Stev. 53.
Poštnina plačana v gotovini* V Ljubljani, dne 31. decembra 1924.
Leto XXXVII.
Izhaja vsako ar.do ob 6 zjutraj. — Cena 38 Oin za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. - Posamezna številka 1 Din. — V in«eratnem dela vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
C1 AOli (I 1 H 9 § Sp'8i in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, DuHuluU ti n A d naročnina, reklamacij« in interati pa Uprav ni i t v a vunv.liv H. ll. u. ^	Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vse krogljice v prvo skrinjico!
najhujši sovražnik.
Kakor gobe po de/ju, tako rastejo po razpisu volitev razne stranko in strančice. Ena je bolj strupena proti nam kakor druga. Naše ljudstvo bo te gobe-enodnevnice 8. februarja pometlo v smeti. O tem ni nobenega dvoma več in tega se naši vclivci danes prav dobro zavedajo. Umirajoča .stranka samostojnežev bo vzela zu vedno slovo in Radičev agent Prepeluh no bo premotil našega ljudstva, da bi hotelo pod Hrvate, Četudi se mu laska z besedo republika. Da Žerjavove stranke pošten Slovenec ne bo volil, o tem ni treba izgubljati besede. Toda prav iz te samozavesti, da nas razne strančice ne bodo zmagale, lahko zraste nova nevarnost. Bati se je, da začne kdo misliti: Saj bomo tako ali tako zmagali, kaj bi hodil na volišče. Vsakemu takemu kličemo: »Glejte, da ne bo vaše zanašanje na gotovost zmage naš najhujši sovražnik k
Tndi en glas odločuje.
»En glas več ali manj, saj je drugih zadosti,« tako bi znal govoriti kak premalo zaveden volivec. Za take odlašalce dva zgleda iz letošnjega leta. Z enim glasom večine so zmagali pri občinskih volitvah v Št. Jerneju nasprotniki, ker so naši ostali v velikanskem številu doma. Prav tako je pri letošnjih občinskih volitvah en «las odločil v Mirni peči, da so naši dobi'i večino. Kdo bo torej še rekel, da jo vseeno in da je drugih dovolj? 1 enim glasom lahko'žerjav propade ali z enim glasom zmaga.
Kako je bilo leta W2?,.?
18. marca 1923 je volilo na Kranj-fekem 72.000. volivcev. Od teh jo dobila na-«ša stranka 48.000 glasov. Voliti je imelo 97.000 volivcev, torej jih je ostalo doma 25.000, ki so sc zanašali, da SLS vseeno zmaga. In kako malo je manjkalo, pa bi poleg Puclja prišla v narodno skupščino ie dva nasprotnika. Samo psr sto glasov
naj bi še dobila Žerjav in komunist, pa bi tudi ta dva bila izvoljena v našo škodo in v sramoto tistim, ki so ostali doma. Kdo bi bil kriv? Tisti odlašalci, ki bi se no potrudili na volišče. Pripomnimo, da je na Štajerskem ostalo doma celo 34.000 volivcev in so bili tako tudi res izvoljeni trije nasprotniki.
Kdo bi hotel pomagati Žerjavu do mau-Aata?
Pri zadnjih volitvah je torej Žerjav propadel. Sedaj je sam v tisti vladi, ki vodi volitve. Vse bodo poskusili, da si sedanji ministri pribore tudi poslanski sedež in slovenski demokratje bodo vse storili, da bi dobil tudi Žerjav prostorček med poslanci iz Slovenije. Ne boste videli liberalnega zagrizenca, ki bi 8. februarja ne šel na volišče. Ali mu naj še kdo izmed naših pomaga z malomarnostjo do zmage? In to sedaj, ko nas centralizem, ki sta ga Pucelj in on uvedla, vsak dan bolj tepe? Pomnite in ne pozabite, kdor ostane doma, pomaga Žerjavu do izvolitve in do mandata. Tak se naj potem ne pritožuje, če ga žulijo davki, ki jih je uvedel pri nas centralizem.
Vse ovite premagati!
8. februarja, v najhujši zimi, bodo volitve. Vlada je vedela, kdaj bodo iz oddaljenih krajev naši možje najtežje prišli na volišče. Toda že danes mora biti trden sklep vsakega našega somišljenika: Ne snee, no mraz, ne slnbn pot, prav nobena stvar ne sme ta dan ovirati, da ne bi prišel zadnji naš volivec na volišče. Mislite že danes, kako premagati vse ovire.
Na Nemškem in Angleškem.
Morebiti bi se kdo izgovarjal : >>Vedno volitve, bolje pa le ni.« Res. je, da kljub volitvam 18. marca 1923 centralizem, ki je vir vsega hudega, še ni padel Toda izgovor sam ne drži. Mož ne odneha od dobre stvari, če je treba še tolikrat kaj ponoviti in če boj traja še tako dolgo. Kdor vztraja in vzdrži, tudi Ma»ga, kdor omaga, je te-
pcu. Drevo, ki ga sekaš, ne pade na prvi mah, če ne odnehaš, pa gotovo. Centralizem je drevo, ki ga moramo vreči in ga tudi bomo. Prvi udarci so že dobro zadeli, treba samo, da slovensko ljudstvo vztraja in da drži skupaj.
Nemci so letos imeli že dvakrat volitve, Angleži prav tako. V obeh krajih i« bilo pri drugih volitvah še več voUlcev kot prvič. Tako mora biti tudi na Slovenskem. Belgradu moramo pokazati, da na» s še tako pogostimi volitvami no bodo utrudili.	♦
Malomarnost bi torej mogla biti naša najhujša nasprotnica. Slovenski volivci, računajte povsod že danes, kako jo premagamo. Nikogar izmed poštenih Sioren. cev ne sme biti, ki no bi šel na volišče ia oddal glasu za Slovensko ljudsko stranko, ki ima na Kranjskem in štajerskem na vseh voliščih
PRVO SKRINJICO.
Težka vprašanja.
V	Belgradu so se sešli voditelji večino jugoslovanskega ljudstva: dr. Korošec, Ljuba Davidovič, Voja Marinkovič, dr. Maček, Predavec in dr. Hrasnica. Obravnavali so sedanji položaj ter ugotovili, da ljudska večina krepko drži skupaj proti nasiljem državnih tatov in njihovih zaveznikov ter da je pri volitvah zmaga gotova.
Po daljšem posvetu so stavili na sedanjo vlado sledeča vprašanja, ki vsebujejo silno težka očitanja:
V	zadnjem času je naša vlada v zunanji politiki zašla na pogrešena pota. Kot predstavniki parlamenta in večine ljudstva smatramo y.a svojo dolžnost, da zahtevamo od vlade, ki nam je protiustavno usiljena, da se odkrito izjavi o izpremem. bah, ki jih izvršuje v zunanji politiki m o obveznostih, ki jih sprejema nase. Vlada, ki ni prišla do uprave države niti po za-
upanju ljudstva, niti po zaupanju parlamenta, ni usposobljena, da izpreminja mednarodni položaj, ki ga zavzema naša država, in da sprejema nove obveznosti. C« pa jih že sprejema nase, ne sme tega delati tajno in brez kontrole.
Vendar pa se objavlja napol uradno, da se dela tako eno kakor drugo. Tako se poroča, da je na poslednjem sestanku v Rimu prišlo z Italijo do popolnega sporazuma v vprašanjih. Ne poroča se pa, katera so vprašanja, v katerih je dosežen sporazum. Ali se ta sporazum tiče razmejitve med nami in Italijo ali pa končno — kakor se upravičeno domneva — notranja politike v naši državi? Naše ljudstvo je v velikih skrbeli radi teh tajnosti, ker jo sedanje vodstvo naše zunanje politike vedno pokazalo veliko slabost v obrambi naših interesov, kadar je šlo za kak sporazum z Italijo.
Tudi se poroča o ustvarjanju neke skupne protiboljševiške fronte, posebno med nami, Bolgarijo in 1 munijo. Ne vemo pa niti se to kje pove, v kaki formi in v č-. n! naj bi ta fronta obsloja'a. Ali se misli na medsebojno osi ^u ran je nazadnja-kih režimov ali na vojaško akcijo proti Rusiji, in zakaj se tukaj nekaj dela brez našega zaveznika, Čehoslovaške republike?
S polno pravico zahtevamo torej, da vlada takoj in popolnoma odkrito odgovori na sledeča vprašanja:
1.	Na kaj se nanaša vladni sporazum z Italijo? Koliko je vlada oškodovala naše interese?
2.	Koliko je resnice na tem, da je dogovorjena nekaka razdelitev v Albaniji,
m zitff-i, da se je Italija usidrala na Bal-anu, s čimer se ogroža mir v naši državi?
8. S kakšno namero se dela na ustvar-'anju zveze nazadnjaških vlad na Balka-u? Katere obveznosti je naša vlada spre-lu napram bolgarski vladi? Ali se država Aiorda ni obvezala, da vzdrži protiljudsko vlado v Bolgariji?
4. Kako vlada dejansko zamišlja pro-tiboljševiški blok? Kako daleč bo šla nova akcija proti Rusiji? Ali ne obstoji morda bojazen, da diplomatski boj, ki se pojavlja, ne privede do oborožene akcije, vkatero bi bila vpletena tudi naša država?
Ljuba Davidovi«, dr. Anton Korošec,
Predavec, dr. Halidbeg Hrasiiiea.
Kaj pravijo naši voditelji.
V	Belgradu zbrani voditelji ljudske večine dr. Korošec, Lj. Davidovič, Voja Marinkovij, dr. Maček, Predavec in dr. Hrasnica so izdali sledečo objavo:
Predstavniki parlamentarne večine so na svojem sestanku 28. decembra 1924 ugotovili, da so nezakonitosti in nasilja današnje vlade parlamentarne manjšine samo še bolj učvrstila moralna, ustavna in parlamentarna načela, ki so združila parlamentarne stranke in ustvarila blok politične morale, ustavnosti in demokracije. Pred novimi nasilji in protiustavnostmi in protizakonitimi ukrepi, ki jih vlada odkrito napoveduje, objavljajoč po svojih listih, da ima za te svoje ukrepe cclo najvišje odobrenje, izjavijajo parlamentarni predstavniki parlamentarne večine, da niti malo ne izpreminjajo stališča, ki so ga njihove stranke že zavzele v obrambo ljudskih pravic, in da bodo z isto določnostjo na kakršenkoli način nadaljevali kljub vsem ukrepom ■započelo borbo za zrnato ustavnosti in parlamenlarnosti in spoštovanje ljudsko volje. Stranke parlamentarne večine računajo s polnim zaupanjem, da bodo visoki zastopniki uprave v naši državi izvršili dolžnost tudi pri tej priliki in da ne bodo dopustili nameravano varanje ljudske volje.
V	imenu svojih strank se zastopniki stran'c pralamentarne večine nnjodločnej-še izjavljamo proti temu. da se je pričelo vlačili tuje činitelje v naše notr. razmere, in proti temu, da sc ustvarjajo kakršnekoli protiljudske zveze z namenom, da j se pod zidom obrambe boljševiške nevar- ' nosti duši svoboda v naši državi. Protestirajoč najodločnejše proti rušenju ugleda nnše države v inozemstvu z objavljanjem , nekakšne boljševiške nevarnosti v naši državi izjavljajo vodje parlamentarne ve- i čine, da je nesramno ropanje resnici na škodo ugleda naše države trditi, da bi bila i katerakoli od parlamentarnih strank bolj- ! ševiška ali leglo ali orožje boljševizma in da je cilj takšne akcije obramba države, 1 radi katere gre vlada cclo tako daleč, da , ustvarja zveze s protiljudskimi vladami v : inozemstvu, preračunjeno samo na to, da >: se izogne za vsako ceno odgovornosti za korupcijo, ki tako težko pada na najbolj ugledne zastopnike današnjega režima, j Vendar v tem današnja vlada ne more in
Poizkusite enkrat s terpentinovim »Gazela«-milom
21
ne sme uspeti. Stranke parlamentarne veČine bodo storile vse, kar je mogoče in po-trebno, da bo 8. februarja 1925 suveren« ljudska volja prišla do svojega izraza tako, da se za vedno onemogoči tak režim korupcije in brezzakonitosti in da se bo končno pri nas spoštovala prava parlamentarna vladavina, ki bo v duhu socialne pravičnosti in popolne narodne ravnopravnosti in z narodnim sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev rešila V68 notranja vprašanja in da bo naša zunanja politika postala v resničnem skladu z ljudsko demokracijo prosvitljenega zapada.
Boj naših poslancev proti dohodninskemu davku.
Ko je poleti 1924 prišla za dva meseca na krmilo Davidovičeva vlada, je Jugoslovanski klub takoj započel resno akcijo, da se davčne krivice odpravijo. V ta namen so se slovenski poslanci zavedali, da je treba doseči dve stvari: 1. Treba je doseči za bodoče proračunsko lelo nov finančni zakon, v katerem bi se odpravile vse dosedanje davčne krivice in takse, še preje pa je treba s posebnim dodatnim zakonom tudi sedanji finančni zakon popraviti, vsaj v glavnih točkah, posebno glede dohodninskega davka. 2. Davčnim uradnikom, ki so h svojim delovanjem delali take krivice našim ljudem, dati čutiti, da je njihovo delovanje. bilo v škodo ne le slovenskemu ljudstvu, marveč tudi državi in davčni morali.
Ko je nastopil z Davidovicem novi si-nančni minister dr. Spaho, je Jugoslovanski klub izmed sebe takoj izbral poseben odsek, ki naj se s finančnim ministrom dogovori, kaj je potreba takoj ukreniti. Jugoslovanski klub je izdelal v sporazumu s finančnim ministrom svoje predloge, ki so vsebovali sledeče:
Najprvo naj se izdela zakonska novela (dodatek) k finančnemu zakonu, ki gledo dohodninskega davka poviša dosedaj veljavni takoimenovani eksistenčni minimum (najmanjši obdavčljiv dohodek) in spremeni tudi davčno lestvico. Eksistenčni minimum bi se zvišal vsaj na 60.000 kron — mi smo zahtevali 80.000 (sedaj znaša 20.000). Na ta način bi bili dohodninskegn davka oproščeni vsi delnvei, vsi muli obrtniki in vsi mali in srednji kmetje. Za naprej za drugo leto pa bi se vsi davki s taksami vred spremenili. S finančnim ministrom je bilo tudi dogovorjeno, da se prestavijo iz Slovenije v Vojvodino vsi tisti davčni uradniki, ki so na Slovenskem kazali pri iztir-javanju davkov preveliko vnemo iu premajhno modrost in pravičnost. Ti gospodje naj bi bili svojo vnemo pokazali v Vojvodini, kjer bi imeli priliko pobirati zaostanke iz leta 1919, ki znašajo par milijard kron. Vrhutega so slovenski poslanci dosegli, da je finančno ministrstvo pristalo na to, da so v okrajih, kjer so se godile velike davčne krivice, ustavi iztirjavanje dohdninskcga davka, dokler pritožbe tistih, ki so se pritožili, ne bodo rešene.
V ta namen je bilo treba mnogo dela In posvetovanj. Finančno ministrstvo Je It izdelalo načrt za odpravo najhujših krivi«
pri dohodninskem davku ter ta načrt že tudi razposlalo finančnim delegacijam na vpogled. Enako je bila v delu že sprememba zakona o taksah, Vse je bilo pripravljeno, tedaj »m jo naša vlada morala odstopiti, na nii iio mesto so prišli zopet Pašič, Pribičevic, Žerjav in Stojadinovič, davčni iiksekutorji na Slovenskem imajo polno dela, milijarde v Vojvodini pa čakajo, kdaj jih bo kdo pobral.
Dne 8. februarja bo šlo za odpravo davčnih krivic pri nas in za nepobrane milijarde tam doli!
Tatvina 80 milijonov din.
Znano je, kakšne ogromne laži so nn-gromadili slovenski iškarioti in njihovi časopisi zoper železniškega ministra Sušnik«. Belgrajski časopisi so vse laži vestno preklicali, naše narodne izdajice obrekujejo dalje.
Sedaj je dobro znano, da so laži prišle iz tabora največjih državnih tatov, katerim je minister Snšnik brezobzirno zaprl drž. blagajno, iz katere so pokradli do tedaj samo pri pooravljjunju vagonov in lokomotiv rez HO milijonov dinarjev.
Stvar jo bila po poročilu g. ministra varnega sledeča:
Male poškodbe pri lokonulivah se lahko popravijo doma, težko poprave pa se morejo vršili samo v inostranstvu, ker doma šo nimamo primernih tovaren. Toda popravljenih lokomotiv od tovaren i/, ino-stranstva, n. pr. iz Budimpešte ni bilo mogoče dobiti, ki r so bili računi so za leta nn-goče dobiti, ker so 1>>1 računi Še za leta na-
Vsa popravila vagonov pa se morejo vršiti ali v državnih tvornicah v Nišu, Sarajevu, Zagrebu, Mariboru, Vel. Bečkere-ku, ali v domačih privatnih tovarnah, ali pa , v inostranstvu. Zunaj so se morali poprav- ! Ijati tudi vagoni takoj po prevratu, ker lastne delavnice takrat še niso bile urejene in domače tovarne tudi še niso obstojale. Da so bila vsa taka popravila izredno draga, ni treba posebej povdarjati. Zato bi bila takoj od začetka vsa smer morala iti za tem, da se čim preje popravijo in izpopolnijo državne delavnice. Tudi s socialnega stališča bi bilo to zelo priporočljivo, ker bi bila država potem na tisoče delavcev lahko več zaposlila. Toda na žalost se je zgodilo ravno nasprotno. Drž. delavnice so se zanemarjale, pospeševalo pa se je ustanavljanje privatnih tovaren. Tako se je ustanovilo pet novih tovaren za popravljanje vagonov in sicer v Brodu, Smederevu, Kruševcu, Subotici in Pnlanlci.
