lakaj« v»k <*»
del j ia prw«ik*v

Uiucd dailj «e«pt 8unday» »ad HoIiday».

glasilo slovenske: narodne
TA
JEDNOTE
LETO-YEAR XII.	'SZtZTZCHCAGO, ILL., pondaljak, 5. maj« (May 5) 1919	STEV.-NUMBER 106.
YaaHy
JUGOSLAVIJA V VOJNI Z NEMCI IN ITALIJANI.
300,000 mož mariira proti Reki. Bitka med Francozi in Italijani na Susaku. Jugoslovani in Italijani prodirajo na Koroškem. Velika trojica povabila Italijane nazaj v Pariz.
Bern, Švica, 4 .maja. — Najnovejša poročila kažejo, da pride vsak hip de krvavega konflikta med Italijo in Jugoslavijo, ako ne bo reško vprašanje hitro rešeno Srbiko hrvaško-slovenaka armada , Id šteje okrog 800,000 mož in Id je opremljena s orožjem in stre-Ijivom, katerega »o Jugoslovani vzeli Mackensenovim nemškim divizijam, ko so Uia v zadnjem no rembra raaoroiene na južnem Ogrskem, aa pomide proti Reki Italijani ta tudi pripravljajo in njihova čete »talno dohajajo na Kako.
London, 4. maja. — Dunajski korešpodeučni urad poroča o spopadu med Francoai in Italijani na Reki. Oddelek francoskih vojakov je včeraj aaaadal most, ki veže Su-iak z Reko na Rečini in odbil Italijana, ki so hoteli prekoračiti most in napasti srbske četa v Sušita. Italijani ao se hitro umaknili pred Franeod In na tleh so pustili tri raajenoe.
Rim, 4. maja. — "Giornal« d' ItaKa" gro^i, da morajo Amerika. Anglija in Francija pripoznati
KAJ JE Z BUDAPESTO IN MONAKOVEM.
Oba mesta sta aopet padlo, medtem ko se druge vesti ne vjemajo. .
RUSKA OFENZIVA PROTI RUMUN8KI.

vprašanje
Dunaj, 4. maja. -r Italijanske čete, ki se nahajajo im za padi tem Koroškem, so pričele prodirali proti severju in vzhodu. Italijani ko okupirali most na Dravi (kjo!K
Jugoslovanske čete nadaljujejo napade na pozicije korcških Nem-eev na vsej fionti med Ljubljano in Celovcem / namenom, da dosežejo železnico, ki vodi na Dunaj in ki jc v rokah Italijanov.
Pariz, 4. maja. — Zavezniki so včeraj oficijelno pripoanali novo jugoslovansko državo.
Parii, 4. maja. — Predsednik Wilson, premier^ninister Clemen eeau in Lk>yd Georgo ao danes poslali ofidjelno vabilo itaUjan-ski vladi, da naj pošlje svoje delegate nasaj na mirovno konferenco.
Pričakuje se z gotovostjo, da se hod« italijanski delegHtje udeležili nadaljnih razprav na mirovni konferenci, kar j« italijanska vlada zadovoljna a vsebino poslane note
Pariz, 4. nanj*. — 1* italijanske-K« časnikarskega stana jc včeraj prišlo poročilr, da v Rimu konfe-rirajo poslaniki Amerike, Anglije in Francije a Orlandom in Sonni-nom v Hvrho. da se italijan»ki delegatje vrnejo v Pari*. Poročilo ni potrjeno. Wilson je včeraj »prejel italijanskega poslanika Ollera in govorila sta privatno Halj časa. Sodi se, da italijanski in ostali zavezniški diplomstje pril iskajo na Wilsona za kornpro-arfa.
Him. 4. maja. — Italijanski li
London, 4 maja. — Iz Berlina poročajo, da so rumunske čete o-kupirale Budapešto. Iz Kodanja pa poročajo, da so rumunske čete še oddaljene 90 milj severno-vzhodno od Budapešte. Rumunci ro prekoračili Tiso pri Szolnoku.
Budapešta, 2. maja. — V mestu je mir. Zadnji vlak, ki je odpeljal večje število buržoaznih begunov na Dunaj, je odšel v Kredo. Drugi dan so Oehi prekoračili Donavo in zaprli zadnji izhod h Ogrske v Nemško Avstrijp.
Berlin, 4. maja.—Tukaj javljajo, da je ogrska sovjetska vlada v brzojavni zvezi s francosko diplo-matično misijo na Dunaju, od ka-
ZDAJ JE NEMŠKA AVSTRIJA NA VRSTI,;
Izročitev mirovna pogodbe m j zavlekla; nemški Avstrijci bodo ločeni od Nemoev.
MIR SK MORDA PODP! S K BREZ ITALIJE.
in prepustiti vlado v Budapešti prejšnji koaliciji.
Berlin, 4. maja. — Pruske in Hoffmannove vladne čete so okupirale Monakovo in strmoglavile komunistično vlado na Bavarskem. Spartnkovei so kc maščeva li nad vjetimi prislaši buržoazi-je in usmrtili so več oseb predno so zapustili mesto. Med usmrčeni-mi so grof Bothmer, baron Wu-crtshurg, princ Albert von Thum. prin<< von \Vrede in več drugib plemenitašev in industrijalnib magnatov. KotnuniHtične čete so sc umaknile 32 milj južnovzhod-no od Monakova in se zakopale v strelske jarke hlizo Keibermcra.
Bern, 4. maja,—Bavarske vladne in komunistične čete so v Iju-tem boju severno od Monakova; okrog sto mož je bilo ubitih.
London, 4. maja. — Uradno poročilo z arhangclske fronte se glasi, da so boljševiki ponovili napade ob Dvini in Vagi, toda bili so odbiti.
Pariz, 4. maja. — Včeraj se je ponovila vest, da so Finci okupirali Petrograd. Iz Moskve je prišla brezžično brzojavka, ki vsebu je dogovor med ruskimi in ukrajinskimi sovjeti r.a ofenzivo pro ti Rumuniji.
.♦London. — Poljski narodni od bor poroča, do so ruski in ukrajinski boljševiki sklenili dogovor, po katerem ve ima takoj pomikali 18,000 mož sovjetske armade proti Ogrski, kiei hočejo pomagati o-grškim komunistom proti zavezniški invaziji. Brezžična depeša iz Moskve pra
«ti protestirajo proti zaključkom vj (ja [^ninova vlada poslala
plenarne seje, ki se je vršila zadnji (Hindeljek. Italijani pravijo, da odobritev lige narodov in reši ter kitajako-japonskega vprašanja ni legalna, ker italijanski dc-Watje niso bili navZoči. Dalje očitajo italijanski listi izdajstvo Angliji in Franciji, ki hočeta brez Italije zborovali v Versaillesu. imenujejo Wibona avtokrata In zahtevajo ,da Italija odgovori z snektiranjem vsega zahtevanega ozemlja. Kljub hujskanju časopi*-i* se jc javno mnenje v Italiji * oriroia na retto krizo dokaj ohladilo in ljudstvo je pričelo tupatam I'režat i dvome r od k rit mr*nost Orlmdove politike. Tako na pri m*r je dejal nacionalistični posla-Devione v Turinu. da Wilso« ni mogel objaviti avoje pereč« izjava I,rez dobrega vzroka.
(M* aa S. rtml. S. klm)
ultimat um Rumuniji, da mora Iz prazniti Bcsarabijo. Rumunaka vlada ima 48 ur časa za odgovor.
Budapešta, 1. maja. — Bela Kun. komisar zunanjih zadev, je poslal note rumunski. čehoalovs ški in jugoslovanski vladi, v ka teri pravi da ogrska komunstična vlada "priznava brez rezerve njihove teritorialne zahteve". Ko i*}«ar zahteva, da omenjene vlade prenehajo z vojno, ae ne mešajo v notranje zadeve Ograke in naj oklenejo goap* da rake pogodbe.
■ ) --
70 mrtvih. 600 ranjenih v Salva dorju vsled potresa.
*an Salvador. — Tukajšnje mesto je obiskal potrea 2* aprilain 70 o*eb je Izgubilo življenje. 500 je po večalimsnj poškodovanih. Materijalna škoda je velika.
Pariz, 4. maja. — Včeraj Je po čila vest, da so nemškoavstrijsk delegatje že prišli v Versailles. Vest ni potrjena in drugo poroči lo se glasi, do je velika trojiea sklenila poklicati avstrijske Nem ce koncem maja. Nemškoavstrij-ski delegatje bodo nastanjeni St. Germainu, sedem milj severno od Ve rani 1 lesa in ne bodo smeli občevati t nemškimi delegati. Se stavljenje mirovne pogodbe Nemško Avstrijo je le v teku.
Vzlic Wilsonovi izjavi, da dobe Nemci pogodbo v pondeljek, ee je daneH izvedelo, da jo težko dobe pred sredo. Jutri ali v torek ae vrši plenarna seja zavezniških delegatov, ki odobre pogodbo; seja se bo zopet vršila brez Italijanov. Pogoji za Bolgarsko in Turčijo bodo menda predloženi istočasno kakor Nemški Avstriji.
Danes se je raznesla vest, da bo pogodba z Nemčijo in Nemško Avstrijo podpiKana brez Italije, ako zadnja vztraja pri svoji zahtevi za anekrijo Reke. Mirovpa pogodba bo toliko popravljena, da bodo izpuščene vse določbe, ki te tičejo Italije. To znači, da bo morala Italija sklepati separatni mir. Vest seveda ni potrjena.
Kakor se poroča Iz za nes! ji vil' virov, bodo Nemci zahtevali naza. nekatere kolonije in ne bodo ho odstopiti ozem'ja ob reki Sar i, ..a se Kiclaki kana' internacionallziia in da Poljaki dobO "koridor" $e*njihovo ozemlje do morja.
Nemško 0K0bje v Versaillesu dnevno narašča $ zdaj jih je ia preko 200. Nemci se dobro počutijo in dolg čas sl preganjajo z igrami v biljardničah in pri kartah. Pravijo, da niso že štiri lela pili prave kVive In bližnje toha kame delajo dobro trgovino ► smotkami in cigaretami. Iz tele grafske postaje v Versaillesu od hajajo dnevno dolga poročila, ofl cijelna in časnikarska v Berlin. Njihova prva zahteva je bila, da se jim preskrbi milo, kajti s seboj ga niso nič prinesli.
Pariz. 4. maja. — Ameriški ii angleški finančniki ao ae te dni posvetovali, kako bi poskrbeli zs posojilo Nemčiji. Zavezniške vla de se zavedajo, da Nemčija ne bo mogla plačevati odškodnina niti oživeti avojih industrij, ako ji ne l>omagajo na noge z večjim posojilom. Angleški finančnik Kejrnea je predložil načrt, da bi Amerika, Anglija in Francija izdale bonde za pet miljard dolarjev In ta de-nar, za katerega bi garantirale omenjene državo, bi ae posodil Nemčiji. Američani so pa odbiH načrt, ker ne marajo, da bi Amerika jamčila zn evropske dolgova.
Pariz, 4. maja. — Predsednik VVIlaon je izjavil včeraj, da nemški delegatje dobe mirovno po godbo v pondeljek. Obenem Je izrazil upanje, da se vrne domov o-krog I. junija. Nemci morajo sprejeti sli zavreči mirovne pogo. je v petnajstih dneh od datuma, ko prejmejo pogodim. Ako sprejmejo, tedaj Je mir zagotovljen «2. maja. Nemci morajo diskntiratl o pogojih pismeno in ne v govoru.
Kitajska delegacija je v petek popoldne objavila izjavo, v kateri pravi, da je udrovn« konefrenra zamenjala Nemčijo z Japoneko r ftentuugn bi dala zadnji popolno kontrolo nad aeverno Kitajsko Kitajci ogorčeno protestirajo pro ti aklepu velike trojice.
Velika trojica je v petek za kljnčila, da Nemčija obdrži Klel aki kanal ,toda plovba akosi kanal je avohodna. Olede nemških pod morskih kablov je trojica skleni la. da ao vojni plen In pripadajo tisti državi, ki jih je zaplenile, torej Angliji in Franciji.
Pariz, 4 maje. — Belgijski de legat je oatro protestiraj*! proti va kijučkom. ki ae tičejo ratiter Bel gije. Vae belgijsko teritorij«!«*
NADAiJNE VESTI OSTAVKE IN MEZDNO GOSPODIČNE IZ VIŠJIH
PRVOMAJSKIH DEMON STRACUAH.
