*»ostmna osvsuimim Leto lil., štev. f5 V UluDijanl, sreda dne f8. fanuarfa 1922 Posamezna štev. 50 ®iaP * 2 ^ Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno • . 240 K mesečno....... 20 . M Inozemstvo . . 600 , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . V K •ali oglasi do 30 aim stolpca (58 mm) . . . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta št. HH Telefon št 72 Upravništvo; •'rcsernov* ulica t. J-Telefon st. 36 3ačan kr. pošt cčt .u-iii* štev. lL&-i" . Ljubljana, 17. januarja. Nedavno smo na tem mostu raz- J pravljali o problemu, okoli katerega se vedno bolj csredotočnje ves notra-j Djejiolitični interes naše jedinosti. Poskusili smo postaviti osnovo, na kateri bj se moglo pristopiti likvidaciji takozv. hrvatskega vprašanja in izrazili smo mišljenje, da bi slovenski politiki mogli biti koristni posredniki sponi. ki ima na zunaj značaj ostrega konflikta med Hrvati in SrbL Najnovejši dogodki na Hrvatskem Jo še ojačili impresijo, da se nahaja hrvatski problem v oni kritični fazi. ki sili na brzo odločitev. Pod to impresijo stoje tudi skoraj vse razprave v časopisju, ki nervozno raziskuje ~zroke in išče sredstva za Icčenjs. Ni dvoma, da so te razprave, ako se vršijo, trezno in stvarno, koristne. Zlobno - naivne razlage, da je eksistenca demokratske stranke takorekoč stvo-rilo hrvatsko vprašan ie, spadajo v politični otroški vrtec in recepti za rešitev problema po metodi «aut — aut*. ali kakor se gosp. Protic izraža ravljati blok?'ki hrvatski program z državnim pro«r-amom v sklad ::e še s skoraj nasilnim; interpretacija- Žita Habsburg zopet na potuNadalfevanje debate na Madžarsko? NOV HABSBURŠKI PUČ. — OTON NAJ BO KRALJ: ŽITA PA REGENTINJA. Beograd, 17. januarja. (Izv.) Da-; podpirati aspiracije Habsfctirzanov na nes popoldne so prispela poročila, da madžarski prestol, jc Žita Habsburg, ki je prispela dni v Švico, da prisostvuje operaciji svojega šestletnega sina Roberta^ o vladni dekiaraci TRIJE OPOZICUONALNI GOVORNIKI V NARODNI **> a n Beograd, 17. januarja. Danes popoldne [kakor vrsta pouižsnj uaše države. je narodna skupščina nadaljevala razpra- I ta najbolj kaže na§< žalostno ge:p-ir vo o deklaraciji vlade. Seja je trajala od i sko 6»anje. Notranje ttanje dr is-o pustila švicarski teritorij in ie s svojim najstarejšim sinom Otonom na poti v Madžarsko, kjer hoče poizku- Habsburg, ki si je zna! pridobiti znanega madžarskega legitimlsta Gombosa na svojo stran. Gbmbos ima navezane stike ... , , . . ,, tudi z laškimi nacionalističnimi krogi in siti nov puč in doseči, da se prokla- , nodavno se je porocai0, da je bil medici, da otvori na Koroškem slovenske mira njen prvorojenec Otoa za kra-' madžarskimi Iegltimisu ln laškimi fašisti j ljudske Jok. Ba.vi se z vzroki padca no-Ua, Oiia pa za regentinjo. Vsled te i Sklejcn sporazum v zmis!* katerega r.aj i še valute in naglasa, da s e ne eore v«a vesti so se danes izmenjavale brzo- bi italijanski nacionalistični krogi pod- j krivda zvaliti na feur.3n*ca min>tra; ker pirali habsburško restavracijsko politiko ! nihče ni bil sposoben .-?š:ri vpraSan* no-proti temu, da jim Madžari pomagajo Stranic in zunanje p-litike, sc ne more proti — Jcgoslovanom. | pričakovati, da bi b;ie finance dob«>, ker Izgleda, da je razvoj dogodkov dospel lvi0. vP5iva ®» dni.r?" ^uns.nrt tom. Hrvat?!«, in Hrvati niso nikdrr. služili imena separafistov, Hrvat" &o b-' vedno nosilci narodnega edinstva, V Z. t vari, da izp->,I'i.je pri avstrijski greta je bi! znani ilirski pokrer, Stross- mayer itd. Hrvati so bil? najbolj r.ivd" publike, da. da Slovencem na Koroškem vse usodnosti, katere uživajo Nemci v na5i državi. Zahteva od ministra za zunanje mi? Poglejmo, kako se je Zagreb s Hrvatsko povzdignil kulturno in gospodarsko! I Beograd i Ljubljana sta proti Zagrebu cdolge vasi*, hrvetska industrija si je osvojila srbski del na-.-fga teritoriia. Zagreb je pravo denarno središče cele države, Z ogromnimi žrtvami je država pomagala dvigniti kulturno življenje baš na Hr-"atskem visoko nad nekdanji nivo, v 'ieželi je javna uprava skoraj izključno v rokah domačih sinov. Gotovo: tudi Hrvate tarejo mnoge skrbi in pritiskajo nova bremena. Davki, sa obračaj, nedostatki uprave itd., itd. — toda 'o breme leži na nas vseh in nj specifično hrvatsko. Tudi administrativna razdelitev države ne more biti razlog, da hrvatska politika, kakor jo predstavljajo njeni današnji ne-.itelji. odklanja — samo državo. Je-:iro problema leži globlje. Že za časa Narodnega Veča smo videli, da del j hrvatskih politikov odklanja Jugosla-l rijo kot enotno naeijonalno državo, j Daleč je od nas, da vse blokaške javke med Prago, Bukarešto in Beogradom, Mala antanta namerava v slučaju povratka Zite Habsburg na Madžarsko storiti pri madžarski vladi energične korake, da jo le-ta takoj odstrani. Tudi bo Mala antanta s posebno noto opozorila velesile ua opasnost restavracije Habsbaržanov na Madžarskem in zahtevala, da se i posvet? Karlu in Žiti več pažnje. Beograd, 16. januarja. (Izv.) Povodom vesti, da se Žita Habsburg vrača na Madžarsko, je češkoslovaški poslanik Kalina posetif danes našega zunanejga ministra dr. Ninčiča. Pričakuje se skupna akcija predstavnikov Rumunije in Češkoslovaške v Beogradu z našim strom dr. Nineičem. Beograd, 17. januarja. (Izv.) Po informacijah