Da vidimo, če je bilo tako ravnanje v korist ali škodo države, oglejmo si malo cone, za katere so se vršila popravila po državnih delavnicah in pa privatnih podjetjih. Samo par primerov: Državna delavnica v Mariboru* je računala za popravo normalno tirnega, 10 tonskega zaprtega vagona 9.400 Din, za ravno tak va<?on pa je računala tovarna v Subotici 32.0IK) dinarjev. Delavnica v Sarajevu je računala za popravo ozkotirnega tovornega voza 12.700 dinarjev, tovarna v Brodu pa 61.900 Din, torej 387 odstotkov več! Če hi se v državni delavnici v Sarajevu popravilo tekom dveh let 2000 ozkotirnih vagonov, bi to stalo
državo 25,400.000 Din, v Brodu pa jo v privatni delavnici stane 123,800.000 dinarjev. Ali vzemimo, da popravi ministrstvo /a promet v lastnih delavnicah za mariborsko ceno 12.000 normalnotirnili vagonov — toliko približno jih čaka na popravo sedaj — potem bi bilo treba plačati za to 112,800.000 Din; poprava istih vagonov v privatnih tovarnah pa bi po današnji ceni stala 400 milijonov dinarjev. Vse te številke, ki so izračunane od strokovnjakov, govore dosti jasno in pričajo o strašnem gospodarstvu in o korupciji v naši državi. Strokovnjaki v ministrstvu so mi na ta način izračunali tudi, da so omenjene privatne tovarne v teku par let (1922—24) poleg običajnega zaslužka odrle državo še za nič manj kakor 87.027.393 dinarjev!
Razumeli boste, dragi prijatelji, tla takšnih razmer nisem mogel dalje trpeti. Zalo sem takoj vsem tovarnam odpovedal pogodbe in zahteval nove pregovore. Dokler se pregovori ne končajo, sem ustavil vsako nadaljnje dostavljanje pokvarjenih \ agonov. Obenem sem zahteval od lin. odbora naknadni kredit za investicije v državnih delavnicah. Sedaj se je začela strašna gonja proti meni, pritiskali so od vseh strani, posredovali so in odpuščali celo delavce, samo da bi me omehčali. Toda jaz sem vztrajal in nisem hotel odnehati. Končno so »opustili tovarnarji in pristali na to, da prevzamejo v popruvo vagone pod novimi pogoji in po ceni, ki jo je nudilo ministrstvo, in ki jo bila za državo jako ugodna. Pogodba je bila že gotova in treba I o je samo, da jo odobri ministrski svet. Toda predno je prišlo do tega, je vlada padla. Lahko si mislite, kako veselje je zavladalo v vr.-tak tovarnarjev in ostalih akciouarjer.
Opozarjamo četrtič.
Dr. Žerjav, voditelj velesrbske stranke v Slovenji, se je na liberalnem shodu v Ljubljani izjavil, da bo pri volitvah šlo za kralja ali proti kralju .
Opozarjamo vse Slovence, da hoče dr. Žerjav s tem izzivati ljudi, da bi v svoji agitaciji govorili zoper kralja, za kar so določene hude zaporne kazni. Liberalci imajo namreč vse povsod nastavljene špijone narodno odpadnike: liberalne učitelje, sokole in orjunee, ki Vlečejo na ušesa vsako besedo ter gorico neso državnemu pravdniku.
Zato bodite previdni v svojem govorjenju, zlasti v gostilnah in v vlakih. Vele-srbski špijon hodi okrog in gleda, koga bi požrl.
Naše volilno geslo pa je: Za državne tatove, ki kradejo milijarde
na še a a denarja — ali proti njim. Za velesrbe, ki hočejo Slovence in Hrvate v babilonsko sužnost —ali proti njim. Za narodne izdajice, ki so nas prodali centralizmu — ali proti njim. Za Juda Iškariota, ki nas dan za dnem izdaja in prodaja v gospodarsko, politično in versko smrt, — ali proti njemu. Za svobodno Slovenijo — ali proti njej.
Naše shode bodo razganjali, nase ljudi zapirali, časopise plenili — vi pa pojdite od moža do moža, prav tako kot na HrvaŠkem in se borite za svobodo in križ cast-
ni. Vsi Slovenci smo danes edini v tem, da nam državni tatovi no smejo gospodariti, vsi Hrvatje so kot en mož proti velesrbske-mu tlačenju in v Srbiji sami se že dviga močen odpor proti belgrajskim zločincem, ki ženejo državo v propad.
Slovenci — mislite na vse lo, — mislile na volilno geslo, ki ga je v imenu združenih velesrbov proglasil minister Trifko« vič: ' Slovenci in Hrvati, pod velesrbskl jarm, ali pa vun iz države,z in volite.
^SLOVESNO IZJAVLJAMO, DA 110M0 ŠLI VSI KOT EN MOŽ NA VOLIŠČE, DA POKAŽEMO SVOJE POPOLNO RAZUME-VANJE ZA NAŠO VELIKO SLOVENSKO POLITIČNO IX KULTURNO ZADEVO, ZA SLOVENSKO SAMOSTOJNOST!-
Tft je bila kakor .slovesna prisega vseli mož in fantov iz kranjske okolice na shodu v Kranju dno 2. decembra.
Slovenci! Branimo svojo domovino pred janičarji, jškurijoli ju (asovi!
Darujte za ljudski sklad!
Boj za obstoj iu samostojnost Slovenije! bijemo. Ta boj je združen z velikim delom in s stroški. Vsi premožnejši med našimi somišljeniki naj se lega zavedajo in prispevajo p<> svojih močeh za Ljudski sklad. Vse prispevke sprejema tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
y Ljubljani, poleg hotela,Union"
Obrestovanje najugodneje.
Obrestovanje proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Porolni prstani
14 kar. 7 lato 6 kar. zlato aincrik. duM6
vfHiio v zalogi
Iijabljaita, Prešernova 1 Sclenburgova 7
□0ICE
d »Domoljubove podobe— Vsako-mesečna Domoljubova slikana priloga bo
frinašala sliko iz domačega in tujega sveta, rva številka, ki izide prihodnjič prinese slike vseh kranjskih kandidatov SLS, potem pa razne zanimivosti iz drugih držav, končno pa za naše žene in dekleta kroj in sliko za pleteno bluzo. Cela prilega bo obsegala 1J slik. — Agitirajte povsod za Domoljuba, oena ostane ista kot dosedaj. Zavedajte se, da je vestna dolžnost delati za širjenje krščanskega tiska in s tem preprečevati brezverski strup, ki ga pri nas zlasti širita Domovina in Jutro.
d Povest Sovraštvo in ljubezen, ki jo prinašamo v Listku, bomo v prihodnji številki čisto na kratko ponovili, kolikor je je dosedaj izšlo. To pa zato, da bodo mog.i tudi novi naročniki povest s pridom citati.
d Pridno naročajte »Občinsko upravo«. : Občinsko upravo , mora imeti vsak občinski urad. Pa ne le urad, vsak odbornik jo mora imeti doma, jo pridno prebirati in jo skrbno hraniti. Koncem leta jo daj v v e -za v o, da ohraniš cel letnik. Vsak letnik Občinske uprave je hiši pre-potrebna knjiga, kjer vedno dobiš sveta v kočljivih uradnih zadevah.
d Bodite pozorni! Enkrat smo že opozarjali na Zerjavovo »Zvezo kulturnih društev«, ki prireja po deželi nekaka predavanja. Povedali smo, da hočejo liberalci potom predavanj priti med ljudi in potom širiti med njimi svoje brezverske in liberalne ideje. Zaradi tega se je neki liberalen li.it razburjal, kar še bolj potrjuje, da je živa resnica, kar smo po\\ dali. Kier vidite predavatelja te »Zveze kulturnih društev«, vedite, da je odposlanec žerjavovske stranke. Torej pozor, dokler je čas!
d Otvoritev svetega leta. Ob zvonenju svonov vseh rimskih cerkva jo odprl sveti oče na sveti večer sveta vrata v cerkvi sv. Petra. Vreme je bilo najkramiejše. Svečanosti »o prisostvovali vsi v Rimu bivajoči kardinali, Izredno veliko število nadškofov, škofov ln prelatov iz vseh delov sveta, grška kraljica Oltfa, vse polno princesluj, papeževi dostojanstveniki, rimska aristokracija, diplomatski zbor pri Vatikanu iti izredno veliko število romarjev. Številna množica s« je zbrala na trgu pred cerkvijo, lil tam so stale tudi italijansko čete. V cerkvi sami so Imeli službo papeževi gardisti.
d Sv. oče obsodil boljševizem in komunizem. Sv. oče Pij XI. je v tajnem konzi-btoriju kardinalov podal par zelo važnih izjav. Med temi je tudi obsodil boljševizem in komunizem, v kolikor podirala naravne in božje zakone v človeški družbi. Njegove besede se glase: Nihče naj ne misli, da smo s to dobrodelnostjo hoteli podpirati sedanji ruski državni ustroj, katerega nikakor ne odobravamo, marveč še nasprotno, ko smo tako dolgo lajšali nesrečo ruskega naroda, smatramo, da smo po očetovski skrbi, od Boga nam izročeni, dolžni opominjati in v Gospodu spodbujati vse, posebno pa može, ki vladajo narode, da vsi
i ljubitelji javne blaginje in miru, vsi, ki
spoštujejo svetost družine in človeško dostojanstvo, z združenimi močmi sebe in i svoje narode varujejo velikih in resnih nevarnosti in pogubnosti takozvanega socializma in komunizma, a pri tem ne zanemarijo dolžne skrbi za zboljšanje položaja delavcev in sploh nižjih slojev.
d Ob novem letu se spomnite Domolju-bovi bravci z malim darom tudi Šmaroogor-6kih zvonov. Potrebno položnico dobite pri naši upravi.
d Stanovanjska zmeda. Stanovanjski zakon od 30. dec. 1921 z novim letom preneha. S tem prenehajo vse pravice, ki jih je dal ta zakon najemnikom stanovanj (ne-odpovedljivost in določena stanarina). Da-vidoviceva vlada je pripravila nov pravičen stanovanjski zakon, pa je morala odstopiti, preden ie skupščina začela delovati. Pa bi se preprečila velika zmeda, ki bi nastala, js minister za socialno politiko izdal na-redbo, s kalero se veljavnost stanovanjskega zakona podaljšuje do 1. maja. Toda gos]H)c'a-ji nečejo te naredbe priznati, češ, da je neveljavna. Nevarnost je, da nastanejo t K) mnogih krajih hudi prepiri in celo poboji.
d Spovednico in prižniro izrablja za volitve knjižica, ki so jo izdali proti naši stranki samoJojneži. .Na dveh krajih na-tolcuje, da duhovniki zlorabljajo spovednico in prižnico. Noben duhovnik se seveda zaradi tega obrekovanja ne bo ustrašil, da ne bi povedal ljudem resnice, kam vodi branje liberalnih listov in kakšno odgovornost si nakopava tisti, ki ali iz neumnosti ali pa iz zlobe pomaga sovražnikom Cerkve. Vprašamo samostojneže, kje pa naj zvedo resnico, če ne s prižnice in v spovednici. Če nekaterim resnica oči kolje, to ni krivda duhovnikova. — Bravci pa iz tega lahko razvidijo, kuj naj si mislijo o knjižici samostojnežev. Doslej se še Pucljevci niso spreobrnili, to priča njih knjižica na ves glas.
d Popusti na želcKnicah za sveto leto. Osrednji odbor za sveto leto v Rimu poroča, da so se začele prodajati izkaznice za popuste na železnicah že 23. t. m. Pred-vseh postajah državnih železnic.
d Junaštvo. Kakor poroča ?/Catholic Times«, preti sedanji francoski mini.strski predsednik Herriol z izgonom med drugim tudi enemu najrevnejših nunskih samostanov v Franciji. Bile so izgnane iz Francije pod njegovimi predniki leta 1901 in so se naselile v nekem mestu na belg. francoski meji. Takoj v začetku svetovne vojne se je vršil blizu njihovega samoslana hud boj, med katerim so prinesli v samostan več težko ranjenih Francozov. Same so živele ob kruhu in vodi, da so mogle dati kaj boljšega ranjencem. Spale so na tleh, ker so dale za bolnike svoje blazine in odeje in na ta način rešile osem življenj. Neki Belgijec jim je rekel: »Francozi so vas izgnali in vi jim sedaj tako radovoljno po-
magate. Ostale so v samostanu, dokler ni odšel zadnji ranjenec, obenem delale za francoske begunce civilne obleke iu pomagale ujetnikom. Leta 1917 so se vrnile v svoj prejšnji samostan na Francosko, kjer jih je ljudstvo z veseljem sprejelo, Francija se jim je za njih dobra dela zahvalila z dovoljenjem, da smejo oetati v Franciji. Sedaj jim zopet groze z izgonom.
d Nevarno bolan leži v celjski javni bolnišnici č. g. župnik Gabron, ki so ga Avstrijci leta 1920. pregnali z rodne zemlje koroške in je sedaj brez vseh sredstev.
d Umrl jc 17. t. m. v Ključarovcih pri Ormožu v visoki starosti 86 let g. Anton Meško, oče našega priljubljenega pisatelja, preč. g. župnika Fr. Ks. Meška na Selih pri Slovenjgradcu. N. p. v m.l
d Mož iu žena sta se zadušila. Poroča se nam: V noči od 23. na 24. decembra sta se zadušila na Homcu pri Št. Rupertu Igu. Brcer in njegova žena. Zvečer preden sta šla spat, sta zakurila železno peč z ogljem; dimne cevi niso bile izpeljane v dimnik, češ ostane gorkola v sobi. Zrak se je pokvaril in strupeni plini so ju zadušili. Žalostno je, ko zapuščata štiri popolnoma nepreskrbljene otroke stare 3 do 12 let. Pokopana sta bila 2fi. decembra. Veliko ljudstva se je udeležilo pogreba že radi nesreče in sočnt a nad nesrečo pokojnih in ubogih ot ročice v. Ta slučaj nuj bo nam vsem v zgled, bodimo previdni zlasti revnejši pri razgrevanju sob. Ako se pa kje nudi predavanje o zdravstvu, snagi itd., ! ne podcenuiino, marveč upoštevajmo ter j skrbimo zlasli v spalnih sobah za čisti iu sveži zrak.
d Smrtna nesreča pri streljanju na sveti dan. Na Blatnem vrhu, župnija Jur-klošter, je na sveti dan popoldne okoli dveh 18 letni mladenič Tomaž Poljšak z užigalno vrvico sprožil možnar. Naboj mu fe preklal levo stran glave. Živel je še do polnoči in bil previden. Njegovi tovariši s;o ga svarili pred strelom, pa jih ni hotel poslušati.
d Povozili so vojaški l:onji minulo soboto na dravskem mostu v Mariboru 50 letnega čevljarja. Revež je obležal na mestu mrtev.
d Smrtna nesreča na Mangartu. Dne 27. t. m. so našli goriški lovci in vodniki pod Mangartom razbito truplo lovca Ku-kova iz Strmca pri Logu. Sodi se, da je padel z višine 800 m. Nesreča se je zgodila bržkone božični dan.
d Umor na božični dan. V Radgoni je na božični dan ondotni kolodvorski restav-rater s sekiro ubil svojo ženo v pričo treh malih otročičev. Po zločinu je skočil v Muro, a so ga pravočasno potegnili iz vode in oddali sodišču.
d Požar. Na Brezjah pri Grosupljem je v nedeljo dne '28. decembra pogorel posestniku Alojziju Bučarju št. 8 vezani kozolec. In vsa inrva v njem. škode ima nad 150.000 K, zavarovan je pa bil komaj za '2000 K- Zažgal je menda nel;i> -otrok. Samo ugodnemu vetru
Največja izbira
vsakovrstnega sukna ln hlačevlnc zp moJke oblek* A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni trt 10.
In požarni brambl iz Grosuplja, ki je bila v nekaj minutah na mestu, se je zahvaliti, da ni ogenj objel vsa bližnja s slamo krita in le nekaj metrov oddaljena poslopja. Če bi le malo zavel veter na drugo stran, bi lahko šla vsa vas, in vse požarne brambe, ki so do spelo iz bližnjih krajev, bi jo težko rešilo. Sočutje posestniku, čast požarnim brambam in opomin vsem posestnikom, naj povišajo zavarovalnino na višino sedanje— in ne predvojne cene!
d Z lizolom so je zastrupila 20. t. m. v Mariboru 46 letna zasebnica Kornelija Peče. Našli so mrtvo v njenem stanovanju. Vzrok kot sedaj moderno: nesrečna ljubezen.
d Na pokopališču so je ustrelil v Celju gostilničar Jarčin iz Stranic pri Konjicah. Zapušča ženo in štiri otroke. Povod neznan.
d Sadovi brezverskega berila. Preteklo nedeljo je na dopustu se nahajajoči vojak-roornar Leopold Skubic iz Sp. Hrušice pri Ljubljani iz zasede ustrelil fanta Jakoba Pogačarja, ki je bil takoj mrtev in obstrelil neko dekle, ki je sedaj v bolnici. Svoj zločin je priznal ter rekel, da mu je žal, ker ni ustrelil še drugih dveh fantov, ki sta bila v spremstvu Jakoba Pogačarja. Skubicevu družina je na slabem glasu in ljudje pravijo, da se je v hiši veliko bralo brezverskega berila.
d Utonila sta na božični dan v reki Čuli blizu Darde dva dečka v starosti 10 in 16 let. Drsala sta se na šibkem ledu, ki se je udri pod mlajšim fantom. Starejši ga je hotel rešiti, u je tudi sam izginil v valovih.
d Smrt na vešalah. Pri okrožnem sodišču v Mostam so to dni obesili zločinca Bijeliča in Pavloviča, ki sta v noči med 21. in 22. novembrom 1923 uropala in um <t rila poseshiika Kisina iu njegovo ženo. Oba sta doma v trebinjskem okraju.
d Šiling y Avstriji. Vlada avstrijske republiko ja sklenila, da z novim letom uvede plačilno enoto šiling, ki bo odgovarjal 10.000 avslr. kronam aH našim 10 Din.
d Zastrupljati neozdravljive bolnike brest vsake kazni žele zdravniki na Danskem. Zbornici je predložen tozadevni zakonski načrt. Zadnjo besedo bodo seveda imeli zastopniki naroda.
d Žrtve plina in elektrike. V severnoameriških Združenih državah je bilo s plinom nsmrčenih 3600 oseb v minulem letu. Največ ljudi so usmrtili plini v rudnikih. Električni tok je ubil približno 1000 oseb.
d Žepni koledar Kmetske zveze je spet na razpolago. Somišljeniki na deželi sezite takoj po svojem koledarju. Poleg bogate vsebine vas bo zlasti zadovoljial trpežna vezava in pripravna žepna oblika. Obrnite so takoj z dopisnico na tajništvo JugnsI. kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
d Prošnja do ameriških Slovencev. Mesece septembra t. 1. pri velPi.veliki eksploziji v prernogokopu v Subletu — Amerika se je smrtno ponesrečil med drugimi tudi Josip Boštjančič. Podpisana bi rada dobila naslov pokojnikovih sorodnikov, ko ji naj mi ga pošjejo proti povračilu stroškov. —■ Jenko Terezija, Gor. Pirniče, p. Medvode.
