Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 14. grudna 1912. St. 50. Denar in vojska. Vojna nevarnost. Vojska je veliko in strašno zlo. Ne uniči samo na tisoče najboljših mladih moči, ne prinese samo družinam, ki izgubijo v vojski svoje očete^ brate ali sinove, bridkih izgub in gorja, ampak vojska uniči lahko tudi blagostanje dežel in držav. Mnogo vesti prihaja zlasti z avstrijskega severa, da so prišle na boben razne tovarne, ki so pošiljale svoje izdelke pred vojsko na Balkan; vojska v tujih državah jih je uničila. Zato je tisto hujskanje nemškega časopisja na vojsko uprav brezvestno! Pustimo merodajne osebe v državi, da odločijo v usodepol-nem času, ali je vojska res potrebna, ali ni mogoča druga, gospodarskim interesom države manj škodljiva pot, da se naša monarhija sporazume s Srbijo v vprašanjih, v kterih si nasprotujeta. Nacionalno sovraštvo do Jugoslovanov sme biti pač poslednji razlog za krvavo vojsko! Nemško časopisje pa vodi predvsem ravno sovraštvo do Jugoslovanov, da kliče venomer na vojsko in vznemirja prebivalstvo. Razmerje avstrijske diplomacije do srbske je že itak dovolj napeto in ni treba vlivati v ogenj še olja. Srbsko časopisje je bolj mirno, in tako je mogla srbska vladna »Samouprava« z dne 4. t. m. očitati avstro-ogr-skemu časopisju: »Srbija ni nikdar zahtevata kakega hodnika ravno skozi Albanijo! Obžalujemo neinformiranost nekaterih velikih listov, ki obdolžujejo Srbijo, da krši mir. Mi smo globoko prepričani o pravičnosti naših temeljnih zahtev, in v dokaz, da nismo mi oni, ki hočemo kaliti mir, radi in brez pripombe že naprej sprejemamo v tem sporu razsodbo haške konference ali pa velesil. Največ zla napravlja v tem sporu gotovo časopisje v avstro-ogrski monarhiji, ki podpihuje in zapleta ta spor.« Ogrski glas o vojski. »Pesti Hirlap«, ki izhaja v Budimpešti, ie 10. t. m. pisal, da je od visokega in merodajnega dunajskega mesta pooblaščen, izjaviti sledeče: »Mučno vznemirjenje, ki je povzroča nejasnost mednarodnega položaja in ki je v veliko škodo gospodarskemu življenju, je prisililo zunanji urad in vojno upravo, da odločitev pospeši in ustvari hitro popolno jasnost. Odločitev je diplomatično in militarič-no popolnoma pripravljena. Priprave se vrše javno, v par urah smo popolnoma gotovi. Ta akcija je neodvisna od posveta poslanikov in zato se mora provokatoričnemu vedenju Srbije napraviti čim hitrejši konec. Vsi kabineti so o tem poučeni in ni izključeno, da bo njih pomirjevalno prizadevanje v Belgradu imelo uspeha. Ako pa bi to nič ne izdalo, je treba izvršiti uničevalen udarec proti srbskemu ljudstvu in srbski dinastiji. Ta udarec bo zelo kratek in bo takoj ustvaril mir na naših južnih mejah. Ali upamo, da do tega ne pride. Vendar je položaj zelo nevaren. Gre se za: Ali — Ali!« I3a bi bil »Pesti Hirlap« res od merodajne strani pooblaščen, podati to izjavo v taki obliki, je zelo dvomljivo. Moderne države namreč grozijo, če je treba, pač državam, s katerimi so v konfliktu, nikdar pa ne dinastijam dotičnih držav. Vse-kako pa kaže tudi ta izjava, da je razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo z e 1 o n a p e -to in da ni izključeno krvoprelitje, še-pred-no se začne v Londonu konferenca velesil. Strah za denar. Beseda »vojska« razumljivo ljudi strašno vznemirja, da preradi in ponavadi izgubijo glavo in si napravljajo nepotrebno škodo. Nepoučeni ljudje se zlasti bojijo za denar, ki je naložen v denarnih zavodih. Bojijo se, ila bi država v potrebi morda pobrala denarnim zavodom denar in bi vložniki prišli ob svoje denarno premoženje. Prazen strah! Tega ne stori nobena država na svetu, niti Turčija, ki je v hudih denarnih stiskah. To bi bilo tudi protipostavno! Pa tudi ne pametno! Konfiskacija zasebnega denarja bi namreč tudi ne pomagala državi iz eventuelne denarne zadrege. Saj je vsakemu, ki ima opraviti s posojilnicami, znano, da posojilnice in denarni zavodi sploh nimajo viog v svojih blagajnah zaprtih, am- pak jih izposojujejo, da dobijo zanje obresti, da morejo vložnikom izplačati obresti. Le malo denarja imajo v blagajni. V denarnih zavodih leže le menice, dolžna pisma, denarni papirji trgovcev in obrtnikov, ki imajo kredit. Zato zahtevajo vedno za odpoved večjih vsot določen rok. Zato pa tudi ni dejstvo, če kak denarni zavod ne more takoj izplačati kake večje vsote, morda znamenje, da slabo stoji! Najmočnejši denarni zavodi potrebujejo časa, da dobijo svoj denar, ki ga imajo naloženega drugod ali posojenega. Če potrebuje torej država denar za vojsko, si ga preskrbi potom posojila ali potom zvišanja davkov. Tudi če bi sovražnik udrl v naše kraje, na kar pa ni misliti, bi bil varen denar v d e n a r n i h z a v o d i h , nikakor pa ne doma. Sovražnik se polasti pač lahko državnega denarja, nikdar pa ne zasebnega v posojilnicah, ker bi to nasprotovalo mednarodnemu vojnemu pravu. Tudi v vojskinem času ni vše dovoljeno! Izjava ministra Keinolda. Alinister za notranje posle, baron Hein-old, je dne 27. novembra t. 1. odgovoril v državnem zboru na interpelacijo glede hranilnih vlog sledeče: »Že v oktobru so začele stranke vzdigovati hranilne vloge pri posameznih hranilnicah. Vlada je dognala, da je bilo občinstvo v strahu pred mogočo vojno. Vlada je tudi takoj storila primerne korake proti krogom, ki brezvestno in gotovo le iz špekulacije širijo take govorice. Toda bojazljivi ljudje se niso pomirili in še v večji meri zahtevah svoj denar od hranilnic. Enake dogodke smo opazovali tudi povodom aneksije Bosne in Hercegovine spomladi 1. 1909. Tudi tedaj so zlobni in pa nerazsodni ljudje begali javnost, da bode država zaplenila ves denar hranilnic za vojsko. Kakor tedaj, mora vlada tudi sedaj najodločneje zavračati govorice in sumnje, da bi se država hotela samo dotakniti zasebnega premoženja. Po mednarodnem pravu še sovražnik, ko bi prišel v deželo, ne sme porabiti denarja v denarnih zavodih. Zato sem že 26. oktobra — nadaljuje minister — in pozneje zopet opozoril časnike in deželne vlade, naj pomirjajo ljudstvo, zavračajo take n ente- Podlistek. Trikrat Bog pomaga. Napisal Avgust Šenoa. Poslovenil g. k. (Dalje.) VI. V Križevcih je v sredi novembra bila vesela zabava. Mladina je vsa razposajena bajala na grobu sovražnega absolutizma. Sile so vse deklice iz cele župnije, med nji-hii tudi Zlatka — v resnici lepa deklica. Sila je živahna, toda tudi nemirna; modre ■Aetle oči so sempatje begale po dvorani, ^a vse šale in opazke svojih prijateljic je Samo prikimala z glavo, malo se nasmeh-hivši. V dvorano stopita Milan in Milivoj. Pr-•1 vesel, da se mu je posrečilo spraviti pri-Ije lj& na veselico’ raztresen, zamiš- . Milivoj in Zlatka sta zdrhtela pri po-« edu. Milivoj je prebledel kot stena. »Tukaj ti predstavljam davnega znan- ca, prijatelja Milivoja,« reče Milan Zlatki. »Gotovo se ga še spominjaš iz Brezovca.