političnih krogov je Žita Habsburg na iem, da izvrši nov obširno zasnovan habsburški restavracijski poizkus. Dognano jc, da je bila borzen Zi-tinega sina Roberta le pretveza za njeno potovanje v Švico. Operacija na malem Robertu se je siccr res Izvršila, in sicer v soboto dne 14. L m., bila pa je povsem malenkostna. Žita se je za otroka tedi maio brigala. Ker niti ona njti njen soprog Ksrl nista izgnana iz Švicarske (izgnana so bile ie os^be njune okolice), uživa Žita v Švica vsa prava eksteritoriiainosti. Dognano je, da so se pod njenim predsedstvom vršile zadnje dni konference, v kritično fazo in da je curiška konferenca dospela do prepričanja, da more le takojšen nastop upropastiti Albrechtovo akcijo. Očividno v sporazumu s svojimi prijatelji je Žita izvršila svoj najnovejši blazni poizkus. politika se ne mora konsolidirari. dok ler se ne reši najvažnejše vprašanje nr notranje in zunanje politike, to je i vatiko vprašanje. Govornik veli. da . ma namena, braniti katerokoli osebno-, iz Hrvatskega bleka, posebno ker se ženi pristaši jugonlovamtva, toda TIrv-- giavri- zastopnik Hrvatskega, bloka izjavi! zs tako držav, v kateri bi morali Slovenci v Beograd z acroplanom. Slovenci eo pri re^tvj hrvatskega vprašanja sami najv^alneje interesirani, ker nvide-. vajo. da še njihov nacionalni obstanek tudi z moralno podporo onih siru! v ino- j moeoi ?17rw T ^slovanski Ar- zemstvv, ki so ze pri prejšnjih habs-\u^ m«^ za regitev hrvatsk^a burikih pucih pokazak svoje simpatije ra5an.fc ffl0ra « T]aAe saine. VU-napram fiabsourski rrstcvraciji. Češka - £ ffi5rfl ritf d a to vsa vlada ie tatoj obvestila zaveznike v Beo- j „ konwUdiranje naših no- gradu m Bukarešti, formirala avstrij- ^ mnJer jalova, ako s ko vlauo m opozorile Budimpešto na reii hrvatsko vpra^nje. oposnost novega rcaavracUskega poiz- & BrMdnfir:em ^ dr. velimir kosa fe moral rodm zopetne neprl- D - m (Ju£>wl,lTCMk} ^v. Vidovdan-ictne ui mučne kompUkaci*. Tekom vče- ^ n?tavj, =e tužni Vidovdan Zflll™ df ** t ^-tm ustav« ni nikakor zboljšal med Prago, Bukarešto in Beogradom zi- ■ * N - - ^ vahna izmeniava misli slede skupnega " ^ • " - c ' postopanja. Češkoslovaška republika je s svoje strani storila vse, da se ponovitev habsburške avanture v kali zatre. Ona je odločena na najresolainejše postopanje, ki bo izvedeno z isto energijo kakor pri zadnjem puču. Tozadevna navodila na j varnostne in vojaške oblasti, so Se iz dane. Praga, 17. januarja. (Izv.) Češka vlada je v soboto in nedčljo sprejela zaupna poročila da pripravlja lita Habsburg nov puč očividno v sporazumu z legitimistič-nimi madžarskimi krogi, in kakor se zdi i so v svoji težki borbi za obstanek naroda tekom stoletij pridobili trd por tn zaveit. da se je njihova država. \s:-dli>< ohranila in da je bila kontinuiteta hrvat *ke drŽave ohranjena tudi v naižuj?.i"n časih. Hrvati so svobodno vstopili v no vo državo in branijo svojo državo. Re;-i ".i politika je, ako se dela po predloge. • j se -a Hrvatsko ustvari izjemen pole :r. (Medklici). Ta položaj pomeni nor-•. alni ki ie pravičen in kateri v ,e Knra dati 'udi Sloveniji. Bosni, Vow-od-ni in Mac« I^ni i. (Ploskanje in hiup. K!i.' Nimate pooibistila za Maoedonijo!) D' kler se ne bo spoštovala svobodi- ££ bn naša država niti mirna, nit: srečna. n>; močna. V nori vladi ne r.ndi nio zove^ temveč samo '.taro vlado in pravi, da v-y vladi r.c more dati Dalje jo covoril Etbin Kristan: Danc» se razpravlja o neki vladni deklaraciji katere on ne more najti VGorei jo c&-dcjal, -ioža'u. Zameri vladi, da tega dosedaj ni nikdar storila. V narodu je nerad^oP-stvo in tega :e Vriva, vladi Vprašanje odbora za zunanlo politiko Praga, 17. januarja o polnoči (Izv.) Do poznih večernih ur še ni znano, da-li je Zitui restavracijski poizkus res žc v . stanju izvršitve. Poročila iz Bratislave in katerih so se udeležili nekateri člani | Budimpešte sicer pravijo, da je v gotovih . habsburške iamiliie, med njimi bivši nad-' madžarskih krogih razširjena vest o zo-vojvoda Evgen, nadalje zastopniki tnad-! petnem prihoda bivše kraljice, vendar do I čina poslancev kakor tudi žarskih legitfenistov, eksponenti legitimi- i sedai ni dognano, da bi bila Žita Habs-same stojijo na stališču, < stičnih krosrov iz Avstrije in drugod ter burg že prispela na Madžarsko. Za vsak slučaj pa i« češka vlada ukrenila žar]a7n»>ntaren odbor ntijno potrti" vn ker drugače ni mogoč« vršiti nad <"•-slovanjem zunanjega ministrstva. > trebne kontrole. V tem vprašanju do tako muslimani kakor SKS gh o-vali za tak predlog. Demokratski Vui bo tekom prihodnjih dni razpravljal o tem vprašanju na. klubski seji in it cotovo, da bo tudi glasoval za pre>i-del vlade I log. F.dino v ra-iikalskem klubu vlada da je tak'razdvojeno mišljenje. zaupniki laške in francoske klerikalne aristokracije. Zatrjuje se, da so zlasti francoski klerikalni krogi še vedno voljni Vladna kriza v Avstriji itike obtožimo tega smrtnega greha.; ODSTOP VSENEMŠKEGA MINISTRA. — KRŠČANSKI SOCI-i!l resn,ca da Je P°ht-,5na P51 '"7il JALC! ZA SPORAZUM S ČEŠKO. - MANJŠINSKA KLERIKALNA VLADA? pravila vso vodstvo v roke dveh zločinskih tipov: Radica in Košutiča. Politična formula teh dveh pomenia negacijo naše državp in vsi poskusi jo -praviti v okvir tudi najsmelejše dr-?