428 policistov j« Ulo ranjenih 1. maja.
Pariz. — V policijskem glav nem stanu je bilo naznanjeno, da jo bilo 428 policistov ranjenih pouličnih bitkah, ko so napadli delavce 1. maja. Dvanajst polici-stov je nevarno raujenih. Ubita je bil« ena le oneba, mlad fant po imenu l^orne, katerega je zadelo več krogel iz revolverja. 150 oseh je bilo aretiranih in sodilo jih bo vojno sodišče. Ameriške vojaške ambulance z uslužbenci Rdečega krl$a vrod «o pomagale pri pobi-raniti In obv^zovanju ranjencev.
Na mostn Des Invalidea so francoski dragouci uatavili ameriške-ga lajtnanta z dvema čaatnikoma, ki sta hotela prekoračiti most. Nastal je prepir in potem so dra-fonei, napadli Američane in v bo-ju je bilo izmenjanih nekaj strelov.
Voditelji socialistične stranke In Generalne Delavske Zveze so ogorčenjem izjavili včeraj, da je policijski pi efekt odgovoren za prejlvarije krvi, kajti policisti so iaaivali delavce in jih napadli. Iz-vrševalpi odbor Delavake Zveze se je posvetoval, kakšne korake sto-ri napram policiji; socialistični poslanci ne tudi pripravljajo za akcijo v parlamentu. Poslanec Marcel Caefcin piše v 'Humanite', da s<| pariški delavci pokazali mo-gočno solidarnost in disciplino pri manifestacijah, ki so pa bile po-kvarleue vsled brutalnosti polici-<tov..('acbin povdarja, da z vojaki Al nobenih sitnosti in kodet m hili vojaki na straži, niso poka zali nobenega nasilja. Dalje piše Cachin, da ao policisti delali po navodilih Clemenoeauja, ki je odgovoren aa izgrede.
Francoski kapitalistični liati, kot je "Figaro", ao aeveda zvrnili vso krivdo na delavce. Delavske demonstracije v Marseillesu, Lil iu, Lyonsu, Rouenu, Jlavru, Brestu, Toulonu iu drugih francoskih mestih ao izpadle mirno in gene ralna stavka je bila popolna ka kor še nikdar prej.
Madrid. — V tukajšnjih krve vili spopadih pri delavskih demonstracijah 1 maja je bilo ranjenih 20 policistov in več drugih oseb. Bitka se je vršila nrod poslopjem državne banke. Htrajkar-ji, ki ao bili aretirani, so že izpuščeni.
|ftim. — Kolikor je bilo znano v soboto, nI bilo v Italiji nobenih nemirov pri prvomajskih manifestacijah. V Rimu je bila popolna generalna stavka in socialistične, republičanske in katoliške delavske organizaeije so imele obhode In javne shode. V Milanu sta bila dva velika obhoda po mestu.
Rio de Janelro, Brazilija. — Socialistične In druge delavske orgsniaacije ao priredile 1. maja velika demonstracije v tukajšnjem meatu. Dan je potekel mir-('"ssopisi niso izšli.
6IBANJE.
no.
Berlin.^— I. maj j« bil po vaej Nemčiji prvič v zgodovini (»ostav-ni praznik, razglašen s posebnim ukrepom narod n« skupščine v Welm«rjn. Manifestacije ao ae vr-šila brez v«*Jih nemirov. Vse go-stilne In kavarn« v Berlinu, v katerih točijo opojne pijače, ao bile zaprte.
zahteve ao bii« odbite, Izvzemšl Malmedf«. majhnega koščka zem-
I j« v rrtmki Pruaiji južno od Aiz U Hiapell«, kjer prebivajo v«či noma V«lone| Ozemlje n« levem bregu rek« Heheldt in Mmhurgije ostane holandsko kht je bilo. K«r ■e tiče odškodnine, je Belgiji pri znanih 500 rniljonov dolarjev, to da komaj polovic« te svote jI Je kreditirana v zavezniških drž« v«h, medtem ko mora čakati z« drugo polovico.
Trmoglavi privatni podjetniki nočejo ničesar slišati o skraj-ianju delovnega oaaa in zvišanju mezde.
Bt. Paul, Minn. — V St. Paulu in Minneapolisu je zastavkaln nad tri tisoč tesarskih delavcev, ker so podjetniki odklonili njih zahtevo po povišanju mezde,
Sioux Oitjr, Ia. — Zaatavkalu je sedem sto stavbiuskib doUfveev, ki zahtevajo 17VSi centov poviša nja mezde ua uro.
Bupogor, Wi«. — Tukaj je za stavkalo nad pet sto stavhiuskih delavcev, ki )iripadajo k raznim strokam, ker dclodajald niso hoteli povišati mezde.
Yheeliag, W. Va,—Tukaj zo za štrajkall uslužbenci cestne Železnice, ker je družba odklonila njib zahtevo po povišanju mezde. Uslužbenci zahteva jo, da sc jim mezda poviša za 33 odstotkov.
Denver, Oolo. — Tukaj jo za-stavkalo nad Šest tisoč do)avcev železniških delavnicah, ker že. lezuiška uprava nI držala danih obljub. Stavka Je nnaila protesten značaj iu je trajnla le štiri in dvajset ur. •
Chicago, IU. Tukaj atavkajo pekovski pomočniki, čevljarski delavci, krojači In šivilje, Vae stavke se vrše za zboljšanje del a v-skega položaja. AtrajknjoČi delavci zahtevajo poohljšanje mezde iti zboljšanje delovnih razmer.
STAVKA PBKOVSKIH POMOČ MIKOV.
Chicago, 111. — Zvezni komisar Fred L. Felck izjavlja, da se Je trudu, ftntšfifavr Ipoiazum med obema strankama, toda dejstva govora, da se ne pride tako kmalu do sporazuma.
Pekovski podjetnik! so trmogla vi in nočejo slišati o opustitvi nočnega dela, ampak zahtevajo, da pekovski pomočniki delajo ponoči in podnevu in radi njih proflta žrtvujejo svoje zdravje.
Veliki dnevniki so prinesli vest, da sc vozniki, ki razvažajo kruh vrnejo na delo. Zdaj pa izjavlja Robert Phillips, poslovni odbor-nik organizacije voznikov, da sc vozniki ne vrnejo na delo, dokler ne pojdejo pekovski pomočniki.
Dnevniki mi vest najbrž prinesli namenoma ,da sugcKiirsjo oh-člnstvu, da med stavkarji nI aoli-dsrnostl. Seveda laž jc imela kratke noge. Solidarnost med štrajkarji je trdna, med njimi prevladuje prepričanje, ds se ne vrnejo ns delo, dokler ni if.vojc-vana zmaga.
PROPAGANDA ZA UVOZ ORI
EKTALIKIH KUUJEV JE tX PRIČELA.
Waahingtn, D. 0. — V krogih "Ameriške delavske federsclje" govore, ds je Abraham Buuers, naseljeulški tajnik V. M. ('. A., povedal pred illioiiojakim državnim odborom za amerlkaniaaMjo, po čem hrefiene srca podjetnikov, ko je dejal, du bo treba uvozili v Združene države do dvs mlljons kitajskih kulijev, da ne IskJo v prihodnjih Idili primanjkovali delavci. Vsa znamenja govore, da delavci ne hodo prinmnjkovali, ampak, da so privatnim |mdjetni kom sedanji delavci že preveč po-američanjeni Iu bi radi dobili kn. llje, ki bi delali |m rani.
Delavski department Je glede naael ievanja po vojni popolnoma dnigega mnenja kot ltowera. Ta department meni, da ae bo Izaelje vanje Iz Kvrope v Ameriko po
KROGOV KOT STAV-K0KAZI6E.||
Ako bi živela v razmerah, v ka-
koršnih živo telefanistke, bi ne hotele stavkokaalti.
New York, N. T. - Ko ao za-
stavkale telefonistke v novoangle-šklh državah so sc ponudil« i« stavkokazic« "dsmlce" iz višjih krogov, ki sc oblačijo v svilo in niso še nikdar y svojem življenju delale, da bi kc same preživele z zaslužkom od svojega dela. Te rcvlec na duhu ao si domišljale, da bodo zlomile stavka deklet, ki it* hodijo v svilnatih nogavicah in krilih. Nastop teh ne dela vajenih "danile" jc povzročil med organi-ziranliui delavci obilo smeha In razne komentarje.
Neki časnikarski poročevalec ja vprnšal neko organizirano delav-ko, kako hi kaznovala te atavko-kaziee, če Id imela moč, da jih kaznuje. Delavka se je zasmejala, da je hilu videti njene snešbole sobe in jc dejala z majhnim aa* glasom t
"Ne verjamem, da kazen pobo. jša ljudi,- ampak prepričana sem, da sc dajo ozdraviti na prav enostaven način. Jaz bi jih pustila na delu pod pogojem, da živa od za* Nlužka, ki ga prejmejo za svoif. dšlo. Ce bi morale delati za avojo prehranllev, hI jih kmalu minile vse skomine po stavkokaštva. To bi ne bila kazen, ampak živele hI v razmerah, v kakeršuih žive telefonistke, ki sedaj stavkajo. To bi )ilo najprimernejše zdravilo za njih stavkokaitvu. Okuails bi, kako diši kruh, ki ga mora dakle sama zaslujfttf."
Neka druga delavka ja.pa odgovorila, da hI jih poakuŠ^la organizirati, če H takole 'že deMe mesec dni. Dala hI jim delavsko literaturo, da hI postale bolj pametne.
Tretja, ki je stala na stavkovni straži, je pa odgovorila t "Kaj naj ji in storim f Niči Stavkokazica aa prezira kol izvržek Iz Človeška družbe In a tem je vsaka atavko* kazlca dosti kaznovana.
STARI POUTIOARJI SO POOA* ŽILI ŽENSKO VOULVO PRAVICO VA HAVAJSKIM
OTO0JU.
•
Waahlnftoa, D. 0. — Farizeji,
ki sc sladkajo ljudstvu kot nje« govl prijatelji, so največ krivi, da je propadla v leritorijalni zborni-el ženska volilna pravica. Predloga je propadla le za par glasov. Njen padec zo povzročili farizejski polit ičarji, ki se boje, da iz* gube svojo sedanjo moč in ohlaat, če žene dolie volilno pravico.
Ti farizejakl pol It iča rji ao s« poaložlli av, pisma, da dokažejo, da žcue niso upravičene do volilne pravice, češ, da je sam Bog določil, dn morajo biti pokorne možu. Charles l.ake, ki je najbolj glasno govoril proti ženski volilni prsvici, j« rekel:
"Ali je bil Mojzes, vodja Izraelcev v egiptovski sužnostl, ženska. Ne, on je hil mož. Krist je govoril ribičem, ki so mu sledili. AH ao bili ribiči žemkef Ne. bili so mo-ŽJe,"
Apostol modernega flllstmlva
Je |H»polnoma porabil, d« aV. pilimo omenja ž«nske kot Deboro, arijo, Marto iu druge. Vzel je Iz svetega pisma, kar je ujemu prijelo, da je pobil votlino pravico za ženske,
"Pariti« Cotnmerci«! Advertl-ser," komcnlujoč porss volilne konč«ni vojni pomnožilo in neTpravle«, pravi. "Volilna pravic« znižalo In da ne Uo pomanjkanja na delavcih
Danes delom« oblačno In hladno, labkl severovzhodni vetrovi j Jutri jasno.
Molaee vzhaja obS 4l «. m., za-ha j« 7 p. m.
za ženske je bila ubita na zahtevo političnih četašev, ki vodijo vlado mest« In okraj« llonolulu z« avoj dobrobit, in katere podpiraj«! vsi malopridneži, val profesionalni Igralci za denar In slabi elementi
v masfai/'
i
DR A OOO EK A KOZUHOVOVA.
St. LovJa, Mo - ffcbj Je bilo prodanih na javni dražbi 1,4(10 kož arel»rnih Hale, ki so prinaal« šeat cigaret, ki ao bile posl«ne /a I *m V treh dneh je bilo pro poaknšnjo.	'dan« kofuhovlo« z« 02,000,000.
PRAZEN STRAH ■vaaatoa, Rl. — Med bogatimi prebivalci je naatal velik strah, ko j« akornj vsakdo prejel na prvega m«j« majhen z«voj. Prebivalci mt pridno metali f mrnjr v vod« ker ao s« bali, da m v njih bombe Kaaneje je Carl Stlenkamp po jas nil, da Je bilo v vaškem zavoju
PROSVETA
V	, *4 ^	SsV
ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTl "A SLOVKNSKK NARODNE POflTORNIl
•ra. koko,* m mm vrašoja.