« »Da, davnega znanca,« prične bojazljivo Zlatka. »Zdi se mi, da je gospod Milivoj jezen na Hrvatsko, ker je ni obiskal že toliko let. In zelo se čudim, da je sedaj prišel iz velikega mesta, ki ima toliko zabave v sebi in prišel v — naše pozabljeno mestece.« »Ni vedno sovraštvo ono čustvo, ki tira človeka iz domovine; ko včasih najnežnejše čustvo preprečuje dohod v domovino. Veliko mesto in njegove zabave — o tem rajši ne govoriva, gospodična!« »Poiščem si drugje družbe,« izpregovo-ri šaljivo Alilan, »vidva imata posebno mo-drijanske pogovore! Nočem vaju motiti. Klanjam se!« Milivoj je obmolknil, ko sta stala sama. »Gospod Milivoj!« ga vzbudi Zlatka iz njegovih sanj. »Že zdavnaj sem želela z vami govoriti. Z velikim zanimanjem sem brala vaše pesmi; ker so za moje misli in ker so prišle izpod peresa mojega znanca, so me še enkrat bolj zanimale. Vse vaše mišljenje in vsa vaša čuvstva v pesmih so se mi zdela tuja, in tako čudna, da jih moja glava in moje srce ne moreta razumeti.« »Rad vam to verjamem. Vaša čuvstva, vaše misli so bistre kakor studenčnica, ki mimo teče po pisani poljani; a moja čustva so podobna hudourniku, ki besni in se peni po strminah, a naposled se porazgubi v pesku. Vi ste srečni, a jaz — « »Pravite, da sem srečna, mirna, gospod Milivoj ! Vi še niste proučili ženskega srca. Bili ste po svetu, videli ste dosti ljudi; čudim se vam, da imate smeh še za znamenje veselja.« »Odkritosrčen sem, in vse gledam z odkritosrčnim očesom, pa mislim, da vsacega sodim pravilno po njegovi zunanjosti.« »To so fraze, Alilivoj, katerim vi sami ne verujete. To je logika samoživa, a vi niste tak, vi ste hodili po svetu.« »Med svetom, med življenjem postane človek šele samoživ. Človeška družba napravlja nam le nesrečo. Nekateri imenujejo to usodo. Prvi začetki naše sreče, prvi svetli oblaki na naši mladosti so samo neka varljivost in slast, ki nam kasneje tem hujše ogreni življenje.« »Torej vsi nežni spomini vaše mladosti vam niso nič drugega nego oznanjevalke nesrečnega življenja, ki se nikdar ne more zamenjati z drugim! Vsi vaši spomini!« (Dalje sledi.) meljene govorice in tudi kaznujejo tiste, ki begajo javnost. Zato je opravičeno upanje, dà se pomiri javnost, ker denar v hranilnicah ni v nobeni nevarnosti.« Pač pa je denar v nevarnosti, če ga imamo doma, ker nas lahko kdo okrade. Vrlite-ga doma denar ne nese nobenih obresti! Na Gališkem so judje nepoučeno ljudstvo začeli slepariti. Ljudje se bojijo za denar v posojilnicah in prodajajo judom hranilne knjižice, seveda za manjše vsote, kakor imajo naloženega denarja, ali pa menjujejo papirnat denar z zlatim in srebrnim, seveda tudi ne zastonj. V denarnih manipulacijah dobro poučeni judje se tako bogatijo na stroške neukega ljudstva in se smejijo v pest. Kaj je s papirnatim denarjem? Dandanes nimamo državnih papirjev brez pokritja v gotovini ali kake druge varnosti, o kateri bi se vedelo, da se ne bo dobilo zanje toliko zlatega denarja, kot ga obetajo. Bankovci avstrijske banke imajo pokritje v zlatu, vrednostnih papirjih ali terjatvah avstro-ogrske banke. Izključeno je torej, da bi se njihova vrednost zmanjšala. Ni razloga, da bi kdo zahteval zlato ali srebro mesto bankovcev. To bi bilo zelo škodljivo, ker bi se na ta način manjšal zaklad zlata avstro-ogrske banke in tako krčila višina, do katere sme izdajati bankovce. Avstro-ogrska banka ni dolžna za bankovce plačati zlata, tem manj je mogoče zahtevati plačevanje v zlatu pri drugih denarnih zavodih. Da bi slovenske posojilnice čutile kako vznemirjenje vložnikov, še od nikoder nismo prejeli tozadevnega poročila. Toda ker vlagatelji močno vzdigujejo svoje vloge pri »Karntner-Sparkasse«, ponajveč Slovenke z dežele, ni izključeno, da ne bhse neopravičen strah za denar v posojilnicah polastil tudi enega dela naših ljudi, ker je tak strah, kakor uči izkušnja, nalezljiv. Zato smo si šteli naravnost v dolžnost, da poučimo svoje čitatelje ter jih obvarujemo škode. Upamo pa tudi, da bodo vsi tako razsodni in bodo uvideli resničnost zgornjih besed. Ljudstvo se je že lahko prepričalo, da je »Mir« dajal vedno dobre nasvete in so bili ljudje le tedaj oškodovani, če so verjeli lažnivcem, kakor »Štajercu«. Za časa poloma nemške centralne kaše je ta brezvestni list trdil debelo tiskano, da bodo slovenski kmetje denar v slovenskih posojilnicah do zadnjega izgubili. Ljudstvo je seveda počasi to laž spregledalo, in »Štajerčev« peklenski namen, uničiti slovenske posojilnice, se je seveda popolnoma ponesrečil. Če pa je ta ali ona posojilnica vsled skrivnega hujskanja nasprotnikov potem izterjala posojilo pri tem ali onem posestniku, da je izplačala potem vsled hujskanja odpovedane vsote, se naj dotičniki ne zahvalijo za svojo zadrego pri dotični posojilnici, ampak pri brezvestnih nasprotnih tajnih agitatorjih in lažnivih nasprotnih listih ! Posojilnice seveda denar izposodijo, in če ga vlagatelji v velikih vsotah in v kratkem času zahtevajo nazaj, ga tudi najmočnejše posojilnice tako hitro ne morejo dobiti lahko drugod, kakor tam, kamor so ga posodile. Sicer se opazuje strah za denar v vojski-nem času bolj pri neizobraženih ljudeh. Naši ljudje pa so povečini bolj izobraženi, kakor »nemškomisleči Slovenci«. Zato je upanje, da naše slovenske posojilnice ne bodo vsled vojske prav nič trpele. Naši stari očetje rabijo že dobra, preizkušena domača zdravila, da odstranijo vseh vrst bolečine, takoj v začetku in res bi bilo treba ter zlasti v mrzlem letnem času paziti, da se ne zanemari še tako lahka obolelost, ampak da se jo že pri najmanjšem pojavu, torej takoj, če se Čutijo bolečine, odpravi. Odraslim in otrokom, pri katerih se n. pr. opazuje nagnjenje h katarju, more dober, preizkušen izdelek pomagati, da se že pravočasno proti temu nastopi. Že sami smo se sto in tisočkrat prepričali, da je tak Govor posl. Grafenauerja. v državnem zboru dne 31. oktobra. (Dalje.) Politična uprava. Govornik povdarja, da že pet let kritizira v državnem zboru razmere pri politični upravi na Koroškem, toda na bolje se ni čisto nič obrnilo. Slovenci stanujejo v štirih okrajnih glavarstvih: Velikovec, Celovec, Beljak, Šmohor. Od vseh političnih konceptnih uradnikov sta le — dva Slovenca, eden pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu, drugi pri beljaškem. (Lučovnik: Slovencem na Koroškem se godi prav dobro!) Izborno! »Nemškim Slovencem«, slovenskim Slovencem« pa prav slabo. Pri okrajnih glavarstvih v Celovcu v Šmohoru kakor tudi pri deželni vladi ni nobenega slovenskega kon-ceptnega uradnika, pri deželni vladi celo ni nobenega nemškega konceptnega uradnika, ki bi znal slovensko. Deželna vlada je torej izključno torišče nemških uradnikov. (Lučovnik: To je laž. Komisar pri okrajnem glavarstvu, Rainer, je