(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj.)
w-^-m
POLITlCril • 2RPISKI
AžŽfcfik	i i	. 'ci
p Amputacija ali strah za otroke. Liberalni iškarioti, ki so prodali Slovenijo in njeno milijardo velesrbskim državnim tatovom, no znajo drugače agitirati za centralizem kot s tem, da strašijo z amputacijo, češ, daj si rajši slavo odrezati od brata kot pa od sovražnika. Boljše je, da nam Velesrb pije kri kot Italijan, tem otroča-jem mi to-le pravimo: še nikdar na svetu ni bilo države, ki bi kar tako radi lepšega zasadila sebi nož v meso in si odsekala tu en kos, tam en kos in ga vrgla čez plot. Kdor pa bi tak predlog stavil, ne bi bil samo takoj obsojen kot veleizdajalec, temveč bi se vsa država dvignila kot en mož proti takemu veleizdaialskemu početju. Radovedni smo,^ kje bi se našla na svetu vlada in kralj, "ki bi podpsala tako pogodbo. Najmanj pa v Belgradu, kjer imajo državni tatovi popoln načrt, kako bodo še naprej izmozgavali Slovenijo. Kje pa je trgovec, ki bi prodajalno, ki mu dobro nese, podari svojemu konkurentu? In končno: če bi tudi do kaj takega prišlo — potem se o tem niti malo ne bi odločalo v Belgradu, temveč v Društvu narodov, v Pari™ in Londonr. kjer pa Pašiča tako dobro po-zi.ajo, da z njim niti v majhnih stvareh nečejo kaj opraviti imeti.
p Sijajno. Domovina piše, da naš bajtar plačuje toliko davka kakor dober vojvodinski kmet, ki pridela brez posebne muke na vagone; osebne dohodnino in drugih takih dobrot da v Srbiji nič ne poznajo. Sijajno! Zakaj pa potem govorite o enakosti in bratstvu? Šest let skoro nepretrgoma ste bili na vladi, pa je bilo vsako leto slabše, in vsako leto mora slovenski kmet več plačevati. In danes sami to priznavate. Prav zato pa se mi borimo za avtonomijo, da ne bo naš bajtar plačeval za vojvodinskega kmeta.
p Zaščitnica državnik tatov, brezver-ska Domovina piše: ;;Naša demokratska (pravilno iškariotska) stranka se od svojega prvega početka drži enih in istih načel : bratstvo, enakost, svoboda za vso slo-jo in za vsa plemena v državi.« Sijajno bratstvo iu nebeška enakost je to: Slovenija plačuje davke, da kmotskim in delavskim trpinom, pa tudi obrtnikom kar kri curlja izza nohtov pod pritiskom davčnega vijaka, v Srbiji in Vojvodini pa že vsa leta skoro nobenega davka ne pobirajo v
d J. P. S- Dotično velja samo za železniške vpokojence.
MED BRATI IN SESTRAMI.
25 letnica »PuČkega Prijatelja«. Glasilo krščanskega hrvatskega ljudstva v Istri obhaja te dni svojo 25 letnico. List, ki ga je ustanovil škof dr. Mahnič, je fašistom trn v peti. Leta 1920. so fašisti uničili in zažgali tiskarno v Pazinu, kjer se je »Pučki Prijatelj« tiskal. Sedaj se tiska v Trstu. Listu, ki je res pravi prijatelj istrskega ljudstva, želimo lepšo bodočnost.
primeri s Slovenijo. Velik del slovenskega denarja se uporablja za srbske ceste in šole in bolnice in univerzo in — največji del za velesrbske državno tatove, Slovenija pa pri vseh svojih ogromnih davkih vozi po blatu, bolnike zdravi na cesti, kmet pa naj postane nevednež, da ga bo lažje liberalec odiral. Iškarioti — da, ti poznajo enakost, ker so izdajice vedno dobro plačane, toda ljudstvo pozna enakost samo v brcah, ki nam jih danzadnem daje centralizem.
p Davčna neenakost. Po taksnem zakonu se mora plačevati nove visoke pristojbino za vknjižbo vpisa ali izbrisa iz zemljišče knjige. Ta davek zadene samo našo pokrajine, ker v Srbiji ne poznajo — zemljiške knjige. -— Pri prevzemu posestva, kadar prehaja od očeta na sina, se ne plača pristojbina, če ni posestvo več vredno kakor 2 milijona kron, toda samo če sin dobi posestvo ob smrti očetovi. V Srbiji jo to ugodnost, ker vedno velja: >v roke luč, iz roke ključ«, pri nas je to brez pomena. Tako je tudi ta davek samo našim deželam v breme. — In kdo je glasoval za tak taksni zakon? Tisti >Narodni blok k, s katerim hoče danes PPŽ-režim ostrašiti volivce. Kdo bo glasoval preti svojemu lastnemu žepu?
p Kadar samostojnež ali Žcrjavovec govori o davkih, vprašajte ga, kdo je glasoval za centralistično ustavo, lvadi te ustave so davčna bremena neenaka, radi naših liberalcev, samostojnežov in demokratov, ki so ustvarili to ustavo, danes trpi vso slovensko ljudstvo: kmet, obrtnik in delavec. Kako mora biti zagrizen ali omejen, kdor bi tem ljudem še zaupal svoj glas.
p O izenačenju davkov govori brez-verska Domovina. Šest let ste bili skoro nepretrgoma na vladi, a niti trohice niste storili, ker niste hoteli, zakaj — to čisto dobro vemo — državni tatovi so rekli: še vas bomo drli (tako je našemu poslancu zabrusil v obraz neki bivši minister); ko je prišla naša \-lada, je minister dr. Spaho izdelaval načrt izenačenja davkov — a preden ga je mogel predložiti zbornici, je morala vlada iti,
p Največja bremena, ki tarejo nas kniete, so farovška in cerkvena, je zapisal neki gosposki »kmet ' v Domovini. Duhovnik ima danes plače okrog Din 360 na mesec, mnogi pa niti tega ne. Državni tatovi so pa pokradli. iz državno blagajno ve5 milijard kron. Domovina seveda zliva gnojnico na duhovne, državni tatovi pa so njeni zavezniki.
p Zveza z morilci. Pašič je od nekdaj imel navado, da se je proti svojim nasprotnikom doma, če so postajali premočni, zvezal z drugimi državami, da ostane na krmilu. To pot si je izbral res sebi vredno družbo, kamor spadata prav dobro tudi Pribičevič in Žerjav. Najpreje zveza z Mus-solinijcm, ki mu vprav sedaj dokazujejo, da je sokrivec pri umoru poslanca Matte-otija, župnika Minzonija in socialista Pici-ninnija. Potem zveza z bolgarskim nasil-niktm Cankovom, pod katerega vlado Je bilo zavratno umorjenih nad 10.000 kmetov, ki niso odobravali nasilja sedanje bolgarske vlade. Namen te zveze je zatreti >boljševiško nevarnost« na Balkanu. Bolj-ševiško nevarnost so si izmislil držav-
ni tatovi, da bodo mogli še v prihodnjosli brez skrbi ua debelo krasti denar davkoplačevalcev. Zaščitnica državnih tatov, brezverska Domovina seveda je vsa zadovoljna, ko se možje, pri katerih sedi tudi Žerjav, vežejo z najhujšimi sovražniki Jugoslavije, kakor jo Mussolini.
p Kdo je Mussolini? Mussolini je gospodar današnje Italije. Danes pa vemo že več o njem. Mussolini je navaden morilec, zločinec, ki bi moral po vseh božjih in naravnih postavali sedeti v ječi in priti ped vislice, čudovite reči prihajajo na dan. Italijanski listi objavljajo fotografijo nekega pisma, ki ga je pisal najožji prijatelj Mussolini je v, načelnik tiskovnega urada Kossi. Tega so svojčas obdolžili udeležbe pri umo-ni poslanca Matteottija. Mussolini ga ie mirno pripustil svoji usodi. Ker Rossija ni nihče branil, zato se je branil sam s tem, da je napisal spomenico, v kateri natančno popisuje strahotne razmere v fašistovski stranki. V spomenici natančno našteva celo vrsto faSistovskih zločinov, ki jih je naročil naravnost — Mussolini sam. Rossi pravi, a bo doprinesel zato nepobitne dokaze. Ros-sijeva odkritja so vrgla strahotno luč na Mussolinija in njegovo okolico. Vsa Evropa strmi: Italijo vodi čisto navaden zločinec. — ln s tem zločincem se sklepajo pri nas tajne pogodbe — gotovo ne nam Slovencem niti državi v koiist.
p V potokih je tekla kmetska in delavska kri v Bolgariji pod sedanjo nasilno in protiljudsko vlado Cankova. In ta Cankov je prišel sedaj v Belgrad, kjer so ga vsi državni tatovi z navdušenjem sprejeli. Pogodili so se med seboj za medsebojno poruoč: v Bolgariji naj se za vsako ceno vzdrži krvava vlada, pri nas pa še zanaprej zasigura dobičkonosna obrt državnih tatov na račun jzmozgane .Slovenije in Hrvatske.
p Pet bratcev. Mussolini, Cankov, Pa-šič, Pribičevič, Žerjav. Teh pet bratcev je sklenilo : protiboljševiako zvezo;'. Boljševi-ki so pri nas, v Bolgariji in v Italiji vsi tisti, ki so z vso svojo dušo proti nasilju, proti korupciji, proti ropanju državnik kas, proti izniozgfvanju delavskih slojev. In takih boljševikov je pri nas, v Italiji in Bolgariji strahotno veliko. Zato je protiboljševiška zveza nujno potrebna.
p Hrvatski narod razpušfen. Paši«'-1'ribičevič-Žerjavova vlada je sklenila, da ■se Radieeva stranka razpusti. Ker jc vsa Hrvatska v Radičevem taboru razen par iškariotov, sc to pravi: hrvatski narod je razpuščen. Sedaj manjka samo še, da se razpusti še slovenski narod — srbskega bodo ukrotili in tako bodo ostali samo še državni tatovi, ki vedno bolj pridno kradejo denar iz državnih kas, dokler ga bo kaj.
p Kralj odpotoval. Takoj po sklepu vlade, da se hrvatski narod razpusti, je kralj s kraljico nenadno odpotoval v IV.riz, kakor pravijo: da obišče svojega bolnega strica Arzena.
p Pismo gorenjskega kmeta. l)a se ne bodete liberalci s tovariši prepirali za medv edovo kožo, naj vam povem mišljenje kmetskega ljudstva.
Kot dan za dricni sramoti Jutro, teden za tednom Domovina SLS, njene j)o-slance, nas klerikalce z backi, (Donu 51. štev.), to je agitacija naši stranki. Ne uii-6*
slite, da je danes kmet še tuko zabit, kol
se vam dozdeva. Tudi mi smo danes sposobni, da zasledujemo politiko, smo zreli, da prav sodimo njeno posledice.
Zalo so ves vaš trud. vaši listi, koši lepakov brez uspeha, odvi io je od volivcev, ne pa od surovih napad* v
8. februarja bodo bim-b :cj bum kroglico zagrmcle v skrinjico SLS (kakor pise Domovina v št. 51. o Domoljubu za sle-liern teden). Mi volivci vemo, komu so bliža sodnji dan (Jutro 20. 12. 1924), mi hočemo dvigniti zastavo SLS visoko s ponosom, zastavo pravice, zastavo poštenja. Ne imejie nas za toliko trapaste kmetsKe možakarje. Vajeni smo vas pa že prav dobro: kadar vam huje preti, surovejo pišete.
8. februarja pa bomo pokazali, komu zaupamo, kajti kjer ni prave krščanske vere, tam ni poštenja, ni pravice. Mi se bomo držali kakor klop, potem pa koli-korkrat in kadar hočete pokažemo, da vstrajamo in bonio vstrajali.
Na svidenje 8. februarja. — Gorenjec, ce treba s tisoči podpisi.
p Vera je sveta stvar- , zatrjuje^ brezverska Domovina. Sedaj smo namreč pred volitvami. Saj so svoj čas tudi liberalni kandidati rožne vence ka/uli po volilnih shodih. Kakšna je pa Domovina v resnici, pa poglej št. 18 letošnjega leta. Tu piše, da so sv. Trojica, Mati božja in svetniki — poganstvo in inalikovaistvo. Kot Domovina, tako grdo in bogokletno se norčujeta o veri teden za tednom Jutio in Slovenski narod, ki ju izdaja isti dr. Žerjav.
p i Ljudski tednik glasilo dr. šušter-šič;'., je prenehalo izhajati. S tem so /.umrli zadnji ostanki njegovo stranke.
p Razbita sonjalisticna delavska ti ot-no»t. V dneh 25. in 26. decembra t. 1. se .je vršil v Ljubljani kongres socijaldemo-kratično stranke, takozvanih Bernotovcev. Naši socialdemokrat je so že dalje časa vodili med seboj pogajanja za enoten nastop v vsej Sloveniji. V slučaju medsebojnega sporazuma bi kandidirali na isti listi Ber-nctovci in pristaši dr. Korunove stranke. Na kongresu Bernotovcev pa jo bilo sklenjeno, da samo v tem slučaju lahko nastopijo enotno, ako bo nosilec kandidatne lisic na Kranjskem in Štajerskem Bcrnoto-vec, u Korunovci naj odločajo o ljubljanskem kandidatu. Ker so taki pogoji za Ko-runover. nesprejemljivi, bosta obe straji socijaldomokratov kandidirali vsaka zus:>.
p Fotografija pristnega orjiinskcgu liberalen. Notar Carli v Žužemberku uživa vse zaupanje liberalne gospode. Kot zaupnik JDS ima celo vi io sluf.!). Notar Carli je tudi predsednik in ravnatelj Posojilnico v žužembsrku. Zadnji čas je notarju C<!r-liju zmanjkalo denarja. Kje ga dobiti? In so napravili g. notar takole. Sedaj, ko je splošno pomanjkanje denarja zlasti na kmetih, so g. notar odpovedali kredit mnogoštevilnim kmeioni v žužemberški fari. To so storili g. ravnatelj Carli kot ravnatelj in predsednik >Posojilnice . Toda, da bodo tudi g. notar Carli kaj zaslužili, niso odpovedali g. ravnatelj Carli sa?:ti, ampak so vsako terjatev odstopili g. notarju Carliju, ki je pri tem računal ogromne notarske stroške za vsako odpoved. Tako (Dalje (4'lc.i v naslednjem stolpcu spodaj.)
^ ^ ........
PD-SPETU
Ml_^__JŠfe.
Revolucija v Albaniji. Albanski vstaši so zavzeli skoro vso Albanijo in pregnali vladne čete. Zasedli so tudi glavna mesta in pregnali vlado. Predsednik vlade Fon Noli je z drugimi člani vlade pobegnil v Italijo. Vladno krmilo je vzel v svoje roko vodja vstašev Ahmed Zagu.
■Protiboljševiški blok« ua Balkanu. Protiljudsku Pašič-Pribičevičcva vlada se je hitro znašla v bratskem objemu z enakimi vladami v Bolgariji in Romuniji. Pod pretvezo, da vsem tem državam preti nevarnost komunizma, so se vlade omenjenih držav dogovorile za Bkupen nastop proti -preteči komunistični nevarnosti.« Ta pa je seveda le firma, pod katero hočejo nazadnjaški režimi preganjati opozicijo, zatirati ljudsko voljo in si na ta način podaljšati življenje. Vsi vemo, da tudi v Bolgariji ne vlada ljudstvo, pač pa klika, ki se je polastila na nasilen način vlade. Tudi v Ru-muniji sn drži sedanji režim le s pomočjo pušk in bajonetov. Seveda se povsod čuti vedno večji odpor ljudstva in ni več daleč čas, ko bo ljudstvo pomedlo z nazadnjaškimi in nasilnimi režimi. Zato pa proglašajo ivžimovci vse, ki se jim ne marajo ukleniti, za komuniste in proti tem sklepajo zveze. Seveda jih tudi takšne zveze ne bodo rešile.