NaročallB*

I
m tri
• drimi* (izven Chicago) hi Caaada $4. Mm
1.00 za tri bimci; Chicago »t.M as UU, |«.t» » ia t« u.o*«m»tvo |7.00 _______
■a vaa, briMilAi
MPROSVETAM
S4S7 S a. LavaJala A»a«*a,
THE ENLIGHTENMENT
Orgaa oI tU SU—ato Nati—al S—••
PIDBVUTA
džingofci vedno na piki, češ da "samo žro ameriški denar, a za deželo da ne store nič dobrega*'.
- Crowder pravi v svojem poročilu (462. stran), da je izmed 1,703,006 inozemskih registrirancev od 5. junija 1917 do 11. septembra 1918 dezertiralo 185,081 mož ali 1.7 odstotkov, dočim je izmed v Ameriki rojenih registrirancev (8,976,808 po številu) dezertiralo 289,780 mož ali 3.2% vseh registrirancev. Domačih Američanov je to*«j proporčno dezertiralo dvakrat več, kot pa priseljencev, ki so bili rojeni v inozemstvu. Kdo je torej bolj spoštoval vojaškoobvezni zakon?
Advtrtiainr ratos on
Sakaertption: Uniud Statss («xc«pt Chicago) aad Canada M »or joar;
CUeago	aad iormigm countriaa >7.00 ftt j—r.	&
f oH.p«i« a. pr. (April IS. IS) poi.g	ia
ra« jm $ fm dn**on potekla ■•r»i»iM, Poaaaho jO
DaAMM
T®____ .
dm aa a« aatoai lisi
praa®-
NASA SLIKA.
BlrTl^^MH
tf | lista zanikarna duša. Le položimo
rok(> na srce in priznajmo odkrili l	f ;	to, da bi si hlapec ne upal tako
izr...A b. \r	1 delati, če bi A-il gospodar strog iu
Wyano, Pa. - V premogokopu| ^n teP bi ^ deU *ad-
si. I. v tukajšnji okolici ja stra-
šna nesreča zahtevala življenje dveh tukajšnjih rojakov. Delalu sita skupaj v enem prostora in ra di tega se ue vo iiataTičuo kako se je pripetila cela nesreča. Delala sta pri stroju za kopanje psemo-«a.
Frank Kodrina, kateri je bil prerezan črez trebuh, so našli mrtvega, njegovemu lovarišu. Frank Podlogarju jo pa atroj odrezal levo roko in levo nogo. Prinesli so še živega iz rova, toda po dvanajstih urah je pa umrl v bolnišnici na izkrvavljenju.
Frank Kodrin je pripadal dvema tujima organizacijama. Pokopan je v Weal Nevvtonu in pogreb se je vršil 27. aprila t. 1., ka-' terega so se udeležili skoro vsi tukajšnji rojaki. — Naj počiva v »uiru.	■■■><. 'h
Frank Podlogar je bil član društva 'Bratje ljubezni" St. .'HO »NPJ iu član KNPJ že šest let. Doma je bil iz Oaredka pri Cerknici na Notranjskem. V starem kraju /spušča ženo in pet otrok, tukaj pa sina iu zeta. Htar je bil 44 let. Pogreb se je vršil 28: mirila in pokopan je na pokopališču v Milbelu. Pogreba se je udeleži-
ki pripovedujejo, da takega .pogreba že dolgo f;asu ni kol, je bil ta. Drufitvo 'Bratje ljubezni" je poklonilo ponesrečenemu rojaku dva krasna venca v zadnji spomin. Pogreba se je udeležilo tudi pevsko društvo 'Novi dom', št. 117 HNPJ iz Tukon, Pa. Ttor-porstlvno in z zastavo. Srčna jim hvala za njih izredno naklonjenost.
Lablui mu prosta ameriška zemlja.
Poročevalec.'
Prohibicionisti ponavljajo dan za dnem, da je alkohol najhujši strup, ki razjeda človeško zdravje, prav malo je pa slišati o drugih strupih od njih strdni, ki bo še bolj škodljivi človeškemu zdravju kot alkohol in ljudje prav radi segajo po njih.
Na tisoče ljudi v Združenih državah se posluži morfija, opija, kokaina in drugih »trupov, da podžigajo svoje živce, ki pa obenem tudi sigurno razjedajo njih zdravje, da postanejo kmalu človeške podrtine.
Oblasti v New Yorku so napravile nedavno gonjo na prodajalce teh strupov in so zasegle tudi večje zaloge.
Kaj je temu sledilo? Ljudje, ki so postali strupojedi, so bili kmalu y žalostnem stanju, ker niso mogli dobiti strupov, katerim so bili ravnotako podvrženi kot star žga-njar vživanju žganja. To se je pokazalo, ko so strupojedi pričeli prihajati v masi na mestno kliniko. Vsako uro jih je prišlo sto na kliniko in sedem zdravnikov je imelo z njimi dela čez glavo. Strupojede zdravijo na ta način, da jim dajo vedno manjši odmerek strupa, kateremu so
bili podvrženi. To seveda ni zdravljenje, ampak olajša le la skoro cela naselbina in roja-žtfvi trpljenje,
Kdor se hoče popolnoma ozdraviti, se mora priglasiti. Ti strupojedi pridejo v zavod, v katerem jih zdravniki zdravijo po metodi, ki je uspešna.
Med strupojedi so ljudje vseh stanov kot med pijanci, od miljonarja pa doli do siromaka. Siromakov je med strupojedi malo) ker so izključeno iz trgovine in imajo vsled tega tako izredno visoko ceno, da jih siromaki kupiti ne morejo.
Razni reformatorji, ki hočejo poboljšati ljudi, ne da bi se dotaknili sedanjega gospodarskega sistema, navajajo razne vzroke, da ljudje vživajo strupe, ki podžigajo njih Živce. Taki vzroki so seveda nepravi, ker so storjeni na napačnih zaključkih. NajrajŠe trdijo, da kupčija s strupi nosi velik dobiček in raditega se najdejo ljudi, ki prodajajo strupe. Ta trditev ni pravilna, kajti če bi ne bilo nikogar, ki vživa strupe, bi kmalu tisti bankrotirali, ki jih prodajajo, ker bi jih nihče kupil. Nihče vendar ne kupuje morfija, opija, kokaina in drugih strupov, da jih položi na polico, ko jih je kupil. Tisti, ki kupujejo strupe, jih tudi vživajo. Ljudje imajo torej potrebo, da segajo po strupih.	* — -------— ' •	.|•
Ta resnica nam* pove, da je nekaj i.-robe v aa ašnji človeški družbi, če imamo ljudi, ki vživajo strupe, ali ■o|Ur*bijo; l>ledvHem i« trehft pa podvrženi čezmernemu vživanju žganja. Ce bi bile'vo ? v iu "krbtti z" razmere v človeški družbe redne, bi se število notoričnih htm pojedo v in pijancev skrčilo na neznatno število, Sčasoma hI takih ljudi sploh ne bilo v človeški družbi. Človek, ki živi v rednih razmerah in mu ne grenijo življenja kruti boji za obstanek, nima poželjenja po strupih — opiju, morfiju, kokainu, žganju itd., — da mu služijo za bič, ki poganja njegove živce, omogujoče pod težo življenske butare.
Ce hočejo reformatorji in razni poboljševalci ljudi odpraviti žganjarje in Htrupojede iz človeške družbe, morajo izruvati zlo s korenino. To zlo je pa današnji gospodarski sistem, ki peha miljone ljudi v revščino in jim ustvarja pravi pekel na tem svetu.
Dokler priporočajo. , da love strupojede, zapirajo žganjarje, love tihotapce, so pa podobni mazaču, ki zdravi spuščaje na bolnem človeškem telesu z obliži, mesto da bi zdravil bolno kri.
Tihotapci, strupojedi in žganjarji niso nič druzega kot spuščaju na bolnem telesu človeške dmžbe. In kdor
hoče ozdraviti bolno človeško družbo in njene izrodke, ponušilo Tn bi "šeie "potem hia«o mora spremeniti gospodarski sistem, ki je vzrok njene	z njega, marveč je neob- hranjovati s senom in s slamo,
K ali* si vprežno dolgo časa
Kakor vse stvari na svetu, tako so tudi vprežne oprave podvržene obrabljenju. Večno ne more trpeti nobena stvar. Če pa pri vprežnlh opravah nismo zelo o-presni in previdni, sc nam ie mnogo prej pokvarijo, oziroma
zoroval. Zanikarni hlapci so samo pri zauikaruih gospodarjih mogoči. Ni se zgodilo 110 prvič ne zadnjič, da je stopil hlapec z umazanim kouiatoiu k napajalniku,* ga vsega potopil v vodo, nekoliko pobrozgal in pranje je bilo kou-čano, komat v istem hipu posušen in sploh vse tako narejeno, da se mora reči, da bo sedaj pač lehko trpel do sodujega dne. Bog se u-smilil Pa še marsikaj slabšega se najdq.
Kadar je treba u$nje pri opravi počruili, tedaj je najprej vse gr-baoce in podobno s kako gladko nečjo pogladiti in zravnati, potem pa prav na tenko namazati a črnilom, ki je nalašč zato pripravljeno. Vse k a ko pa je zopet velika napaku črniti opravo z blestilom za čevlje (biksoni), zlasti one dele, ki se večkrat napenjajo, n. pr. •razne jermene, vojke itd. To ble-stilo napravi usnje nekako trdo, ki obenem tudi rado poka, se ne kako luščj, seka in trga. Ravnota ko je skrbeti, da kovinasti deli ne porjavijo, zlasti ne brzde. Kdor misli, da kake oprave dalj časa ue bo rabil, "naj jo primerno hrani, zlasti nuj pazi, da železja ne izobesi mokrega, ampak ga dohro obriše. Pa dasi je železje zbrisano, vseeno lehko„ pride vlaga nanj in kisik ,ki je v zraku, se začno z železom spajati, železo se okisu-je. — Oe ga hočemo obvarovati rje, ga moramo namazati s kako reč j o, ki ne dopušča vlagi in zra-tfto dostopa do želežo. Tb dosežemo s petrolejem, z oljem ali pa s kako mastjo. 'Predori zopet rabimo opravo, zlasti brzde, je treba one snovi, ki smo z njimi Železo •namazali—tudi odstranili. Kdor hoče svojo vprežno opravo dolgo ohraniti in ji noče vzeti vse trpežno« t i, naj skrbno pazi, da bo vedno v redu, da bo snažna in suha ter da bo spravljena v primernih prostorih. Ob skrbi za trdnost 0-pruv odpadejo marsjktera popravila, oprava pa zaleže in traja gotovo še enkrat dalj časa kakor pri zanikarnih gospodarjih, vrhutega pa z dobro, čisto in snažno vprežno opravo tudi mnogo dobrot storimo ubogi živini in ji prihranimo marsiktere muke.
go. Ce se oprava pri delu le sitmo zaprosi, je umestno, da jo po dolu lakoj zbrišemo, da prah« no najedli zlasti usiijatih delov. Ker m živali pri napornejsein delu tudi možno potijo, je slednjič njih 0-prava na oui strani, ki so dotiku života in vratu, mokra, iu da bi znoj ns usnje iu blazine ugodno vplival, pač ne bo nihče trdil. Nasprotno, blaine kakor tudi usoje se z znojem sčasomi pre|»oji, otrdi iu poslane nekako preperelo. Ti trdi deli pa zopet tudi žival drgnejo ii) bolj ali munj žujijo. Vsak dober goaptslsr bi moral »kušali, da opere ozuojene delo z gobico, ki jo je namočil v vodi in jo issiisnil. Med spiranjem znoja je treba gobico večkrat izprati v kolikor mogoče čisti vodi. Znoj pa nazadnje tudi še ui najhujše. — Mnogo škodi ji ve je je, če se o-prava morim SMO&i in oblati Tu ne smemo čakali, dn hi se usnje
jen samo za preživljanje s rastlinsko hrano, ampak potrebuje tudi živalake, ker je vse jedec. V vsaki krmi sta v poglavitnem dva obstojna deLa. Uei krme služi za tvorjeuje Živalske toplote in sile, drugi del pa služi za prehranjevanje celic, ki se vsaka zase kar naprej ' presnavlja, t. j. jemlje bre«o vaae iu ja presnovIjeuo iz sebe trebi. Za tako prehranjevanje celic služijo v prvi vrsti beljakovine, ki delajo hrano redil-110. Beljakovine so pa eilno različne sestave, prihajajo iz rastlin in živali (mesa) ki se pokladajo v o-bliki različne kriue. Tiste živali, kl žive samo ob ra*jNi»aki hrani, jim najbolj ugajajo le rastlinske beljakovine, tiste živali pa, ki žive od drugih živali, jim najbolj ugajajo, živalske beljakovine. Živalske beljakovine sa nahajajo v mesu. Prašič, kot vgejedec, mora torej čisto naravno dobivati ue le rastlinskih beljakovin, ampak tudi živalskih, če naj dobro uspeva. Na vse to naši prašičerejci premalo mislijo in zatožne dosegajo pravega in dovolj hitrega učinka pri prssičjireji, Prašičem je torej na vsak način pokladati tudi mesne hrane, ki se jim najceneje daje v obliki ribje moke, če ni doma ce-nega posnetega mleka, ki je tudi živalsko krmilo in eno najboljših za prašiče.