Slovenec.) Vam bom koj povedal, kakšen gospod je ta Rainer! Da ob takih razmerah o slovenskem uradovanju ni govora, je razumljivo. Vse je nemško, celo tiskovine za davkarije. Vse pritožbe zoper to so bob ob steno. Zlasti se je izobrazil v celega Čuvaja sedanji okrajni glavar vitez pl. Rainer. Ta mož hodi okoli z obrazom poštenega čmo-žoltega uradnika, oskrbuje pa v resnici brezvestne posle nemškega »Volksrata«. Slovenske občine in krajne šolske svete šikanira in pesti iz popolnoma ničevih vzrokov. Zlasti so mu trn v peti slovenska izobraževalna in telovadna društva, pač pa ljubeznivo pospešuje nemškonacionalne »fajerbere« in veteranska društva, »Stid-marko« in kar je še takih društev in jim daje moralno in gmotno podporo. Nov paragraf. Dr. Rožič, predsednik K. S. Z., je posredoval pri okrajnem glavarstvu zaradi preklica prepovedi, da društvo »Orlov« v Št. Janžu ne sme javno nastopiti v krojih. Vitez pl. Rainer je izjavil, da, dokler bo on okrajni glavar v Celovcu in baron Hein deželni predsednik na Koroškem, »Orel« ne bo smel javno nastopiti v uniformi, ker uniforma ni v deželi navadna. Okrajno glavarstvo celovško je prepovedalo z dne 16. avgusta 1912 orlovsko slavnost v Št. Janžu »iz vzrokov javnega miru in reda« z ozirom na okolnost, da taki veliki shodi v jezikovno mešanih okrajih v interesu miru in prebivalstva različne narodnosti naj izostanejo. Sveče so popolnoma slovenski kraj. Dvojna mera. Kadar hočemo Slovenci v naših krajih kaj prirediti, tedaj prihajajo z »jezikovno mešanim krajem« in nam prepovedujejo najnedolžnejše veselice in tudi na podlagi »kužne bolezni na gobcih in parkljih.« Kadar pa hoče v naše ozemlje narediti kak izlet kaka podružnica »Stidmarke« ali »Schulvereina« ali požarna hramba, ki je v nemških rokah, se brez pomisleka dovoli. Tu za dovoljenje ni nobenega vprašanja in ne obstoji nobena nevarnost, da bi vsled nastopa nasprotnikov naša narodnost vzkipela ali, kakor pravi okrajni glavar, da bi trpel interes javnega miru in reda. Vojaška godba na »Sudmarkini« veselici. Tako se je dogodilo dne 2. julija 1912. Tedaj je priredila »Siidmarka« veselico v bolečine pomirjujoč, osvežujoč, krepilen izdelek, s katerim smo že večkrat odpravili razne bolečine in utrujenost ter marsikatero drugo motečo bolest, pristni Kellerjev fluid z znamko „Elsafluid“, na katerega s tem opozarjamo svoje čitatelje. Če je kaj res dobro! se priznava tudi od strokovnjakov in kako sodijo o Feller-jevem fluidu z znamko „Elsafluid“ praktični zdravniki, dokazuje sledeče pismo: Zahvaljujem se Vam toplo za Vaš Kellerjev fluid z znamko „Elzafluid“, izdelek, ki se je naravnost sijajno obnesel pri vseh skrninastih bolečinah. Priporočam Kellerjev fluid, kjer je sila, najtopleje in Vas prosim, da mi ga Spod. Dravbergu. Spodnji Dravberg je sicer trg, toda po zadnjem ljudskem šteju do tri četrtine slovenski. Tak kraj je torej najmanj jezikovno mešan. Toda »Siidmarka« je tam brez zadržka lahko imela svojo veselico in se je posluževala celo — vojaške godbe, če »Siidmarka« v Celovcu napravi kako veselico, se dovoli vojaška godba. Če pa mi Slovenci prosimo vojaško poveljništvo, da nam tudi za naše prireditve dovoli vojaško godbo, se nam — do zadnjega časa — ne dovoljuje. Poveljnik je, kakor slišim, tudi tak -»nemški Slovenec« iz Koroškega (ki pa je med tem časom že šel v zaslužni pokoj. Op. uredn.) Glejte, taka je pravičnost političnih oblasti na Koroškem nasproti nam. To so dejstva, ki jih celo moji nacionalni nasprotniki ne bodo mogli tajiti, in če tega ne morejo, potem morajo reči, da govorim resnico. (In Lučovnik je bil nato tih! Kdo je torej lagal? Op. uredn.) Okrajni glavar zoper naša telovadna društva. Država potrebuje na meji dobrih vojakov in ravno telovadna društva so, ki krepijo telesno in dušno moč. Na Koroškem je doma žganjepitje, kakor, je dokazal Nemec Lang. Vojaški poveljnik sam se je izrazil, da so taka društva sposobna, delovati zoper preveliko vživanjc žganja. S kako pravico prepoveduje torej okrajno glavarstvo veselice in nošo kroja društev, o katerih se je vojaško poveljništvo izjavilo, da morejo povzdigniti fizično in moralno moč ljudstva? V Borovljah je društvo »Sokol« že pred letom prosilo za dovoljenje za nošo društvenega kroja. Oblast ni dovolila. Društvo je rekuriralo. V notranjem ministrstvu sem izvedel, da je rekurz še pri deželni vladi. Kljub posredovanju drugih poslancev priziv ni bil poslan na kompetentno mesto, ker je društvo slovensko. Taka je torej pravica g. c. kr. okrajnega glavarja viteza pl. Rainerja v Celovcu. Slovenščino pa govori s kmeti slabo. Še veliko slabše govorijo slovenski pa nemški kur-zovci. (Lučovnik: Saj je sam Slovenec!) Vi govorite slovensko slabo, toda okrajni glavar še slabše! (Veselost.) (Dalje sledi.) 0 položaju. Vojni minister in načelnik generalnega štaba odstopila. Vojni minister vitez pl. Auffenberg in načelnik generalnega štaba podmaršal Schemua sta podala demisijo, ki jo je cesar sprejel. Vojni minister je postal prvi sek-čni načelnik vojnega ministrstva fcm. Aleksander vitez pl. Krobatin, ki je na glasu kot prva upravna vojaška moč v Avstriji. Šef generalnega štaba pa je Postal Conrad pl. Hòtzendorf, ki je pred letom dni vsled nesporazumljenja z rajnim zunanjim ministrom Aehre'nthalom odstopil in postal armadni nadzornik pehote. Na njegovo mesto je imenovan Schemua. Trdi se, da je bila ta izprememba že pred tedni sklenjena, izvedena pa sedaj, ko je treba na vodilnih mestih najbolj sposobnih moči. Srbske čete proti Čataldži. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Skoplje: Drinska divizija II. poziva, ki je osvojila Sandžak Novi Pazar, je odšla na Čataldžo. Tja odrine tudi drinska divizija I. poziva pod generalom Šturmom, ki se je proslavila pri Kumanovu, Prilepu in Bitolju. Odhod srbskih čet proti Čataldži, kjer jih je že prej bilo za eno divizijo, dokazuje, da zavezniki ne verujejo v vspeh zopet pošljete za lastno uporabo, znesek zanj Vam pošljem. Dr. A. David, mestni zdravnik v Sieniawi pri Jaroslavi, Galicija.4" Pristnega Fellerjevega fluida naročite 12 malih, 6 podvojnih ali 2 specialni steklenici za 5 kron franko pri E. V. F e 11 e r j u v Stu-bici, Elzatrg št. 67 (Hrvatsko), kjer se tudi dobivajo zanesljivo učinkujoče Fellerjeve odva jalne rabarbarakroglice z znamko „Elza-krogiice44, in sicer 6 škatel za 4 krone franko, ki jih smejo rabiti brez pomisleka veliki in mali, stari in mladi, če želodec ni v redu. Naj bi bil ta nesebičen namig v blagor tudi našim čitateljem. To bi nas res veselilo. londonskih mirovnih pogajanj ter se z vso resnostjo pripravljajo za odločilno bitko pred Carigradom in za vhod v mesto. (Sledi pa iz tega tudi, da Srbija ne namerava vojne z Avstrijo.) Oficielno poročilo o solidarnosti balkanske zveze. B e 1 g r a d , 10. decembra.) (Oficielno. Te