Izpraznitev Porenja. Francoske čete bi morale v januarju izprazniti Porenje. Te dni pa se je vršila v Parizu konferenca zastopnikov Anglije, italije, Belgije, Japonske in Francije, pri kateri so ugotovili, da Nemčija ne izpolnuje svojih obveznosti glede razorožitve. Tako so baje našli v neki nemški tovarni 40.000 strojnih pušk. Radi tega so sklenili, da bo Porenje še ostalo zasedeno.
je g. notar Carli zaslužil lepe težke tisočake. Tako zna samo liberalec. Kaj bi bilo /. našim ljudstvom, ko ne bi že zdavnaj ustanovilo svojih rajfajznovk.
p Kje so Orjunci dobili orožje. Sklicujoč se na določbo § 19 zakona o tisku od 17. decembra 1862. leta, predlagam, da uvrstite z obzirom na trditve v Vašem listu v št. 47 od 19. decembra 1924. leta na strani 265. pod naslovom :. Kje so Orjunci dobili orožje/, v prvo ali drugo številko Vašega lista na istem mestu iu v. btimi črkami, sledeči uradni poprave!;:
Ni res, da so kake vojaške osebe v Ljubljani delile orožje Orjuni, temveč je res, da se odkar postoji Komanda Dravske Divizijsko Oblasti v Ljubljani, z njenim znanjem ali na njedo povelje, ni izdajalo od Komand te divi/i;< nikoli kako omsie civilistom, iu tako tudi ne Oriuni.«
Od Komande Dravske Divizijtke Oblasti S. Ur. 16-18 od 18. decembra 1924. go-tiine. — Sava B. Markovič.	___
iZ Amerika
so imenuio lina ruji.va kotenina. Mclana i? na|-boljšega ameriškega bombaža - Po trikratnem
praniu postane snežno bela V zalotfi pr' A. & E, SKAEERNE - Ljubljana, Mestni trg 10'
irriiifiN-i^^nfifiMaaaMaa
jr ni) r»*-*-*-»m *ir.-'nT«r»'ii-ii"t-i-m |pfl
...—....—rr<f'
VASE PRI PRESKI.
fSmrt. — Organist štrajka.)
Umrli ste zadnje dni Janezova mati iz Gorič in Uršula Kos iz naše vasi. Prva je bila vzorna krščanska mati, druga pa več kakor stoterim otrokom krstna in birmska botra. Naj uživata pri Bogu večno plačilo.
Naš organist še vedno štraika. Popolnoma opravičeno zahteva primerno plato. Župni urad )e ponovno zaprosil občinski odbor, naj občina prispeva k temu. Pa kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo, so sc občinski očetje raz-budili. Nekateri odborniki so izrekli kaj čud. ue pojme v tej zadevL Nekdo se ie celo iz* razu, dn je cerkveno orglanje in petje luksns in da občina za take reči nima denarja. Kako pojmujejo ti ljudje cerkveno bogoslužje, je vsega pomilovanja vredno. Že skoraj celo leto imamo v cerkvi »veliki petek«. Žalostno, pa resnično.
KRŠKO.
(Žerjavov kandidat)
Torej rovega kandidata za državni zbor imamo — Žrjavovega demokrata in dičnrga lupama našega Joškota Plciterja. Volivce imamo tudi; drugega pa pri volitvah treba ni, kot samo Se Hkrinjiro in pa jkuglicet. Ampak zadnjih dvoje je važno v zvrti z rokami, ki te kroglice mete jo v skrinjice, mečejo pa obenem tudi kandidate. Tako tudi bo! — Ali meni nas po znani — pa ne po božji volji na županski stolček dvignjeni župan, da bo snsedel naposled tudi ininistiKki siolick? No, č« bi bilo radi umnega občinskega gospodarstva, tedaj morda ie, pr.iv gotovo ne po naših, pač pa morda po balkanskih maairah. — Umno gospodariti v nbHni namreč zna naš župan tako, da je dvi(nil doklade na direktne davke, ki jih bomo marali plaievati leta 1923, za eelih 285%, to se pravi: le;oi plačujemo po zaslugi nekaterih čujo-tih ljudi le prihodnje lete bomo plačevali pa .130%. Lep napredek, kaj?I Hvalo naj mu trobijo nedaj tisti, ki bodo inora'1 precej na Široko odpreti mofnjičke, da bo tndi za župana JoSkoia nekaj edletclo. Saj »e govori, da se mu je ob kima-uju •dbornikov plača zvišala na mesečnih 40(10 K. — Kaj malega se da pa še postrani vjeti. Morda prevzame župan, predno postane minister, tudi nlužbo ohf'nskega redarja, ko odslavlja iz službe stare, v službi občine esivele može. — Pravijo, da bo saključii letošnji račun s precejšnjim primanjkljajem. (b bi znal župan izrabiti situacijo sedaj, ko se bo gradila zagrebška električna centrala, ej, kake lepe dohodke bi lahko imela občino, in kmet-okoličan bi bil rasbremenjen.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
(Razno.)
Dne 16. decembra smo imeli celodnevni go-<podarsko-zauružui tečaj s temeljitimi, času primernimi predavanji. Take prireditve bi sasluiile večje zanimanje in udeležbo, kakor je bilo. — Zveza kulturnih naprednih društev jo napovedala predavanje aa nedeljo 21. t. m. v sokolski dvorani. Prašna dvorana je pričala, da tudi ta liberalna vaba ne bo pritegnila našega ljudstva t Žerjavov tabor. — Dne 21. I. m. jo umrl občinski tajnik in organist g. Filip Lnkaii. Služboval jo tukaj dvakrat, in sieer prvič od L 1900—1908 in od I. 1921 nadalje, llil je vesten in pošien v zasebnem življenju in v službi. Služboval je več let pred prevratom in po prevratu v Selah na Koroškem, kjer se je boril za slovenski snačaj občine. Ko bo zasedli Nemci Irnli Sela, je tr-
Bel v družbi z g. župnikom najhujše preganjanje. >nino in telesne muke so mu spodkopale ilak rahlo zdravje. N. p. v m.
METLIKA.
(Liberalni kandidat.!
Pred kratkim je tukajšnji gostilničar
S. Dako Mak ar, znan pod Imenom haram-aSa samostojnežev v Belikrajlnl, sklical svoje zveste, pa maloštevilne zaupnike, da postavijo nvojega kandidata za prihodnje državnozborHko volitve. On sam nI hotel
prevzeti tega »častnega« mesta, ker je pri zadnji volitvi kot kandidat častno propadel. /afo je poklonil to čast nekomu Nacku. krimarju iz Luže pri Suhnrjii. Toda čuite in strmite: Nacck je hotel biti na vsak način gotov zmage, zato je hotel biti prvi za uo-,lI«enJ' 'isto, kar inu pa g. Makar ni mogel dati. Na zadnje mesto pa se Nacek ni hotel vpisatL Končno so dobi1! nekega Črnomaljca, ki je pa že naprej povedal, da ne bo izvoljen. Navsezadnje pa je prišlo do prerekanja SKS, kain naj priitopi, ali k g. Puclju, ali Žerjavu, aH Pr^p-luhu, ali k P.P.? In tako se je njih shod zaključil brez pravega rezultata. Pozabiti se pa ne sme, da je bil tega shoda jako vesel kralj Alkohol!
ŽUŽEMBERK.
(Pozabljena zastava.)
Na hiši »Posojilnice« v Žužemberku vselej ravihra zastiva, kadar sodišče o njej izda ktko važno odločbo. V petek 19. dec. pa je sodišče v Novem mestu izreklo zelo značilno razsodbo zadevajočo ta zavod, a zastave ni videti. Ravnatelj in predsednik gospod notar Carli: ven z zastavol Zdravo Orjunci in So* kolil
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Razstava gospodinjskega tečaja.)
Že dolgo ni bilo v šoli toliko ljudi kot v nedeljo 21. dec. Zakaj neki? Bila je razstava gospodinjskega tečaja. Ob 3 popoldne je bila
slovesna zaključitev. Zaključila jo je voditeljica ga. Odlasck, nakar se jc v imenu gojenk zahvalila Cimerman Tončka vsem, ki so pri-
pomogli na katerikoli način, da se ie tečaj tako lepo izvršiL Sledilo je še par ljubkih pesmic tn pozdrav g. Rebsela in razstava je b'la znldju-ena. Odhajali smo vsi z eno mislijo: Gospodinjski tečaji so potrebni in koristni, prosili bomo še za drugega.
ŠT. JERNEJ.
(Na delo za »Domoljuba«.)
Novo leto je zopet tu. Veliko lepega in koristnega si nam prinašal dragi »Domoljub:;, teden za tednom, mesec za mescem. Res, bil si naš pravi prijatelj. In prav radi te bomo še naročili. Vendar je pa nekaj takih, ki hitro pozabijo, da je Novo leto tu in da »Domoljub« ne more zastonj romati iz Ljubljane. Kaj pa s temi? Veš kaj, dragi bralec? Takoj, ko boš psebral tele vrstice, stopi k svojim sosedom in jih vprašaj, če so »Domoljuba« že naročili. In če ga niso, spomni jih. nei to čimprej store ali pa naj kar tebi plačaio 3;i Din, katere prinest poverjeniku. Spomni jih tudi, da bo po Novem letu »Domoljub« prinsšal lepe slike, kar bo gotovo vsakega zanimalo. Če bo storil vsak svojo dolžnost, bo po Novem letu pnha-jrlo še enkrat toliko »Domoljuba« kot dose-daj. Na delo torej I Bog živil
IZ STAREGA TRGA PRI ČRNOMLJU.
(Odgovor na obrekovanje.)
Tudi v našem kotu Slovenije vzdihuje »Domovina« v zadnjih vzdihih. To pot je zavzdignila svojo ohromelo roko na našega obče spoštovanega domačina, ki Irandždira kol namestnik v našem volilnem okraju. Toda ta hroma roka ni zadela tega moža, temveč je z vso svojo težo padla na zobe pisca dotičmh vrstic v »Domovini« in mu jih zbiln. Kajti, če bi bil pisal resnico, bi se bil podpisal pod svoje vrstice s svojim pravim in celim imenom, da bi si očito pogledali iz oči v oči. — Očividna laž je, da je ta mož, katerega on ircusnuje »neki gospod« samo »baje« »namestnik novega klerikalnega kandidata Nemaniča«. Ta mož ni samo »baje«, ampak v resnici namestnik ne »novega«, ampak starega poslanca in kandidata g. Nemaniča. Piše tudi, da »je prišel mo-žak precej vinjen ■ svojega shoda v gostilno... čitatelj teh vrstic in poznavalec moči vina is
polianskih goric lahko sam presodi, kako more biti mož »precej vinjen«, če spije prav počasi pol litra tega vina. Nekaj važnega pisec ni zapisal v »Domovini«; bomo pa mi tu-kaj: Prvič: Dotična gostilna {e bili odnrta čez
pohciisko uro do 12. ure ponoči. Drugič, da je bilo »naprtdnjakov« v dotični gostilni manj kakor prstov na rokah. Tretjič, da je bilo v gostilni par poštenjakov, ki so pripravljeni potrditi resničnost ueiega pisanja, četrtič, da so gospodje »naprednjaki« moža tako surovo na-Lniliii, da se je kot pameten mož r?ja umaknil, kakor pa, da bi imel s sirovinami kaj opraviti. Zatorej naj gosoodje nazadijaki raje sami sebe prej uče resničnosti, reda in dostojnosti, kot pa tega moža/ katerega ena sama pela boji pozna pravila odkritosti, reda in do-stoinosti, kot pa vsi možgani vseh poljanskih nszadnjakov. Tu imate čitatelji zopet lep zgled, kako nazadnjaki s svojo »Domovino« lažejo, zato jim tudi ne bo dal noben pošte-niak dne 8. februarja svoje krogljlce. — Martin Radoš, Iv. Mihelič.
KOMENDA.
(Gospodinjski tečaj.)
Da v4 Komendi vsestransko napredujemo,
0	tem pričaj gospodinjski tečaj, ki se je ped spretnim vodstvom gospe učiteljice Marije Dolžan m gospodične učiteljice Helene Čeme vršu od oktobra do sedaj, čast gg. učitelji« c«maf Mnogo truda sta ImelL a želista mnogo uspehov. To smo spoznali dne 14. decembra, ko smo si ogledovali v društveni dvorani razstavo v tečaju izvršenih ročnih del in del ku« hinjsek umetnosti. Pohvala mnogoštevilnih obiskovalcev razstave je bila enodušna in neredko si slišal vzklik: gg. učiteljice so napravile v tem kratkem času čudeže z našimi dekleti. Ker seveda čudežev v pravem pomenu besede niso delale, moremo iz razstave sklepati dvoje: prvič, da sta bili gg. učiteljici
1	spretni i vneti in drugič tudi, da so bile dekleta pridne. Torej čast in pohval? obojim. Želimo le, da bi voditeljice spremljali enaki uspehi tudi v prihodnje. Za ves trud, ki sta ga pri nas imele, pa ju bo spremljala naša globoka hvaležnost. — Ob sklepu so dekleta še priredile igro »Izgubljeni raj«, Id je ob nabito polni dvorani zelo srečno izpadla.
ST. JANŽ.
V nedelja dne 21. t m. nas je obiskal naš dosedanji poslauee g. Sušnik. Po prvi sveti maši je imel shod v društveni dvorani, katere so volivci napolnili do zadnjega kotička. O. Sušnik je poročal o sodelovanju jugoslor. kluba ia o delu ministrov SLS. Z nepobitnimi dokazi je ovrgel vse podlo laži, katere trosijo in razširjajo nasprotniki. Ljudje so sledili govorniku z izvanrednim zanimanjem. Na obrazili se je bralo veselje — pa tudi neomajna odločnost v borbi za narodne pravice. »Toaterc sta nekaj časa igrala Keberček in Veber. Skoda, da se imeli zbornvalci premalo potrpežljl. vosti t njima. Pozvali so Keborčka na oder, pa se je zbil. To je vzbudilo med poslušalci velikanski smeh, pa tudi slišati je moral take, da bi vsakdo, ki ima še količkaj sramu, takoj izginil iz dvorane.
15! AMBRUSA.
(Volivni shod.)
Volimo gibanje se je pričelo. 13. ilee. je imel tukaj dobro obiskan shod g. dr. Kulovec, bivši mi-nislor. Podal jo poročilo o bivši Ilavidovičevi vladi in u vzrokih, zakaj je odstopila. — Mi smo imeli veliko upanja, da so razmero v državi pravično ure-de, če bi ta vlada ostala na svojem mestu. Njene načelo jo bilo: Pravičnost za vse. Tako je prav. Mi nočemo ukazovati drugim, šo manj pa hočemo biti sužnji, da bi nas drugi tlačili in odirali. Pri teh volitvah gro za to: ali postanemo Slovenci v državi enakopravni s Srbi in Hrvati, ali pa bomo šo naprej tlačeni in odirani do nagega. Možje, pomislite dobro, za kaj gro pri volitvah. Zato pa proč vse pomisleke. SLS je stranka krščanskih načel; ona so je borila in so bo borila za pravice slovenskega
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A. * E. SKABERNE » Ljubljana, Mestni trg 10.
□SPODHR
ljudstva. Ani brus ]• pa bil ia bo ▼ taboru SLS.
Bralcem Domoljuba pa iskren poidrav in vodilo.
Naročnik Domoljubov.
AMABJB-SAP.
(Shod sanioslojneiev.)
Si tanka umirajočih (samostojnežev) se je na praznik »v. Štefana prikazala pri nas v osebi znanega K u ki rja z Brezovice. »Farbal« je maloštevilne vernike, da bi postal poslanec. Pa ne boš nič dosegel, kako;' tudi ne tovariš Majcen, ki se nam je tam enkrat ponujal. Takih bedakov, ki bi volili politične mrliče, nc boš dobil med nami. Poslušali smo te in Imeli svojo zabavo, fikrjancev ata pa nekoliko več drobiža. Toda, te misliš, da ti bo šla 8. februarja pšenira v klasje, se pa hudo motiš, ker ljudstvo po vsej Sloveniji predobro poina samostojne tiče, ki so enkrat po njegovi neprevidnosti »leteli v flelgrad in nas ondi ua dan sv. Vida. ko so državno hišo li-dali, prodali nikdar siti helgrajski malhi. V lepi k >čiji se je Kušar odpeljal nsprej na (-ro-uplje. da bi še ondi govoril tistim, ki mu kaj verjamejo.
Tvoj poslušalec.
BKOIKJE, (iOR- NJsKti.
(Bazno.)
Pred par leti je nekdo ukradel Jegliču (p. d. Tavčarju) v llej-.unjaii konjsko opremo, zdaj pa se je fkesa! in jo prinesel muaj. Marsikdo, ki jc letos pri občiurkik volitvah volil s Ukoimruovajio delavsko stranko, se je pokesul. ko je spoznal, da jc poglavar -franke dr. Žerjav, voditelj Orjune. Tudi po-boljsanje. l'a tudi samostojneži ne bodo dobili 8. februarja dosti krogljie v skrinjico, ker vsak vidi, da so to pri-tiM liberalci po.t kmečkim imenom. >Medvcd< iz Hraš je prišel tipat ra Zgoso, kakšne velje S9 volivci. Pa mu jc šla trda: nadlegovali so g» z vpraš.inji, n. pr. ua koga se bo samostojna naši'niia v Pc-ljrradu, katerih ni m«igel odgovoriti. Na-»auuje ;e rekel, naj v-ak volivec dobro premisli, s i;«ier„ stranko h<» volil. Mi pa ie poznamo edino pošteno rtranko, ki dela za ljudstvo, to je SLS. He-gunjri. ki so kupili italijansko planino, bodo temu pritrdili. Dokler so vl&dali demokrati, ni bila poti j- ua ugodna pogodba med laško družbo iu delničarji. Ko je pa nasiopila vlada Davidovičevo, se je to kn.aln zgodilo. Zato boifi volili s SLS, katere 4 liitorniki so kili tudi v njegovem kabinetu.
PA K \ PK1 K03TELU.
(Nov most.)
Dovršili smo končno delo. ki bo za naš kruj Tolike važnosti, o°obito gornje vasi ob Kulpi, to je mest pri Kužvlju. Dolg je 4!» m, železuobcton >ki, okusno zgrajen, in ne koristi samo nam. marveč tudi sosedom Hrvatom. Da smo po 40 letih pogovorov in glasnih želja kontno prišli do tega, je
fircdveem zo-sluga našega pcslanea fekulja. Pravo-asno j.- nam svetoval podpisati pogodbo in vodil delo tako previdno, da bomo prav z malimi ali pa brez vsakih stroškov imeli most, razen domačega dela, ki smo ga s tlako vršili. Ljudstvo je poslancu zelo hvaležno, poslal je naš častni občan in most se splošno imenuje most poslanca Škulja. V gospodarskem oziru nam je i mostom omogočeno novo livljenje, ker doslej smo bili Kuželjci docela zaprti svetu.
