo Vlada, ki i kampanjo proti s'ovenskemu tolstva na Koroškem i in Štajerskem menda molče odobrava, Beveda tudi j tukaj nima Sadostne energjn, da bi prevzetnim La- J hora p(.kazala, d i žive pod okri'jem avstrijskega orla, in da morajo zato spe štovati di živne zakone. < — Pa Seveda: tu gre za Slovane, če sh kakemu j Nemcu — in zlasti šj, če je k temu Žid — stopi le n* kurje oko, ted ij bode pa takoj ves uradni aparat pri deiu ! Kakor Slovenci na Kranjskem, imajo tudi oni po drugih deželah pravico do svojega s eJnjegi šolstva; di tega šolstva nimajo, je pa — potem, kar sem dvalej povedal — seveda eamo po tebi umevno (ioapoda moja! Temne ao barve na sliki, ki Sem Vam jo tu v kratkih potezah predočil. Se temnejši pa posten jo, ako pridodam še n^kaj potez. In te so: Da ona, ki hi imela skrbeti za to, da se solnce in BsnOS pravilno razdeljuje, tega ne stori. Cesarska vlada namreč podpira v Trstu v Is'ri in na Goriškem laški ; na Štajerskem in Koroškem nemški živelj proti slovenskemn, kateri — vsijjaz »e tega utiša ubraniti ne moram — smatra n^ kako Za manje vreden, Tega pa še ni dovolj. Ona celo trp', da Lahi iu Nemci, katerih prvi imajo v Istri in na Goriškem umetno veČino v zakonodajalnh zborih iu drugih važnejših samoupravnih telesih, \rše nasilstvo za nasilstvom nad Slovenci, oziroma Hrvati. Gospoda moja! Dolžnost, naša je torej v očigled teh dejstev bila, da sedaj, ko se nemški živelj abira k o Jločiluemu naskoku na avstrijsko Slovan-st?o; da sedaj, ko laški živelj kar besni proti Slovencem in Hrvatom V Istri, v Trutu iu na Goriškem, povzdignemo svoj gl.ts za rodne si brate, in da vlado spomnimo njene dolžnosti. Kivno te dni objavila jo „Kdiuost" nekaj razglasov, katere so cesarske oblasti v letu 1848. izdale slovenskemu kot adržavi in dinastiji zvesto udanemu narodu, na če-gar hrabrost ae je veduo zanašati". Pol stoletja je preteklo od tedaj, in kaj amo doživeli ? Onim, proti katerim so nas cesarski uradi lota 1848. klicali na pomoč, izročili so ravno ti uradi kasneje vso moč ; dali so jim celo priliko tlačiti naš r.d. Zvesti Slovenec pa je pozabljen Ali se res hoče na vsak način vzbuditi prepričanje, da se zvestoba povrača vselej s preziranjem ? Gospoda moja! V interesu države bilo bi to obžalovati; v interesu države, katera nas bode na jugu še krvavo potrebovala. Z tto pa vzdigamo svoj glas, dokler ie ni prepozno, in resno poživljamo vlado, da nas 6*tori deležne ravnopravnosti, in da nas ščiti sam opaznost i našiti sosedov. Ako pozna svojo nalogo, ako res ni še s slepoto vdarjena, sto-r.la bode to. Pot, po kateri se k temu dospe, pa jej je dana. S podobnimi sredstvi, s katerimi ščiti nemško manjšino na češkem, ščiti naj manjšine — pa naj si že bodo slovenske, nemške ali laške — na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem ali Primorskem. Le po tej poti pride se do srečne Avstrije. (Živahno odobravanje v središču in na Isvi.) V formalnem oziru predlagam, da se moj predlog, ker ga ni več mogoče odkazati kakemu odseku, smatra nujnim, in da se takoj vzame v pretrea. (Odobravanje v središču m na levi.J V LJubljani, 10. narca. K začetku državnega zborovanja Kakor poročajo nekateri dunajski časopisi, se bodo mogel državni zbor do sklepa nagodbe z Ogersko vršiti bt«z obstrukcije. Neaiška napredna stranka jo nam • reč baje sklenda, da počaka dotlej, da se uredi avstro ogersko razmerje. Kadi jezikovnih uaredb hoče sicer ostati v rezki opozicji, toia do iraeno • vaoegS roka ne bode stavila rednemu delovanju parlamenta nikakih ovir. Po sklepu nagodbe šele pričakujejo ubstrukcijouisti te stranke, da pokaže grof Tbnn svojo politično barvo ter označi svoje s'alšče. — „Deutsches Voksbiatt1* in „Neue Freie Presse" dvomita o isstinitosti tega nklepa, češ, da so poslanci nemške napredna stranke radi „prisege v Ilebu- ztvezani, delati neizprosno oustrukcijo dotlej, da sh jezikovne naredbe odpravijo, ter da se sklene jezikovni