dni so se balkanski kabineti zelo živahno pogajali in je doseženo med njimi popolno soglasje glede mirovnih pogojev. Vsi delegati, tako bulgarski kakor srbski in grški bodo skupno skoz Belgrad odpotovali na konferenco, razun Daneva in Novakoviča, ki imata posebne opravke na Dunaju. V Belgradi! bosta konferirala Bašič in Venizelos. Balkanske države se bodo kot en blok dogovarjale s Turško, a isto-tako tudi kot blok nasproti ostalim vele-vlastim, ne priznavajoč nobenega separatnega (ločenega) vprašanja. Ker se je dosegel sporazum glede mirovnih pogojev, so dobili srbski delegati popolnoma določne in definitivne instrukcije. Klanje kristjanov v Gallipoli ju. Pariz, 10. decembra. »Matin poroča iz Carigrada, da so v okolici Gallipolija od Bulgaro v poraženi turški bašibozuki uprizorili strahovita klanja. Šest vasi s!o požgali, vse prebivalstvo poklali, vse pokradli. Le v Gallipoliju samem je kaimakam klanje ustavil V Gallipol se je podala francoska križarka »Viktor Hugo«. Prebivalstvo je po veliki večini pravoslavno. Srbi o mejah Albanije. »Matin« poroča iz Belgrada: Balkanska zveza bo v Londonu zastopala glede Albanije stališče, da ima postati avtonomna. Njene meje se bodo določile tako da bodo vse reke, ki se izlivajo v Jadransko morje, pripadale Albaniji. Severna, meja bo torej šla od rta Rodoni po reki Mati do Debora, odtod proti ohridskemu jezeru. Južna meja, proti Grčiji je še odprto vprašanje. Lukacs ne veruje v vojsko. Budimpešta, 10. decembra. Ministrski predsednik Lukacs je, potem ko se je vrnil z Dunaja, izjavil: Izprememba pri Sodstvu armade ni v nobeni zvezi z zuna-hjim položajem. Izprememba je bila sklenjena že pred sklicanjem delegacij. Jaz z Dunaja ne prinašam vojske, nasprotno! Boji okoli Skadra. Bar, 9. decembra. Poročevalec »Ob-zora« piše, da so delegati Črnegore skupno z avstrijskim poslanikom nesli k poveljniku Skadra Asan Riža beju pismo, v kate-i'em mu naznanjajo sklep premirja. Azan Riža bej je odgovoril, da ne sprejema nobenih navodil kakor od svojega vrhovnega Poveljnika Nazim paše. Ko so delegati odšli, jc poveljnik odredil izpad. Črnogorci so to Pot odgovorili in Turke po dveurnem boju vrgli nazaj. Kolera. Carigrad, 9. decembra. (Oficielno.) Kolera ni ponehala, marveč divja dalje. Včeraj je bilo 50 bolnikov priglašenih, umrlo pa jih je 48. V enem mesecu je za kolero obolelo 1143 oseb, 578 jih je umrlo. Grčija podpiše premirje? Carigrad, K), decembra. Grčija bo jutri podpisala premirje. Spite mimo, Bitolj je naš! Belgrad je poln Srbov iz Hrvaške in Ogrske, ki prihajajo k ranjencem s polnimi kokami daril. Ko se nato snidejo skupaj v veseli družbi, se prično pogovori o vojnih dogodkih. Med drugimi sedi bogat srbski krnet iz Ogrske in pripoveduje: »Pri nas sedaj kar pojemo in pijemo, boč in dan se veselimo, da je povrnjeno Dušanovo carstvo in da je zavzet Markov Pri-tP' Sedaj nas skrbi samo še Bitolj ; pa kako •skrbi ! Jaz n. pr. tudi v spanju neprestano btislim: Vse je dobro, vzeli smo Prizren, filep in Skoplje — toda glej, Bitolj, ta Bitolj ne ustavlja. Tako bledem vso noč, žena Pa sp čudi iu me vpr; šoje: »Kako p ,, da ne ■ Pis« »Saj ne morem,« ji odgovarjam, »ko utelj ge ni padel.« i Družba ga tolaži, da naj bo le miren, 1 bo tudi Bitolj padel. Ko je čez dva dni nato prišlo poročilo, da je Bitolj srbski, so belgrajski prijatelji brzojavili kmetu: »Spite mirno, Bitolj je naš!« Vojaški duhovnik junak. Po vladinem glasilu »Miru« posnel A. B. Ranjeni bulgarski vojak v bolnišnici pripoveduje sledečo ginljivo dogodbo: Ko sem bil pri Čataldži ranjen, mi je napravil vojaški duhovnik o. Češmedžijev veliko dobroto. Ravno smo bili pripravljeni k napadu na sovražnika, kar udari kroglja našega stotnika, tako da ni mogel dalje poveljevati. V tem trenotku nastopi naš duhovnik o. Češmedžijev in začne govoriti o veliki izgubi s smrtjo našega stotnika. Vsi smo bili pri teh besedah vrlega duhovnika globoko ganjeni. Zdaj pa prevzame duhovnik poveljni-štvo; naš častnik in narednik sta bila namreč že poprej ranjena. Duhovnik nam ge komandiral celih pet ur s križem v levi roki in s sabljo v desni. Na poti je ležalo mnogo ranjenih vojakov. Kar zapove, da se morajo vsi vzdigniti; on sam je vzel mene in še enega mojih tovarišev ter nas je nosil in podpiral. Med potom je odtrgal od svoje srajce nekaj kosov ter je obvezal z njimi naše rane. Zares pravi usmiljeni samaritan in junak ! Politične vesti. Obnovitev trozveze. V soboto dne 7. grudna je bilo uradno objavljeno, da se je zvezna pogodba, ki so jo sklenili vladarji Avstro-Ogrske, Nemčije in Italije, brez vsake izpremembe zopet podaljšala. V sedanjem kritičnem položaju je obnovitev trozveze za našo monarhijo velepomembna in brez dvoma dobra poteza zunanjega ministra Berchtolda. Sicer pa je za avstrijske Slovane trozveza škodljiva, ker zlasti Nemčija vpliva na notranjo, za Nemce ugodno, Slovanom nasprotno politiko. Vojaške predloge v zbornici. Vlada je predložila državnemu zboru nove vojaške predloge, ki so precej trdi za kmečko prebivalstvo. Hotela je, da parlament te predloge brez ugovora in potrebnih izprememb sprejme. Vlada je grozila sicer z razpustom parlamenta in s § 14. Takemu počenjanju se je pa zbornica uprla in ministrski predsednik se je začel s strankami pogajati; vlada se zadovolji z izpremem-bami. Tako bo v zakonu določeno, da more vlada od prebivalstva zahtevati služnosti in dajatve le v slučaju mobilizacije in vojske, ne pa v mirnem času. Službena pragmatika. Gosposka zbornica je izpremenila službeno pragmatiko za državne uradnike, ki jo je napravil državni zbor in sicer precej v zmislu zahtev slovenskih poslancev, katerih predlogi so bili prej v odseku v drž. zboru odklonjeni, ter jo vrnila državnemu zboru. Pri razpravi je v imenu »Hrvatsko-slovenskega kluba« zahteval dr. L a g i n j a, da pride pred prvim branjem službene pragmatike na vrsto vladna predloga, s katero bi država ustanovila o r e d n j o kreditno banko za gospodarske in pridobitne zadruge. Država bi založila 6 milijonov kron in bi prevzela še desetkratno garancijo. Tako bi razne kmetijske in obrtne zadruge dobile na razpolago 60 milijonov kredita. Večina je pa predlog odklonila; dr. Korošec je vsled tega tiste »prijatelje kmeta«, ki bodo glasovali za zvišanje uradniških plač, obenem pa so glasovali za lakoto kmetov, obrtnikov in trgovcev, pošteno okrcal. Brambni odsek je rešil predlogo glede vojaških novincev za 1. 