RIBNICA.
(Naša pošta.)
V prvi vrsti bi sporočil uredništvu lista, dn se na na,i pošli dela i »Domoljuboma zelo slabo. Tako jc postna uprava dne 2<i. decembra dajala nekaterim ljudem kar vso pošto za eno celo vas. Ko »o šli ljuuje od maše, to sporočali glasno kričoč ti »po.-tarjic, za koga imajo oni pošto. Imeli so cele kopiie razglednic in jih prebirali, šele potem so jih oddali naslovijencem. Opozarjamo tem potom poštno upravo, naj take »tvari prenehajo.
6MIHEL PKI ŽUŽEMBERKU.
(Na mrzlo postavljeni Orjunci.)
Dne 17. decembra se jc vršil volilni shod, na katerem jo poročal dr. Kulovcc. Med shodom pa sc nenadnim* pripeljejo Orjunci na dveh vozeh z namenom, da shod razženo. Opazili smo celo Hotkota, gostilničarja Polajnarja in peka Mrvarja z ogTomno ttruco pod pazduho, na kaicro jo mislil vjeti šmi-helsko laro. Mogočno stopi sredi govora Polajnar med zborovalcc, misleč, da bodo g. doktorja na njegov mig nesli iz sobe iu reeo: i.Možjc ftmihelei, vsi
(Dalje Rlej v naslednjem stolpcu spodaj.) b
VIII. Ali za zabave, ali za dohodek?
Kdor malo globl je prourava način našega sadjarstva, mora priti <lo prepričanja, kakor da bi sadjarili bolj v zabavo in veselje nego iz praktičnih gospodarskih nagibov. Drugače si ne moremo razlagati, da ljudie tako brez prevdarka in brez vsakega smotra sadijo in cepijo vso, karkoli jim pride pod roko. Nekateri gredo celo tako daleč, da hočejo za vsako ceno imeti, kar so videli na kaki sadni razstavi, na tem ali onem vrtu, pri tem ali onem prijatelju, ali kar najdejo v cenikih raznih drevesnic. Dobijo se posestniki, ki so si tekom dveh, treh desetletij nabrali do 100 in še več sort jabolk in hrušek v svojem sadovnjaku. In s kakšnim vesoljem opazujejo vsako leto plodove teh naštetih sort! Kako so ponosni, ko imajo toliko različne robe kakor nihče v bližini! Samo na sebi to ni nič napačnega in prav radi verjamemo, da je to velezanimivo, zabavno in tudi jako poučno. Brez dvonm nudi tako sadjarstvo skozi celo leto mnogo najlepše zabave in čistega veselja.
Toda drago je to veselje in zabava. Privoščiti si jo more dandanes malokdo ali pa nihče. Nasprotno 1 Vsakdo bi moral delati in si na vse kriplje prizadevati, da bi si zagotovil iz vsake panoge čim večje dohodke.
In vendar! V sadjarstvu doslej nismo opažali tega načela. Ali ni bilo naše dosedanje sadjarstvo — sicer nehote in nevede — urejeno, kakor da bi bilo le v zabavo? Saj smo sadili in gojili kar brez izbere, saj smo segali venomer po novih sortah, saj se nismo posebno razburjali, ko jc bila mešanica od leta do leta večja in dohodek razmeroma majhen.-----
Tako ne sme daljo niti eno leto več. Brez odloga začnimo preurejevati sadjarstvo tako, da nam bo tlajalo primerne dohodke, idealne dobrine (veselje in zabava) morajo stopiti v ozadje. Najprej dohodek, potem šele veselje in zabaval
me puznutc, ne pustile »e larbat!«: Pa zmotil se je, kakor še nikdar. >DoIgo si nas larbal, pa nas nc boš večlf je dobil odgovor iu krepke, u poštene kmečke posli s« zagrabile Orjunce in iiii v par trenutkih vrgle ven pred vrata, nakar sc je shod nemoteno vršil. Orjunci so bili t;iko presenečeni, da so celo ua štruco pozabili. Liberalna gospodo! Ukradli ste kmetom trško posojilnico s pomočjo krivega pričevanju, sedaj nas hočete še odreti na tak način, kakršnega ni izumil do sedaj se noben kmetski oderuh. Mislite, da ne vemo, kako velik liberalen gospcil iz nuših žuljev plačuje buteljke šampanjca po 15(1 Din eno steklenico. Prav si rekel Polajnar! Poznamo dobro te.be, pa še bolj tvojo dično družbo.
RIBNIŠKI OKRAJ.
(Zoper zvišane doklade.)
Naše občino jc zelo razburila vest, d« bo moral naš okraj plučevati do 187 odstotkov naklade za zdravstveni zastop in to vsled povišanih doklnd nekaterim nameščencem. Nasprotniki so to vest takoj porabili, češ glejte, kako so poslanci SLS, ko so bili na vladi, zvišali kmetu davke. Poslanec ftknlj jo šel osebno v Ileigrad, da uvidi, katera vlada in
Kakor sejemo vsako leto one sorte ži-to, ene sorte krompir, repo, korenje, kakor gojimo enotne pasme živine, in gospodarskim razmeram primerne konje, tako sadimo in gojimo odslej odločno in dosledno le par sadnih sort, ki smo jih sami spoznali za liajprikladnejše ali pa so nam bile kot najprimernejše priporočene.
Proč za vedno z zabavo v sadjarstvu, proč z malomarnostjo, proč z iskanjem novih sort! Resnost in temeljita prevdamost naj zavlada pri vseh naših sadjarskih opravilih, zlasti pa pri precepljanju starejšega drevja in pri zasajanju mladega naraščaja. Sadjarili ne bomo več v zabavo, ampak pred vsem «a dohodek.
Kmetovalci, pridobite si več strokovne izobrazbe!
Kdor zahaja mod našo kmetsko ljudstvo po deželi in opazuje njegovo delovanje in stremljenje, mora priznali, da sc to še premalo zaveda svoje važnosti iu slabo razumeva naloge, ki ga čakajo v bodočnosti. Mnogo, veliko premnogo je še takih kmetov, ki pričakujejo zboljšanje svojega gospodarskega stanja samo od novoizvoljenih narodnih zastopnikov, bodisi tega ali i onega prepričanja, ne da bi pa saini s svojim delom kaj pripomogli k temu. lire* dvomu je, da tlobri kmetski zastopniki lahko veliko store za kmetski stan, vendar njih delo je malenkostno v primeri s tem, kar si lahko umen in izobrazim kmet pridobi z izboljšanjem Bvojega gospodarstva. To pa doseže le, če lx> uporabil vsa razpoložljiva sredstva za dvignenje pridelkov svoje zemlje. Za to mu pa ne zadostuje trud in delo, uporabiti mora tudi um, to se pravi strokovno izobrazbo, ki si jo pridobi bodisi v kmetijskih šolah, bodisi iz strokovnega časopisja in knjig.
Kmet se mora naučiti spoznavati svojo zemljo in njene potrebe. Zemlja jo njegova rodna mati, ki mu da vse, kar potrebuje, če lepo z njo ravna in ji izdatno gnoji. Cirn boljše jo bo oskrboval, tim več pridel-
kdaj je dala tako odredbo. No in kaj jo res? \ isoko povišanje zdravstvenih doklad je povzročila Pašič-Pribičcvičeva vlada, ko jo sprejela 80. marca tozadevno določbo v linančnem zakonu. Naši poslanci pn so govorili in glasovali proti onemu linančnemn zakonu in proroeuuu. Sedaj se vidi, kdo je kriv. Sicer pa je bil protest naših občin lako močan, da ono povišanje ni obveljalo in lako jo mogel naš zilravsveni lastop določiti le ID-odstoluo naklad«, prejšnja jo pa odpadla.
-J7-nr?---m
mzmrnn
n Orlovski odsek pri Sv. Heleni priredi na dan Sv. Treli kraljev, 0. januarja l'JL'5 ob ;S. popoi-diin v društvenem domu telovadno akademijo, fta sporedu je poleg deklamncij govoru in petja več telovadnih točk, med katerimi so bodo !n<li lastno sestave brezdvomno odlikovale.	.
n V Sori na praznik sv. Treh kraljev ob B popolne |p>-a v G dejanjih DOMEN.
ka mu bo dala. Če ji pa ne nadomesti tega, kar ji odvzame, ostane le skopa mačeha, ki mu bo nudila samo pičel, grenak kos kruha.
Vsak kmet na,j skuša zvišati svoje pridelke z umnim obdelovanjem zemlje, s pametnim ravnanjem s hlevskim gnojem in gnojuico in z izdatno uporabo umetnih gnojil. Ze b tem, da porabimo zadnjo kapljico gnojnice, ki se dandanes žal šc v velikih količinah steka v jarke in potoke, si izdatno zvišamo pridelke. Tudi hlevski gnoj pridobi na vrednosti,, če umno ž njim ravnamo. Vse manj vredne odpadke v gospodarstvu spravimo skupaj na kompost, ki nuni služi kot izvrstno gnojilo za travnike. Toda popolen uspeli dosežemo edinole 7. uporabo umetnih gnojil, ki najbolj nižajo pridelke naših njiv in travnikov.
.Umetna gnojila so res dobra bo kdo ugovarjal, toda kje naj vzamem denar zanje? Morda je res, da kmet nima vedno sredstev na razpolaganje, da bi si lahko nabavil potrebna gnojila. Toda poglejmo obrtnika ali Irgovea, ki tudi nimata vedno dovolj kapitala, da bi povečala svoj obrat; vzlic temu ne držita križen rok, ampak si poiščeta potreben kredit, ker sta prepričana, da vzlic visokim obrestim bosta vendar imela dobiček. Tako bi moral postopati tudi kmctovalec. Najprej si mora biti na jasnem, katera umetna gnojila in v kakšni množini jih bo rabil; potem si priskrbi potreben kredit za njih nabavo, kajti prepričan je, da mu bodo bogato povrnila obresti. Najboljše naložen denar je pač tisti, ki ga kmet izda za umetna gnojila, pa tudi za napravo gnojišč in gnojničnih jam, za nakup primernih strojev in za zboljšanje svojega gospodarstva. To je umno kmetovanje!
Toda za umno gospodarstvo je treba nekoliko strokovnega znanja. Ker pa vsem ni mogoče posečati kmetijskih šol, naj vsaj posebno v zimskih mesecih prebirajo marljivo strokovno časopisje in kmetijske knjige. Skoraj z vsakega članka se črpa eden ali drugi pameten nasvet, ki ga je mogoče porabiti v gospodarstvu. Le strokovni pouk o napredku na kmetijskem polju bo našemu kmetu zagotovil obstanek na lastni grudi.
ffranjen;e umetnih gnoji!.
lJri hranjenju umetnih gnojil velja kot glavno načelo, da jih hranimo na suhem prostoru, kamor ne dosezajo zunanji vplivi. 'Jako spravljena umetna gnojila moremo dolgo časa obvarovati izgub brez nevarnosti, da bi se zmanjšala njih učinkovitost in porabnost. To velja posebno za gnojila, ki so lahko navzamejo vlage, kakor so čilski soliter in kalijeva sol. Pri daljšem hranjenju teh gnojil so vendar ne moremo izogniti delnim izgubam, kakor n. pr. pri apno-vem dušiku ali superfosfatu. Tomasova žlindra se na suhem prostoru ne izprenu-nja; pač pa se v vlažni shrambi navzame vode in apno v njej se deloma spremeni. Kostne moke se na vlažnem prostoru zapa-rijo in se začnejo s pomočjo bakterijev raz-krojevati.
Posebno skrbno je treba hraniti čilski soliter, ki hlastno vsrkava vodo; ker .je strupen, je skrbeti, da ne pride živina do
njega. Soliter pospešuje tudi gorenje, vsled tega ga moramo varovati pred ognjem. K hranjenim gnojilom zabranimo pristop živini in perutnini, ker je večina teh snovi strupenih. Kdor si hoče ohraniti vreče od umetnih gnojil, naj jih po izpraznjenju temeljito izpere.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vreduost denarja 30. decembra. V Curiliu je notiral naš dinar 7-75 centimov. Na domačih borzah se je kupčevala tuja vaUita po sledečih cenah: 1 švicarski frank Din 12-83-12-90, 1 franc. frank Din 3-57— 3-62, 1 lira Din 2-83—2-86, 1 češka krona Din 1-99—2 02, 1 zlata marka Din 1660,
1	dolar 65-7—66-7, 1 funt šterling Din 312 —314, 1 romunski lej Din 0-34, 1 bolgarski lev Din 0-45. Za 1 dinar dobitno 1070 avstrijskih kron ali 1110 mažarskih kron.
g Kovan denar. Vlada je naročila kovane dinarje, poldinarje in dvodinarje pri francoski tvrdki Societe de Monnaieage za 791.280 dolarjev.
CENE.
g TržiSče r žitom. Cene pšenici so v zadnjem času poskočile, kar je v zvezi s čvrstočo na ameriških tržiščih. Inozemstvo je dovoljevalo povišane cene, radi česar se je kupčija dalje povoljno razvijala. Pšenica se trguje v Vojvodini po 415—430 Din, oves 300. ječmen 350, koruza 185—200, moka 630—650 Din od nakladalne postaje.
g Tr/išče z lesom. Kupčija je zaradi skoka dinarja negotova. Pred prazniki so se izvažala večinoma le dna za kurjavo, a na Francosko slavonska hrastovina. Doma se kupčujc največ z drvmi za kurjavo, vendar je v splošnem domačo tržišče zelo mirno.
g Tržišče s hmeljem v Žatcu. Zadnji teden je bilo veliko povpraševanje po hmelju, vsled česar so se cene dvignile skokoma na 3200 do 3500 čeških kron za 50 kg. Glavni kupci so izvozniki, ki kupujejo zgolj v kritje potrebnih množin hmelja za domače in inozemske velepivovame. Plačevalo se je za prvovrstno blago od 3400—3500 Kč, za drugovrstno 3250—3300 Kč in zu tretjo vrsto 3200—3250 Kč za 50 kg. Razpoloženje je čvrsto in cene naraščajo.
g Tržišče z jajci. Cene jajc so vzlic temu, da so bili prazniki in zimski čas, vendar še oslabele. Nakupovale so se po sledečih cenah: v Sloveniji Din 2—2.25 za komad, na Hrvatskem in v Slavoniji po
2	Din, v Eački po 1.75—1.85 Din, v Srbiji p0 1.70—1.80 Din za komad. Iz inozemstva je malo povpraševanja, le v Švico je šlo nekaj blaga. Produkcija v naši državi je bila ietos v tem času radi ugodnejšega vremena nekaj večja kakor navadno v tej dobi. — Na inozemskih trgih so cene nc-izpremeniene. Na Dunaju je na trgu mnogo ruskega konzerviranega blaga.
ŽIVINA.
g Mariborski živinski sejem 23. dec. Prignanih je bilo: 5 konjev, 3 biki, 78 volov," 287 krav, 6 telet, skupaj 379 komadov. Povprečne cene za kilogram žive teze: voh debeli Din 11.50-12,50, poldebeli Din 11
do 11.50, vprežni voli Din 10—11, biki za klanje Din 10, krave za klanje debele Din 10—11.50, za pleme Din 7.50—10, krave klobasarice Din 5—7.25, molzne in breje Din 9.50—10, mlada živina Din 8—13.50, teleta Din 15.
g Naša trgovina z Avstrijo. V teku lanskega leta je znašal izvoz v Avstrijo 2328.4 milijonov Din, kar predstavlja 28.93 od3tot. vsega našega izvoza v tem letu. Avstrija stoji na prvem mestu. Uvoz iz Avstrije pa je dosegel lani 2238.3 milijone Din ali 26.94 odstotkov našega celokupnega uvoza. Tudi tu stoji Avstrija na prvem mestu. V prvih devetih mesecih 1924 je znašal uvoz iz Avstrijo k nam 1203.1 milijonov Din ali 20.07 odstotkov vsega uvoza. Iz teh podatkov jo razvidno, da je avstrijski uvoz k nam letos manjši kakor lani, obenem tudi, da se je zmanjšal delež Avstrije v naši uvozni trgovini, ki znaša letos samo eno petino vsega uvoza. Za prvo mesto v naši uvozni trgovini se borita sedaj Češkoslovaška in Italija.
DAVKI.
g Trošarina na vino. Trošarino na navadno vino je zavezan plačati vsakdo, ki prejme neobdačeno vino v katerikoli množini, bodisi iz lastnih ali pa iz tujih zalog za neposrednji konsura ali pa za gostije na ženitbah itd.
Izvzeti so vinogradniki, ki ne izvršujejo gostilničarskega obrta ali drugačne prodaje vina na drobno — pod 50 litrov —< razen če ga morda prigodno točijo pod vejo in ki ne izvršujejo obrtne prodaje na debelo, glede množin, ki jih od svojega pridelka porabljajo zase in za svojo gospodarstvo.
Obenem z državno trošarino po 37 Din za hektoliter je plačati tudi odobreno občinsko doklado v določenih odstotkih.
Tihotapstvo se zakrivi:
1.	kdor prejema obdavčljivega vina sploh ni prijavil;
2.	kdor je prejem vina sicer pravočasno, to je 24 ur po vkletenju naznanil, ni pa tudi v istem času plačal odpadajoče trošarine. Glede prekasnega vplačila občinske doklade finančna oblastva ne kaznujejo.
Kazen je izza 15. febr. 1923 petkratni iznos prikrajšbi izpostavljene državne trošarine. Poleg tega pa je plačati tudi takso za obsodbo po t. p. 229 in redno trošarino.
Nerednosti napravi:
1.	kdor prejme vino s svobodnico pa ne prijavi sprejema in ne predloži svobodnico tekom 24 ur odkar je prejel vino;
2.	kdor prejme vino s kontrolnim listom, pa tega ne predloži tekom 24 ur po
prejemu;	...