Ribja moka je res razmeroma preeej drago možno krmilo za prašiče, a ker jo je pokladati v prav majhnih množinah, zato majhni stroški tega pokladanja ne prihajajo niti v poštev v primeri t. velikim učinkom. Prav posebno je vpoštevati, da ima ribja moka v sebi veliko lahko, prebavljivega fosporovskisJegu apna, ki je neobhodno potrebno za zdravo prestavljanje in hiter razvoj živali To fosforovokislo apno ima veliko večjo vrednost v ribji moki ka kor umetno klajno apno, ki se primešava krmi. ,
Pokladanje ribjemoke je po sebno važno za odstavljene ju sploh mlade prašiče. Kadar imamo pri hiši največ mladičev prav posebno opozarjamo i na ribjo moko kot močno krmilo za te živali. Ni ga krmila za prašiče, ki bi presegalo mleko, a'tega ni povsod dovolj in jč fttdi veliko predrago krmilo, če mleko drugače tahko vnovČujemo in če nimamo ccnega posnetega mleka. Neposneto mleko prašičem pokladati je pa velika zapravljivost.
dne. Zdaj najeti delavci nehajo * delom tjudi ob šestih popoldne ali ura je šele v resnici pet in ne šest Farmaifi vidijo, dn nusjo ir^h« in zahtevajo, da se postavu prekliče.' Fabrikantje imajo pa «1 postave dobiček, ker jim ni treba paliti luči. Tako prihajajo v uav. skriž farma rs k i in industrijski interesi, ki se pa nikdar ne oziraje na interese poljskih iu industri-jalnih delavcev.
političajun strank poma oajo zločincem iz zadruge. "
Chicago, m — Veleporota je podala poročilo sodniku Marcu* Kavanaghu, predsedniku kriminalnega sodišča, v katerem pravi, da so sodniki, člani policijskega department a in mestni uradniki odgovorni, dn se hudodelstva miM>še v mestu.
Poročilo obtožuje neimenovane-ga municipalnega sodnika 111 dva občinska svetovalca, da v družbi policije pomagajo, da se oproRii obtoženec, ki bi moral biti obtožen po obtožbi veleporole. Tako sodi advokatska zbornica.
Gre se za lterbert Carlsona in Harris Kadrosesa, ki sta obtožena, da sta prejemala ukradeno blago. Ko je bilo treba pričati o ujiju značaju) sta za uju pričala dva občinska svetovalca.
gibjs moka, močno kr-1 milo zs eraitte. v I
Živali imajo različne želodce, ki so ustvarjeni za različno hrano. No Živali, ki se prebranjujejo izključno le z mesom, in zopet druge, kl užirujo izključno samo rastlinsko krmo. Konj in govedo, ki sta precej enake velikosti, uživala n. pr. samo rastlinsko hrano; vendar vsak drugačno, ker imutu 1 a »lično želodce. Govedo Ima velik želodec, zato zauiije velike množine hrane, ki nima v sebi roz-nierouia velikih množin onih re-dilnih snovi, ki tvorijo meso iu ki jih imenujemo beljakovine. <lo-vedo je torej ustVorjeuo za uživanje velikih množin zelene in suhe kl^je t. j. podimo seuu in slame. Nasprotno pa konj pri isti velikosti vsled avojih manjših prebavil nc more toliko krme v sebe vKTl, /oto pa mora biti njegova krma močnejša, t. j. redilnejša Konj so more kolikortoliko pre-
2KNA JE PRIPOROČLJIVA PROFITARJBM V POSNE-;(v., Jt*XJB.
Marion, Ind. — J. li. Smock. agent cestne železnice, jc prejel od neke žene dvajset centov, ki jih je vrnila, ker jo je pekla vest V pismu je dejala: "Sprejmite teh dvajset centov, ker ue maram, ila je nekaj med mano 111 nebesi."
Ce bi bili pn.fitarji tako pošteni in imeli tako taHko vest, kot ta žena, ki je vrnila cestnožclozni ški družbi dvajset centov, bi kina Iti izginili nemiri in nepokoj v in dustriji.
KANALSKI PA8 JE DOBIL i NOVEGA POVELJNIKA.
Washington, D. 0. — Oeneral Clia*. W. Kennedy postane poveljnik v panamskem prekopneni pnsu, sedanji poveljnik general Blaehford pa prevzame poveljid-štvo v nekem znpadnem taborišča.
CESTNOŽELEZNISKA DRUŽBA PROSI ZA PONOVNO
J zAauUnjs. f
.'».- ' -;>n->i fy^ T-1
Ohicago, DI. — Cestnoželezni-ška družba ni zadovoljna s porazom, ki ga je doživela pred državno komisijo, ko je vprašala, da se poviša voznina od pet na sedeta centov, ampak je po svojih advokatih vložila priziv za novo zaslišanje. Družba stoka, da radi tega prosi za ponovno zaslišbo, da ji bo mogoče predložiti vsa laktu, ki govore, da je treba povišati voznino.
R j udje se Čudijo takemu vta meljevanju priziva, kajti advokat je družbe so imeli toliko časa pri zadnjem zasipanju, da so lahko navedli vsa fakta družbi v prilog.
LEVINJA UBILA SVOJEGA KROTITELJA.
Woodbury, K. J. — Levinja,
ločena od svojih mladih, je ušln iz železnega kurnika med prtd-stavp in jibila svojega krotitelja. V cirkusu je nastaJa velika panika med gledalci, ki je trajala, dokler niso ubili levinje. William Miller, kravji pastir, je oddal osem strelov v levinjo, preden je poginila.
Levinja je ušla iz kurnika sredi predstave, ko ao ji jemali mladiče. Neki šolar se je skoraj zaletel v levinjo, ko je kot nor« iskala okoli svoje mladiče. Neki cirkuški igralec je oddal na levinjo strel v treuotku, ko je hotela planiti na dečka. Ta strel je povzročila, da je levinja planila na svojega kfotitelja John Henryja in mu skoraj popolnoma odtrgala hrbet. V tem usodepolnem tre-notku je kravji pastir odprl ogenj na levinjo.
KAJ JE PIVO?
Madlaon, Wis. — Prohibieijo niška predlogo je bila v legisla-tumi zbornici po ostri debati odložena do osmega maja. Weekov predlog, ki pravi, da je '4 le taka pijača opojna, ki človeku opijani, če je pije do skrajne nn-NOVO PROHIBICIJONIiKA i ^ 8i,m>	prohibicijoni-
bolezni in izrodkov.
hodno potrebno, da vso nesmrgit 1» » - .«	. .	.	takoj operemo. To pranje ae naj*
Kodom človeška družba ne bo poznala tihotapcev,I bolje opravi z mokro cunjo Vse
stnipojedov in žganjarjev V nji bodo ljudje živeli brez
omotil, ki ubijajo živce itt zastrupujejo možgane. Čudili
m* bodo, ko bodo čitali sliko današnje družbe, da so sku-
ce mu ue dodajamo tudi močnih krmil, tielm izhajal. Zaraditrau poMadauio konju llio, ki ima že oprsne del jo treba takoj nato <|o h mnjhuih množinah v sebi raz-
bro obrisati s suhe euitjo ln posušiti. (Kl dežja premočene oprave se ne stuejo aušiti na solneii. O-
sali z mazaškimi sredstvi potmljšati ljudi, celo znanslve-i pomnim nsj* tudi. ds opiranje v! . MM1
niki, ki so študirali socijologijo, dasi ao bila sredstva za v<Mil 1111 , , v uapejaii.em'."T . m T^T" !!** ?*** 1 Ku «ak * ozdravljenje človeike dmžbe na dlani	*	.......MniitV^1 krmarji
merilo zelo veliko redilnih lielja-kovin.
iVašič jo žival, ki nima velikih vrhutega tako delu-
PREDLOGA PREDLOŽENA OOVERNERJU V PODPIS
Jefferson City, Mo. — Lcgisla
ste. da kar divjajo.
Predlog poslanca .Taneyja «e glasi, da prohibieijoniAke določbe postanejo neveljavne, če bo prohi-bicijoniški dodatek k zvezni usta-
turna zboru if S je sprejela prohi- ., _ , ,. ... , .., lillUolliSko nrrdloJv inr.l„jr.| r,_pr0«W*»
ijoniško predlogo v spremenjeni formi po senatu. Predlogo zdaj j predlože ^rovernerju v podpis.
Tudi ta predlog ni našel milosti v očeh prohibicijonistov.
FARMARJI ZAHTEVAJO OD PRAVO ZA PRIHRANITEV DNEVNE »VITLORE
SLUŽBA ZA OOHJSOASOE OLAJŠANA. .
SaH Laka City, Utak. — Ognje-
--( i IkkJo odslej delali alušbo v
MoOrogor, Iowa — Farmar p iz dveh oddelkih. Dozdaj ao bili ne-dršave lowe pošljejo kongresu pretrgama v službi skozi 22 ur, prošnjo takoj po njegovem se mlslej ne bodo pa menjali po d**' Stanku, da se odpravi poatavs za najstih urah. prihranitev dnevne avitlobe! (li-|	'
l»anje med farmarji za preklie
ona je postalo splošno,, pravijo, do ta poatava hitro posrkati, kar je redilnega.; prav nič nt priliraui na svitlobi.
SOPROG JB UBIL 0VOJBOA
ua korUt blazinam, niti usnju; •ako ravnanje spričaje neizmeeiif |tkdtml prihaja, da mora prašič do- smpak škodi poljedcjaJvil "Faroifnara!H (leneral Crowder je pravkar izdal «a'dkriHa»t «oapo<larjevo. Maral-[bivati lahko prebavljivo krma, kl
Bon ton, 01. — Bird Lee je pri šel domov, ko je mislila njegovs Farmarji ae jeze radi tega ua soproga pobegniti a svojim lj»-
—	- — ---- j,	........ *	- ■	«... • •»•«•* j» W	,n<(i 11 Km na Mi|ini|(« |min'|fiHO a	v-
poročilo, ki je vrglo dobro mero nove luči na "thoae damn	,ako »nlkamo rat-jima dovolj redilnih snovi v sebi. postavo, ker je na kmetih v nava hiiNcem. Skočil je na avtomobil
foreignenM (proklete tujezemce), katere iinaio atlMriiki'2!!1 kiM	T"V^< ,	mt * P*	'»a prieno delaU ob aatčue* in o.idal »H Strele na svojega tek
a	vU^*niac;, anuit imajo ameriSKt hUprr if Uku nesodea, or jeldrugega usiratL Praaiš ni ust v ar-' vzhodu iu doLje du šestih popul-meca Carl Pierea.
rODttfcMLONIKt MM HtmV B« 1*
Tajnik« )+•	avti s*.
t/unik »olmiktua 0»dkuai nmi BLAGAJNIK. A.U. J. TvW«M,	I, 4
uNuvnfu OUIIUI rt* Q««M, wt
nirtir-" r^i am, aiaa a* o»tm i
• i+m Tr4«Uf Mk* O««, VRHOVNI gMUVNIKi 0*. f. J. Im. H ' ODGOVORNI UREDNIK "TROiVKTR"l Joto U
pozor i — v«* mm p*m)«iv« ta M ••
W|Q8IITI
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Pri urada pooblaščencu češkoslovaški republiko v Ljubljani. Striiui.jeva ulica št. 3. I. nadatr-j# >>*iwvan oddelek za poštno kurirsko službo. Nujna pisma in tr-Ku\ske korespondence v Prago-Duulj in Trst st sprejemajo vsak dan od 11. do 12. dop. Prva poŠta ua Dunaj in v Prago se odpošlja v petek, dne 27. doc, popoldne. Pisma je treba fronkirati kakor običajna.