1913. Nemške radikalce, ki se delajo, kot da bi bili stebri monarhije in dirastije, je dobro zavrnil poslanec dr. Žitnik. Patriotizem Jugoslovanov je zapisan s potoki jugoslovanske krvi v vojnah proti sovražnikom države. Nemško gospodstvo in Avstrija pa ni eno in isto. Pod streho habsburške hiše je dovolj prostora za vse narode. Pokopane morajo biti predpravice, privilegiji narodov. To je naš patriotizem, kakor ga je slovesno proglasil pred 64 leti naš I vladar. j Nenavadno zgodaj je letos zima nastopila. Naši našo ,,Narodno šolo“ obiskujoči otroci, ki potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke, pa so po večini otroci ubogih staršev. V korist našim ubogim otrokom nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvatrno sredo, dne 18. decembra t. 1., v naši šoli običajno božično slavnost. Obračamo se tedaj tudi letos zaupljivo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj milo proseči, da bi nam prihiteli v ta namen na pomoč z darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je do naše slavnosti le kratek čas in ker imajo naše čč. šolske sestre s prireditvijo darov za otroke zelo veliko posla, tedaj se usojamo dostaviti še ponižno prošnjo, da bi se nam blagovolili blagohotni darovi prav kmalu poslati. Za j vso dobrotljivost se že v naprej zahvaljujemo in kli-i čemo: Bog plačaj! i? V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 19. listopada 1912. Vodstvo ..Narodne šole“. Dnevne novice in dopisi Pri finančnem ravnateljstvu je do 4. prosinca 1913 razpisano mesto finančnega komisarja IX. čin. razreda, eventualno mesto finančnega koncipista X. činovnega razreda. Mesto okrajnega sodnika VIII. čin. razreda v Celovcu je razpisano do 20. grudna. Za župana v šmartnu pri Celovcu je bil dne1 10. t. m. zopet izvoljen gospod Janez Ure, ki je med prebivalstvom splošno priljubljen in imajo ljudje do njega vsled njegovega nesebičnega in poštenega značaja, veliko zaupanje. Nagla smrt. Bivši nadgozdar Leopold Leixner, hišni posestnik v Št. Rupertu pri Celovcu, se je dne 8. t. m. hotel odpeljati z vlakom na Beljak. Na kolodvoru v Celovcu se je pa nenadoma zgrudil na tla mrtev. Bil je poštena duša. V Slovenski trgovini (Hotel Trabesin-ger) se dobijo krasne slovenske razglednice najrazne j šib vrst; posebno voščilne razglednice za Božič in Novo leto, razglednice balkanske in turške noše. Društva in preprodajalci dobijo popust. Tam se dobi tudi nova izdaja nedeljska berila in evangeliji dr. Lesarja za isto ceno kot v bukvarnah. Čč. gg. duhovniki so naprošem, naj blagovolijo takoj sporočiti na S. K. S. Z., hotel Tra-besinger, kateri želijo nov brevir, ki se bo naročil za nizko ceno. Miklavžev večer v Celovcu je bil zelo dobro obiskan. Zabavo so imeli odrasli in otroci, ki so bili letos v velikem številu obdarjeni. Miklavž jim je obljubil, da drugo leto zopet pride. »Bisernica« je prav marljivo tamburala. Izmed pevskih točk je posebno ugajal zbor »Sijaj solnčice« z bariton-so-lo (g. Štuhec), dvospev »Rožica« s sprem-Ijevanjem klavirja (g. dr. Kotnikova in g. S.) ter kvartet »Mihova ženitev«. V goste so prišli v številnem zastopstvu člani beljaškega slovenskega omizja. XXIX. državna loterija za vojaške dobrodelne namene. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov na Dunaju priredi XXIX. državno loterijo za skupne vojaške dobrodelne namene, koje žrebanje se vrši dne 19 decembra 1912. Kakor je razvidno iz igralnega načrta, je ta državna loterija izredno bogato opremljena in nudi s svojimi 21.146 dobitki, ki so vsi nastavljeni v gotovini, in izkazujejo svoje glavne dobitke po 200.000 K, 50.000 K, 300.000 K, 20.000 K itd., izredno ugodne sanse. Srečke po 4 K, kolikor jih je v zalogi, se dobivajo v tobačnih trafikah, menjalnicah, pri davkarijah, poštnih, železniških uradih itd. Avstro ogrsko posojilo. Avstrijski fin. minister vitez pl. Zaleski in ogrski fin. minister sta najela državno posojilo v Ameriki in na Nemškem. Država bo oddala 4od-stotne zakladne liste za vsoto 125 milijonov kron in sicer Avstrija v Ameriki, Ogrska na Nemškem. Blamirane »Fr. Stimmen«. »Fr. Stim- men« so v par številkah prežvekavale »dejstvo«, da je v Žibertovi kavarni v Celovcu neki feldvebelj 17. pešpolka zaklical: »Živio Srbija!« Ker bi rade oškodovale slovenski hotel, so si izmislile, da se v hotelu Trabe-singer prirejajo nekake demonstracije in da se jih udeležuje vojaštvo, ki da se tam uči takih klicev. To nesramno izmišljotino smo že v zadnji številki zavrnili. Vojaška oblast je sporno zadevo res začela natanko preiskovati, pa je dognala, da je vest v »Fr. Stimmen« o klicu »Živio Srbija« popolnoma neresnična. Detieni vojak, ki so ga dolžile »Freie Stimmen« veleizdaje, ni niti Slovenec, ampak Nemec, menda iz Zg. Avstrijskega. Laž ima kratke noge! Slovenske usmiljenke na Balkanu. Na balkanskem polotoku deluje med Bolgari in Albanci nad 20 slovenskih usmiljenk. Požar v celjskem »Narodnem domu«. V celjskem »Narodnem domu« se je v petek zvečer, 6. t. m., v neki sobici v podstrešju iz peči sesula žrjavica ter se je vnela bližnja lesena oprava. Ogenj se je oprijel stene. Sicer so požar kmalu opazili, a vendar je plamen lizal že preko tramovja na streho. Požarna hramba je bila takoj na mestu ter se ji je posrečilo, ogenj omejiti in nazadnje pogasiti; vendar je škode nad 20.000 K. Bela vrana. V »Reichsposti« se je oglasil predarlski kršč. soc. poslanec Fink, kmečki poslanec, pa izredno moder in ugleden, izkušen politik. V svojem članku pravi, da je sporazumljenje med vsemi avstro-ogrskimi narodi potrebno, ne samo med Nemci in Mažari. Vsi imamo dolžnosti, vsi imejmo pravico spoznavanja in združitve. Dvojna mera je krivična stvar in grdo je, ako se Nemce in Mažare hvali zavoljo njihove edinosti, nasprotno se pa Slovencem takoj meče polena pod noge, ako pozdravijo hrvaške brate onstran Sotle. Vsi narodi naj dobijo kulturno zadoščenje in povzdigo, pravi prav umestno Fink, vsi naj bodo deležni skupnih koristi in dobrot, potem se bomo prav lahko in izborno razumeli, potem ne bo prepirov in sovraštva, in prijateljstvo bo prišlo samo ob sebi. — Poštene in pametne besede; če jih bodo Nemci le kaj upoštevali! Tuji zdravniki in usmiljene sestre v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da tujih zdravnikov in usmiljenk v Bolgariji ne sprejemajo več. Iz tega sledi, da so v Sofiji resno prepričani o koncu vojske s Turki. Kočevar izumitelj novega zrakoplova. Rili. Ramor iz Kočevja gradi nov zrakoplov brez motorja po načelih ptičjega leta. Gonil - se bo z rokami in nogami. V koliko se mu bo to posrečilo, bo pokazal poizkus. Dunaj »Sudmarki«. Dunajski občinski svet je zvišal podporo »Sudmarki« od 3000 na 5000 K in »Ostmarki« od 3000 na 5000 K. Pravijo, da je dunajski občinski svet povečini krščansko-socialen. V pijanosti umrl v zaporu. Zaradi tatvine osumljenega so zaprli 5. t. m. Jurija Markiča iz Sp. Goričice. V preiskovalnem zaporu je umrl. Vzrok: Zavžil je preveč alkohola. Borovlje. (Ples v meščanski šoli.) Na vse smo se v Borovljah že navadili, odkar vladajo tu tujci in njihovi nemčurski podrepniki. Ljudska šola je za šolske namene in protestantovsko službo božjo, meščanska pa za šolske namene in — bale. Gospodje so že vedeli, zakaj so napravili tako veliko telovadnico in zakaj so ji dali lepa parketna tla in zakaj so napravili celo galerijo. Meščanska šola s svojimi 12 otroci v vseh 6 razredih tako velike, — največje od vseh meščanskih šol na Koroškem, — telovadnice z lepim parketom in galerijo ne rabi. Zakaj se taka rabi, se je pokazalo v soboto (7. t. m.) zvečer pred praznikom. Obhajali so v njej odhodnico učiteljice z godbo in plesom. Ali je za to meščanska šola, sezidana z javnim denarjem vseh davkoplačevalcev, da se v njej prirejajo bali? Borov-Ijanci! le dajmo si vse tiho dopasti in plačujmo lepo naprej, prihodnje leto bo 200%! Saj smo si take može sami izbrali v gospodarstvo naše občine, ker smo se povsod bali — zamere. Borovlje. (Napredek konsuma.) Ko smo se 1. 