3.	kdor prijavi prejem vina pravočasno, pa ne predloži ali vpošlje čekovne prejemnice tekom 24 ur po prejemu vina kot Izkazilo, da je tudi trošarino pravočasno
plačal;	.	. ,
4 kdor prevaža vino v množini nad deset litrov brez transportnih listin (svo-
oceni
se kupuje v uianulakturnl trgovini
A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10.
bodnico aH kontrolnega lista), no prijavi delitve pošiljatve, izproinembe namembne postaje, adresata, vozila, transportne dobe, posode al primanjkljaja itd.
Za vse obdavčeno vino se izdajo svo-bodnice, za neobdavčeno pa kontrolni listi.
Vinogradniki v Sloveniji, ki v 10. dneh od dne ko so izprešali vino, ne prijavijo dobljene količine vina pristojnemu oddelku finančne kontrole, ali oni, ki prodane količine vina pravtako ne prijavijo pristojnemu oddelku Finančne kontrole, preden jo izroče kupcu, se kaznujejo v denarju s 1000 Din in ob vsaki ponovitvi s 2000 Din, kupci vira pa kakor tihotapci po zgoraj omenjenih določbah. Na podlagi to prijave vinogradniki ne plačajo nikakih trošarin ali taks.
RAZNO.
g Obvarovanje lesa pred črvivostjo.
Da ne postane les črviv, olupi na drevesnem deblu, ki pa nameravaš posekati jeseni, že spomladi lubad \ podobi kolobarja. Tako drevo porabi poleti ves škrob, ki ga ima v deblu iu v vejah za napravo listja in zato bo njegov les bolj trpežen. Skušnje »so namreč pokazale, da se živijo lesni črvi večinoma cul škroba, zato ne napadajo onega lesa, ki mu manjka ta snov.
g Odstranite niah iz svojih travnikov. Mah jo na travnikih hud plevel. Najbolj se razvija tam, kjer ne more rasti trava, bodisi, ker jo travnik prevlažen, ali pa preveč obsenč<?n od drevja ali pa premalo rndo-viten. Najuspešnejše -zatiramo torej mah s tem, če odstranimo te napake in sicer da travnik osušimo s pomočjo jarkov, drevje in grmičevje odstranimo in zemljišče po-gnojimo. To pa tudi .-u ne pon>aga, ampak popolen uspeh dosežemo le tedaj, če mali odstranimo z železnimi grabliami ali s travniško brano. S to zrahljamo obonem tudi gornjo zemljo na travniku, kar zelo vpliva na rast trave. Brana se travnike lahko celo zimo do spoinlaJi, le če zemlja ni zmrzla in ne premokra. Potem ko smo z mahom zelo zaraščene travnike temeljito pobranali in odstranili iz njih mah, je dobro če jih zase jo rr o š« s travno mešanico, še bolj koristno j?, tako travnike pognojiti s Toma-sovo žlindro in kalijevo M>ljo ali kajnitom. Tudi hlevski gnoj je izvrsten in lesni pepel tudi k- risli
g Pouicmalniki so potrebni v vsakem kmetijskem gospodarstvu, ker se z njimi hitrejše posname mleko, dobi se iz njega več g>;i:«tanc- in potem tudi masla in to je tudi po svoji dobroti mnogo boljše. Nabava posnemalnika se izplača najkasneje v enem letu, naj bo ta še tako drag, kajti le z njegovo pomočjo se dobi pri stolitrih mleka do 4 kg dobrega finega masla, medtem ko dobimo pri navadnem posnemanju mleka komaj 3 kg masla. Dobiček naj si vsak sam izračuni.___
Ako piješ »BUDDHA« čaj, vživai it na zemlji raj!
J. Menart
trgovina — • Domžale
želi cenjenim svojim odjemalcem
veselo novo leto!
r
MATERE, DEKLETA!
Ob novem lotu se po vaših domovih vsiljuje brezverska in surova Domovina«, ki na vse načine prikrilo in včasih tudi odkrito skuša zanesti v vašo družino brez-verstvo. Njena bogokletstva o sv. Trojici in Materi božji so znana. V vsaki številki udriha po duhovnikih ter laže o njih dobro se zavedajoč, da s podiranjem duhovnikovega ugleda zanaša v srca versko nilačnost, ki preide končno naravnost v versko sovraštvo. Nebroj zgledov že imamo, kako je po brezverskem časopisju versko življenje po domovih popolnoma propadlo, z verskim življenjem je propadla nravnost — in tako imamo v premnogih hišah, kjer so liberalni listi popolnoma že zamorili sleherno sled vore, toliko nravne naravnost zločinske propalo-sti, da je človeka groza, ko to sliši. V Ljubljani jo v tem oziru nebroj zgledov — tr.;-ba je samo malo globlje pogledati v razne ljubljansko družine — pa tudi na kmetih, kjer propnlost radi javnosti ne more tako na dan, se v časih z rokama lahko oiipljejo posledice brezveriH^ti, ki polagoma prehaja iz časopisov.
Matere, dekleta: rešite svoj" družine pred pogubol Brezverski strup iz krščanskih hiš veukajl
(: |: VST VENO 551V LJENJ E.
Čuvstva so prijetni ali neprretni občutki v duši, ki jih povzročajo j redstave in misli. Otrokova duša je zmožna različnega razpoloženja, ki to javlja z različno n»oč;o in vpliva na njegovo mišljenje in hoten'e. Ene in iste predstave in eni in i ti dogodki vplivajo na vsakega človeka drugače, kakor je namreč razpoložena niegova notranjost. Zato je tudi različen učinek teh vtisov, t. j. čuvstvo pri raznih liudeh. Torej so čuvstva pojavi duševnega življen;a vsakega posameznika in temelj za njegovo mišljenje in hotenje. Kukorkoli se razvname čuvstvo, tako sodeluie človek pri kaki stvari; odloči se zanjo ali proti n'ej.
Ako ni čuvstveno življenje od zgodnie mladosti usmerjeno v pravo stran, ne ob-varuie človeka ve znanost, ne bogastvo, ne kaj drugega, da bi ne zašel na stranpota iri postal nesrečen. Zato je glavna stvar pri vzgoii, da vodi čuvstva v pravo smer in vadi otroka z besedo, dejan iem in zgledom v premagovanju in samozataji.
Razum in čuvstvo se morata pronicati in izpopolnjevati. Ako vzgoja boli vpliva na čuvstvo kot pa na razum, postane otrok preveč občutljiv in razdražljiv. Zlasti se pri živahni domišliiii poka žeta čezmerna euv-stvenost in občutljivost kot posebna izrod-ka. V tem slučaju naj mati prav nič no vpliva ra razvoj čuvstva: veselja, žalosti ljubezni itd., ker je to že samoposebi dovolj razvito. Rajče naj s primernimi vprašanji in razlago vpliva na razum.
Enostranska vzgoja zgolj razuma, ali prevelika strogost pa povzročata nekako topost napram vsem vtisom in napravita
otrokovo notranjost trdo in suhoparno. Tako vzgojo je treba izravnati s tem, da se vpliva na otroka na mil, dobrohoten in ljubezniv način, kar gotovo sčasoma otaja mrzlo notranjost. Tako jo treba otopelost in pretirano čuvstvenost v enaki meri za-branjevati.
Deklice so navadno bolj čuvstvene kakor dečki, zato pri njih ni treba še posebnih vzgojnih vplivov za razvoj čuvstva. Pri n ih je mnogo bolj na mestu vzgoja razuma. Dečki pa so navadno bolj trdi in brezobzirni; zato jih je treba navajati k ljubeznivosti, dobrodušnosti ali vsaj k obzirnosti nopram vsem, zlasti pa nasproti sestram, katere navadno zapostavljajo, jim nagajajo itd.
Največji vpliv pri tej vzgoji ima lepo urejeno družinsko življenje in prijazna otrokova okolica. Kjer žalostne donnfe razmere tlačijo in begajo vso družinske člane, tam uvene čuvstveno življenje otrok že v kali. Materina ljubezen pa je središče ljubezni, vesolja in sreče v detinski dobi, če-i tudi družina ne živi v izobilju. Otroka pa 'o , posebno treba varovati silnih vnanjih vti-i sov, ki bi megli spraviti njegovo notranjost iz ravnovesja. Nikoli ga ne sramotiti pred drugimi, ra\še mu pomagati iz zadrege, sicer poslane nezaupen, skrit in zakrknjen. Kakor je marsikateri odrasel človek skrit in tih, da ne nosi svojega srca kar na dlani, četudi mu je srce polno In gorko čuteče, prav tako so tudi otroci boječi in sramežljivi, kadar bi morali izraziti svoja čuvstva Verno jo treba opazovati, kam nagibljejo otrokova čuvstva in kako se javljaio, da jo mogoče že zgodaj izruvati nepravilna, čezmerna omejevati, čuvstveni revščini pa pomagati do primernega razmaha.
MIGLJAJI ZA GOSPODINJO.
Mast ali slanina (špeh), ki je zaradi starosti dobila neprijeten duh ali okus, se da popraviti, ako prideneš; ko jo pričnea
croti, nekaj koščkov dišeče korenine (ing-fer), ali par zrnc popra, zrezan lavorov list, ali nekaj rezane čebule. Tudi slab okus olja (ako zabeliš z njim) odpraviš na isti način.
Steklenice in kozarce umivaj z mlačnim jesihom in peskom. S tem jih dobro stresaj in nazadnje oplakni z mlačno vodo. j Celo zelo zanemarjene steklenice in kozar-| ce inoreš na ta način hitro in lepo umiti, 1 ne da bi steklo pri tem trpelo.
Mastne madeže iz žameta odpraviš s terpentinom. Krilo, jopico ali ruto pregmi na mizo, ki je pripravljena za likanje; na madež zli j par kapljic terpentina in z žametno krpico drgni sem in tje. Da se izne-biš neprijetnega duha, obesi obleko za nekaj časa na zrak. Ako madež ni izginil, ponovi snaženje.
Gube in zmečkana mesta odstraniš iz žameta, ako jih zmočiš z vodo na pravi strani, svilen žamet potem na nnrobni strani zlikaš na trdi podlagi, bambažast (pa-volnat) žamet pa le potegneš čez rob vročega železa.
IZDBRHZB!
Kis (jesih) ima tudi zdravilne lastnosti. Pri raznih slabostih priporočajo umivanje z jesihom ali obkladke. Posebno dobro vpliva umivanje hrbta z jesihom. Jesih je tudi izborno sredstvo, ki odstrani gnilobo iz ust in grla; zato zelo priporočajo izmivanje ust z vodo, v katero prilijemo nekoliko jesiha. — Z jesihom namešano vodo uporabljaj tudi za umivanje, ako te muči ponoči potenje.
Nove nogavice so mnogo trpežnejše, če jih, preden jih obuješ, skuhaš ali vsaj po-pariš in potem splakneš v mrzli vodi.
PRAVILA VARČNOSTI.
1.	Ne kupuj, česar na potrebuješ I Opuščaj nepotrebno in potrebno ti ne bo manjkalo! Ne vareuješ, če se vprašaš s-ali rabim?«, nego »ali morem pogrešati?k
2.	Pri kupovanju glej bolj na r dobro kakor pu na ž poceni«!
3.	Ves bvoj nakup plačaj takoj 1 Potem ti tudi ne preostaja denarja za nepotrebne reči.
4.	Kupuj vsaj važnejše stvari po več skupaj! S tem prihraniš na času in na denarju.
5.	Ne izposojaj si ne denarja ne kaj drugega, nego se skušaj zadovoljiti s tem, kar imaš!
6.	Zapomni in če le mogoče zapisuj dohodke in stroške!
7.	Ostanek, in najsi bo še tako majhen, vloži v hranilnico! (^Čebelica;;!)
8.	Ne hrani pa le denarja, temveč var-čuj pri vseh stvareh! To storiš, ako kupljeno dobro shraniš, previdno in pametno uporabljaš ter skrbno in pazljivo obračaš.
9.	Celo razni odpadki morejo postati vir novih dohodkov, ako jih prav obračaš.
KUHINJA.
Dušena jabolka Št. 1. Deni v kožico za oreh masla; ko je vroče, mu pridaj kopico sladkorja in pest krušnih drobtin, ko se nekoliko zarumeno, pridaj približno šest srednje debelih olupljenih in zrezanih jabolk, dve žlici vina, štiri žlice vode, košček cimeta in limonine lupine. Pokrij in duši počasi 20—25 minut. Potem jih dobro zmešaj ter postavi na mizo k pečenki ali močnati jedi. Pa tudi za otroke in bolnike so taka jabolka dobro krepčilo.
Dušena jabolka št. 2. Olupi % kg kislih jabolk, zreži na kose in deni v kozo, prideni eno veliko žlico sladkorja, 5 žlic vode, prav malo limonine lupine, pokrij in duši, da se zmehčajo. Kuhane dobro zmešaj in pomaži po zgoraj opisani polenti.
Jabolčni pire. Jabolka, kisla, operi in jih naloži na pleh ali kozo, postavi jih v pečico, da ce zmehčajo; pretlači jih skozi sito, osladi po okusu, dobro jih zmešaj in naloži na krožnik v kupček, potresi s sladkorjem, z razbeljeno lopatico jih zarumeni. Na mizo postavi pire gorak ali mrzel.
»7 6 Al? A Podpisana Marija Trček, po dom. ILtJRV Si. Vrbanka, poscstnica v Zg. Hrušici St. 25 prcklicirjcm in obžaljujem, kar sem o Ivani roparjevi, pcrici v Z g, Ilrušicl št. 29 žaljivega govorila, posebno kar sem ji neosnovanega očitala glede razmerja z mojim možem. Zahvalju|em sc ji, da mi odpustila in odstopila od kazenskega preganjanja ter se zavezMirm povrniti ti vse stroške kazenske pravde. - V Lfu^nfVne 24. dec. 1924.	MARIJA TK^bK.
Framasonstvo.
ii.
Ločiti moramo dalje višnjevo in rdečo framazonstvo. Prvo je povsem nedolžno. Obstoji v tem, da se člani shajajo k družabnim prireditvam in se drug drugega podpirajo v raznih življenjskih neprilikah.
Rdeče framazonstvo pa je organizirana tajna družba, ki istotako, pod plaščem človekoljubja začenja in izvaja naj-pogubonosnejše načrte. Dela popolnoma na skrivnem in zato s toliko spretnostjo in premišljenostjo, da ji ni mogoče okom priti.
Evo par izjav framazonov samih. Fra-mazon Lanessau je 1. 1905, spregovori! v francoski državni zbornici sledeče; »Mi moramo nesramneža iztrebiti, ta nesram-než ni klerikalizem, ampak Bog sam.« I'erdy)and Faure je že poprej 1. 1885. govori! v isti zbornici: :;Mi moramo vničiti vsak verski pojav brez ozira v kakšni obliki se pojavlja. Pa že več. Mi moramo zatrdi vse metafizične ideje ali bolje rečeno vsako versko prepričanje, ki ne poteka iz golega razuma.« Framazon Del-pecli je pisal 1, 1903: »Slava Galilejca je trajala 20 vekov. Sedaj sc izgublja v po-zabljenost in ljubo nam je, da moremo ugotovili, da mi framazoni nismo stali ob strani, ko se jc jelo rušiti Kristusovo kra-lje5tvo«.
Ker je katoliška Cerkev najboljša bramba vere, je umljivo, da se framazonstvo z vso silo zaganja ravno zoper njo,
Poslušajmo zopet framazone same. Leta 1884. je zopet bilo, ko ie govoril framazon Desmons v zbornici: »Boj med framazon-stvom in katoliško Cerkvijo je boj za življenje in smrt in sicer brez prestanka in prizancsljivosti.' L. 1904. je pisal že imenovani M. Delpech: »Od takrat, ko se je ustanovilo framazonstvo pa do danes je in ostane zaveden sovražnik katoliške Cerkve.« Istega leta je izjavil framazon Leon Martin: vFramazonstvo hoče izpeljati popolno razkristjanjenje v Franciji s tem, da si osvaja vsa polja javnega življenja.«
In res kot najboljše sredstvo v dosego svojih namenov smatra framazonstvo to, da se polasti v vseh državah državne^ vodstva. Tako jc izjavil I. 1898, framazon Gaver za Francijo: »Naša armada šteje lc 25.000—30.000 članov (mimogrede moramo pristavili, da framazoni za javnost namenoma navajajo večkrat manjše število svojih udov) in vendar iiramo v državni zbornici 242 poslancev in 200 senatorjev.«
Judje povsod.