Za srbsko sirot (id se je v soboto 21. dee. prejelo okroglo 2000 K, v blagu pa 428 kosov. £ obilnim do rom v oblekcab. ]>erilu in obutvi Ke je spominjala ljubih srbskih se-atrie mala hčerha primarija dr. Jenka.
Za invalidi. Dva kmetijska tečaja za vojne invalide. Kmetijska Kola ns Grmu pri Novem mestu priredi za invalide en sadjarski in en viničarski tečaj, ki bodeta trajala od 15. februarja do 15. oktobra 101H. Tečaja imata namen, u-sposobiti invalide za praktične sadjarske in vinič«rske pomočnike. Tečaja sta brezplačna in se priredita s podporo deželne komisije za preskrbo vračajočih se vojnikov. V vsak tečaj se sprejme po 0 invalidov.
Pri jugoslovanski legiji v Skop lju se nahajajo ti le častniki Klo-venei-dobrovoljci tu, zdrahi in pošiljajo vsem znancem in sorodnikom najprisrčne;?e pozdrave: poročnik Kepič Ar!on (Kranj), podporočnik Stepa'i-'ič Vlado (Trst), podporočnik Juliart Albin ( Ce-]ie), podporočnik Sire (Kranj), podporočnik Baraga (Postojna), podporočnik Auftlč, podporočnik Kedlak. podporočnik Vizjak, podporočnik Cerčelc Janko, kapitan II. razreda MaLi K6bler, vsi iz Ljubljane.
Kamniški vlaki. Z ozirom na tozadevno notico v "Slovencu' naznanja poverjepiŠtvo za pro met, da za sedaj vsled pomanjka uja olja za stroje šc ni mogoče vpeljati na kamniški železnici več Vlakov!* DoSeifin.fi VMM' W Kili
JUGOSLOVANSKA OFENZIVA albansko uie*i> Avlono/ iz dm- lefij4 In 4a b«»do imeli Mehikanci j
' •	. ... j„ inoft»m»'i enake pravice pred j
i zakonom za lastninsko pravo pe ; troleja. Dalje je Carrauza prlpo-i ročal kongresu, da naj spremeni 52. člen ustave, ki določa, da pride na vsakih 00,000 prebivalcev
Izega vzroka ne, kakor da Italija J Nadaljevanje s 1. strani.) j dobi kontrolo nad Ontrautsko Paril. — V petek je prišlo po (ožino, ročiio z Dunaja, da je 17,000 Ju t V se torej dajejo take strate-goslovanov napadlo 4000 Nemcev j gičue koncesije zsvezniškim drža-ua Koroškem na 50 milj dolgi boj vam, tedaj uiora biti priueip sani črti v okolišu Vesinja, Beljaka, j utoodloč^vunja kršen na vseh kun-Hoseubacha in Kaiuerja. Napadi! cih in krajih. Poglejmo so bili izvršeni v poudeljek ponoc
SUfeukt Ntrtdii
Oh vprašanje
Albanije. Ce
saiuo Italija
po en kongresitik; nova točka se'GLAVNI ITANi MI74I tO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILUNOlf
naj glasi, da ae voli kongraanik na	GLAVNI ODBOR ZA DOBO lfl*li22.
vpeljan po želji prebivalstva ka mniškega okraja. Druga želja »le de izpeljave kamniških vlakov na ljubljanski glavni kolodvor se re-Kuje menda že celih 20- let, žal ne lK)de mogoče tei želji občinstva vsled tehničnih ovir preje ugodili, dokler nc bode ljubljanski gl kolodvor tako prezidan, da IkmIc odgovarjal današnjim razmeram Vlaki bi se samo takrat lahko iz peljal ina ljubljanski glavni kolodvor, nko bi se nc oziralo na zveze z Gorenjsko iu Dolenjsko, kar pa gotovo ne bi v st rezalo željam občinstva. Poskn elo se pa bode. da se tej stalni Jfolji kmalu ustre že. Občinstvo ae tudi opozarja, da jc pot mimo skladišč državnega kolodvcrs zopet odprta, kakor pred. vojno.
Zatrepi janje t ar senikom. Pri AtefetoviU na Uorenjah pri Kranju ste bili zastrupljeni leto« mati iu hči od nekoga, kojernu so bili napoti. Poizvedbe pa ao dognale, da je pred tremi leti umrl tudi cn sin kmalu potem, ko se je po dobro prestani operaciji vrnil iz bolnice domov iu bo kemična preiskava izkopanih telesnih ostankov mogoče tudi pri nem dognala, da je bil zastrupljen. Osumljeni ste dve hčeri, posebno ena, kstera jc po posestvu hrepenela, da bi dobila potem zaželjenega moža. Pravijo, da molite zaprti osumljenk venomer rožni venec — nobena noči priznsti, obe sto nedolžni. Sirup se je pa dobil skril v hisi iu jc nenvrglivo, do je storilec iz isto hiše.
Iz Ribnico poročajo o neznosnih rs/mersU v tamošnji elektrarni ključauučarja Oražma. ('ene I« •i ao neverjetno visok«. Menda-bodi dovolj povedano s icm, da stane kilovat ura 3.H0 K. Jamica pa » K u.esečno na pavšal no plsčevsnje. — Ker se odjem«! • i niso hoteli podvreči temu od« niškemu diktstu Oražma jim P" I > kar .niščipnil dovodne žice v hi-Ca pomislimo, da je to dejs
hi v torek zvečer so Jugoslovani vzame Avlono, sinejo ČVpogorci prekoračili deuiarkacijsko črto, v zahtevati strategične koncesije v sredo pa so bili že na drugi strani severni Albaniji in ravno tako >rave in pretrgali so zvezo med (Irki na južnem koncu te dežele, [talijo in Nemško Avstrijo. j Kaj potem še ostane od Albanijet
Ženeva, Švica. —Depeša iz Ber-1	-
ua, datirana 2. maja, se glasi, da! VOLILNA REFORMA V IT ALI je korošla vlada ukazala mobilizacijo dvajsetih letnikov z namenom, da ustavi iuvazijo Jugoslo. vauov. Jugoslovanska armada je v ofenzivi na petdeset milj dolgi fronti in namerava okupirati Ce-ovec iu Beljak. Prve jugoslovanske čete so bile v četrtek še 15 milj od Celovca. Neinškoavstrij-sksi vlada jc obljubila koroškim Nemcem vojaško pouioč.
Pariz. — Angleški uradni krogi izražajo mnenje, da ho Italija sprejela kompromis za svobodno luko Reke.
Rim. — V soboto se je tukaj.vr-šila tajna konferenca med Orlau-dom in Sonninom in med ameriškim poslanikom Pagejeni ter francoskim poslanikom. Pozneje je bilo poročano poluradno, da je lila konferenca preliminarno prizadevanje zu /bližanje Italijanov iu mirovne konference.
Pariz. — Vsi diplomatični krogi si navsoinoč prizadevajo poravnati spor med oficijelno Italijo in veliko zavezniško trojico. Prizadevanje gre za tem, da dobi ugoslovija kakšno drugo pristanišče, ki bi bito v zvezi z glavno železnim na lirvaškeui, dočiiu bi Reka pripadala Italiji.
Nekateri sugerirujo, da bi luka Sinj se razširila zo potrebe Jugoslovanov. Sinj je milj južno od Reke ,todu vsakdo priznava, da bi bilo treba velike svote denarja za zgradbo modernega pristanišča ln vrhutega je Sinj oddaljen 60 milj od Železnice. Francoski inženir ^uellenae svetuje, da bi se dola porabiti luka Kraljeviča, ki je na obali Reškega zaliva in v bližini železnice, ki vodi v Zagreb. Kraljeviča (Buccari) ima naturno, dobro zavarovano pristanišče ,ki jc globoko pet do šest metrov. Ali tudi tam je treba konstrukcije, ki bi bila prevelika butara za novo Jugoslavijo.
Razno
REŠKA AFERA JE POSTAVILA DELEGATE V PRAVO LUO.
Ljudje adaj vedo, kako velike gla ve v Parizu rešujejo važna .. vprašanja.
Pariz.— (Iz poročila P. S. Mow-rerja.) Afera glede Reke jc imela eno dobro posledico. Privlekla je veliko četvocico iz temne luknje na beli dan — sicer samo za ldp.
JANSKEM PARLAMENTU.
Rim. Ital. — Socialistični poslali nee Turati je predlagal v italijanskem parlamentu splošno tajno iu proporcijalno volilno pravico. Parlument je njegov predlog odložil za šest mescev. Ministrski predsednik Orlando je iz tega predloga napravil zaupno vprašanje. Za odložitev predloga je glasovalo 243 proli odložitvi na 12» poslancev. Turati je dejal, da le proporcionalna volilna pravica razdeli mandate pravilno iu pravično v parlamentu in če bo njegov predlog sprejet, se v ljudstvo vrnejo zopet zaupanje in forma sovjetski vlade bo odvrnena.
Roditio, ki je govoril za katoliško ljudsko stranko, je rekel, da prizna nujnost Turatijevega predloga« toda obennot ja izjavil, da ima zaupanje v sedanje vlado, katoliška stranka jc nedavno spremenila svoje iuic v italijansko ljudsko stranko.
Na italijansko ljudstvo jc izid glasovanja napravil zelo slab vtis.
V	ljudstvu se slišijo govorice, da »e sedanji poslanci boje za svoje mandate, zato so odglusovoli proti Turatijcvemu predlogu. Zdaj nima ljudstvo svojih zastopnikov parlamentu, ker ne more tajno voliti in volitve niso prnporcljo nslne. Velika razburjenost v.ludn posebno med delavci vadi odklo nit ve Turatijevega predloga in slišijo prav osirc besede med nji mi, ki obsojajo akcijo večine v parlamentu, ki je izvoljena od ljudske manjšine.
RAZPRAVA 0 MAROČAN tKIM VPRAŠANJU V SPAN S KRM PARLAMENTU.
Madrid, ftpan. — Maročanako vprašanje vedno bolj sili na dHii
V	španskih političnih krogih. To vprašanjeje privrelo z vso silo ua dtyi, ko je katalonski poslanec Rodcs pri razpravi o proračunu dejal, da se ni maročanskem pro-blemu razpravljalo obširno od leto 1N14. Cspeh te debate je bil, da je bil h kraljevi poslanici pred petimi leti stavljen spreinerabni predlog in da je bila španska politika z ozirom na protektorat v Maroku obsojena, ki ja važen faktor v ravnovesju v Sredozaiu sketu morju. Prišla js vojna, in od tega časa se je govorilo o M a
vsakih 100,000 prebivalcev. Suger stiral je tudi, da kongres ustanovi centralno državno banko, ki bo regulirala denarno valuto in podpr-la trgovino .
PROHIBIOIONIŠKA NB8TRP NOIJT V AVSTRALIJI
Adelaida, Južna Aatralija. —
Deputacija prohihicijonistov se jc pri vladi pritožila, da vlada pogojuje denar odsluženim vojakom, da nasade vinograde o breki Mur-rav in da delajo priprave za kuhanje konjake.,
Prohibiojjonlsti so trdili, dn prohihicija pride zanesljivo iu dn je potrata Času, ko jc dala vlada posaditi svej z vinskimi trtami.
S saden jem vinskih trt nudalju-jejo kljub kričanju prohihicijonistov. Lansko sezono mo posadili trideset tisoč akrov svetu z vinskimi trtami. Odkar so zgradili tovarne zu kuhauje konjaka, se jc svet podražil. Zdaj stu ne a ker sveta 70 funtov šterlingov.
lnvlmlni^kar*
Um a »mil. •«■ 4SS. Saltfcta*. H. rWdfcl£w%*. asss ir*MW 0*Mh BOLNIŠKI
OSRSDNJK OKROllRi Pm 1 lwpr, ---------^----
VZHODNO OKROllKi Rni^l Hrt-S. SM, RCU^TSK 9*
A»Um IhiMa, !■ va, WSI Nms K zapadno oanoliai a*«m a« iss, ovsm, Kaaa. «s " ^ im Kobtf, a« ms 0Mb«t. titm* m
fittšmm, l«aia IM* An, Oril SIS PSm at, InMk) feCkss It ca* Avs* nmlMA olsa
Tiakovni odbor«
Daniels ja odklonil vitoštvo.