zakon Po razburjenih glasovih v obstrukoijonistionih časopisih aodeči, dvomimo tudi mi da bi stranka res mirovala do sprejetji nago Ibe. Zlasti je opravičen ta dvom, ker sta nemška ljudska stranka in napredna stranka tako zvezani. Vodstvo nemške ljudske stranke na Štajerskem je sklen lo dve resoluciji. V prvi po-vdarja, da je bil najdragocenejši dobiček težkih bojev posVdojih let jedinstvo Nemc-v. K temu jedinstvu so pristopili s svojimi izjavami tudi usta-voverni veleposestniki. Žito izr- ka vodstvo nemške ljudske stranke svoje ogorčenj^ da je jeden del veleposestnikov izdal nemško jedinstvo ter dovolil Barnreitherju vstopiti v Thunovo ministerstvo. Vod stvo nemške Ijadske stranke pa upa, da ostane vsaj drugi d-d veleposestnikov zvest „narodni časti". — Vodstvo naznanja v drugi resoluciji, da bole nadaljevalo obstrukcijo z najhujšimi sredstvi, dokler se ne ustvari željam Nemcev vstrezajoč in nemški državni jezik zagotavljajoč zakon. Iz vestno se pridruži tema resolucijama tudi nemška napredna stranka. Sprava mej Bolgarijo in Avstrijo. Po mnog h letih velike napetosti m *j našo državo in bolgarsko kneževino je bil 7. t. m. knez Ferdinand zopet sprejet v avdijenoi pri avstrijskem cesarju. Vzrok napetosti je bila zares črna nehvaležnost Bolgarije do Avstrije, kateri jedini se mora zahvaliti, da je ni pojedel ruski „ m d ved' v zimi leta 1887 in 1388. Takrat je knez Bnmarck zaman prigovarjal grofu Kalnokvju, naj prepusti it m i svobodno roko, češ, to se zgodi v duhu berolinske pogodbe. Iu venlar je šela Avstrija za svojo požrtvovalno odločnost le žalitve. Avstrija je bila radi Bolgarije že v nevarnosti, da začne Ruska vojno, a tudi tega se ni strašila, da je ohranila ni Balkanu Statns quo Knez Ferdinand pa ae je na Dunaju tudi samari] s svojim postopanjem glede sina Borisa, ki je navzlic očetovi častni ob'jubi prestopil v pravo-slavje la ko so letele za časa procesa Bojčeva nove žalitve prato bolgarske meje v Avstrijo, so bile vse zveze pretrgane. Dasi se je mudil knez Ferdinand premnogokrat na Dunaju, ignorirali so ga dvorni in vlaini krogi dosledno, kakor bi ga ne bilo. Mnogo se je trud 1 Koburžain, da bi dosegel odvezo ter je meledoval okoli zunanjega ministra, a zaman. Mej boleznijo njegove ma'ere, princesinje Klementine Koburške, pa je došlo tudi iz duaajskih dvornih krogov toliko dokazov simpatije, da ae je knez Ferdinand moral iti zahvalit. Cesar ga je sprejel in s tem je poravnan tudi ta konflikt. Avstrija nima torej mej sosedi nobenega nasprotnika več. Konflikt mej Španijo in Zjedinjenimi državami. Odkar se je razletela amerikanska križanca „Maineu, odkar so bila ukradena v nekem ha-vanskem hotelu pisma španskega poslanika I)upuy de Lomeja, ki je pisal o Mac Kinlevu sila razža-Ijivo, ne prenehajo dohajati vesti o veliki nevar- nosti, db bukne mej Španijo in Ameriko kr/ar boj. Obe vladi tako nevarnost tajita, in oficijozni časopisi prinastajo vesti o neizpremenjenem razmerju, toda i Španija i Zjedinjsne države se z mrzlično naglico pripravljajo na vojno. Trdnjavice vzhodnih in južnib držav Amerike ae armiraj o, topničarstvo se pomnožuje, bojne iadije in munitorji severoatlant-skega ladijevja se pripravljajo za napad. Mornarični oddelek v Washingtoan se je baje celo obrnil v London in Pariz ter tudi v Berolin m prošnjo, naj ae prepuste Ameriki baš izgotovljene in dogotovlje-vane bojne ladije. Vse to ae nikakor ne glasi kakor mirovna glasba I Dnevne vestL V Ljubljani, 10. marca. — (Goriška „Soda") je z nami nezadovoljna ; vender pa nam milostno dopušča, da ae smemo poslužiti svobode ter imeti v marsičem drugače mnenje, kot ga imajo njeni gospodje redak-torji. Iu te svobode se v polni meri poslužim) in tudi v bodoče se je hočemo posluževati in pisiti to ali ono, kar ne bode ugajalo dr. Pavlici in dru-g ni goriškim gospodom Neodvisen je naš list ter sme brez nevarnosti zastopati svoja mnenja in svoja n »čela, mej koje