*avopravne konstrukcijo Jugoslavije, najbolj znan je Protičev poskus), so -9 izjalovili. Tako izgleda na prvi mah, da se ;.irob!em s sedanjimi politiki Hrvatskega bloka ne da rešiti. Nt takorekoč nobene dodirne točke, kjer bi se reogli pričeti uspešni razgovori. Ce pokušamo javno diskusijo in čitamo -azne recepte, se ne moremo obraniti vtisa, da vsebujejo vsi predlogi le raz-r>a jialiativa. ki ne prinašajo ozdrav-ienja. Ali morejo volitve prinesti čistejšo situacijo? Mnogi so tega mnenja. Novo konzultiranje naroda more pokazati nova pota. Medtem pa je potrebno nadaljevanje diskusije z ene in druge strani. Vlada naj tu predn'aoi. Njena dolžnost je. da poskusi vsako pot, ki bi nas do-vedla do principijelnega sporazuma, da je hrvatsko vprašanje del našega notranjega narodnega problema, ki se mora tudi kot tak rešiti. To je edi-si realni začetek končne likvidacije hrvatskega vprašanja. Muslimanska spomenica Beograd, 16. januaria. (Izv.) Muslimanski poslanci Hrasnica, Kapetanovič :n Korkut so danes zjutraj posetill ministrskega —edsednika Pašiča in mu predali resolucijo ninslimanske organizacije, sprejete na zad.i i ■strankini konferenci v Sarajevu. Izročili so resolndjo tudi predsednikom klubov vladnih strank. Oficifelna vabila na konferenco v Genovi Dun-i 17. januarja. (Izv.) Mnistrski svet »s sprejel demisijo notranjega ministra dr. VVaberia na znanje in poveril provizorično vodstvo notranjih poslov kaneelarju dr. Schoberju. Dunaj, 17. >nuarja. (Izv.) Na svoji tU-našnji skupščini je krščansko-socialna stranka soglasno sklenila v parlamar.tu glasovati za ratifikacijo pogodbe, sklenjene v Lani. Iz zadržanja n- _ , . .. ... ,. , ., _ i tudi zastopniki Avstrije. Madžarske, Bol-Dunaj, 17. ^n. Italijanski poslanik Or- in Rusije. sim-Baroci ;e danes izročil zveznemu B „___ kaneelarju dr. Schnbni noto italijanskega zunanjega ministra DeUa Torrett.'1, s katero se vabi Avstrij"* na pedlatri resolu-^ cije, ki jo je dne 6. '-nnarja 1022 sprejela konferenca v Cannesu, k udeležbi na gospodarski in finančni konferenci, ki se Povabilo italijanske vlade bo predlo* ženo že na prvi seji ministrskemu svetu. ki 2a bo nedvomno tudi spreiei Konferenca v Genui se obeta razviti v svetovno konferenco, kakršna nima primere v zgodovini Pariz, 17. januarja. (Izv.) «-Temps» IZ ODBORA ZA UPRAVNO RAZDELITEV. Beograd 17. januarja. vIzv.) Na današnji seji odbora za administrativno rzdelitev države je posl. dr. Hohnjec zahteval, naj ostaneta Hrvatska in Slavonija in S! oveni ia dve nerazde-ljivi oblasti. Nastaz Petrovič je pred- prične dne 8. marca 1922 v -Genovi. !?otavIJa. da ^ Franciia pripravljena so-Berlin, 1,. januarja. (Izv.) Italijanski j delovati pri obnovi Evrope, da pa more služba v vsej državi. V glavnem ostane- jlajral. naj ostanejo začasno velike žn-jo takse za telefonske poa-ovore iste kot panije in okrugi, po volitvah pa naj so seda.i Pri mest'h, ki imajo manj kot se izvrši nova administrativna razdeli- lo naročnikov, se bo taksa znatno znižala. Posebna taksa se bo računala za one abnnente. ki jah^ev^o, da se jih hudi ali opominja in sioer 120 D'n letno. Za stalno zvezo s katero drugo številko v lokalni ali intemraKani zvezi se bo računalo mesečno 10 D'n. Ža medkrajevne razfrovore na oddaljenost 100 km se bo plačevalo S Din, od 100 do 200 km 6 Din. od 2W) do 300 km 8 Din. a preko 400 km 10 Din. IRSKA PO SPORAZUMU. DnbHn, 17. Januarja. Začasna irska tev države. Milorad Vujičič se je zavzemal za ukinjenje velikih županij in okntgov in za 80 oblasti: povečali naj bi se samo srezi. Minister Markovič je imenom ministra za konstituanto predlagal odgodite^ debate na jutri, nakar je bilo sklenjeno, da se z določevanjem oblasti prične najprej v Srbiji. NEMČIJA BO DANES PLAČALA. Pariz, 17. januarja (Izv.) «Temp6» nuotavlja napram vestem, ki se glase drn- poslanik v Berlinu je danes zvečer izročil državnemn kaneelarju dr. Wi.rthu povabilo nemški vladi za udeležbo na konferenc! v Genui, ki se prične dne marca. Povabilo se glasi: ^Gospoda državnemu kaneelarju! V zmislu sklepa vrhovnega sveta aliirancev Vam pošilja^ mo prepis sklepa, izvršenega na konferenci v Cannesu dne 6. januarja 1922 s strani zaveznikih vlad. V zvezi s tem sklepom in po navodilu moje vlade, si štejem v čast, povabiti nemško vlado k udeležbi na gospodarski in finančni konferenci v Genovi. Prosim Vas. da mi javite imena Vaše delegacije in njenih spremi jevalcev*. imeti genov?! a konferenca le tedaj uspeh. če ne bo tangirala veljavnih mea-narodn h. zlasti mirovnih pogodb, ampak bo razpravljala samo v soglasju z določili verzajjke pogodbe in z določili reso* lucij« vrhovneea sveta z dne 6. januarja leta 1921. «Newyork Herald* doznava, da se namerava Poincare osebno udeležiti konference v Genovi, če se jo osebno udeležila tudi LIoyd Goorge in B>nomi. Poinc-a-r6 namerava napraviti svoja udeležbo na eenovski konferenci odvisno od jamstev, la Frano ja na njej ne bo prikrajšana v svo;ih pravicah, katere ji dajejo mirov, ne pogodbe. vlada je v nedeljo dopoldne zasedla grad v Dubiinu, ki je bil do sedal sedež podkralja Irske ter je tako predstavila! an-igleško zosnodstvo v Irski PODALJŠANJE TRGOVINSKE POGODBE Z AVSTRIJO. Beograd, 17. januarja. Ker še ni sklenjena nova trgovinska pogodba z Avstrijo, le trgovinski minister zahteval od na-todne skupščine pooblastila, da se dose-gače, da bo Nemčija Jutri, dne 18. t. m., danja trgovinska pogodba 2 Avstrijo, ki kakor naznanila, plačala na ta dan zapadlo dodatno dekadno vsoto 31 milijonov zlatih mark. Izplačilo bo ;:rvT?fa nemška -Reichsbanka-, v tujih dev izah. poteče dne 31. t m, podaljša za mesec dni. Na podlagi proračunske dvanajstine !e bila trgovinska pogodba z Avstrijo Tft sodaljšana od 1. do 31. Januarja 1922. DRAGOCENO ZAROČNO DARILO KRALJU ALEKSANDRU. Beograd, 17. januarja. (Izv.) Sinoči ja bil sprejet od kralja v posebni avdijen-c! prof. dr. Re:s, ki je čestital kralju povodom njegove zaroke in mu izroffil v dar zlato dozo z demanti katero je dobil svo.iečasno ei ruskega carja Nikolaja II. In je vredna n«d pol milijona dinar« jev, If »?