London. — Ameriški mornariški tajnik Daniels jc dobil prijazno ponudbo, uu je uuglcški krslj pripravljen imenovati gn ougle« škiin vitezem, kakor jc imenoval generala Persldnga in nekatere druge Američane. Daniols je pa uljudno odgovoril ,da odklanja to čast.
10 ubitih, 16 ranjenih v španskih izgredih.
Madrid. — V Taranconu so bllč 2S. oprila velike demonstracija proti draginji in v spopadu med demonstranti in lan tiar j i jc bilo 10 oseb ubitih, lfi pa ranjenih, (lo. veruer jc takoj tisti dan izdal naredim, da sc cene Živilom znižajo za 25 odstotkov, toda trgovci so žs drugi dan prodajali Živila po starih cenah.
«st» tar * e
roku le v odlomkih. V februarju leta 1917 je predlagal, da se IJ*-
„;i ot„ umi J"..................pravijo O španski politiki v M a
alt dovolj ,da ljudje zdaj vedo,L^,^ fiirofco in v detajjth. Grof kaj sc godi v luknji. Dokumenti Komanoncs je kot ministrsk. ozirom na Keko so objavljeni in ,)m|Ke»lnik priznal, da jc čas zrel
Alfonso ja raipusUl parlament.
London. — Iz Madrida poroča jo, da jc kralj Alfonzo razpustil španski parlament iu 1. junija se vrše volitve novih poslancev.
PIVOVARNE V N»W VORKU NADALJUJEJO Z VARE NJEM PIVA.
New York, N. Y. — Kljub voj ili prohibieiji, po kateri bi moralo prenehati varjenje piva, nadaljujejo newyorški pivovarn a rji z va renjem piva. Plvovarnarji izjav Ijajo, da pivo, ki vsebuje 1« 2%9t alkohola ni opojno.
V prohibicijoniškem taboru je seveda nantal velik krik in predli bleijoiiisti sc trudijo na vac krip Ije, da ustavijo vsrenje te vrsj« piva.
Hvovarnarji se- prav nič ne ču dijo, da iščejo uradniki jusilčnc ga deportmenta dokaze prot nilm
hivnost sc zdal lahko vpraša: Zakaj niso lake stvari objavljene že poprej! Zakaj ni ljudstvo vredno toliko zaupanja, da bi se mu na ta način predložilo vsa vprašanja, » katerih se ne morejo zediniti ve-
liki štirje?	.....
Dokumenti .ki se tičejo italijanske afeie, vzbujajo precej su »uničenja. Prej so nam prsvili. da so VVilson, Clememeatt ™ George popolnoma eue misli glefle na italijanske zahteve; zdaj pa iiuauio dokaz, da ni bilo tako. ts lija zahteva vse, kar jc v london-ski pogodbi in zraven tega še Reko Francija ln Anglija podpirata pogodbo, imata pn sledečo konce-Sjo: Ako se Italije mireče gotovim krajem % Oslmaciji, bo*»a
Jciemcuccau in Lloyd (Je«»rge gla-|iii'n>iiii'Hiju v.i»/.»»». ------ 1	. . ii,.Ue
ho neverjetno vi^.uclaruikc | w,vala za sVoIkkIoo Ink« W
zu
toda odložil je faz
razpravo pravo.
Po teh besedih se jc katalonski poslanec lotil predmeta in »is drobno lazlagsl špansko politiko Maroku, ki je po njegovem
POMLAD SE BLIŽA. Sejati bo trata NAJRAZN0 VR8TNEJŠA ZELIŠČA, (U na bo šes lito v kuhinji pomanjkanja,
Pa tudi vrt bo treba okroaitl RAZNOVRSTNIM 0VET-JEM—kajti vrt ja kinfi viaka-ga dama.
Kdor koša biti praakrbljta a raaniml aiUšM in g najraano-vrstneJUmi šamani aa vrt, naj piše po braaplašni oenik.
V aalogi imam vin poljska šamana, semena vašlnoma vseh tukajšnih in itarokrajskih eva Ulo, trav, detelje itd.
MATH. PEZDIR, NE W V 0RK, N Y Ros 771 0ITY HALL STA.
PRIČNITE NA POT ZDRAVJA ZA 3 CENTE.
j*ni in i»ii<(fl»lTiS# . tal.iiUn« «11 uliMft«
Abti n*<ullt« ul
»vuM, i»»'Um
lrwlt« v »Ud n»r...»H«.tl
livrtnUn,	^
(ubiim, — ,	""1
I.«um elliu. n»m In «•»• nrJk»MU	«•» M-
Mn«#n aailuv ln ml' »hm	ttf«»V»
STO Ju v«ij m t»l '»hI. H
POZOR ROJAKU
RdrSvItS' M J>
.....jH#"»N*«Jlt.
AU its Sl kupili Dslaks ai .Amaj	5%?..'U
ican Amasamsat A Thsatrs <ko mu m V.m nudila po 91.00 vssks od katerih Je dane« esna 11.11 sa-I«j »ato ksr Drutba sedaj vlMiuJs i GladubUa ln ker stsm OrulMas vrednost rssts ln zitoraj aevsda ni Delnles ne morsjo ostoti ns en csni ToraJ sli bosta Is šakali da kuplM Delnice ko bodsjo so dratjo, ns od-Isšfju aa jutri kor bode mogoče pri-
C>xno naroilto lo danes. Rojsks. ks-ri so v blillni Pittsburgs, vabimo
U.J I* -mmih '»»»VJ"
>,uit na	i«
a M*«' i ItMr
inutllnt.'
is as,8^«- m«.
a»L K i^-jrt.ifs:
mM
If........... fftSSPi? KS> Mi
am h»M•SftMu
JUVITO LABORATORY NAPREDEK
Vse skupaj pa
A,,.n«kem ni bilo javneja mnenja
so.
nje vredno že samo ob sebi oksod-
WiUon ps hoče. da ostane Reks fu Dalmacija Jugoslaviji, pri vo-
4il ,41 je dati Italiji Trst, p«dovieo ................. ,
iHtre. otok Vis in slbsnsko luko ^ ^^^^ vprašanju.
Avlono Vai trik n ja jo v eni nami t.o^ki m ta je, da Italija ne sme dobiti Keke
Ali Wilsonovs spomenica P^J •lav Ija m nanje ameriškega
BOMBA EKSPLODIRAL PRED MESTNO HIŠO
Brownavllle, Pa. — Bomba, ksteri sodijo, du jc bila položena v pisarno Župana Charles K. sto V -..«>"»•.. - .- - T- »;>-c\js. je zrušila mestno hišo. Po mnenju zavožena, ker nI n.*i jniksle so tudi šipe v oknih bliŽ kdar jasna in odločna. Očital jc!^ JK)H,opij y ^ j„ bilo d« vrnili ni m vladnim organom, da so	arcslantov, kakor v pasti
zamudili v vojnem času ugodno Kmn]n m |)r|},|1(,|| „„ lice mesta priliko in vrnili Špatinki dobr-i, 0|r|1jr(r-if|t ki so rešili areMaiitc ime, Apanska vlada je z ozirom L n<i)rijitnega položaja Oblasti na nuiaočaiisko vprašanje naprs^ ,iimaj(» sledi o krivcih .
vila zmoto za zmoto. V vojnem	-
času so vedno podajoli izjave da naeocbk1 tROOVSKI PARNI
hc maročanako vprašanje rili ^	KJ CRTAHi
Loreni. in to »e je tud zgodilo i ^	f f
jr T' iS"	pbrvbenegs clU-
t ni j m 11 poljanah, »apnai«w i« ^	nltro,Vne parnike, ki
bode na mirovni konferind. Ns^■ ia. J	1 Vizadal»
šil j, več primer kakons^il ladje je bil.	^ lloo Islandu in drugje
orirom na	».d jede Ink- «. Hg
g a ^ iHlaudu tolmačijo to ml redim, da bodo morsle Isdjedelnice vpo-lati nove jhuiuiII^ zs zgradbo trgov -kil« pomikov.
________i.o -«■- M hlAsoetanje
»n ■» » ............................—--1 rroavaui ••	'«
da sl stvar o«»tno ogledajo In prsprl- .. . ,	„ gtHpjift g ajal*
tli BaImwoII SMg.. PliUkurgk, Fa	*	- V<
Kupiti zadolžnios zmage.
svobode in
mam vaa SS fisMuJi m po suni ssHi
ANTON ZORNKC, '
»OOOOOOOOOOOOIOOOOOO«
PošIHalav deasiia sc ipreleni zs
Hrvatsko, Slavonijo, Daknadjo, Istro, Primorje in Kranjsko
s popolnim iamtvom
MEHIŠKI KONORES V 1ZRKD NEM ZASEDANJU
10O kron za $8.00
Carraasa priporoia nova reforme
Z je to dabes še liolj grdo, ako U, vat Težko jo od«o%«r •» Orale« oilreže Lic svojim mnogo- čc smo z. prinHp mm^l letnim odjemalec« v dobi. ko ni nja po ^J^L^b ^ dobiti kaplje prtmUj^-	^U***
rs r jamo okrajno glavarstvo v Ko f0V na,	A	u
čevju ter vse lokalne faktorje n. nad	morske
te razmere ter jd, poživljamo, naj. Vis še ni
napravijo rod .emu tiran.t vu r | kontrol. ^	.Me	Mm-Nlhe r-
jo trdka peterlin k tovariš, vaa l^mUlcke	gU^le	Mm jr -------
pa naj prav kmalu otvori večanja	J.uJ, ,,-Uu '^p Pdika, 4a	^mi ^
iu boljšo javno elektrarno.	kaj dovoljuje ^ d-o.. lUUji
8IDEM FARNIKOV S ČETAMI JE DOSPELO V PRISTAN
New Vork — V luko pri ,
XI «i rilv - Dne 1. maja je plulo sedem parnikov. na katerlliL Mesico( ity^ I «•^ 1 [ |H vkr(.Mrllh \Zfim mož ^Hi
iSTSSiHik - iz raznih držav, ki	takoj .nI V
^ !S£5Ul«»rUrajn v svoja	iš^kjar g^ikl doNiobilizirsjo.
iilens uatsve, (ki doloi's |MHlrZav	-
Za vsa aadallša po|asnlla plilleji
John Nemeth State Bank
1597 Secwd AT«.,	W«W Vork. «. Y.
Sooooooooo« ooioo ooeoaoioooa
F BO ST S T *
Z ognjem in mečem.
Zgodovintki roman.
Polaki spi aal $UnkUu>iu>lci. — Posloveoii Podrmvki.
N*UljtTMljC
Naposled zagleda gospod Ztgloba malega Vo-lodijevskega. ki je »tal z nekoliko vojaki poleg vrat, za po vede val z hulavo v rad bornim »e vojakom. (asih pa je fcam ako*'!! med bbrjlee na svojem sive o in kamorkoli je m*hnll a aabljo, tam je že ležal ubit Kozak, ne imajo* toliko časa. da bi zakričal. Bil je veščak me I veščaki, ta mali gospod Volodijevaki, iii bitke ni malo ni puatil izpred oči; gledal je in popravljal, kakor godbeni kapeluik, ki časih sam zaigra, risih pa neha igrati, čuvajoč neprestano nad vsemi, da izvrši vsaki izročeno mu nalogo.
Ko gospod Za globa to vidi, začne veselja tep-tati z nogami po podu, da se je kar prah vzdi-goval s tal, ter kričati:
"Bij jih, pasje sinove lit kože jih oderi! I* dalje po njih! Pokol ji jih do poslednjega!"
Ko je tako kričal in skakal, zalilo se mu je lice s krvjo, da je islepil za trenutek. Ko se zopet razgledu. \:di še lepši prizor. Bohun, obkoljen s peščico Kozakov, brez čapke, v sami srajci iu lire-uuša h leži na konju za njioi na čel svojih vojakov, pa drvi gospod Volodijevaki.
"Bij ga!" kriči za njim Zagloba, "to je Bohun!" Toda glas ni doletel do Volodijevskega. Med tem sta Bohun in Volodijevski skočila po vrsti čez plot ler drvila po ravoni. Molojei so se takoj razpršili in vojaki so preganjali posamične begunce. Zaglobi je kar sapa zastajala v prsih, i<o jc to gledal. Videl je, da Volodijevaki drvi za Bobonom, kakor pes za divjim mrjaseem. Poslednji se obrne ter potegne sabljo,. Z se bijeta. Tre-uutek še in Bohun pade s konjem vred, a gospod Volodijevski, poteptsvši ga, drvi dalje zn begune',	• • v
"Drži ga, drži!" vpije Zagloba. "To je Bohun!"