spada tudi načelo, da sprava nima namena, nas poklenk dit.i nekako tako, kakor je na primero sprava na Goriškem poklerikalila vse g riško Slovenstvo. V tem pogledu se torej s „Sočo" nikdar ne budemo zjediuili; tu obstajajo bistvene razlike, in kakor od klerikalnega „Slovenca" hvale ne pričakujemo, tako je nismo, in je tudi v prihodnje ne bomo iskali pri „Soči". Kaj ta list sodi o naši pisavi v teku zadnjo dveh mesecev, to je za nas čisto brez pomena, in če nas „Soča" še tako obsoja, ostanemo pri bJadai svoji krvi ravuo tako, kakor smo hladni tedaj, če naš napada katoliško glasilo goriškega malega semenišča. To je naš odgovor, ki naj ima veljavo jedenkrat za vselej ! — (Vojaška vest) Polkovnik pešpolka št. 27., gosp. Julij Cavallar, je imenovan polkovnikom pešpolka št. 29. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode pela opera „V vodnjaku", pred opero pa se uprizori znana burka „Krojač Fips", — (Benefioa gospe Danilove in gospodične SlavOeve) Zaslužni, marljivi in simpatični igralki gospa Danilova in gospi Slavce va, kateri sta zdaj že celih deset let člena slovenskega gledališča, imata v soboto svojo benehuo. Izbrali sta si za tajdan igrokaz „Otok in struga", kateri je po noveli dra. Tavčarja spisal Ig. Borštnik Ta igra že več let ni prišla na oder, dasi je gotovo najboljša vseh domačih dramatičnih del. Borštnik je sedaj igro predelal in preuredil. Bene-tiajantinji gotovo zaslužita, da jima občinstvo na nj ju skupni častni večer s številnim obiskom izkaže avoje prizoanje in svojo hvaležnost. — (Vzgojevalni zavod za gluhoneme) Deželna vlada želi kupiti ugodno ležeče, ravno zemljišče v pomeriju ljubljanskega mesta, da zgradi na njem vzgojevalni zavod za gluhoneme. — (Izpred porotnega sodišča) Pri včerajšnji prvi obravnavi bil je ob oŽen 22 let stari posestnika sin Ivan U čak ar iz Pristave hudotelstva uboja. Zvečer na Sv. treh kraljev pilo je več fantov iz Globočice v Trdinovi gostilni v Hrastniku. Mej Jakobom Kogljem in Ivanom Učakarjem nastal je kmalu prepir. Po kratkem besedovanju vzel je obtoženec iz drvarnice poleno ter ž njim udaril Roglja po glavi s tako močjo, da mu je razbil lobanjo. Glasom zdravniškega izreka nmrl je Rogelj vsled tega uuarca. Obtoženoc izgovarjal se je s popolno pijanostjo. Porotniki potrdili so vprašanje glede hudodelstva uboja in sodišče obsodilo je Učakarja na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 7. janu-varja vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi sedela sta na zatožni klopi Ivan J a pel j in Ivan Cankar, delavca iz Ljubljane, obtožena hudodelstva posilstva. Oba obtoženca bila sta od obtožbe oproščena. — (Osebne vesti.) Notar v Radečah, gospod Lo lov i k Schonvvetter je premeščen v Ljubljano! notar v Ilirski Bistrici, g. Ivan Ha h ne na Brdo, notar v Poatojini, g. Gustav Omaben v Ilirako Bistrico in notar v Brežicah, g. Kazimir Brat« kovic v Gornji grad. — (Iz ljubljanske okolice) se nam piše: Neverjetno, pa vender resnično je, da gozdne poti niso slabše, kakor je občinska pot pod Rožnikom ob strelišču. Pot je blizo mesta, a ta skoro najlepši kraj za spomladne in jesenske sprehode je tako za- puščen, da »koro pešca ni mogoča blata pregaziti. Poizvedel sem, da j« ta pot Viške občine, ter da ima občina jako malo občinskih cest preskrbovati, ; h vkljnb teran so vse ceste v slabem stanu. Dobro i bi bilo, da pusti slavno c kr. ckrajno glavarstvo pregledati in potem potrebno ukrene, mogoče da občina nima župana, ker je vse tako zapuščeno. — (Narodna čitalnica v Skofjiloki> priredi v nedeljo dne 13. marca 1898 veselico v svojih prostorih. Vzpored: I. Tamburanje. II. »V Ljubljano jo dajmo!" Veseloigra v treh dejanjih. Začetek ob , 8. uri zvečer. Vstopnina udom 20 kr., neudom j 30 kr. ! — (Deželni zbor štajerski in „Sudmarka".) Kakor je našim čitateljem znano, je dež. zbor šta- j jerski tudi letos dovolil društvu „Sli Imark" iz dež. i blagajnice podporo 