1910. pri konsumu znebili Nemcev, so ti prerokovali, da bo konsum zato kmalu zaspal. Ustanovili so svoj Wirt-schaftsverein, da bi delal konkurenco. A čuda! Konsum ima kljub temu, da nima več nemških odjemalcev, vedno več prometa, Wirtschaftsvereinu pa je šele po dveh letih obstanka morala Sudmarka z 9000 K priskočiti na pomoč, da ni zaspal. Promet konsuma je že tako velik, da so morali odstaviti šibkega konsumskega osla in ga nadomestiti s konjem, da morejo zadostiti vsem zahtevam strank. Borovlje. (Nekaj za zabavo.) Pod tem naslovom je prinesel »Arbeiterwille« z dne 8. decembra podatke o ljudskem štetju v Borovljah. Dolgo nismo zvedeli, koliko so našteli, a vendar enkrat je prišlo na dan. Ko smo pri Kleineggerju brali podatke, je nastala zabava, da je že dolgo nismo imeli take. Svojim lastnim očem skoro nismo verjeli, a vendar številke se ujemajo. V Borovljah so našteli 1435 Nemcev in samo 112 Slovencev; na Koblu 478 N. in 77 SL; na Dobravi 422 N. in 40 Sl. Torej cele Borovlje 2335 N. in 229 Sl. Na Dolih so našteli 262 N. in 9 SL; na Rutah 17 N. in 25 SL; na Baj-tiščah 211 N. in 59 SL O ubogo uradno štetje! Pač razumljivo, da so se celo socialni demokratje. ki se vendar za take reči ne zmenijo, na ves glas smejali. Pomilovanja vreden vsak, ki more kaj takega verjeti! Na Rutah našteti 17 Nemcev, aa Dolih samo 9 Slovencev, na Dobravi samo> 40 Slovencev itd., to je gotovo rekord o potvarjanju ljudskega štetja. No, pa naj imajo svoje veselje, bodo vsaj od Sudmarke dobili par tisočakov več, da se morejo še par let držati. Borovlje. (Na čem se spozna nem-čurske občine?) Kratki pri vseh pametnih Slovencih že znani odgovor se glasi: Na slabem gospodarstvu: to je na občinskih dolgovih in na [Občinskih dokladah. Najboljši dokaz za to so pač menda ravno najbolj nemčurske Borovlje, kjer bo 200% občinske doklade in kjer je 400.000 K občinskega dolga, kakor se je že poročalo. Čim več je nemčurjev, tem slabše je gospodarstvo. To naj si zapomnijo vsi Slovenci in naj se te kuge: nemčurstva varujejo v svojih občinah, ako nočejo še več kronic nositi v davkarijo, kot jih že. V naši občini so zabili nemčurji ves denar v trg, kmetje in prebivalci na Dolih, Rutah in Bajtiščah pa od vseh tisočakov nimajo ne knofa, plačevati morajo pa pridno. In celo, kadar bi mogla, občina za kmete ni ničesar storila. Ko je bila suša in toča, in to je napravilo toliko škode, so v sosednji slovenski občini vse storili, da dobe podporo, in vspeh ni izostal, a za kmete v naši občini se ni zmenil nihče, jih sploh ne poznajo«, razun pred volitvami in kadar morajo plačevati grehe slabega občinskega gospodarstva. To je nemčurska skrb za kmeta. Kmetje, oglejte si jih! Tako tožite čez slabe čase, pomagajte si, kjer si lahko morete: znebite se nemčur-skih krvosesov! Št. Štefan na Žili. (Občinska volitev.) Največja občina celega okrajnega glavarstva šmohorskega: Št. Štefan na Žili je volila dne 7. decembra svoj občinski odbor. V vseh treh razredih je zmagala katoliška slovenska stranka; 18 odbornikov in 9 nadomestnikov katoliške slovenske stranke je izvoljenih! Št. Rupert pri Velikovcu. (Sijajna cerkvena slavnost.) Slavnost tukajšnje dekliške Marijine družbe se je na praznik Brezmadežnega spočetja D. M. dne 8. grudna t. L zelo sijajno in ob obilni udeležbi ljudstva pri popoldanski službi božji izvršila. Slavnostni govor je imel naš veleučeni rojak častiti gospod monsignor Valentin P o d g o r c, ki je govoril jako izvrstno in obenem poljudno in dokazal potrebo Marijinih družb, sosebno za sedanji čas in podprl svoja izvajanja z zgledi iz vsakdanjega življenja. Nato je ob asistenci domačega gospoda župnika sprejel 11 deklic v dekliško Marijino družbo, ki šteje 37 članic, kar je za tukajšnje razmere jako veliko. Pa ne število članic nas napolnjuje s ponosom, ampak veselo dejstvo, da se vse članice polnoštevilno udeležujejo mesečnih shodov in redno vsak mesec prejemajo svete zakramente. Vsa ginljiva slavnost je napravila na ljudstvo najglobokejši vtis. Dal ljubi Bog, da bi vse naše Marijine hčere ostale vedno stanovitne ! Št. Rupert pri Velikovcu. (Pridite na božičnico!) Tudi letošnja božičnica naše »Narodne šole« obeta biti prav sijajna. Vrše se že obširne priprave. Dečki bodo vprizorili igro »Robinzon« in se bo pogumni nastop dečkov gotovo prikupil. Najsijajnejša točka letošnje božičnice bo pa iepa igra »Mala pevka«, ljudska igra v petih dejanjih s petjem. Kratka vsebina te krasne igre je ta. Vitez Jošt pl. Javorški presrečno živi s svojo soprogo Bogomilo in majhno hčerko Zaliko na svojem gradu. Ali vojska izbruhne in med tem ko se vitez Jošt nahaja v vojski, sovražniki požgo domači grad. Bogomili se sicer posreči s svojo hčerko pobegniti, ali ker je došla napačna vest, da je njen mož v vojski padel, živi v največji bedi v nekem planinskem kraju. Mala Žalika preživi svojo mater s petjem' od hiše do hiše. Vitez Jošt se sicer vrne iz vojske domu in pozida zopet svoj grad, ali moreča žalost ga celo potere, ker mu ljudje pripovedujejo, da je njegova soproga Bogomila z ljubljeno hčerkico Zaliko na begu čez potok baje utonila. Konečno nastopi obče spoštovani pu-ščavnik Benko in se mu posreči vozelj družinske žaloigre veselo razvoljati. Na svoje-časni poziv »Mira« smo se odločili to igro vprizoriti in po pravici upamo, da bo prelepa igra vsem ugajala. Tudi letos bosta dve predstavi, namreč prva v torek, dne 17. t. m. in druga na kvaterno sredo dne 18. t. m., tako bo vsem omogočeno udeležiti se naše božičnice. Pridite tedaj, slovenski rodoljubi in rodoljubkinje, iz vseh krajev Koroške, sosebno pa iz naše bližnje Podjunske doline v prav obilnem številu na našo lepo narodno slavnost! Iz Železne Kaple se nam poroča, da bo posojilnica za Belo in okolico ali kmečka posojilnica po novem letu plačala tistim, ki pri njej svoj denar vložijo, po 4 in pol odstotka. To se zato lahko zgodi, ker načelni-štvo posojilnice zastonj dela opravlja in ima posojilnica samo davke