■*>»» a«is»r1hlfa ««f 9ff O 'vernje. da fco s vsem- svojim! silam! na itnza avsirnsKe viaoe .uhem^ m morju in v zratu priskočla V nedeljo, dne 15. januarja se je sestalo na Dunaju vod=tvo velenem-ške ljudske stranke in je razpravljalo o avstrijsko - češkoslovaškem dogovoru, ki sta ga bila nedavno sklenila v Lani zvezni predsednik dr. Ilainisch in predsednik češkoslovaške republike dr. Masarvk. V živahni delati ji' na zborovanju končno prevladalo na-ziranje, da se stranka ne more strinjati z dogovorom, ki vsebuje priznanje senžermanske pogodbe, katere stranka absolutno ne more priznati. Velenemška ljudska in kmečka stranka sta sogla«no sklenili, odreči kabinetu pomoč in pozvali svojega zastopnika v vladi ministra za notranje zadeve dr. \Vabra, naj poda demisijo. Svoj sklep utemeljujeta stranki tako - le: oizvedovanj. Vojna .amnestije za politične zločince je iz-iadja »Massala* je zapustila luko in I z val v Dublinu veliko radost. Množi-križari pred I širina i ca se je zbrala na dan amnestije pred -f- Diplomati pr! Ninčiču. Kakor poročajo iz Beograda, so včeraj dopoldne poselili zunanicga ministra dr. Ninčiča francoski, češkoslovaški, bolgarski in španski poslanik in dopisnik v narodnem svetu danes nima več večine. Takoj po demisiji drja. Wabra se je sestal kabinetni svet k seji. da določi zadržanje vlade napram vsenemcem. Danes v Rredo ali v četrtek predloži dr. Schober pogodbo narodnemu svetu, ki jo bo izročil zunanjemu odseku. Zdi se, da se bo drju. Schobru vendarle posrečilo uveljaviti to pogodbo, in sicer z glasovi krščanskih socialistov in soeijnlnih demokratov, s pomočjo katerih bi dobil dr. Schober potrebno dvotretjinsko večino skupščine. Dr. Schober namerava podati ostavko s svojim kabinetom vred šele po ratifikaciji pogodbe. Za poznejšo sestavo vlade pa je trajno slutimo sodelovanje klcrikalccv in socijalistov v vladi skoro več kot neverjetno. Ostane teda; alternativa: ali krščansko - socijalna manjšinska vlada ali pa ponoven sporazum med dosedanjimi vladnimi strankami. Vladna kriza pomeni danes za Avstrijo še eno. domačo nesrečo poleg vseh drugih nesreč, katerih današnja država ni sama zakrivila. i > londonskega »Moruingposta*. -f- Posl Jovan Jovanovič, član zemljoradniške stranke in bivši poslanik v Londonu, je na pondeljkovi seji narodne skut>ščine v debati o vladni deklaraciji obširno razpravljal o naši notranji politiki, zlasti tudi o hrvatskem vprašanju. Omenjal je brezuspešni Vosničev poskus, pomiriti in spraviti Hrvate, kar naj bi pospešil zlasti montjoysko ječo in je živahno akla-mirala izpuščene. Nad 350 zaprtih sin-fajnovcev so izpustili iz ječ. Na večer amnestije so priredili Dublinčani narodnim mučenikom lepe slovesnosti in pojedine. — Ta teden odhajajo angleške čete iz Irske. — Irska jo sedaj mirna, izjemo dela samo še Belfast. kjer se večni poboji še vedno nadaljujejo. Poveljnik angleških čet v Belfastu je izdal razglas, v katerem preti požgatj vse one hiše, iz katerih bi Irci streljali na angleške vojake. — Anarhistični kongres proti ruski diktaturi. »Federacija komunističnih regentov obisk v Zagrebu. Izdalo |>a anarhistov Nemčije* je sklicala med Božičem m novim letom v Berlin m- Snopič I. Maribor 1922). Ne iznajaio več vct5a!a uprizarjati to delo. Letos pa je mnoge naše znanstvene publikacije, a' ^»Cja »Rcigen* na rekurz ravnatelja mariborsko Zgodovinsko društvo se s i svojim organom rije skozi časov sile ter Bcrnana zopet dovolila. Kcrdenskjold na Dunaja. Slavni pre- je sedal izdalo prvi snopič svojega 17. j iskovalec arktične zone, dr. Otto Nordeu-ietnika, in siccr z zelo zanimivo vsebino. | skiold se mudi te dni na Dunaju, kjer bo Prof Kovačlč objavlja v celoti govor, ki i-ncj v ]dkalu »Društva dunajskih geografov* predavanje o svoji ekspediciit v Pata gonj o. ga Je Imel Slomšek pred 100 let! (182!.), ko je v Celocu otvarjal svoj kurz slovenskega jezika. »Solncc se bo prej vrtelo okoli zemlje, kakor se bo Slovaustvo izpremenilo v kak drug narod*, je rekel Slomšek. G. Skrabcr razpravlja o kultu perzijskega boga Mitre v Rušah, učitelj Pavel Košir iz Prevalj podaja podatke o ljudski medicini na Koroškem, župnik Vr-hovnik pa o slovenščini v Slovcnjgradcu v 17. in 18. stoletju, a prof. Kovačič o narodni noši na Murskem polju pred 100 leti ter debatira proti znanemu nemškemu univ. prof. Luschin-Kbengrcuthu, ki je izdal politično agitačni spis v nemškem In angleškem jeziku: »Die Zerreis-sung der Steiermark*. Zgodovinsko društvo v Mariboru izda tudi v kratkem času »Historično slovnico slovenskega jezika* v trcii ali štirih