200 gld., dasi se stekajo v dež. j blagajnico tudi slovenske davšč ne in dasi je dru- j štva „Sildmark" namen, segniti slovenske davko- j plačeval« e iz njih rodne zemlje. Podpiranje takega j roparskega društva iz deželnih sredstev je na sebi frivolnost in škandal. Slovenski poslanci so tudi j odločno protestoval, da bi se deželni denar porab j Ijal proti deželanooi slovenske narodnosti, a bilo iS zaman. Zdaj ju prišlo na dan, da društvo „Sud- j mark" za podporo niti prosilo ni, ampak da je dež odbor kar na svojo roko v proračun vtihotapil dotično postavka, finančni odsek pi v svojem poročilu te postavke niti sjecjelno navedel ni, ampak le sploh nasvetoval večji znesek za podpore. Na ta način so se hoteli v dež zboru vladajoči nemški nacijonalci ognti debati o tej omi-nuzni stvari, a slovenski poslanci so ta manever zasledili in se mu krepko nsavili. — (Štajerska kmetijska družba) je imela te dni svoj občni zb r, na katerem je volila tudi nov odbor. Namesto barona \Vashingtona je bi voljen načelnikom grof Kattulinsky, v društveni odbor pa so prišli sami strupeni Nemoi« Slovensko prebivalstvo štajerske dežele nima v tem odboru ne jed nega zastopnika. Mislimo, da je že zadnji čas, da štajerski Slovenci tej družbi hrbet pokažejo. To Store toliko laglje, ker je štajerska kmetijska družba, kar se tiče delovanja, jedna zadnjih v Avstriji in se na pr. s kranjsko kmetijsko družbo še od dileč ne more primerjati. — (Nekaj se kuha) Iz Gradca se nam piše 9. t. m.: Nemškoaacijonalni visokošolci še ne vedo, kaj naj store — ali naj se šiloma upro dekretovani ponovitvi pri imatrikulaciji storjene obljube ali naj se jej uklonijo A vse kaže, da se nekaj kuha, kajti danes je bi nakrat izdan oklic, naj se ta teden nihče ne inskribira, češ, do prihodnjega tedna se doŽene, kaj storiti. „Zaupniki" nemških vis kn. šolcev bo pridno pri delu. Brzojavke letajo na vse strani. Danes so dobili baje brzojavko iz Inomosta, e katero se jim je naznanilo, da je posl. Wolf na-cijonalne visokošolce pridobil za revolto. Sploh pa je mej nemškimi dijaki opazovati neko čudno gibanje — stari ljudje pravijo, da tako, kakor marca meseca I. 1848. — — (Slovenski poelanoi koroški) so se iz javili — kakor goriški, istrski, tržaški in štajerski sledeče: .Z ozirom na resolucijo slovenskih akademikov v Gradcu od dne 1. februvarja 1898. leta se podpisani poslanci na Koroškem pridružujejo sklepom in izjavi slovenskih deželnih poslancev na Štajerskem in Primorskem ter izražajo željo, naj slovenski državni poslanci v prvi vrsti izposlujejo veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko polovico, dokler nam niso zagotovljeni pogoji za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V Golovcu dne 28. svečana 1898. G. Einspieler, Fr. Muri, Fr. Grafenauer." — (Popravek.) V 54. Št. „Slov. Naroda" v notici „ Koroške novice" se je vrinila neljuba pomota. Drugi stavek se ima glasiti: Na pustno nedeljo vršil se je v Svetni vesi v rožni dolini k me tijski shod, katerega je priredila podružnica c. kr. kmetijske družbe. Govoril je neki Seliti t z v nemškem jeziku. Zakaj ne povabijo v slovenske kraje g- dr. E. Kramerja, ki je imel že več poučnih predavanj, in ki zna dobro slovenski? — (Žalujoča iredenta.) Predvčerajšnjim bi bil. moral tržaški obč. avet imeti sejo. Že čez dan •s je po Trstu govorilo o večjih demonstracijah, katere se primerijo mej sejo in e katerimi hoče iredenta Italiji izreči svoje sožalje na smrti Cavalot-tijevi. Toda seja se ni vršila. Prišli so pač slovenski obč. svetniki, progresovekih pa ni bilo. Izostali so, da pokažejo na ta način svojo žalost Na galeriji ■brana mnlerija je vpila „Onore a Cavalotti." (Tržaške ženske podružnice sv. Ci-~*m in Metoda) redni občni zbor bode v nedeljo *"»e 13. marca 1898. v .Slovanski čitalnici" (Via S. Francesco št. 2, I. n.) ob 4. uri po polu 1 ne. Po občnem zboru veselica z igro „V spanji". * (Cavallottijev pogreb) je