plačati, drugih stroškov nima. Dobrlavas. (Nemškutarja pri sodniji.) Pri sodniji so namesto sodnika, ki je rad tudi v slovenščini uradoval, začasno nadomestili z mladim doktorjem, ki ne zna slovensko ali »noče znat i«. Ta gospod je od neke stranke izrecno zahteval, da naj nemško govori, češ, da zna dobro nemško! Ko pa je ta dokazala, da res ni zadosti nemščine zmožna, si je pustil po drugem uradniku tolmačiti. Toraj počasi hočejo tudi v Dobrlivasi uvesti »turške razmere«. V kratkem več, če ne bo izpremembe. — Kmet —, ki se ne pusti pri c. kr. sodniji z vesoljno nemščino mučiti. Škocjan. Jako se opaža, kako se nasprotniki liberalci, pripravljajo na občinske volitve. Naprej že poživljamo, da bodite naši zvesti volilci pozorni in zvesti naši stranki! Na ta način bomo pomandrali vse te Mi-helne, ki sedaj okoli omahljivcev agitirajo, kakor vedno! Sp. Dravberg. Dragi »Mir«! Jako te imajo v želodcu. Naš Matajdel je pravil, da je rojen Slovenec, nemščine se je za silo šele pri vojakih naučil, da pa Slovencev več ne mara, ker vsak že pri rojstvu »Mir« seboj prinese. Mi Slovenci pa tudi za Matajdelna ne maramo, ker je po svojem govorjenju zatajil materni jezik, potem pa iz »Grazer Tag-blatta«, »Freie Stimmen« in »Unterkarnt-nerische Nachrichten«, katere ga za vsako službeno malenkost pohvalijo, črpa svojo dušno hrano. Navedli bi lahko še neki na-pram Slovencem izgovorjen neolikan izraz. Za zdaj še zamolčimo. Če potreba bo že g. poslanec Grafenauer na merodajnem mestu govoril. Mi spoštujemo c. kr. orožnike, ker so tudi potrebni, ali da bi zaničljivo o Slovencih govorili, akoravno se to zgodi izven službe in v krčmi, tega ne pripustimo. Št. Jakob v Rožu. (Smrtna kos a) nam je zadnjo soboto ugrabila Ibovnikovo mater Jožefo Majer. Na zadnji poti jo je v ponedeljek, 9. t. m., spremila velika množica ljudi. Uglednemu gosp. županu, ki je tekom enega leta izgubil ženo, teto in mater, naše prisrčno sožalje! Velikovec. (Naša železnica.) Dne 28. novembra je bila tukaj komisija o vzhodni železnici, ki si jo že davno želimo. Na čelu komisije je bil naš c. kr. okrajni glavar. Za naš kolodvor sta v načrtu dve točki: ena, vsled katere bi tekla železnica bolj ravno in na pripravnem mestu; druga, po kateri bi se železnica po ovinku bolj približala mestu, da bi bil kolodvor pri tako imenovanem Kuštrovem ribnjaku. Pa če tudi ta kraj ni tako sposoben za razvoj mesta, ker je precej močvirnat, vendar so Velikovčani ravno tako zadovoljni, kakor če bi stal kolodvor tik meščanske šole na takozvani »Bahnhofstrasse«. Po komisiji se je vršilo vpisovanje prošenj in želj interesentov v občinski dvorani. Med drugimi se oglasi tudi vrl in zaveden Slovenec, ki zahteva v imenu velikovških Slovencev, da ima biti napis na kolodvoru dvojezičen, namreč: Vol-kermarkt — Velikovec; ta jako prijazen uradnik mu odgovori: Vi mislite na ta način — in predloži prosilcu napisano prošnjo »Slov. katol. polit, in gospodarskega društva za Koroško«, da mu odgovori, toda ^ imenu velikovških Slovencev bi moral imeti pooblastilo; za svojo osebo kot posestnik itd. pa more prositi. Medtem ko tirja veli-kovški Slovenec dvojezični napis, se oglasi znani velikovški župan in med »svojimi« izgovori za nemškonacionalce velepomembne besede: »Das ist eine Pfaffenhetzerei, Vòlkermarkt ist eine deutsche Stadt, die Aufschrift mufi deutsch sein.« (Bo treba Bulgare poklicati na pomoč.) Gospod očka Pinteritschtsch, komu pa največ svojega »blaudruka« prodaste? Ali se še spominjate naročenega članka povodom zadnje nem-škonacionalne deželne obrtniške razstave v Celovcu?) Med drugim pa psuje: »Das sind die Serben.« Na to* mu odgovori dotični Slovenec: »Das sind nicht die Serben, ampak •smo koroški Slovenci, pač pa ves nekje drugje srbi.« Tudi grebinjski Manner-paša se je hotel zbasati s psovkami nad dotičnim Slovencem, toda ta mu je naravnost povedal, da je ravno on tisti, ki producira Srbe v Grebinju. Vidite, tako so velikovški ptiči prijazni Slovencem! Kadar so volitve,) pa A'se drugače govorijo: »Slovenci in Nemci moramo biti složni.« To je lepa složnost. Zame vse, zate pa nič! To je bilo vedno nemško načelo. Take psovke, da bi se piistil od »Pfaffov« nahecat, si ne da dopasti noben pošten Slovenec, kajti vsak dobro ve, kaj ima storiti in kako misli. Vsak narodnjak si šteje to v svojo čast in dolžnost! Kadar je čas, mora vsak tirjati svoje pravice! Če bi prišla naša železnica v promet, pa bi Slovenec, ki ne zna nemško, tirjal vozni listek v slovenskem jeziku in bi ga zaprli v veli-kovškem rotovžu (v nemških trgovinah pa še nobenega niso zaprli), tam bi mu moralo priti na misel: »Ali ta čas, ko se je zidala A’zhodna železnica, ni bilo v Velikovcu Slovencev?« in bi gotovo moral dvomiti nad zgodovino na Koroškem. Torej ne hecarija, 'ampak dolžnost! Izpred porotnega sodišča. Alfirevič oproščen. V ponedeljek 9. t. m. se je pred celovško poroto vršila obravnava zoper absolviranega učiteljiščnika Ivana Al-fireviča iz Zadra v Dalmaciji, zoper katerega je dvignilo obtožbo državno pravd-ništvo v Zadru, da je sokriv zavratnega umora, oziroma napada na komisarja Čuvaja v Zagrebu, ki ga je izvršil pravnik Luka Jukič. Alfirevič nima več starišev in je staicele 19 let. V sodni dvorani je nastopal zelo mirno. Njegov zulnanji nastop je fin, simpatičen in priča o inteligenci obtoženca. Alfirevič je bil obdolžen, da se je 2. junija P l. peljal v Zagreb in tam nagovarjal Jukiča, da naj izvrši napad na kraljevega komisarja Čuvaja, kar je Jukič res izvršil dne 8 junija, pa je namesto Čuvaja zadel banskega svetnika pl. Hrvoiča, ki se je s Čuvajem in njegovo soprogo peljal v avtomobilu, ko je Jukič izvršil napad. Obravnavo je voti il deželnosodni nadsvetnik Janez Falke haron pl. Lilienstein, javni tožitelj je bil Prvi državni pravdnik Jožef Spàngler. Obtoženca je zastopal dr. Messiner iz Celovca. Obravnava je tajna in občinstvu vsledtega dostop zabranjen. Porotniki so vprašanje, 1 N OJ OJ o £ Q* OJ s s o 'N »s 3 S OJ 52 Paramenti ! Mašofl oblačila gati opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratni plaščki in štole zelo poceni. QiiliVOtO v različnih oblikah OuIS/iIjiw od K 1-— naprej. :: Komplet z ovratnim trakom od K 2-- do K 2-80, kakršen je izdelek. Bireli v vsakršni obsežnosti po K 3-80, K 4-—, K 4-80. Rožaste svetilke za večno luč za patentovani stenj. Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec oddelka za paramente, knjigarne in trgovine Jožetovega društva v Celovcu. 3 o c S 3T (/) «>3 _ o_ *= —■ ra cl“‘ EL o x- ra o 3. ra =s ra OZHHHILO. Tvrdka Bratje Tavčar & Go. je postavila v Celovcu kraj tovor- ngwMù« V€sni« Imeno-nega kolodvora |J«aI ll&i vana tvrdka lise to Plolie v vsaki količini, tudi na kupuje vozove, (plohi se sprejemajo od 12 cm debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi. Bratje Tavčar & Go., Celovec. Bogati boste! 