snopičih; prvi snopič Izide prav kmalu in bo stal 10 dinarjev. Naročniki naj se oglašajo pri Zgodovinskem društvu v Mariboru. Mi najtop- vse skupaj ni nič in ravno regentov obisk je pokazal, da so bili v Beogradu glede Hrvatov preoptimistični. Ob- tcrnacijonalen anarhistični kongres, ki je zboroval — seveda tajno — ob širno je govoril Jovanovič tudj o zu- udeležbi 40 zastopnikov iz inozem-nanji politiki, v kateri je poudarjal b4™- Kongres je med drugim spremi velik pomen pogodbo s Češko in Bo-1 resolucijo, o kater, je bila mformira-munijo, ki se poglobi sedaj še s kra-j™ tud. javnost m ki se glasi: »Intcr- J J . . I ...A »...1-! n • .n -lite« lAn L-1 >r» rrrna ?Hrin , i nacijoiialnj anarhistični kongTes, zbran koncem leta 1921. v Berlinu, ugotav ljevo poroko, obenem pa opozarjal na usodne posledico rapallske pogodbe. ... , , • .• zasužnila velik del naših roja-i to z zalovol.stvom, da so anarhisti ki je kov in vseh dežel nasprotniki vsake diktature. Dogodki v Rusiji so anarhistična naziranja o diktaturi lo potrdili. Anarhisti poudarjajo odločno, da so proti vsaki diktaturi, pa naj jo izvaja kdorkoli.* — Vprašanje Vilne. Oficielni rezultati plebiscita v Vilni ie niso znani, i skega sveta piše zagrebška »Slobod- j toda gotovo je, da bodo imen roljaki na Tribuna*, da jo bila naisramotnej- i veliko večino in poljski listi že zal.ee-iša, ki se je sploh kdaj vršila, a ob- vajo aneksijo. Vendar pišejo london-| enem najznačilnejša za politiko lirvat- ske »Tiines*, da poljska vlada ni pre ki tvorj zato stalno zapreko med nami in Italijo. I! koncu se je povrnii Jovanovič še enkrat k razmeram na Hrvatskem in izrazil svoje prepričanje, da bi mogle prinesti re-meduro in srbsko - hrvatsko spravo edino nove volitve. I + O prvi seji zagrebškega občin- Spori Zimske športne prireditve Športna zveza priredi v letošnji sezoni sledeče zimskosportne tekme: Dne 29. jan. drsalna tekma na Bledu in smuška tekma Mrzii Studenec (post. Boldnj) Bled. Dne 2. febr. Sankaška tekma za prvenstvo Bohinja v Bohinju. Dne 5. febr. Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije v Bohinju. Dr.e 12. febr.: Smuška tekma v teren-J za prvenstvo Slovenije v Bohinju. Dne 19. febr. Smuška tekma v skokih za prvenstvo Jugoslavije raz skakalnice v Bohlniu. Dne 26. febr. Smuška tekma v terenu za prvenstvo Jugoslavije na Planinici pri ptujskega Muzejskega društva. «Časopis za slovenski jezik, književ- EboIJisnle potiskih financ Poljski finančni mmster dr. Michalski ! skegi bloka. Že" sama demisija vodi- več navdušena p izvedbo priključit- univerzi je 16.1 m. (varšavskin) novinarjem i,iavilteljcv bloka Radiča^ šurmina m Ko- vej^lne Poljski, ker se boj, večnih ^^ ^ ^ ^ ^ ^ y glede poljskih financ, da so zboljSujejo. i šutiča pomenja norčevanje iz to svoje mnenje je skušal minister ute- C,CY- ^ »o .naspdli blokaškj listi, a se-inel.iti s točnimi podatki. Davek, carna in slični dohodki so znaSali leta 1030 4 mil jarde poljskih mark. V letu 1921 je ta vsota narastla na 47 milijard in se jo skoraj podvanajstorila. Tekoči dolgovi poljske države so znašali v tretjem četrtlct:n leta 1921 47 mi-Tjard, v četrtem četrtletni istega lota pa je padla ta vsota na 59 milijard. To ni mnogo, vendar pa dokazuje, da se tendenca zmanjšanja dolgov po lazoma približuje nameri ministra izenačiti izdatke in dohodke. Vzrok te^a zboljšanja je v prvi vrsti energično in prav Ino poslovanje poljskih finančnih oblasti, v drugi vrsti pa patriotizem vseh poljsk h državljanov, po katerem vrše vestno svojo dolžnost raprr.m osvobojeni držav, glede plačevanja davka in sličnih bremen. Sedaj se vrši pnpisovane vsega imetja državljanov in njihovih dohodkov. Nadaljnji dokaz zboljšanja poljskih volil- nemirov. — Začasna kitajsko ________ _ japonska podaj' trvoditc]jriepo"ods7oWjoV\o Vo.godba. Kitai-ka in Japonska sta skh-volilci od njih pričakovali, da bodo nili dno 15. t. m. prccej_nejasno stih- zirano pogodbo, ki določa, da se odpre Cing - tau in vse zemlje Kiau-čoua svetovnemu trgovinskemu prometu za vse države enako. Ta pogod v občinskem svetu delali za interese Zagreba. »Tribuna* se čudi, kako mo-rejo biti v društvu blokašev nekdanji naprednjaki. ki so nekdaj uživali v | hrvatskem narodu največji ugled samo radj tega. ker so se borili proti protisrbski in protihrvatski politiki sedanjih svojih zaveznikov Košutiča in Prebega. + Samostojna bosanska radikalna stranka? Včera:šn'a beograjska »Pravda* poroča iz Parajcva, da nameravalo bosanski radikali ustanoviti svojo lastno skupino. Glavna točka njihovega programa je rešitev agrarnega vprašanja in boj proti muslimanom. Na ta način upajo pridobiti za svojo stranko mnogo Srbov, ki so se držali sedai po strani vsled zveze med muslimani in radikalci. lcje priporočamo društvo in njegov časopis, ki je obenem glasilo mariborskega in Kranjski gori. Podrobnejši razpisi bodo v »Športa-, ki !.:ide dne 25. t. m. nost in zgodovino». Izdajajo in urejajo F. Kidrič. R, Nahtigal. Fr. Ramovš. Prva dva snopiča III. letnika sta pravkar izšla! in prinašata sledečo jezikoslovno vse- j bino: R Nahtigal, »Instrumenta! sing.; fem.