Leta 1913. so imeli okrajno nacijo-nalni Judje v Lvovu v Galiciji zborovanje. Neki rabin je govoril govor, v katerem je prav jasno pokazal svoje sovraštvo do v"ega, kar je katoliško. Med drugim je
rekel: »Bratje! Že 19 stoletij sc bojujemo Izraelitje za svetovno nadvlado, ki jo je Bog obljubil že patriarhu Abrahamu, toda zmagal je Križ in premagal Judovstvo. Toda »dum spiramus — spreamus*. Dokler dihamo — upamo. Zlato, pred katerim upogiba človeštvo koleno, je v naših rokah in to je naša bodočnost; posrečilo se nam je že svetovne borze dobiti v naše roke na Dunaju, v Parizu in Berlinu. Bili smo 19 stoletij pod suženskim jarmom, toda danes smo se ga otresli za vedno ter smo močnejši kot naš nasprotnik. Res, da se da marsikak Jud tudi krstiti, toda tudi krst nam prinaša velik del zmage, tudi krščeni Jud ostane vedno Jud. Glavni naš sovražnik je katoliška Cerkev: zato se moramo v prvi vrsti bojevati proti voditeljem Cerkve, proti duhovnikom: mo-ramo jih zasramovatl, zaničevati, da jia vzamemo ves vpliv pri ljudstvu, dobiti moramo svobodno šolo ter doseči konec nerazdružljivosti zakona. Pripomoček pa nam bodi časopisje, ki je že v veliki večini v naših rokah.« Tako je torej govoril Jud, jasno kot še nihče pred njim. In ni se motil! Za sedanjo Avstrijo je n. pr. izračunal neki Nemec (Jožef Eberle) maj-nika 1. 1923, da je na Dunaju 90 odstotkov, vseh listov judovsko-svobodomiselnih. Za Nemčijo pa je izjavil: »V Nemčiji nimajo vsi vodilni listi katoliški skupaj v Kolinu, Berlinu, Draždanih, Monakovem, Niirn-bergu, Augsburgu, Stuttgartu, Karlsruhe in Manicu toliko naročnikov kot jih ima judovski »Berliner Tagblatt« sam. In drug znamenit mož Nemec (dr. Hilgereiner) pristavlja: »Nisem sovražnik judov (»kein Rassen — Antissemit), vendar vem za gotovo, da je vpliv judovstva na omiko katoliških narodov silno poguben. Judje so imeli od Boga samega določeno nalogo, da posredujejo svetu nauk o Bogu, žal, da so se temu poklicu izneverili, posebej, ko so zavrgli Odrešenika, Od takrat so postali nositelji svetovnega nazora, katerega edini cilj je; denar. Za judovsko časopisje je uspeh edini bog, senzacija edina vodilna zvezda in nravni zakon tisti, ki se mu pravi: dobiček. Katoličani znebimo s® vendar enkrat davka, ki ga plačujemo svobodomiselnemu časopisju.«
Navedimo še en izrek judovskega ogrskega časopisa »Szombat«-a, ki je pričel izhajati lansko leto in nas katoličane zasmehuje sledeče: »Črna garda, ki je brez vsake moči, kliče ves svet skupaj, ker vedno prodira judovsko časopisje. Od jeze se tresejo, ker ne morejo držati z nami koraka in očitajo svobodomiselnemu časopisju vse hudo. In vendar obvladuje naše časopisje ves svet, in vendar se ravnajo mili;'oni po navodilih judovskega časopisja. Tarnanje katoličanov ne ovira nejmenj napredka in razširjanja judovstva na polju časopisja... Pa dodajmo še tole: Vse glavne telegrafične agenture, katerih imena vsak dan beremo: angleški Notta
klajf (ki poseduje 50 dnevnikov, kateri izhajajo na teden v 30 milijonih izvodov), Atfence Havas v Parizu (ki zalaga »Petit Parisien« v 2,500.000 izv.), »Matin«, angleški Reuter, nemški Wollfov bureau so vsi v judovskih rokah.
Po vsem tem se nam jasni, po vsem tem smem reči, da je precejšen del časopisja tudi v naši državi pod vplivom ju-dovstva, tudi v naši domovini (podlistki, inserati, prevodi). Če pa ima jud časopisje In tisk pod komando ali bo pisal ugodno za katoliško Cerkev? Kako le, če pa javno trdijo, da je njih največja sovražnica, ki jo jc treba zatreti z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Nič čuda, če jo sramotijo, če lažejo, če vlečejo na dan vse, kar je more ponižali. — Pa saj je postava tukaj! Če lažejo, pa naj se jih prime.« — »Ja! Če bi bila postava kot ni.« Je državna temeljna postava (v ustavi) o tisku, toda ta postava (člen 16 ustave, č'en 13, odst. 2., člen 138) pravi, da je izdajanje, prodajanje, širjenje spisov popolnoma svobodno. Res je sicer, da se zoper vladarja in tudi ne zoper državo ne sme ničesar pisati, kar bi hujskalo na preku-cijo — in to je tudi prav, da bi le vselej pametno tudi povsod na to gledalo —; toda tiskati se pa smejo nauki zoper Boga in večne resnice, zoper Cerkev in njene poglavarje. Tiskati se smejo največje laži in gnusne podlosti in nesramne umazano-sti; tiskati se sme vse, naj bo laž aH resnica, čisto in sramežljivo ali pa gnusno in nesramno. In poleg tega je seveda dovoljeno razpešavati med ljudi in šele sedaj, ko je šlo že skozi stotine in tiseče rok in sam bereš črna ra belem Jaž, ki dovoli postava, da smeš tirati tistega, ki je pevzro-čil lažnivo tiskovino, rred sodišče. Pa zopet! Kolikrat se zgodi, da je turi sodna eMast sama več aii manj pod vplivom i« prPisVm istega mednarodnega judovstva in kolike vratic dobijo lahko sodniki, da krivca oprostijo.
Noši liberalni časooisi so vsi v zvezi s framasoni, pri katerih imajo odločilno besedo baš Judje. Zato razumemo, zakaj tako sovraštvo proti veri.
LISTEK
Franjo Neubauer:
Staremu leta.
L
Staro leto, stari čas v zimski mraz beži od nas, V plašč meglen zavit je, z ivjem ves polnit je. Kliče: »z Bogom.'«■ poljem, logom, hribom in dolemt mestom in vasem. Pojdi, pojdi, starček siri, hiti le drugam! Mlado leto Bog naj živi, to na j pride k nam! Polni mi smo hrepenenja, željni novega življenja. Novo leto, ti nam daj zdravje, srečo, zemski raj! Vsega blagoslova daj nam doba nova!
II.
Za klobuk zatakni ivnatih cvetov, potlej se umakni, -čas prihaja nor! Leto nam prihaja s inilott'Jo iz raja. Čas tako bogat in svet let ie ni bil petkrat pet. Staro leto pojdi s zimo! Nam mudi sc r novi čas. da si dvie posvetimo. Nova milost kliče nas. Grešne nas iz spanja vzbuja, da okove et»remo, in zakladov nam ponuja, da si jih naberemo. Z njimi krone vse blesteče kupimo si večne sreče!
HALO ' Leta !9?\T in!el °,b.n° ? mk\,da BolČl Žvan:
llnkU • scm oskrbel svoje odiemalce z do-
brim usnjem. Kakor je pač vedno, so bili nekateri več, drugi manj zadovoljni. Morebitnemu nezadovoljstvu jc vzrok samo obrekovanje od strani mojih konkurentov in od odvisnih oseb, ki so si prizadevali mene in moje usnje diskredilirali. Vendar mi niso mogli Škodovati, ker vsak kupec se je prepričal o prvovrstnosti mojega usnja, in ne le, da ie drugič sam prišel, priporočal me je tudi svojim sorodnikom, sosedom in znancem, in s tem meni pripomogel do vedno večjega kroga mojih odjemalcev. — Zato vam, ki ste mi pripomogli do tako velikega kroga odjemalcev, želim
srečno in veselo novo leto 1925
Vsi pa po usnje na sejem v Ribnico, Radohovo vat, Črnomelj, A*e'.liko, Novo mesto, Gradec, Radeče, Rajhcnburg in ▼ Kamnik
na stojnico Perko.

DliniP Stavbni odbor na JANČEM raz-
IfdZPIS. pisale t rrrho POPRAVILA
ZVONIKA oddajo tesarskega, krovskega in zidarskega dela. — Ponudbe je preifioiiti stavbnemu •d boru v Jan čem.	8131
Zarje ljubezni.
Daleč za gorami, daleč tam pred nami, solnce zarje ziblje in se k njim nagiblje.
Pohitimo tjakaj, nič srce ne čakaj, k zarjum se sklonimo, ljubezni zajemimo!
Zajemimo v zarje, bogat njihov dar je, dar ljubezni, bratstva, vir vsega bogatslva.
In naj edino bito novoletno bi voščilo: Če v ljubezni bo spočeto, ho blagoslovljeno to Novo Mo.
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
Sla sta roko v roki in megla ju je Čuvala. Pripovedoval ji je o svoji ljubezni, kako je pravzaprav vedno živela v njem žo od otroških dni, kako jo je pa vedno skušal udušiti v dolgih, bolestnih bojih in kako so ti boji postali grozni od onega majskega dne. Pripovedoval ji je tudi o Lizi, o Matiji, o Leni in o koncu.
Obstala je. Rahlo in tesnobno ga jo vprašala:
Torej sem ti jaz res razrušila dom?
Jaz?<:
Pomišljajoč je zmajal z glavo.
\Te! Mnogo sem premišljeval o tem. Kaj je pravzaprav dom. Vem samo to, da ga nisem nikdar imel. Nikdar nismo imeli srečnega življenja — vsi ne! In tako bi ostalo, če bi vzel Lizo. Ne, še huje bi bilo. Zakaj tebe ne bi nikdar pozabil, nikdar!«
Globoko je vzdihnil in so zravnal ter stal tiho, kot da mera nekaj premisliti. Kako mu je bilo? Svobodnega, lahkega, močnega so je čutil, kot bi vsa bremena padla z njegove duše in se mu odprla nova, jasna pot.
>Lota, sedaj bo prišla sreča \<
Stisnila so je k njemu in mu pripovedovala o sebi, o svojem obupnem domu, o blaženosti, ki jo je občutila v maju kljub svoji bolni nogi, radi njegove skrbnosti, o dolgem, nesrečnem času, ko jo pripovedoval brivec vsak dan vedno znova, kako zelo se zanima Henrik za Lizo, in mladi Repar jo je mučil s svojo vsiljivostjo, in dalje o tem, kako jo slišala, da gre Liza v samostan in da se je Matija spri s Henrikom. Tedaj se je priplazilo v srce novo upanje. Nekaj tednov nato pa, ko je odšla tudi I .fina in ga je videla, kako je hodil okoli ves /meden in bolan, so dekle pripovedovale, kako je mladi Naglič zamišljen, da nič no je In da prečujo vse noči v svoji sobi. In tedaj je zopet prišel brivec in je rekel, da se Henrik smrtno žalosti radi Lize. Tedaj je seveda izginilo vse njeno upanje.
>Toda tedaj, Henrik, sedaj je vse drugače!«
Blažena ljubezen je sijala z lepega lekličjega obraza.
Globokozamišljen je obstal.
>Nekaj sem se spomnil, Lota: kjer so srečata dva brezdomca, ki se ljubita, tam je dom!«
Pogledala ga je, polna zaupanja in vere, ter prikimala.
Šla sta nekaj časa dalje. Deklica se je bojevala z mislijo, ki je končno buhnila na dan.
»To moram zvedeti, Henrik: Kuj ste očitali mojemu očetu. To mi moraš povedati!«
>Lota, moja ljuba Lota, ne mučiva se sedaj, v najinih prvih prijetnih urah s starimi zgodbami.«
Žalostno je povesila glavo.
»Pa vendar Henrik, potrebno je to! To
mora biti jasno med nama. Ne sme ležati med nama I To neizgovorjeno nezaupanje med obema hišama, to je bilo vendar najhujše. Med nama to ne sme biti I« »Saj ne bo, Lota k ^Toda midva se morava izgovoriti I« Umolknila je. Na to pa je nadaljevala r velikim premagovanjem:
»Mislite vi, da — da je moj oče — za-žgal vaš dom?«
3 Ne, Lotal To ni mogoče I Saj je bil vedno doma!«
»Toda — toda vi mislite, da je koga najel za to, ali da je vsaj vedel za to?« Henrik je omahoval. »Saj veš, Lota, da je Matija to trdil in da je bil za to tudi kaznovan.« »In ti?«
Pogledala ga je v oči, polna strahu. »Jaz, Lota — tega ne verjamem. Moral je biti kdo drugI: kak hlapec iz neprevidnosti, kale potepuh, nepoznan sovražnik. Kdo vek
>Dobro je Henrik, zakaj drugače — ln kaj ste mu še očitali? Kaj je rekla Lena? Povej mi vse! Prosim te, Henrik k
>Lotil, težko mi je — posebno že danes —:
j Da, že danes! Če bo šlo vse to z duše, polom bova šeie popolnoma srečna. Kaj je rek1u Lena V t
Rekla je — naš — na» oče se je ustrelil, ker ^a je tvoj oče tirjal.• Lota je prikima:a.
>I)a, vem! Oče rr.i je to pripovedoval. Bil je pri vas in se je hotel s tv ojim očetom pobotali ,toda on je bil užaljen in mu je Se celo prepovedal tikati ga, in tedaj — tedaj je moj oče zahteval denar. Da bo prišlo do onegu, tega pač ni vedel. In. Henrik, ker je *o prišlo kot nepredvidena nesreča, zato pač pije moj oča, to ga ,e uničilo.« Zajokala je.
»Leta, ljuba Lotal Tudi ti si že doživela težke stvari, c
>0, Henriki '..i nikogar nisem imela, ki bi mu lahko kaj položila. Nikogar! Vs.i sem morala nositi sama v sebi. In edini, ki ecm ga ljubila, si bil ti, — in — in —< »Ljubljena, sladka deklica.« »Tako srečna sem, Henrik, da sva se pogovorila o tem. Če bi ti mislil tako slabo o mojem očetu, potem bi se ne smela imeti. Ne, Henrik, gotovo ne, potem te ne bi bila vredna, potem bi bilo popolnoma nemogoče. Toda lahko verjameš: moj oče ima svoje napake; toda kaj slabega ni storil. Tvoji ljudje mu delajo krivico, to ti zagotavljam, in zato tudi lahko postanem tvoja žena! Samo verjeti moraš to.« »Verjamem, Lota!« Srečna je prikimala in zopet sta šla par korakov dalje.
»In kaj dalje, Lota? Kaj bo rekel oče, če bom prišel in te zasnubil?« Sklonila je glavo.
»Prestrašil se bo, mogoče bo tudi zelo zmerjal. Pa tega ne smeš zameriti. To je naravno. Toda ne bo rekel »ne«, vsaj za vedno ne. Niti ene prošnje mi ne more odreči — niti ene! In ti — kako bi pri tebi?«
»Jaz? Jaz sem sam svoj gospodar! Zapuščen sem sicer, toda svoboden. Če bom imel tebe, Lota, bom prebolel vse.
(Dalja glej v naslednjem stolpca mm Jaid
ZA ONE, KI PLOSKAJO.
Viktor Conailhac v Parizu je napravil zelo zanimiv in zabaven cenik onih, ki ploskajo. Glasi se:
Navaden pozdrav 5 frankov1, ojačen pozdrav 15 frankov, trikratni pozdrav 20 frankov, poklic na oder 25 frankov, neomejeni poklici na oder 50 frankov, pritrjeval-no mrmranje 15 frankov, režanje 5 frankov, smejanje 5 frankov, neprisiljeno smejanje 10 frankov, vzkliki: kako komično, kako zabavno, kako lepo 15 frankov.
Ko gre občinstvo iz gledališča, sliši vzklike najetih ljudi, kakor: »To je bilo lepo! To je bila družba! Bolje so igrali kakor tam in tam.;: Za vse to se mora posebej plačati in so za to tudi posebni ceniki.
KAKO SE ŽENIJO INDIJANCI MAJA.
Na polojoku Jukatan v srednji Ameriki živi indijansko pleme rodu Mava. Prevzeli so sicer katolicizem in so prav dobri katoliki, a imajo še v marsičem popolnoma stare navade. Prav posebno čuden je način snubitve in ženitovanja. Če se hoče mladenič poročiti, gre njegov oče k očetu deklice .n zasnubi deklico ?a svojega sina v dolgem, več ur trajajočem govoru. Govor je pol.i l3pih besedi in sladkanja. Nato se Jvigne oce deklice in odgovori približno takole: »Moja hči je mlada in je bila zmeraj neposlušna. Slabo ;e vzgojena. Ne zna ne ši/aii, r.e kuhati, ne nleti, ne plesti, n« tkali. Dolehna ,e in slaba. Etarše ima zelo rada In bi najrajši ostala ie pri materi. Pri nos doma lahko jč, spi in igra, kakor hoče, iid.r Na '.a način odslovljeni oče snubca pride drugi i'an spet, včasih še tretjič in četrtič. Trikrat ie še gre; če se pa
1 hSevvilu predvojnih.
Čas Izpremerd vse. Moji ljudje bodo sčasoma tudi drugače mislili.* »Upajmo!« —
Počasi sla šla proti donvu. Ko sta se prikazala Bukovje In Zabukovje iz megle, sta se poslovila.
Ko je Henrik stopil v svojo sobo, se mu je zazdelo, kot bi se ga lotila pijanost.
Ni mogel mirno stati, niti sedeti; hodil je semtertja v blaženem nepokoju, včasih si je pokril žareči obraz z rokami in vedno je zopet stopil k oknu in gledal preko ccstc.
Še sedaj Je čutil njene mehke, tople roke. Ljubljena deklica! Če bo njegovo, potem bo vse dubro, prišlo bo morje solnca in radosti v to prazno sobo in potem bo tu
sijajen dom.
' če bi mogel sedaj vsaj s kom govoriti, in ne zopet samevati. Pomislil je in šel k
oskrbniku. v	. ... .._„,
Oskrbnik je sedel pri mizi in študiral neko pismo. Hotel ga je skriti, toda premislil se je, ga porinil proti Henriku in za-
mrm>Vseeno je! Tu imaš! Od Jančkak (Dalje prihodnjič.).
oče deklice tudi četrtič ne vda, je snubitev zavrnjena. Pri poroki poklekneta ženin in nevesta pred oltarjem na tla, s svečami v rokah. Če ne znata moliti, jih dobita takof v cerkvi 25 po podplatih, sorodniki jima jih naštejejo. Poroka se odloži za toliko časa, da sta sc naučila moliti.
NAJVEČJE CERKVE NA SVETU.
Največja cerkev na svetu je cerkev sv. Petra v Rimu; ima prostora za 54.000 oseb, tore j za vse Ljubljančane. Cerkev v Milanu sprejme lahko 37.000 oseb, cerkev sv. Pavi«, v Rimu 32.000, cerkev v Kolinu na Nemškem 30.000. V cerkev sv. Pavla v Londonu in v Petronijevo cerkev v Bologni na Laškem gre po 25.000 liudi, v cerkev Svete Modrosti v Carigradu 23.000, v lateransko cerkev v Rimu 21.000, v novo cerkev v Newyorku 17.500, v cerkev v Pisi na Laškem in v Štefanovo cerkev na Dunaju po 12.000, v cerkev Svete Gospe v Miinčhemi 11.000, v Markovo cerkev v Benetkah 7000.
PODPORNIK ZNANOSTI.