20—30 K vsakdanjega zaslužka, če se pečate s prodajanjem mojih novosti. Tudi kot postransko opravilo. Pošljite svoj naslov na Ekspert ARNOLD WEISS Dunaj, VII., Neustiftg. 137. Lepo posestno v bližini letovišča Vrbe, kjer se nahaja tudi 6 razredna šola, je zaradi družinskih razmer naprodaj. Dobro zidana enonadstropna hiša ima ji sob, kuhinjo, 2 kleti, shrambo, lep velik sadni vrt in 12 zelenjaka. Posestvo obsega 31 oralov zemljišča, med temi je 16 oralov dobro zaraščenega gozda, drugo je rodovitno polje in dobri travniki, ter je prav pripravno za mlekarno ali gostilno. Pri posestvu je tudi kajža, ki ima dve sobi, kuhinjo, klet in zelenjak ter mlin na dva tečaja s trajno vodo. Več pove Franc Repnik, železn. čuvaj na postaji Vrba ob jezeru, Koroško. n in c—s r~r r~T n D ir-snr-ar-sr ir ir~ir-sr je nanovo izšla knjiga: COHTRHEDMflN Besedna znamka za (mentholosalici-ziran kostanjev izvleček), z v drgnjenjem, masožo ali obkladki. - 1 škatlica i krono. Proti predplačila K l • 50 se pošlje 1 škatlica 1 g* Proti predplačila K 5’— se pošlje 5 škatlic [ » Proti predplačila K {p— se pošlje 10 škatljic J p □ □ D □ □ D D D D d v preniljevtfli il mftì. n P Poleg Gašparja Erharda za Slovence [] jj priredil Štefan Kociančič. “ q Dva dela, druga izdaja. q D Gena: Mehko vez. K 6-—, za družnike D D K 4-40, po pošti franko KI-— več. — [] Q V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom H n K 9-20, za družnike K 6-80, po pošti n q franko K P— več. □ C3C3CacaC3C3C3C3C3C3CaC3C3C3C3C3C3D ©©■ferotEkils 01©v©št»va neobhodno potreben za vsak zaprt prostor, v katerem morajo bivati ljudje, je avtomatična zrak osvežujoča naprava „Titania“. V inozemstvu in doma priznana kot izborna. Prospekti zastonj ! Zastopniki se iščejo. „Titania“-delavnice, Wels 245, Zg. Avstr. Eno izmed mnogih priznanj : Sanatorij Lindenhof, dr. van Meewen: Poročam Vam, da je Vaša zrak osvežujoča naprava, napolnjena z vodo in postavljena na peč v sobi, nasproti dosedanjim navadnim skodelicam za izhlapevanje pri mojih poizkusih izkazala tokratni učinek, ker je v istem času izpuhtela tokratna množina vode. Ceno meso! □C©C3C©C©C3C=3C3C=3C=3C3C3C=]C3C=]C=aC3C3a n Vsi, KI sle sMnl mBžle Id očelje! ° [] Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati P N za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok? N rj Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knji- n U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U ] ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. [ Razpošiljam dnevno sveže zaklano govedino in teletino v 5 kg poštnih zavojih franko po povzetju za K 4-50, ovčje meso za K 4-—, svinjino za K 6-—. Strogo solidna postrežba. lì. MARKOVITS, Herincse št. 33, Ogrsko. lili iičemD oddeiek.f Sr6CK6 marlilvili seMnikiv! i“e : zastopstvo za jugoslovansko ozemlje, Ljubljana. __________I___________________________^_ Po Hajvišjem naročilu ^60-in kr. Apost. Veličanstvi n e. Lr. ima Mi za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Mm se vrši javno dne 19 decembra 1912. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrafle 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije). Revmatizem, iirotin, nevralgiia in ozebline povzročajo pogostoma noznosne bolečine. Presenetljivo sigurno jih olajšuje in pom ij-uje, izsesava otekline in nareja zopet gibčne ude ter odpravlja srbenje Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGrNER-jevi lekarni c.kr.dvornegadobavitelja, PRAGA III., št.203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Dobiva se v Celovcu v lekarnah: rPri angelu11, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. Hranilno ìnposojilno društvo v Celovcu ... uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ... praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Naprodaj je po nizki ceni majhna hiša, ki ima 2 sobi, kuhinjo, hram in klet, novo zidan hlev, sadni in zelenjadni vrt ter pravico za drva (servitut), 5 minut od trbi-škega kolodvora. Več pove organist na Trbižu št. 54, Koroško Denorjo ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na: Josip Batič, Ilirska Bistrica (Kranjsko). da je praško domače mazilo v vsakem gospodinjstvu neogibno potrebno. Že 40 let se je izkazalo mecilno vlačno mazilo, takozvano Draško domače mazilo ^ofTr&r^ot^t vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 316 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije. Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga: B. FBAGNER, c. m Kr. dvorni donavllelj lekarna „Pri črnem orlu“ Praga, Mala strana, vogal Nerndove ulice št. 203. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Cuti, Vikt. Hauser. V sak strokovnjak Vam pove, da so stabilen ali nepremaklj. in poljedeMi stroji iz tovarne C. Prostih, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja ! JYCizarskega učenca sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Vid Čarf, mizar, Šmihel pri Pliberku, Koroško. .Slovenska Straža' v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slov. Stražo v Ljubljani. Kdor rabi dobre in pristnobarvne zimske barhenie, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafase, cefire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obme zaupno na krščansko tvrdko Jaroslav Marek ro^aevktroa v Bistrem pri Movem mesta oli let. Češko. Vzorei se pošiljajo zastonj in pošt. prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega bar-henta, flanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Flanelne ali cefirne srajce za gospode po K i'80, 2*20, 2'60, 3* in 4'-. — Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnine prosto. — Pri naročilu zadostuje zaznamba obsega vratu. — Dopisuje se slovensko. UIHO istersko. dalmatinsko, soriško vino (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, siadka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z vinom na veliko in na drobno JosKOFLER BELJAK, Perau-cesta št. 1 Telefon 123. Edino slouensko narodno trgoosko-obrtno podjetje Hotel Trabesinger U CelOOCll, Uelikouška cesta št. 5. Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela Hlojzija in Josipina Leon. KUPUJTE z imenom U vedno le najboljšo in najcenejšo fcsr pratiko is ..SLOVENSKA PRATIKA za katoliško ljudstvo ffcjgr“ 37. letnik 1*33 Varstvena znamka Sv. Jožef «tar* Založna tvrdka KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI, Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. Denarne vloge JM/ (JI od Dne vloge obresiniemo po j 2 j J do dne vzdiga. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi. Vinkulnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘— za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjov proti potovini po dnevnem kurzu- Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.