V	tem '.renutku pridrvi nova tolpu molojeev, ki je iskala zavetja pod sksland ler hotela zbežn-ti na drugo stran. Kakih sto korakov za njo drve vojaki v rudeč; opravi. Tolpa, prišedši k Bolnimi, ga obkoli ter odpelje s seboj. Naposled izgine iz-
0	red oči in ž njo tudi vojaki.
Na dvorišču je postalo tihe in prazno. Ctlo vojaki gospoda Zaglobe, rešeni fo Vol od i je vsk eni, zasedejo kor'je ter drve * drugimi vred za bežeči-mi Koznki. Zagloba spusti lestvo, zleze navzdol, alopl s hleva na dvorišče ter rečr : "Prost »cm . . ."
To rekšl, se začne ozirati okrog. Na dvorišču je ležalo mnogo ubitih Zaporožcev in nekaj vojakov. Plcini«! hodi med njimi počasi od enega do druzega t«r vsakega pozorno ogleda. Naposled se spusti pred enim na kolena; k.t vstane, ima čuta-rleo v svoji roki.
"Polita je!" zašepeta ter jc nastavi k ustom. "Vi slaba!" pristavi, srkajoč pijačo. Potem se zopet ozre nkmg in ponovi še enkrat z dosti k rep. kejšim gliiHOiii: "Prost *em . .
Potem gre v bsjto. Na priigu naleti na truplo starega bcčvarja, kateregga so Kozaki umori
1	i. Ko pride sopet iz bajte, sveti se mu na županu uiuszsnem '»d gnoja, leskeči pas Bohunov, bogato ohšit z zlatom, pa nož z velikim rubinom v držaju.
"Kvu, Bog je nagradil hrabrosti" govori; 'pas je dobro uspolnjen. Ha, razbojnik ! Nadejam se, da sc jim ne Izmuzne! Toda oni mali Volodijevaki — kdo bi si mislil, da jc tak junak. Vedel sem, da je hraber junsk, ds bi pa tako drvil Bo-liuns, tega nisem prlčskovol. Saj hj ga Bohun lahko nosil za pasom, kskor nož. Bog mu daj srečo! . . Uotovo ni poznal Bohuna, sicer bi ga ne hil spustil pol živega. Toda, hvals Bogu, da sem se izinotsl iz tc zadrege, v kakoršni še nisem hil nikdar! Hvala ti, gospod!"
Tako premišljajoč sede gospod Zagloba na hlevski prag ter čaka. «
V	dnljavi na ravnini se pokažejo vojaki, vračajoči se t bojišča, njim na čelu gospod Volodijevski. /.n gleda vši Zs globo, pribit i skokoma, sko čl s konja ter stopi k njemu.
"Torej vos vendar še vidim?" reče že od daleč.
"Vidiš me v moji lastni osebi," odvrne gospod Zavoha "Bog li povrni, da si mi pritekel tni pomoč!"
"Hvala Bogu, da o pravem času!" odvrne muli vite*, radostno stiskajoč desnico gospoda Zaglol»e.
'K ii ko si zvedel »a mojo xadrrgo?" 'Kmetje iz vasi so mi prišli povedat.' ' "<*' .nt/ pa sem mislil, da so me izdali!" "Nikakor! To so dobri ljudje. Žalostno je, da sta srečno pobegnila varno ženin in nevesta; kaj si- je rjt"dihi z ostalimi, jima ni znano."
"IV niso itdajiee, so jih |mhili K<>/aki. tio-sp.nlar le>.i mrtev na pragu Toda to je kaj dru-/C|ia . . . Povej raje. kaj je z Bohunom. aH je se /iv odnesel pete?"
" Alt je i>il on tukaj?"'
"ha, oni brez kučme, v sami srajci in bregu šab k bil Bohun, katerega *i ptekobalil s konjem
\ red ''
" P.j zlod un vsemi, nisem pn poznal* Neizrekljiva škoda res! T»»da, kuj sle p.i vi doprinesli, gospod •"
"Kai sem doprinesel?" ponovi- Zagkiba "Pojdi u os 11 m I Mihael ter |H*slij!"
S trmi besedami g*» prime / i roko ter ua pelje v hlev
"tilej1" ponovi.
lb»s|md Volodijevski st<tpi\»i \ hlev, ni mo uel del j časa nič opavili; iele Ko se mi privadijo leme, ragte»ta trupla ležeta nepremično ua gnoju "Kdo je pobil vse |c ljudi'" tprjiša ra<ildcn ".In'"' odtrne Zagloba. " Vpraša' -i me kaj s»-m doprinesel. lorej — tukaj imai'" "lini' ' vatnomlia mladi ^ustnik a glavo. " Na kak način T".
zm:i jrt joe
"Branil aem se tam gori, oni pa so me napadali od spodaj in akozi streho. Ne vem, kako dolgo je to trajalo; v bitki človek časa ne računi. Glav na stvsr je to, ds je bil tu Bobur s celo tolpo Kozakov. Spominjsl ae bo naju obelil . . . Drugikrat ti povem, kako aem prišel semkaj iu kako možko zavrnil Bohuns.
"Izvrstno ste postopsli, gospod/ 'odvrne Volodijevski. "Vaekako pa vam moram reči, da ate boljši vojak ,nego vojskovodja."
Jersejrvilk, 01. — (Marenee O.
Kcddish je našel svojegs očeta Stevmi M. Reddisha, naj bogat ej-
"Čujme, Mihael! ' Odvrne plemič; "sedaj ni \ie*H letnika v okraju Jemey,
čgsa za prepiranje o tetu. Zahvaliva raje Boga, da nama je dal to zmago, katere se bodo ljudje še dolgo spominjali.	,
Uospod Volodijevski začuden pogleda Zaglo-bo. Doslej je menil, da je sam dobil zmago. Sedaj pa je goapod Zagloba hotel deliti ž njim njegovo slavo.
Toda le pogleda plemiča, zmaje z glavo ter pravi:
"Naj bode!"
Uro pozneje sta oba prijatelja na čelu svojift združenih oddelkov odrinila k darmolineem.
Zagloba ni zgubil nobenega svojih ljudi, ker se niso branili zasačeui v spanju. Bohun, poslan po poročevalce, je pa tudi hotel imeti živih, ne pa pomorjenih ljudi.
VIL
Bohun, dasi junaški in previden, ni imel sreče na tem četovanju proti oddelkom knesa »Jere-mlje/"Prepričal pa ae do dobrega, da se je knez. % vso vojsko dvignil proti Krivonosu. To novico so potrjevali tudi vojaki gospoda Zaglobe. ki so sami verjeli, da gre'knez za njimi. Nesrečnemu atama-nu ni ostalo druzega, nego da beži kolikor hitro more h Krivonosu, toda to ni nilo ravno lahko. Tretjega dne zbere okrog sebe komaj še kakiU dve sto molojeev; drugi hO bili pobiti ali ranjeni; mnogi so blodili po jarkih in trsičevju, ne znajoč, kaj naj počno ali kam naj se obrnejo. Toda tudi ta peščica, nesposobna za bojevanje, mogla je le bežati, dasiravno so bili sami izbrani korenjaki. Ker pa doslej še niso znali, s kako mojhno močjo je planil gospod Volodijevski ne nje, da jim je spečim in nepripravljenim, povzročil toliko gorja, so raje verjeli; da imajo opraviti s samim knezom, ali pa vsaj z močno njegovo prednjo stražo. Bohun je bil ranjen v roko, poltit in malosrčen; še huje pa mu je presedalo, da se nta je njegov glavni sovražnik Zagloba zmuznil ii; rok ter ga pripravi! ob njegovo uiolojško slavo, Kozaki, katere je imel s seboj, bi bili šli 7.a njim celo na samega kneza, sedaj pa so zgubili vanj zaupanje ter mislili samo, kako bi se rešili svojih nadlog. jMed-tem pa je učinil vse, kar mora pravi poveljnik storiti, razstavil je straže ter dovolil vojakom nc koliko počil ka, ker so bili popolnoma nesposobni za daljše potovauje; i.aj se od Kameuca niso nikjer ustavili . Toda Volodijevski, preži več svojo mladost v bojih in zalezovanju na Tatarje, prišel je k razpostavljenim stražam tak rt tiho. da Kozaki nTso vtegnili niti zakričali ali vstreliti; napad je bil tako nagel, da je Bohun vtegnil zhežati samb v srajci in hregušah, brez kučme in celo brez sablje, kstero je zgubil v borbi z Volodijevskim. Ko je četovodja pomišljal to, se mu je kar tema delala pred očmi. Segal si je v lase ter kričal: 4,Kje je moja molojska slava, kje moja zvesta družica sablja? Po takih napadih otočnoati je začel piti, da je zgubil popolnoma zavest, hitel iti na kneza, tla se razbije nli pa pogine sam na veke. Toda molojei niso hoteli iti ž njim.
nas tudi ubi ješ, bat ko. vendar ne pojde-mo!" ao odgovarjali na njegov poziv. Zaman hi bilo zaleteti se s sabljo na nje, Žugati jim s samokresom. Niso hoteli iti in tudi nit.o šli.
S tem še ni hil konec atauianove nezgode. Boječ ae preganjalcev, ko bi šel naravnost na jug ter misleč, da je Krivonoa že popustil obleganje, sc je napotil na vzhod. Tu pa je nnletel na oddelek gospoda Podblpate. Previden kakor žrjav, ni mu dal goapod Podbipeta Časa, da ga Bohun prvi napade; sam je planil prvi na njegovo četo ter jo razkropil { to je bilo toliko ložje, ker re molojei niso koteli postaviti v bran.
l^ongin gn je zapodil k oddelku gospoda Skretuskega, ki pa ;a je pomandral tako., da je Bohun po dolgi blodnji po stepi, onečasteu samo r. nekoliko molojei brez obljubljenih jetnikov dospel h Krivonosu.
Ta m* radi tega ni razsrdil nad njim. Is Instne izkušnje je vedel, kaj se pravi imeti opraviti z •laremo. He objel in tolažil je ibdtuna; in ko ji
Ameriške vesti.
BOGAT ZEMLJIftCHI POSESTNIK UMORJEN
laturi, nimata prohibicij« v svojem programa. Kljub temu dej stvu je veČina za prohibkdjo.
To dejstvo pa govori, koliko je verjeti kandidatom meščanskih strank, ee Ishko kandidatje teh strauk, ako ao izvoljeni poslancem ali senatorjem, lahko glasujejo v poatavodajni zbornici za postave. Id jih nimata v svojih programih. Mogoče to dejstvo od pre ljudstvu oči. da ue ho vbodo-če glasovalo za kandklatje starih strank. Če pa ljudstvo kljub jasnim faktom ostane slepo, mu pa ne more nihče pomagati, ker si samo noče pomagati, ampak sili v svojo nesrečo.
umorjenega na njegovem domu. Kasneje je našel umorjeno še t njegovo kuharico Rachael Ciseoe v sosedni sobi. 1'mor je Jt>il nsj-brž izvršen v petkovi noči, ksjtl sobotne Čssnike so našli v nkri-njiei pred hišo,,
Reddfsh je bil v spanju ustreljen dvakrat v glavo, kuharica je hila ustreljena trikrat, ko je hotela uatati iz postelje.
Sin je prišel k očetu že v pon-deljek, a ker je našel vrata zspr-ts, je sodil, da je oče šel v St. Louis, da obišče mater v bolnišnici. Ko se je prepričal, .da so vrata spredaj zaprta, je šel na dvorišče za hišo in videl, ds je okno odprto. Vstopil je v hišo skozi okno in šel je v prvo nadstropje, kjer ni našel nič sumljivega. Vrnil se zopet v sredo in našel zopet vrata zaprta, ker je do-hil brzojavko iz St. Louist, da naj pride po mater. Sin je telefoniral na očetove farme, /e so videli o-četa, ker se mu je zdelo čudno, zakaj oče ni v 8t Louisu. S farui je prejel odgovor, da ni nihče videl njegovega očeta. Podal se je v družbi D. R. Beatyja na očetovo farmo in ko je stopil v gornje prostore, je našel očeta in kuharico umorjena.
Odprta je bila skrinjica, v kateri je Reddish imel svoje pVivat-ne papirje. V nji ata ležali dve u-ri, katerih se morilec ni dotaknil. Po sinovi izjavi nI oče nikdar i-mel veliko denarja doma. Oblasti tliso na jasnem glede vzrokov, ki so vodili morilca, da jc izvršil zločin. '
Reddish poseduje okoli 1,500 a-krov Hveta. Star je bil 67 let.