-ojo: -o»; P. Skok, »Oglej I Celje*; Fr. Ramovš: »Celje*; J. Kclemina, »Slovarski doneski«; A. Bajec. »O prvotnem slovenskem naglasu v reziianskem narečju«; Fr. Ramovš tolmači besede: de-sten, res, nejeveren, jež. Jezero, nisem-nesem, teden in vir:j ter krajevno ime Kobarid; R. Nahtigal, »Prisuha — prešuštvo*. — Prihodnja dva snopiča bosta iz-! šla poleti in bosta imela literarno- histo- j rlCno vsebino. Časopisa III. letnik stane; 20 dinarjev; kdor si ga naroči, naj javi i . , .. .____ ____ „ , , , ... r- . . . . i vel k dvoran Mestnega doma v Llumjs svo e me upravnistvu Časopisa v L uo-, , . . „ . „„ ,„s 'ni. Vabimo vse novince, da sc zbero točno ob napovedani uri in pridejo če mogoče v polni smučarski opremi in oprari predprodaji v pisarni »Glasbene Matice* j s smučmi in palicami vred, da se natan^ vstopnice za III. komorni večer kvarteta j no pomerijo smuči, odpravijo nedostatki Zika dne 23. t. m., katerega moramo pri- j ter opozore novinci na vse, kar Je trebi števati z vso resnostjo k enemu najidcal- urediti že pred praktičnim vežbanjem v nejših umetniških udruženj zadnjih let. j terenu, tako da se ne bo Izgubljal čas p-i Uspehi, katere je v zadnjem času žel; nepotrebnem prvi dan pri praktičnem kvartet Zika v Pragi in na Dunaju, so vežbanju. — Športna zveza. Vse športnike opozarjamo že danes I da goje vztrajno trening. — Športna zvezo • Zimski trening S. K. Ilirije v Ljubljani. Trening v Nušakovl jahalnici v Trnovem je razdeljen sledeče: torek in četrtek (y »Športu* se je pomotoma objavilo petek} točno ob pol 19. uri nogomet, sobot-, atletika in ženski odsek, v nedeljo ob 15. url naraščai. — Opozarja se zlasti igral-j ce tekmovalnih moštev, da je treba r i ozirom na bližnje tekme redno poseči vse nogometne treninge. Teoretični smuški tečaj za novince -■>-i bo vršil dne 19. t m. ob osmih zvečer v MMi yestn$ vim letom 1C22 pa so sklenile vse mestne obč ne. da ne zahtevajo več državne podpore. Da ie Poljska v stanu nu liti celo gmotno uničenim slovanskim bratom podpore, dokazuje dejstvo, da je mesto Plock poslalo stradajoči Rusiji v roke dr. Nansena 15.000 ton moke, za kar je država znižala vozaino za 50 odst. 8el.iiiskl ussehi v Csnnesu Iz BrusFa poročajo lfi. t m. BclTijska J( delegata na konferenci v Cannesu, Theu- j šl'juje." ^h-ar namreč sploh ni trovoril. nis in Jaspar, sta takoj po svo,em po-vratku v Bruselj sprejela zastopnike novinarjev in jim podala razne podatke o konferenci. Thcunis je naglašal. da jo bila Belgiji priznana glede nemških plačil prioritetna pravica in da prične Nemčija dne 18. januarja z dekaliSnm izplačevanjem zneska 31 milijonov. Jasjiar je izjavil, da je angleSko-belgij-ska perventivna pogodba uresničena m pod p san tozadevno tudi že protokol. Be-»edilo Boeodbe. * kateri se Ancliia To kar »Naprej* citira kot Ribarjeva izvajanja, so. kolikor moremo presoditi. odlomki iz govora črnogorske?:! republikanca Gjonoviea v seji parlamenta 16. t. m. — »Naprej* naj v bodoče pazno čita liste. ka;ti, kakor pravj sam v svojih Utrinkih: Nj dovolj, da zna človek citati, temveč važno je. da razume- kaj čita. Mi se S trebi:e resno bojimo, da bo sicer »Naprej* j mrazu. nančnega odseka se vrši v petek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Savcza v Narodnem domu. Prosimo točne in poi-noštcvilne udeležbe! Nova blamaža «Napreja». Za financ podat dejstvo, da je še v zadnjem If,asi,.° focijalistiene partije velja od- MJISiu>aKi i- ju- ! i i ^ j ;ar ie izumilo duhovito metodo, kako času 243 obem dob.valo od države pod- prolctari-at lahko prihra- Jugoslovanski sokolski savez Seja fl- poro. V septembru leta 1921 sta zahteva- . , . ' - ■ • —*• ——«- ->— li te nc Jnorp samo še "0' občini z no- ni ra ^^ nalmanJ 166 llr' 0Ila s,ara li te po.lpore samo se -0. občini, z no- a]i pQ domage: no mine dan brez blamaže. Včeraj nas zopet v duhoviti politični beležki vprašuje, zakaj nismo poročali o znamenitem srovoru predsednika skupščine dria. Ribarja. ki da je strahovito obsodil našo notranjo in zunanio politiko z našo armado vred. »Naprej* sicer nc ve natančno, ali ni bil ta Ri-barjev govor morda le diplomatična poteza, vendar smatra naš molk za več nego sumljiv. Mi ponižno odgovarjamo: Res nismo objavili Ribarje-vega govora. Vzrok je pa sdoblii in in tehtnejši nego si »Naprej* domi- zoni. Sedeži v dvorani so po 15, 12, 10, v Ljubljani, katere razdeli Športna zvezi i danes med 15. in 16. uro pri g. Goreti, 8, in 6 dinarjev na galeriji po 6 dinarjev. Qosposvetska cesta 14. dobe posamezni- Stojišča po 3 dinarje, dijaške vstopnice ki le z legitimacijami svojih klubov pa se oddajajo le proti izkaznici po 2 din. j drujrjml verodostojnimi izkaznicami ter ba jo čisto provizornega značaja in bo nam porok, da bo ta komorni večer naj- j Sfmči 2a udcležencc smuikega tečaja, v veliavi dotlej, dokler se ne sklene iepša prireditev v letošnji koncertni se-1 -------------- med Kitajsko in Japonsko splošna p» goJha. Glede odprtja imenovanih luk in ozemlja za splošni promet gTe glavna zasluga antanti. ki js to energično zahtevala. Obe držav, losta sklenili v kratkem v Wjshingtonu še posebno pogodbo, ki se bo tikala izključno samo vprašan."a Šanttinga. — Prepoved zabav v FrusijI. Prusk,-vlada je prepovedala vse javno pre !