bil tako krasen in velikanski, da Rim že dolgo, dolgo ni videl ta-cega. Poldrug kilometer dolga ter 20 metrov široka Via Nazionale ni bila dosti prostrana za neskončno množico ljudij, kateri so se udeležili pogreba. Štiri vrste orožnikov in infanterijski bataljon je korakal pred mrtvaškim vozom. Temu pa so sledili : vsa zbornica, veliko senatorjev, univerza, tehniki, 400 nekdanjih Garibaldijcev v rndečih srajcah, 74 društev radikalnih in socijalističkih barv s prav tolikimi zastavami ter veliko vrst ljudstva. Pri Doga-lijevem spomeniku se je sprevod ustavil, kjer so proslavljali poslanec Mussi, občinski svetnik Mazza in Btrzilai v im^nu republikancev Cavallottijeve zasluge, njegovo praviooljubnost. svobodomiselnost ter požrtvovalnost, s katero je skrbel za uboge in zapuščene. Nato sta govorila še Costa in neki dijak. Ob dveh se je odpeljal poseben vlak z mrtvecem v Milan * (Prod z dvobojem!) V italijanski zbormei so predlagali soc jalisti, naj bi se dvoboj zakonito odpravil. Povod temu je bil dvoboj M icole in ubitega Cavaliottija. Tudi v avstrijski, pruski ter v drugih zbornicah se je že često stavil isti predlog, toda do sedaj žal, ni prodrl. Doki-r bodo vladala o osebni časti taka načela, kakor doslej, ne bo mo-goe odpraviti dvoboja, tega ostanka iz barbarskih ĆSS0V, vsled katerega je padlo že veliko duševnih junakov v borbi z duševnimi ničlami. * (Kraljica Viktorija) je vsled svoje visoke starosti že zelo betežua. Oči so jej jako oslabele, tako da že skoro nič ne vidi ; tudi noge jej nečejo več služiti, da niti iz jedne sobane v drugo ne more več saina iti, ampak se mora voziti v stolu. In vendar angleška kraljica še ne mara prepustiti vladanja princu \Valeskerau. — Tudi Gladstone je baje hudo bolan. * (Krvava drama.) V gledališča v Cher-boorgu je pri nekem koncertu skočil podčastnik Bertillon na oder ter je s svojim bajonetom t> i krat zabodel pevko Marto Crimon v prsa, na to si je tudi sam prizad»l tri jako oevarne rane, tako da sta se oba v krvi zgrudila na tla. Vzrok temu strašnemu činu je bila bržčas ljubosumnost. Darila i P dporno društvo za slovenske visoko • šolce v Gradcu. VI. izkaz: Gospod deželni odbornik Fran Robič je izročil društvu znatno svoto 53 gl,kateieje nabral mej našimi štajerskimi dež. poslanci: k tej svoti so darovali po 10 gld.: gosp. dr. Iv Dečko, odvetnik v Cel ji; g. namestnik dež. glavarja dr Jo*ef Sernec. odvetnik v Celji in g. Fran Robič, c. kr profesor, dež in drž. poslanec; 8 gld. č g. Jožef Žičkar, župnik v Vitanju in drž. posiate L-; po 5 gld.: g. dr. Fran Jurtela, odvetnik v P uju; g dr. Fran Rosina, odvetnik v Ljutomeru in g Iv Vošnjak, posestnik v Šoštanja; 2 gld. č. g. Miha Lendovšek, župnik v Makolah. — 2 gld. 50 kr. (Polletne obresti od vredn.istneg-i papirja čez 100 gld. av. veljave, ki ga je daroval društva rajni go-ip. župnik in pr< f-sor Flonjan Kleiue). — Zi ta darila se odbor najprisrčn°jše zahvaljuje v imenu podpore prtrebnih vseu'"iliščnikov v Gradcu Na-dalnje prispevke naj blagovolijo preblagi podpira'ci pošiljati tč. blagajniku profesorju Fr. Železingerju, Gradec, Zinzendorfgasse 32. Telefunična in brzojavna poročila Dunaj 10. marc*. Izvrševalni odbor desnice je imel danes ob 10. uri do-peludne sejo, katere so se udeležili: vit. J a w o rs ki m grof Dzieduszycki kot zastop nika poljskega kluba, grof Pallfv k t za stopnik čeških veleposestnikov, dr Kngel kot zastopnik niladočeškega kluba, baron Dipauli in dr. Ebenhoch kot zastopnika nemške ka toliške ljudske stranke, grof F a 1 k e n h a y n kot zastopnik konservativnega kluba, dr. Šu-šteršič in Vu kovic kot zastopnika „Slo vanske kršč. nar. zveze" in členi bivšega predsedstva vit. A b r a h * m o w i c z, dr Kra maf in pl. Fuchs. Seja je trajala nad tri ure. Udeležil se je ni noben minister, a le, ker niso bili povabljeni. Stari gospod vit. Ja vorski je bil pozabil, jih povabiti. Po posvetovanji je izvrševalni odbor