Ameriški >,tobačni kralj« J. Duke je podaril 40 milijonov dolarjev za ustanovitev novega vseučilišča in je zagotovil vrhtega vseučilišču vsakoletno podporo dveh milijonov dolarjev. To nas spominja na drugega ameriškega milijonarja A. Carnegiea, ki je leta 1911 podaril vseučilišču 40 milijonov in 711.000 dolarjev.
KAKO DALEČ PRIDEŠ Z ENIM CENTOM
PREMOGA.
Navaden železniški vlak porabi, če je poln, za potnike deset do dvanajst kilogramov premoga za en kilometer. Če je 500 ljudi v vlaku, pride na vsakega človeka za en kilometer 20 gramov. Z enim centom bi se torej peljal človek lahko 2500 kilometrov daleč. Vlak, ki vozi 100 kilometrov na uro, porabi štirikrat toliko premoga kakor tisti vlak, ki vozi s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Še bolj poceni kakor železnica jo tramvaj. Dražji je pa parnik; tam pride na človeka na en kilometer že 250 gramov premoga. Seveda so pa pri pomorski vožnji dragi stroški toliko nižji, da je morska vožnja se zmeraj bolj poceni kakor po železnici.
AEROPLANI PRED 13.000 LETI.
Angleški častnik Churchvvard je z indijskimi učenjaki prebral 120 staroindij-skih listin in pripoveduje, da je v onih listinah omenjena neka celina blizu Indije, ki je pa vsled grozovitega potresa izginila Dežela se je imenovala Mu, izginila je pa pred 13.000 leti. V onih davnih časih so poznali že smodnik in imeli so aeroplane. Gonil jih je navaden motor, prostora so pa imeli za 20 oseb. Mi bi se prav nič ne čudili, če bi se te trditve izkazale za resnične,
NAJVEČJE ORGLE SVETA.
Največje orgle na svetu bodo napravili na neki gori pri mestecu Kufstein na Tirolskem. Imelo bodo tri manuate, osemdeset registrov in okoli dvatisoč piščalk. Kako se bo dalo praktično na njih Igrati, bo treba šele poskusiti. Prostor za orglarja bol tako pripravljen, da bo slišal orgle tako, kakor jih bo slišal poslušavec na razdalj« enega kilometra. Koncerte bodo pošiljali brezžično v svet,	^
LONDON V MEGLI.
Londonska megla Je znana. Je še precej hujša kakor naša ljubljanska, ki se v v zadnjem času sploh nekam umika. Tako megle, kakor je bila pretekle dni pa v Londonu, že več desetletij ne pomnijo. Pa no samo v Londonu, tudi po vsej Angliji je ležala. Železniška služba je bila vsa v neredu, zračni promet so morali ustaviti, samo v pristanišču Southampston je čakalo enajst potniških parnikov, da megla poneha itd. Pretekli četrtek so mislili, da bo že boljše, ker so zagledali na trgu Trafalgar Nelsona na njegovem spomeniku. To je isti znak zboljšanja, kakor smo gledali včasih na stolp frančiškanske ali šenkiavške cerkve, če bomo zagledali kazavce ur. A upanj« je kmalu odšlo in nastopila je še hujša megla. Najhujše je bilo v četrtek zvečer. V enem kubičnem centimetru so našteli v sredo zjutraj 27.000 sajastih praškov, opoldan 50.000, zvečer 100 tisoč, v četrtek zvečer pa 150.000. Izredni stroški za cestno razsvetljavo so dosegli 20.000 funtov na uro — šest milijonov in iiOO.OOO dinarjev. Na tisoče nvtomobilisfov jo morali, na prostem prenočevati, ker ni-vo v temi mogli dobiti pota domov. Dva človeka jc povozil vlak, ker nista videla, kako blizu je že; drugih podobnih nesreč ie bilo vse polno Šole seveda vse zaprte. Občinstvo jc bilo naprošeno, naj bodo.hiše vos dan razsvetljene, da šoferji vsaj na tlak za pešce niso zavvozili. Število zločinov se je strahovito pomnožilo; samo dva koraka. pa ie bil zločinec neviden.
Lo par metrov daleč vidiš, ali pa še ne. Ob robu takozvanih rešilnih otokov so
velike baklje. Vse to pa le v sredi mesta, kjer je vse razsvetljeno in odprto. Izven sredine je pa popolna tema. Po pot do šest
avtomobilov se tišči drug za drugim, eden od šoferjev gre pa peš naprej s svetiljko, in pripoveduje, kje je rob tlaka za pešce. Na tisoče ljudi se zgubi po ulicah, ki so jim sicer dobro znane. Tudi v hišah notri je megla, sicer ne tako gosta, a vendar moreča. Iti ta nesnaga in umazanostl Prej rdeče streho postanejo čisto črne, o perilu in obleki rajši molčimo. Poleg električnih naprav zaslužijo v takih slučajih največ pralnice.
Najslabši je pa psihični vpliv. Megla leta 1880, ki je trajala tri tedne, je morala biti nekaj groznega. Tri tetino okoli in okoli nič drugega kakor samo golo in smrdeče zidovjel In pljuča! Nekdo, ki ima izbora a pljuča, poroča, da ima ob megli lv>-lečino v prsih in v grlu; kaj šele tisti, ki nima zdravih pljuč in so mu dihalni organi ol)oleli.
Letos se jc megla v najhujši obliki žo dvakrat ponovila.
LINCOLN IN NJEGOVA ŽENA.
Nikogar se Lincoln ni bal, samo žene; te pa v prav izdatni meri. Duševni velikan jc bil v zakonu prava brezpomembna ničla. Že v mladih letih so je zaročil; razlikoval se je pa od drugih zaročencev v toliko, da je že takrat čutil, kaj ga čaka. Vtisi, ki jih je dobil o značaju neveste, so ga napotili, da je iskal rešitve v edinem mogočem sredstvu, v begu; na dan, ko bi se moral j>oro-čiti, ga ni bilo, izginil jo. Poroko so preložili, a ne preklicali. Kajti energična roka usode in pa njegove neveste gospice Tod-
dove sta ga zgrabili in pritirali pod zakonski jarem. Ko se je praznično oblečen peljal k poroki, ga je vprašala hčerka gostilničarja, kam vendar gre, ko je tako lepo oblečen. Boguvdano je odgovoril: ;>Mislim, da v pekel.c In se ni motil, njegov zakon je bil res pekel.
Ženi seveda ni bilo všeč, da je pozno zvečer prihnjal domov. Pa jo troral, saj jo imel dela čez glavo; zlasti pozneje, ko so jo posvetil politiki. Vsak večer je bil zato ozmerjan. Nazadnje mu je dala žena rok: ob desetih mora biti doma, sicer inu bo vrata zaprla. Takoj prvi večer po tem ukazu je pa prišel ob enajstih. Ni mu odprla; prosil je, zastonj. Slednjič ji je rekel v okno gor: >Imam ti povedati zelo veselo novico.:
»Izvoljen sem za predsednika. — in jo bil res —. Ona pa: /-Vedela sem, da nisi dosti vreden; a doslej vsaj pijanec nisi bil. Sedaj si se pu še pijači vdal in zato govoriš take neumnosti. Sedaj ti pa prav gotovo ne odprem!
Tako si je moral novi predsednik velikanske Uržave iskali v prvi noči svo*" jega predsedništva prenočišča drugje. ('/.
Zvezka Zgod. anekdot.)
ZOPER SLABO PREBAVO, Hvčne bolezni, slabokrvnost in oslabelost v.akc vrste, naročajte Hočcvarjcvo Aromatično ieleznato tirkiuro! Pol-litrske steklenice po 20 Din. Po 3, 6, 8 in 12 st". Menic razpošilja satno izdelovalec lekarnar Stanko HOČEVAR, Vrhnika.	764!
<!IU7irinf9 poštena, snaina, pripravna /i OU!Z.l\UljU, v,a hišna d. Ia, vajena otrok, sc sprejme tako). Predstaviti te osebno pri F. in
I. Goričar Pri Ivanki«, Ljubi »na. Sv. Petra c. 20.

m m
m
S0
m
bg i
g? i t*
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo;e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vlo^e znašajo nad 200 milijonov kron.

M N
M
N
I
<1
M
Žrebanje 12. in 13. januarja
Dobitki preko
39,000.000 Din
v gotovem novcu brez odbitka, srežke v največji Izbiri pri glavni kolekturi
bančnega kom. društva
t. Bein i
Zagreb
ČEŠKUTI & ZAJEC
MANUFAKTURNA TRGOVINA
»POD VELBOM«
LJUBLJANA — STARI TRG 3 fELI VSEM CENJENIM SVOJIM ODJEMALCEM
SREČKO, VESELO NOVO LETO!
Mesarski vajenec
ne izpod 16 let, se takoj sprejme. Javiti ne je v mesnici FR. CIRMAN, Gosposvet-ska cesta 13 (Kclizej) v Ljubljani — ali v fiT. VIDU nad Ljubljano it. 17. 8126
Našim rodbinam
priporočamo nažo pravo <lom«čo
Kolinsko
cikorljo
uvrsten i>r datek ta kavo.
SRECI10
NOVO LETO!
ZLATOROC
Vsem ccnjentm odjemalcem Žetim
prav srečno novo leto!
MIH. LAPUH — ŠKOFJA LOKA.
»MERAKL«
vo"xi vsem svojim cenjenim odjemalcem
VESELO, SREČNO NOVO LETO!
MEDIČ —ZANKL
tovarna olja, lakov in barv — d. z o, z.
Popolnoma varno naloiita dencr v ■•II*	<eg »
ijll
Ijl
lil
r. s o. s. v L:uli;„a <l
Mestni trg it. 6
ker ima že nad
10,000.000 Din
jamstvene glavnice.
Vloge dr hranilno knjižice i'i tekoči račun obrestuje najugodneje.
Neveste pozor!
150 omitreko. rolo moino belo platno ca rjuhe meter po Din 33"— »o dobi »amo dokler ealoga traja * trgovini
IVAN SAVNIK, KRANJ.
Ka eahtevo »e poiljojo vzorci.
Slllslllslllslllslllslllslllšill
I»VESNA"I
lil	Združene tovarne d.z o. z.	—
=	.	1,1
|	Kamnih - Mekinje	|
=	Industrija kovinskih	IN
III	galanterijskih izdelkov,	—
S	kartonaže.
III
III
kartonaže, moškega perila in lesenih zabojev.
Ijl iii
iri=lll=lll=IIIHHI=IH=lll=lll=
Laško BRINJE
sc dobi pri FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta Iter. 36.	8059

7/ popolni/'
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
tfm tiii koleiina
toda ne čevelj, murvo« pekočo kuile oko 1», ki miru no podnevi in ne ponoči. . . . .__x_i._ii n. rui .iic* hnlie. ce na I
Vam ne da
_ _ mevi m uo jrvu.«.	..
M t**«
« nokli dneh IMin.lo in i oilm neznosne bolečine.
in bo . bolečina
iristranll v ie mm nu.i~.~~ -.■■■- ■ ----•-., tj ;al tudi vara, če ao mu taupnle. Dra* e rtg« ! knrlih očes kakot raa pa stane aavoi BtJRGlT.
' . *	i__11____-» ..a^a nniro
ki vam
ocea iiHKor .u. i««.............
pomladi lopet vaie nora.
»SSL
lorei v	JiJiSTMo ^lanjit. penaredbe.
Cena lavirnega navola ia koma:
Družba BURG1T, Freilassing (Bayern).
Glavni »aattipnlkt __„,,_.
l«a« •«•*•*
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št- 57 in 470. Ljubl jana, Miklošičeva cesta 10 Brsoiav.. Cospobanka.
Račun poHneg« Čekovnega urada za Slovcrii[o »I. fl/,45
Račun pastnega čekovnega urada t Zagrebu »t. 39.080
v lastni pnlnči (vi3 a vis hotela „Unton"). Po.liuin.^o: Colje, I3Ja!sovo, Maribor, Novi Sa-J, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled.
in jezerve gIsu pn o nad K 60,000.000-, vloge rmcl K 600,000.000--.
Daje trgovske kredite, eskomplira menico, lomba. dira vrednostne p:,r>ia, daje v najem jeklene i;!irainbe za vrednote, kupuje in prodaia kar naibolje tuje valute in devize, »prejema vloge ra tekočem računu in na vlož.ie knjižico ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Araerlkanski oddelek: Dirsktn zveza 2 ameriškimi bnnkami. — Urejevanja amerlšk'h zapuščin. Poob?aSčen prodajalec srečk Državne ravsredne loSerife. TM
Jz/1aja konzorcij »Domoljuba?.
V
Odgovorni urednik .To«ij) Goelinčar v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiskarna.
Ustanov. I. '873 Te afon it. 553.
KljiičAvniJflrsIvn LiuDJond, HinisKa c, 10-I4
sc priporoči-, ra naročila novih valčr.ih zastorov (rolet) in solčn h plaht ter za popravilo istih. - Stalna zaloga vseh po'icb5čin za rolete in solnčuc plahte, tazno-vrstn h štedilnikov in vseh potrebščin z.i sta.be. - Izvršuje vsa M-jčavničarska dela in popravila- - Avto-geno varenie.
Tniiapcsirsioal Zmerna .ene'
NcliboljSI
bivalni slroj Je edino le
Josip Pe!elinc-a
mamice
Grltzner In Acller
za rodbino, obri fn Indu: Irljo
Llublfaria Mili PreJernc*«.-^
spomenika, oto vodi Pouk v mer.ju brezpl«!™. Večletna garancij«.
Delavnica '»opravila Na veliko	Telefon 913	Ka mala
Lepo, strto FREDIVO
v vsaki množini k upu i po n.ij\i5jl ceni tvrdka Ivan N. Adamič, Ljubljano. Sv. Petra cesta i:. 31.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦•^♦>♦♦♦♦->4 ♦♦»>-» *******************
I Nad 120 milijonov kron f
I	sem izplačal sorodni! m A MERIKANOEV	f
♦	v zadnjih letih kot /av.m ,l-:i. ••• odškodnine	|
♦	t;omsrcčenili in druge terjatve. • Ako imate |
♦	Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod tia tu-	J t	jem, pridite k metli, da j uredim, ako se $ t	sploh da. — Hr. I■,a■ i <i I?Nt:, gospodarska	♦ j	pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6	|
|	(Ljnd ke pose jilnice poslopje).	J
,******■>*****•********* **<*>******°*************
b
Volneno in perilno blago
',•»/.-t <u«/i vse vrsto manulnkturnega blnga dobite v veliki izbiri in po ugednih ccntih j rt tvrdki
R. Milclauc Ljubljana
Lingurji .< uli< i - Medena ulica - Prod Skotijo.
Zahtevane conik uii vzorčno knjigo.'
In Mi
milostljiva aospa! Denar si «rihraniš
IIIISVKCVIJI - "	b	t .	. ,	. • j !nai,,,j.->kturili 4,
Želite li. da se končno {znebite Vaših peg? Veselit« sc čiste in bele kože? Poizkusite torei LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto, j za vzdržanje mladeniške kože, katero za- j nesljivo odstrani vse nečistosti kože, prišče. I pege, lisjj, zajedavec, ogret-. Da celo na- | bori in g.ibe se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavknške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in pošt-niuo za 36 I)in., toda le tedai. ako ss denar pošlje vnaprej, kajti po povzetju je poštnina za 10 Din višji.
Naročila nasloviti na:
EUGEN V. frELLER, lekarnar
v Slnblcl Dotiji Elsalra «6 Hrvat: ka.
ELSA-TEKOCE LILIJNO MLEKO, idealno negovalno sredstvo za polt. f.LSA-
LILIJNO MLEČNO MILO, ELSA-BO-RAKSOVO, ELSA-GLICERINSKO MILO, so mila lepote vsake elegantne gospe.
če kupiš za balo v inodni in inai>uf.?k!urnl trgovini
F. in I. GORJCAR, »PRI IVANKI«,
LJUBLJANA	Sv. P^tra cesta Itev. 29,
kjer sc dobi črno sukno, modni k: mgarni, volneno za ženske obleke, svila v vseh barvah, pliš, žamet, vseh vrst bon.b;t7asto in platneno blago, klotaste odeje ročnega dela v krasnih barvah, garniture za postelje, moške srajce, kravate, svilene rute in žerpe ter razno drugo blago in potrebščine. — Za ženine in neveste še posebno zi.izane ccnel	jBtr~ Le prvovrstno blago)
l/llpIM 5000 kostanjevih kolov, primerne de. i\uriln belosti, 3—4 m dolgih, v manjših množinah ali skupno. — Ponudbe: A. SUŠNIK, trgovina z železnino, Ljubljana.	7<j0ff
| MERAKL *
p] tiarve. (niiia. lah«, hit. emolle. H] COP&Ce in zajamčeno čisti llrneZ Dj	naiboljJSe KaKovosti mid,
9 NEDIČZANKL
g Naritior Ljubljana Novi sad
W podruž.uica centrala sklndt«č« Ijj	Tovarne
rG UuDij.nsa - Medvode.
FRANC ERJAVEC,
»P«I ZLATI LOPATI^, trgov, z zeleznino,
LJUBLJANA ii Valvazorjvv trg Itev. 7,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želez-nine ter t*idi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT o po nizki cent
SUKNO
kamgnrn in Sevjot zn motno fn žeri«i.;e oblo-ke, belo. pisano in ru-javo platno cefir.hla-čevino, tiskonino in razno munufalituro, kupite naiconoje in v velikanski Izbiri v novo uroicni in r>re-z.dani veletrgovini R. Stermecki, Celje, ŠL 332. — UustrovH nI cenik za Čevlje, klobuke obleke, perilo. odete, lasostriž mke. britve in tisoče drugih predmetov se poSlje vsaKemii zastonj I Vzorce proti odSkod-uini! Trgovci eugios cone!
NaiccnefSc strcSno hrltle!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
prefe V1DIC-KNEZ tovarno na Viču in Brdu nudiio v poljubni množini, tatcoj dobavno, najbolje preizkušeno modele strein'kov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi hobrovcev (biber) In
>*»«* zidno opeko
Na željo se pošlje takoj popis In ponndba I