-pustne zabave. Svoj sklep utemeljuje ž gospodarsko in socialno krizo, v kateri se nahaja Nemčija še dam-s. Društvo »Soča* v Ljubljani naznanja da predava v soboto dne 21 t. m. ob četrt na 9. uro zvečer v salonu hotela «Lloyd» g. dr. A. Glonar »o Simonu Gregorčiču*. Vstop prost. Srečko Koporc: Trije mešani zbori V »Umetniški založbi Treh labodov* v Ljubljani so izšli trije mešani zbori Srečka Koporca. Cena 16 kron. Pri naročilih proti jamstveni Izjavi za smuči. Odškoc-nlne za obrabo smuči je treba položit; 10 dinarjev, eventuelne poškodbe se bod-i morale posebej plačati. Opozarjamo pa, da ie tečaj sam popolnoma brezplačen, — Športna zveza. Reprezentančna nogometna tekma mccr Italijo in Avstrijo se ie vršila v nedeljo dne 15 .t. m. v Milanu. Končala Je neod- po deset ln več eksemplarjev stane izvod j ločeno z rezultatom 3: 3. Dunajčani, ki so 12 kron. j Igrali za Avstrijo, sicer niso bili v nai- Zagreb in Moliere. Uprava zagrebške- boljši sestavi, ker se nahajata dva naj- ga gledališča je poslala povodom svečanosti Molierjcve tristoletnice dne 15. t. m. pariški »Maison de Moliere* (Ccmedie bo'jša kluba. »Rapid* In »Sportklub--. na lastnih inozemskih turnejah, vkljub tema pomeni doseženi rezultat za Italijane lep Fran^aise) brzojavko. »Hrvatje so ljubili j uspeh, ker do danes na tem polju niso Molierja še ko je živel: knez Frankopan ! odnašali posebnih lavorik. Tekma Je po-ga je leta 1670. prevedel v ječi, predno! membna tudi zato, ker je bila po vojni Sokol II v Ljubljani sklicuje za četrtek i je §a| na morišče. V Dubrovniku so igrali J prva reprezentančna tekm2 med obema dne 19. t. m. točno ob 8. uri zvečer v i Molierja že začetkom 18. stoletja. Nocoj i državama, telovadnici na realki informativni sestanek članstva za sestavo kandidatne liste za občni zbor, ki se vrši dne 22. t. m. — Pridite vsi! Za «Sokola» v Dolnji Lendavi sta darovala g. Josip Tomšič, ravnatelj Slovenske banke, 100 kron in ga. Pire, soproga upravnika carinarne, 40 kron. Iskrena hvala darovalcema! proslavlja tudi jugoslovcnski narod naj-i Dunajska »Ostmark* je Igrala dne 14. večjega genija francoske dramatske; in 15. t m. v Zagrebu in dosegla vkljub USMILITE SE NAŠIH PTIČIC. Debela snežna odeja, ki pokriva sedaj hrib in dol. jc prisilila naš* ptice-povke, da so se približale Hr.-veškim bivališčem, proseč vsaj malo hrane, da se ubranijo lakote in smrti. Šolski otroci so pobrali že mnogo poginulih taščic i : ščinkovcev, ki rima;o po-hrane in umirajo v snegu in Usmilite se ubogih ptičic in kmaln moral prihraniti svojim bral- j potresa.; 10 jim na primernih krajih c cm še več nego 166 nr na dan... I drobtinic iu wnja'- umetnosti z »Meščanom plemičem*. temu, da na Dunaju ne velja kot eno Prosvetno deio na Koroškem. Izobraže-: najboljših moštev, prav lepe uspehe. V valno društvo v Železni Kaplji si je nedavno izvolilo nov odbor. Društvo nabira sedaj nove člane ne !e med Slovenci v 2e!ezni Kaplji, ainpak tudi v Rcbrcah in Obirski. Uredilo si ie tudi knjižnico ter pridno izposojuje slovenske knjige in to vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Jugoslovanska komorna glasba na Dunaju. Dne 18. t m. prirede člani dunajskega Oottesmannovega kvarteta ter pianist Emerich v dvorani »Musikvereina* na Dunaju koncert, na katerem bodo Izvajali sama Dubroničeva dela, med njimi komade: »Sercnada mojega življenja«, »Naša Lclja*, »Divertissement* za violo in khvir, »En famille* za violino, ccllo in klavir ter godalni kvartet »Pesem sorodnih duš*. soboto je tolkla zagrebško »Urijo* z 10:0, v nedeljo pa prvaka »Gradjanskega* z 2: 0. Poraz Gradjanskega je Javnost malo presenetil. Pojasnjujejo ga s tem, da se nahaja klub v nekaki prehodni fazi, ker je nedavno dobil novega trenerja, ki uvaja nov sistem Igre. Zagrebške tekme so bile posebno zanimive, ker so se vršile — menda prvič pri nas — na snegu. Nogometaši hvalijo, da Je steptan sneg za igro prav ugoden teren, ki ne zaostaja za s travo poraščenim prostorom. Kolesarska Ilirija v Ljubljani sklicuje za četrtek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v Prešernovo sobo restavracije »Novi svet*. Na dnevnem redu je raz-Jasnjenje difercnc, nastalih v klubu. Udeležba ie dolžnost vsakega člana. t Domače vcsfi * Šestmesečni parastos za ministrom Draškovičem. V saborni cerkvi v Beogradu se je vršil včeraj dopoldne šest, mesečni parastos za ministrom doktor Draškovičem. kateremu so prisostvovali člani vlade, poslanci in številno občinstvo. 5 Smrtna kosa. V deželni bolnici v Ljubljani je umrla ga. Marija JcrSe. Pogreb bo danes, ob 14. uri iz bolnice. — Na Krki je umrla Karolina Lobe. v kopališču v Naubeimu pa stavbenikova soproga ga. Emilija K5n g. * General VVrangel v Slavoniji. Kakor nam iz Beograda poročajo, se general Wrangel ne bo nastanil v Sremskih Karloveih, ker tam ni primernega stanovanja, marveč v Starem Futoku na sekvestriranem posestvu grofa Rudolfa Choteka. * Redukcija uradnikov gozdarske stroke. V ministrstvu za gozde in rudnike je že sestavljen seznam reduci-ranega osobja. Posebna pozornost se posveča redukciji števila gozdarskih uslužbencev; istotako je zmanjšano na minimum število čuvajev in gozdnih paznikov. Pričakuje se še poročilo iz Slovenije in južne Srbije, nakar bo definitivno reduciranje izvršeno in predloženo v končno odobrenje. * Vsakemu svoje! Ljubljanski župan g. dr. Perič je socialni demokrat in še ni dolgo advokat. Ker je po vrhu danes še samec in se mu pred letom dni ni sa rjalo, da postane kdaj načelnik slovenske metropolo, je umevno, da dosedaj ni ime! ravno