KITAJCI ARETIRANI KOT TIHOTAPCI.
Cheyenne, Wyo. — Zvezni u-radniki ao aretirali Kitajce Leo Manchua, Ost Cbonga in Ohsrles Wonga, ker so prodajali opij. U-raduiki ao zasegli večjo množino opiju. ki je bil vtlhotspljen iz Mehike v Združene države in je vreden več tiaoč dolarjev.
vezali, d* bodo složni. Pekovski podjetniki pravijo, da je sleduja vest neresnična.
Verjetno je, da nameravajo pe-kovski podjetniki podražiti kruh io obdolžiti štrajkarje, da ao a stavko podražili kruh. Pekovski podjetniki se ne ustavljajo toliko povišanju mezde, kakor odpravi ponočnega dela. Na vsak načiij hočejo imeti delavce priklenje noč in dan na delo, dasiravno jP dokazano, da ponočno delo Škodi človeškemu zdravju.
TA ČLANEK NAJ BI CITALE vse ŽENSKE.

To J« zanimivo ca ionska m Ba poaab ne sa one, kl bo lakaj o.
Na vso zadnja Jo Tondar io pomoč u vidiku sa ubogo bolne fteuske, ka toro bolehajo m ni Taroka, zakaj bi ao no pozdravile.
To naj bi čltele dekleta, odraičene te i, kakor tudi ionske, kl prlhaja-
no,
jo ▼ Štirideseto lota.
POSTAVA ZA PROHIBIdJOOT-fiKS OKRAJE V ILLINOISU JE POOSTRENA.
Springfield, 111. — Senat je sprejel predlogo, ki dovoljuje oblastvenim organom v prohibicijo-nišklh okrajih uvesti hišno preiskavo, Če sumijo, dn je v hiši o-pojna pijača. Pravico imaju tudi zapleniti najdeno pijačo. , Za predlogo je glasovalo 2fl in proti nji pa 11 senalorjev. Preden je prišlo do glasovanja, se je vršila ostra debata iu padale so zelo o-stre besede.
' Predloga bo veljavna, ko postane postava, zn vse posušene o-kraje, kl jih šele posuše. Predlo-
zbolel za hudo vročinsko boleznijo, je ukazal en- ign prepoveduje vsako pijačo, ki vati ga in atreči mu skrbno v njegovi botami. vsebuje nad pol odstotka alkoho-
Medtem ao se naši vitezi, nnpolnivši pokritji- la. no s strahom iu grozo, vrnili trečnn v Jatmnllnce. »"Mokri" in prohihicijonbti so Tu se ustavijo nekoliko dni, da m odjmčijejo Iju-
DRUŽINSKA DRAMA.
Rapid Oity, S. D. — Farmar
Hoe Dean je oddal strel na svojega sina Harryja in ga nevarno ranil. Po oddanem strelu je polil svojo hišo s petrolejem, jo zapa-Ifl, sebi je pa pognal kroglo v glavo. Preden so sosedje prišli na pomoč, je bila hiša v plamenu, da jc liffo nemogoče potegniti farmarji lz nje.
Sin se je težko ranjen privlekel iz hiše, preden mu je ogenj z.a: branil izhod. Prepeljali so ga v bolnišnico in zdravniki izjavljajo, da se nahaja v zelo kritičnem' položaju. Sin molči o vzrokih, ki so doli povod družinski drami.
PtUTEZE PEKOVSKIH PODJETNIKOV PRIHAJAJO NA DAN.
Ohioigo, 01. — Iz raznih virov prihaja glas, da zvezni komisar Feiek preiskuje pbtožbo, ki očita pekovskim podjetnikom, da nalašč odlašajo s podpisom pogodbe s pekovskimi pomočniki, da bi lahko podražili kruh. Po informacijah. ki jih je prejel zvezni komisar, nameravajo podjetniki zmanjšati kruh ali mu pa povišati ceno. Seveda bodo podjetniki krivdo za podražitev kruha zvrnili na itrajfcarje. £ j
* Dalje je zvedel zvezni komisar, da so pekovski podjetniki ustanovili sklad, v katerega so dali za vsako pekarno $200 in za vsakega delavca po $60. S tem denar jem jo se pekovski podjetniki za
Zdravje družine
anajdrageosonojšl zaklad in bi ga lo velea toga treba varovati zelo oprezno napram veem izpostavljena boleznim. Po prvih znanh oalabaloeti nai al ho zeMna. iotor
■tii2mlt*	*
aa aroDja, vzemite
Se
vera s
Balsam of Life
(Severov fcvljeneki Balzam). Id Je dobro poznan tonio za prebavo In gre naravnoet za vzroki. Id provzro-Eajo sitnosti ia odatramjo kompUka-Daluje na Mra. omogočuje js ia konŠa neprebav-»sijo. Napro-Cona Bao.
W 1 >1 VI M /X C o < I 11 A K l{AP tli >, IOVV A
Tieoče in tiao^fe ienakib je po vaem avetn, ki bolehajo vsak dtin v letu vnled nervoznoati, brbtobola, ^Juvolio la in drugih enakih znamenj, ki jih u-tiiftujejo polagoma. Čemu Živeti v takem ataujuf Zakaj bi se ne zdravile in poiakale vzroke njih holezaif 1,ax VIBUBNUK drJi mrtvaško r.i^aiaoaje proč od vrat vaAe hiše. Obvaruje 2«*»-ake takih poatedic, odžene njih oaia beloat. Vredi genako stanje in jih ob varuje pred adravnikkim nožem. Vaa ka Ke tako mata bolezen, ki pritiaka nu že na k o, pusti kakftrio znamenje. Obraz, vene, laguba lapota, privaaj jezo, vaa poatara predno ja pri*la vhAh doba r.ato, "1^XVIBUBNU8 je v re« S i« I velika pomoA onim ,katere zgub Ijejo ženako mo«. Ako trpite prrvej vsled meaečnega perila, nerednoati, o-ala beloat i, omedljeviee, zguba alaati do jedi, bleda barva, bolefine v oblatib, mraz po životu, mrzle noge ali roke, mrzlica, omotica, bolečine okrog grcu, nervor.nost, atalni glavobol, alab po«"i-tek, neredno »panje, apazma, aplo*ne bolečine pri apušiianju vode, no^ni vedele, srbeli ne, obupnoat, histerije, za prtniea, aituoati na stolu, zabavna •"•reva, bolečine v telesnih udih, zguba zavesti, zguba spomina, pomanjkanje energije, bolečina v nogah , meionko-|ija, zbruhonja, vzdihovanje jedil iz želodca in obfe sploftne oslabelosti, tedaj jiofiljite po to zdravilo, ki pomaga vnem ženakim boleznim ia bodete zadovoljni za ea% ko ate imeli priliko o paziti prvii! ta oglas. V kritičnih psri-odah v ženskem življenju, spremembe iz dekliškega v žensko življenje, v čh-an nosečnosti, premeaitov življenja, je ♦o zdravilo zelo primerno zu trpeče Ženske. Pilite tnkoj ie danes in jutri bodete vae druga ženska. Naročite ai eno popolno zadostno zdravila, torej Seat zavojev, kateri stanejo le deeet dolarjev, ali pa piAite samo po en ■ skuani zavoi, kateri stnae le dva | •larja. To zdravilo bi morali imeti pri vsaki hifti. Vredno je miljon dolarjev zs one ženske, ki bolehajo. PoSljite GOTOV DKNAB, money order, poatne znamke na naslov LAXAL MKDI-CJNKK COMPANV, 101 LAXAb BU1LDING, PITTHBUBGH, PA.
Opomba: Laavlburnus se ne prodaju v lekarnah, veliko jih je, ki delajo po-redbe, torej pazite in zahtevajte vedno le pravo zdravilo in to v vaio korist, vsled tage pilite naravnost nam in s tem si zagotovite pravo zdravilo. Potem pn povejte vafiim prijateljem, da si tudi oni lahko pomagajo . ,

NAROČNIKOM V POJASNILO
Za of lase ao odgovorni It ogla-ievaloi sami. Mi na sprejmemo do njih nobene odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi is oglasov in ds mn ni vieč naj sam sabi pripiše. Vsa-ko odgovornost in posledice naj nosi vsak sam. Urravniitvo liste
Z
Cenjeni rojaki pozor!
Cenjenim rojakom nasnankno, da mi kapujemo vse Libsrt? Bon. do ter jih plačujemo t gotovem denarju po dnevnem KURZU (njih vrednosti). Rojaki, katerim js nemogoče priti ošabno v nai urad, naj poiljejo svoje B0ND1 v priporočenem pismu (registriranem), ker na drog način mi nismo odgovorni v slučajn ftagubs po potoni ali drogi polil jat vi — Pošljite na naslovi
Mr. John Bahorleh, 129 Bak»-wafl Bldg„ Pittsbnrgh, Al
Parobrodni lUtki mm ve o Ir to. IsMMjara dana rja.
■ ■ ■ ■ ■
Pošiljanje doaars.
Hranilnica.
koriat
V vseh slučajih
dje in konji. Poročajoč gospodu Skretuskemu o vsem, so sasedli klopi pri polni steklenici, pomenkujoč se o tein. kar se jim je pripetilo. Oospod Zsgloba je malo komu dovolil govoriti. Zdelo se mu je, da je le on Opravičen govoriti; pa je imel tudi največ povedati.
"tloapodje!" je dejal, "re.nlea je, da sem bil ujet. Toda sreča je opoteča. Bohun je vse živi je. nje ubijal ljudi, zdaj >mo pa mi njega namlatili. Tako je sploh običajno na vojsk' Daites li druge strugatiš. jutri pa že drugi tebi krožijo hrbet. Bohuna je Bog kaznoval, ker je nas napadel speče. Ilo! ho! mislil me je preplašiti s svojim slodjevim jesikom. toda dobro sem ga za\rnil, da mu je zavrela kri, da je izbleknil nekaj, I ar gotovo sam ui hotel. Da. kaj bi še dalje govnitl. Ko bi ne bil ujet. ne bi sa mogla t gospodom Mihaelom tako namlatltl, kakor a\a un. kar pa jr največ |e moja rasluga Dokler Imm živ. ne bom nehal trditi, ko bi ua ne bila pobila / Volodijevskim. ne bila bi ga dobila v roke u<Mpod Podbipeta in gospod Skre-t tiski; da. kn bi mi njena ne bili pomandrali. bil bi on pobil nas. Kdo je torej povzročil, da se to ni zgodilo?"
"Vi ste re* pravcati Hajab." reče gospod t<ongin. "Tu mahnete z repom, lam oplazite kosa r jezikom, vsikdar pa se *vijc»e i t zadrege "
"Bedast je pes. ki lovi svoj lastni rep. ker ne o* oba nič pošteneaii ter še sled zgubi naposled Koliko ate sgubili ljudi t"
drug drugemu pravili prav ne pri-1 jetne reči, preden je prišlo do gla- 1 sova nje. Najlepše stvari je pa to. i1 da oba stranki, demokratična in 1 repnb ikanska, ki imata kontrolo 1 v legialaturi, kajti drugih poslan- > oev in senatorjev ni sdaj v legis- I
■ ■ ■ ■
a
obrnite do nas za pojasnila kar bode v vašo
0
EMIL KISS, Bankir IM£rsr
Pod vladnim nadzorstvom države Bančnega oddelka driavs " New York.	■
Vstanovljena pred 20 leti.	^
Vašo dolino«! K kuplU bond« pMojila .mate.	m
.................................
Prvi In naiboll« Specialist za Slovence
Zdravi hitro ia »apoiao mmoikm la šonako. Pojdita b njo««
Dr; Oaborno u.p.i.o ia hitro adravi.
Shr^rsJJfcl Tm*~ j	arlaa■
aH| lihi a Mdu, Ir*« «U«oSol. MrvMMl, kita.	.^	■
I	•<». tm tfU I	m
Mo|« «M* ao ■■■■■ ■«.	Sv*«ovaa|a Sraaaloloo.	m
KaSarioaliali
koala, aa lahko SraaSrSI »kratu asi	"
Profesor Doktor W. I Osborne, SpeeiiaHsl |
US Smltkflel* Street	(lri«o ladatraplc) 21
a« Slak .s Bdsao« la OSI* Dtp«.	PITTseueOM. PA	■