pooblastil vit. Ja-vorskega, da stopi v zvco z vlado in se ž njo dogovori glede tistih formalnih vprašanj, katera so najnujnejša. Zastopniki posamičnih strank so izjavili, da ostanejo solidarni z drugimi strankami. Tako so se izjavili tudi zastopniki nemške katoliške ljudske stranke, a pritožili so se tudi, da jih grof Thun glede svojih namenov ni čisto nič in formo val in zlasti da jih glede vstopa barona Kasta v ministerstvo ni vprašal za niih mnenje. Načelnik izvrševalnega odbora vit. Javvorski bo danes popoludne konferiral z rninisterskim predsednikom grofom Thurnim in jutri ob 10. uri dopoludne poročal izvrševalnemu odboru o vspehu tega posvetovanja. Dunaj 10. marca. V desničarskih krogih se u vazu je projekt, pomnožiti število členov predseduištva. Sedaj obstoji predsedoištvo iz predsednika in dveh podpredsednikov, a na-svetuje se, voliti štiri podpredsednike, da bi vsaka večini pripadajoča stranka bila zastopana v predsedništvu. Ako to ne obvelja, se hoče češki klub odpovedati zastopništvu v preži-diju, in sicer na korist „Slovanske krščansko-narodne zveze" ter specijalno pisl, dru. Fer-j an či ču. Dunaj 10 mana. V krogih poljskih poslancev se raznaša presenetljiva verzija glede irmnovanja viteza Jedrzejowicza ministrom za Galsku. Govori se, d* je bil imenovan Jcdrzejowicz, ker je hotel cesar na ta način izkazati svojo naklonjenost grofu Rad eni ju, čigar svak je J?drzejowicz. Dunaj 10. marca. Po sedanjih dispozicijah imela h > poslanska zbornica pred Veliko nočjo samo pet sej, velikonočne počitnice pa bodo prav kratke, da se zbornica čim prej zopet snide. Dunaj 10. nurca. Ćeski namestnik grof Coudenhove je dospel danes sem in bil koj po prihodu vzpreiet v avdijeuciji pri cesarju. Avdijencija je trajala nad jedno uro. Po avdiienciji je namestnik konferiral z ministerskim predsednikom grofom Thunom. Dunaj 10. marca. Schonerer je pri državnem pravduištvu vložil ovadbo proti grofu B a d en i j u , A b ra h a m o vv ic z u in dru. Kramaru radi „zlorabe uradne oblasti" pri novemu rskih dogodbah v pos'anski zbornici. Dunaj 10 marca. Finančni minister dr. Kaizl je prevzel vodstvo svojega resorta. Dunaj 10. marca. Z oziroiu na politični položaj je cesar za dines določeno odpotovanje v Teritet idtož'1 na pozneiš' čas. Dunaj 10. marca. Cesarje danes vzprejel bivše ministre, barona Gautscha, grofa Latourja in Korberja v avdijenciji. Trst 10. marca. V Llovdovem arsenalu je nastal parcijelen štrajk. Livarji štrajkajo vsi. Petrograd 10 marca Cir je izdal nkaz, pripraviti 90 milijonov rub-Ijev za nabavo vojnih ladij, katere svote pa ni najeti kot posojilo. Stvar obuja silno senzacijo. Rim 10. marca. Grof B uit ni se mudi tu ia hoče obiskati vsa večja italjanska mesta. Tu je obiskal ministra vnanjih del Viscouti-Venosto. London 10. marca. V Bambavu je r. di p d ciisko sanitarnih odredb proti kugi nastala revolta, pri kateri je moralo vojaštvo intervenirati; 4 uporniki so bili ubiti, ranjenih pa je več sto Ubita sta bil* tu li dva vojaka. Jeza prebivalstva se obrača zlasti proti kristi janom m so ti v velikih skrbeh Novi York 10. marca. Predsednik zje-d nifiiili držav Mac Kini v je potrdil senatov sklep, s katerim je dovolil ,r)0 milijonov dolarje? v vojne namene. Sklep je s tein postal pravo-veljaven in se to sploh tolmači kot gotovo naznanilo vojne proti Španski. Vojne pr.prave se delajo z vso naglico. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice Dne 20 februvarja sa je na progi Dunaj-Heb mej postajama Plzen in Plzenec pri kilometru 344 5 ležeča postajica Korerov otvorila za osebni in prtljažni promet. Vozni listki se izdajajo v stražnici št. 271, za prtljago se naknadno plačuje. Prihod in odhod vlakov je razviden iz voznega reda, veljavuega od 1. oktobra in naha* jajočega se na plakatu št. 3. — Si. marcem t. 1. sta bila opuščena mešana vlaka št. 2857 in 2860 lokalne proge Hadikfalva Radantz. Vozni red ostalih mešamh vlakov, razglašenih na lepaku V, oziroma VI. veljavnih od 1. maja 1897, ostane nespremenjen. — Dosedanje imenovanje na progi Plzeu-Duchcov ležeče postaje 1'etersburg-Jechnice se je s 1. marcem 1898. premenilo v „Petersburg i. B." — Mej postajicHina Inzersdorf in Rothneusiedl proge Maxing-Kaiser-Gbersdorf leteče obratno uuaikalisje Inzersdorf se je premenilo v ces. kr. železniški postajni urad. Dosedanje omejene pravice ekspedicije tovorov, ki je ustanovljena zgolj za namene Wtenerberger opekarne in stavbene dcužbe, se s tem niso nič premenile. Dobro je, »ko opozorimo mladeniče, da morejo ozdra Vili isvestne bolezni svoje starosti v 48 nrah s Santal Mldjrjem, t»-r da je nepotrebno, primeSnvati mn tuje ■novi, ki dražijo ledice in mehnr. Zahtevajo naj torej le .Midyu na posamnih tobolrih ! (11—1) Listnica uredništva. „Stenografa v N. m.: ?. br. „St." nam ni dosid. Lisi prinaša mnojjo dobrih slovon^kih odstavkov in izborno stenograf, prilogo. — S —o S —k v (I-ja: V ponedeljek! — A K. G—čev v /.: Poslali smo Vam list in honorar. Ostalo porabimo kmalu. UnirSI so t 9,juQ>f jaaiit; Dni B. marra: Angela AnJič, lesarjeva hč.i, ♦> mos , Hrađsessgs vas st. 16. bosjatt, Dne H. nvirra: Leopoldina Breeelinik, mizarjeva hči, f> mes., llranilmčna cesta st 2, vnetje s.ipnika. V deželni bolnici: Dnf 3. marca: Adolf pl. Malabovsky, trg< vski po močnik, '23 let, pljučni einti/« in Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 8U6*9 m. i ca a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v 'C Vetrovi Nebo m jo S si 1 > M CU > 9. t*, zvečer t:;7-7 2 r. sr. jvzh. oblačno 10. T. sjutraj r88*9 n sr. jvzh. oblačno 0-3 n 9, popol. 787-8 4 0 BI'. v .-.Ih d skoro obi. Srednja včerajšnja temperatura 3'5", e« 1*0* nad normaloin. Po noči je pala bstvlca snega. 'JED \a zi a«3 a te b* 10 marca iintah . boxsc bi dne 10. marca 1898 Skupni dffftVnJ dolg v Skupni državni dol^ v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4'"0 . . , . Dgtrska alata renta 4*/a...... Ogerska kronska rent.i 4°/„ .... Avstro-oprerske bančne delnice . . . Kreditne dilmce........ London vista.......... Nemški dri, bankovci za 100 mark . . 30 mark........... 20 frankov.......... italijanski bankovci....... C. kr. cekmi.......... Dne* 9 marca 1897. 4" j drlavne srečke iz I. lhf>4 po 960 gld. Državne srečke iz I. !MtJ4 po lOO 'Id. Dun.iva rt g. srečke ;'«1 (> po 10" gld. . . Zenilj ob. . ;»v-rr. ■*,' ." /.Isti ziit. listi Akcije Ulglo-avstr. banke po 900 gld. . Ljubljanske sreeke......... Rudolfove srečke po 10 gl 1....., Kreditne srečke p«» 1(>0 gld..... Tramway- it 169 gld. 50 kr. 19f> , — 181 , — 0 98 B 10 p 1«0 „ 75 t 99 „ 75 98 ( — • 903 , i f)04 , 50 n 1 , 27» 4 n H in (bi u Kamniku obstoječa iz dv h hi"n>h ^tevilir, opravi "enih do vseh pravic meščanske korporacije (to 8«» drva itd.) in katera je pripravoa za t'govski in krčmarski obrt zaradi jako agodne lege, |irodt» ne pro« »(ovoljno tar di družinskih ra/.mer Po oji Dgodni — Naslov pove iz prijaznosti epravn šfcvo „S.ov. N.iro<;aJ. (310—3) »Dunajski" in „Ljubljanski Zron" zaporedno od leta 1877 do 1802, „Doill in Svet" od leta 1881 do 1802, Matični Letopisi od nje početka, vsu elegantno vezano in p- polnoiLa novo, obilo drii/ih slo- venskili, nemških in angleških knjig (305-4} ceno prcdsio- Lfj ni'mona vprašanja r-Soj • \n prijavnosti posfod Iv »si B>na«\ knjigovez v Ljubljani. knjigovodja ki je bil ie v junaki ftfatbi. Veifi mora b-ti f«lo venskega in nemškega j«-aik«, kojlgovodsl i n W> resn ndence. — Poiindb« h prepisi spričeval pod K. >-a apravniitvo .Slov. Nar.a (333-3) Izvod iz voznega reda voljavoii od dne 1. oktobra 1897. leta. <»«lh<»«l i r I.jiil>l|ane ju >. kol Pltm ii>.». Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobai vlak r. DtUMJJ via Amstetten, iz Lipskega, Prage, rrenoovlb varov, Karlo vib varov. Heba. Marijinih v.nov. Pl/.tija, Budejovic, Soln • grada, Liuca, Steyra. Ausseea, Ljnbnu, Cebtvca, Be! aka, Pr* ieasftefe, -- Ob it. uri 80 n, dopotadne otebnl vlak z Du r»ia vu AmsTidten. Karlovih varov. Beba, Marijinih varo / Plznja, Bađejevie, 8obiograda, Lil ca, Btevra, Parim, Genev« Curina, Bregaoca, fnomosta Zella ob jestra, Lcnd Gasteini' Ljubna, Celovca. Liuca, Pontabla, Ob 4. uri bi m. pOpolo> dne osi bni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, B«ijaka. Ce- lovoa, FranunsfMto, Pontabla. — Dh 9. uri *i m. sraoSi t sol ni vlf.k z Dunaja via Amstett«»u, Ljubna, Beljaki, Celovn.". Pontabla. — l'rot^M i« N»vt'!{H ui«*n&.« ta t . H«>četj.t Ob 8. uri 19 m. BJntraj mešani vl.*k. — Ob 9. nri 32 m po poln d ne mešan; vlak. — Ob H. ari ;'• ra. zvečer mesar-viak. — 4>«llio«l i l.}ul»liHiiei d. k. v KmuimIIc. Ot t. uri ^3 m. zjutraj, ob 9, Uri .» m. popoludnu, ub o. uri 5<) c ■Veću, — l*rihoil » Ei|ub3)Muo d. k. lx K.iiituika. Ot1 o. uri 56 ra. zjutraj, ot 11. uri a m. dopoludue, ob ar* 9U m. zvečer. (17—5t>! UraiJno t So -» ir IJoua \ najolarejita posredovalnica stanovanj ic ilM (Jospodske ulice št. 6 pri tleh na dasni priporoča i u nantešte (;47—f*) službe iskajoče vsake vrste {ueiNke la lanatK«) j:i* o>lot| 1:3 ««rui£oiX. Za ko hkur mogoča liilri* in veNtno pi sin ilm )hiii^I. Pekovsko strokovno drnitvo aa Kranjsko namerava pripraviti svojo knjtinloo. V to im«i prosi ndbor častite gg. rodoljube, de bi blagovolili podu ti društvu stare slovenske knjige ali do« tično prepustiti za manjšo ceno. (352—8) načelnik. Ilimska oesta it. 18. Jrgovs i pomočnik ssa prodajalno galanterijskega blaga, posebno »loven> ■kega jezika v besedi in pisavi popolnoma vefic, se takoj vaprejme. — Istotam se tudi vsprajmata izurjena prodajalka in učenec. Natančnejšo pri up avuiStvu pod lifro: „J. K". .Slovenskoga Naroda" (374-2) Ugodna prilika! Nt tiru pređa jalnu a vn<» opravo v %it£4»r|i «>!» Mavl n.- radi odpot^vanja odtla t »nt',**h* pod z- lo ugodnimi pogoji. — Več ae izv6 pri laatniei PrenCIšlal Nlenr v Zagorji ob Savi. _(•>82—1) l*ri» siiMiia nUtlieiiH Ivrtika v Pal|u naročila mi je, da naj poieetMU parketno tovarno katera bi zamogla vrč »«:<'intaautiti al lult*| J^diuo salogo* katero prevzame popoluoma omenjena tvrdka Posestniki omenjenih tovarn n j He obrnejo pismeno name podpisanega, na kar bodein \sakemu vse pojasnil. Viljem Grum v Pulju (383 - 1) posredovalec. I. občno radeško konsumno društvo registrovana zadruga z omeionlm poroštvom prodaja na debelo dobro pristno dolenjsko vino po 20 do 24 kr. liter od žel. postaje Zidani mont Kdor ga reli kopiti, blagovoli zahtevati cenik in pfknaHnj (3»;8—2) Lepo posestvo! Krasna hiša '. ■•■{>;hi' m>«ilui:ii* vrti, nasproti železniški postaji v I.i 11 - i. v kate-i je sedaj nastavljena trgOl lun n Mja*«"«-ri|Mk.liii In moaaaiai l»litKoia* r«i>Ntavrn«ij)n « mo-butni aa tn)ee>« lena, zdrava ■lauov»a;a, i-e «1 S. ina aii v ccliiO radi rodbinskih ra/.m r pod jako ugodnimi pogoji .iiliii] p«-'««!*• H;fia je tu
  • k«». Natančneje pojasnila du pfsnMttO ali ustno la«i(iiii)i hlAc) št. ji v Oraen pri liitiji. (39j—1) Žt. 99/Pr. Razpis službe. (888j Pri m^fttnem magistrata Ijublji: ak m je aaČaano popolrj.tt na n'>>o ostani.v!j» no tloibo s pri-jpmki V. einovn^ga razreda. Od prosilcev se 2aht<-v,»jo dovriene srednje iiole in pa splošna izomika i ti i/A hrazba. irt il opremlj ne presoje je predpisanim po'orn pri predsedstvu mestnega magistratu vlagati iitijpor.n<-j il« »i»reit t. I. N.t proioje, ki bi <'o*i* po zgoraj ozna'enem ohrolui, se pri podelitvi i t; / ^ i..- Lo »•;, ;«i (.z r. Magistrat, deželnega stolnega mesta Ljubljane dn»' 7. mjiiva 18i)K. 6t 3338. Razglas. (880 I Kot atairblaif5e sr.u v/gojcruhii y.nv>ro kiihiih kuhinja, kakor tudi točna postrežba bode vsem zahtevum p. n. gostov nujlioljo ustregla. Z i mnogobrojni obisk lc pripor..čam z odlični ni spoštovan jem [818 - B) Tosti. Izdajatelj in odgovorni ored ik: Josip ^o 1 li. Ljatu'ua in tig'.c -Narodne iibkarm-a