reprezentativnega stanovanja. Vsak pa mora priznat.', da gre reprs-zentantn velikega mesta tndi primemo stanovanje, v katerem lahko sprejema svoje goste, ki so mnogokrat tudi ino-zemei. Zato se nam je zdelo povsem v reda, da si je pusti! g. župan, ki se vr-hntega v kratkem poroči, od svojega sta-novanjskega urada nakazati sredi mesta lepo, moderno in reprezentativno stanovanje. OčiviJno se je zdelo to samoumevno tudi sodrugom okrog «Xapreja», ki proti teau nakazilu niso protestirali, če prav mora. mnogo proietarcev, ki so že leta in leta poročeni in imajo kopo otrok. ?e vedno zmrzovati v vagonih in barakah- — Včerajšnji «Naprej» pa poroča, da ie vlada naročila za reprezentanta vsa naše države, za kralja, posebni dvorni vlak, kakor ga ima danes glavar vsake civilizirane države. Čeprav je to za vsa kega razsodnega človeka gotovo vsaj tako utemeljeno in opravičeno, kakor da dobi ljubljanski župan prhnetro stanovanje, p a vendar psuje « Na prej* na vlado in hinavsko kriči o krivici, češ kralj se bo vozi! v udobnem dvors':em vlaku, vi delavci pa se boste garali v naše rudni ke še dalje na onih --malih šarabankah*. O pamet, pamet... * Dinarski račun za poštno ravnateljstvo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da bo sprejemalo račune od svojih dobav.teljev, trgovskih tvrdk, obrtnikov ter računa za porabo električnega toka in plina odslej samo v dinarski veljavi, ker jih mora tudi računovodstvo vknj zevati v tej veljavi 0R02NIŠKI MORILCI PRI BREŽICAH. K zahrbtnemu umoru orožnika Ma-verja v Brežicah nam naknadno poročajo še sledeče: V nedeljo popoldne se je neumornim orožnikom slednjič posrečilo, da so aretirali še zadnjega izmed besti-jalnih morilcev, to je mlajšega Var-lečevega sina. ki je zvabil nesrečnega Gospodarstvo RIBARSKI TEČAJ NA BLEDU. Iz ptujskega občinskega sveta.! orožnika v zasedo in ga tam zgrabil Ptujski občinski svet je imel preteklo soboto svojo prvo redno javno sejo. Na dnevnem redu je bila predvsem volitev odsekov. Sporazumno je bilo določeno da dobe v pravnem odseku, ki šteje 10 članov, JSDS 4, JDS in NSS po 3 člane; v upravnem odseku, ki šteje 12 članov, je dobila JSDS »i. JDS 4 in NSS 2 člana. Izvoljeni so bili v pravni odbor od JDS: Klemen-čič, dr. Senčar in dr. Stuhec, v upravni odsek: dr. Fermevc, Lenart, Maho-rič in Zelenko. O prodaji mestno vojašnice je poročal dr. Senčar. Vojašnica. kat.To kupuje vojni erar, je bila cenjena na 7,752.000 kron. Občinski svet je eventualni prodaji pritrdil s pristavkom, da mora biti kupnina v najslabšem slučaju cenilna vrednost. Obenem je bil sprejet tudi predlog, naj stopi mestna o!>čina z erarjem v Ifogaianja v svrho eventualnega nakupa veliko in dominikanske vojašnice. * Štrajk bančnih uradnikov v Sarajevo. Javljajo nam iz Sarajeva: V nedeljo zvečer je organizacija, bančnih uradnikov imela zborovanje, na katerem je proglasila svojo solidarnost z uradniki Muslimanske centralne banke. Spor med upravami bank in uradniki je nastal zaradi tega, ker so banke zahtevale dvakratno dnevno frskvenco, uradnki pa so se temu protivilL Uradniki so sklenili, da v torek ustavijo delo v vseh denarn h zavodih v znak protesta in solidarnosti. * Podporno društvo siepib v Ljubljani, VVclfova ulica 12, se najiskreneje zahvaljuje vsem plementim darovalcem, ki so povodom božičnih praznikov pripomogli odboru, da je mogel razdeliti med vse svoje redne člane po 350 kron kot prvo novoletno podporo. * Zima v Liki Iz Gospiča se brzojavno poroča: V Gospiču in okolici je snežilo tri dni. Snega je poldrugi meter visoko. Ceste in pota so neprehodna, vsak promet nemogoč. To je prava katastrofa za siromašno Ijud- zahrbtno od zadaj, tako da 60 ga mogli drugi pobiti in ubiti. Tako ».e naliaja sedaj pod ključem vseh devet do sedaj znanih morilcev in njihovih sokrivcev. Aretirani so: stari Varlec, njegova hči, ki je odstranila sledove umora, oba njegova sina. hlapec Kostanišek. neki Cerjak in trgovski pomočnik Varlcc, sorodnik gori imenovanih. Vseh teh zadnjih pet se je dejansko udeležilo umora. Dalje jo aretiran posestnikov sin Križančič z Bizeljskega. ki je vedel o zločinu, a o njem molčal, ter neki Levstik, ki je čakal s sekiro v veži. da bi pobil orožnika, ako bi prvim napadalcem ušel. Na Levstika zvračajo drugi krivci glavno krivdo, češ da je on umor zamislil in aranžiral. Aretirani morilci in njihovi sokrivci bodo počakali obsodbe v zaporih okrožnega sodišča v Celju. Razburjenje med prebivalstvom brežiške okolice radi zločinskega, umorn se še vedno ni poleglo, to tem bolj. ker je zločin nad orožnikom Mave-rjem v teku dveh meeecev že četrti umor v tukajšnji okolici. Zato zahteva javno mnenje soglasno, naj sc zločinci kaznujejo ekšemplarično z največjo. tk> zakonu dopustno kaznijo, da se na ta način postavi jez vedno naraščajoči posurovelosti. V žalostnem Maverjevem slučaju je treba priznati vse priznanje orožnikom, ki so napeli včq_ moči. da so v tako kratkem času — v dveh dneh — izsledili in polovili vse krivce. BOLNIŠKA BLAGAJNA TFGOV-CEV IN TRGOVSKIH NASTAV-LJENCEV. Trgovsko-bolniško in podporno društvo v Ljubljani, ki obstoja že od leta 1835., Je na svojem zadnjem občnem zboru sklenilo tzpremembo svojih društvenih pravi) glede bolniškega zavarovanja. V dneh od 28. do 30. m. m. se ie vršil na Bledu prvi tečaj za umetno ribogoj-stvo. Vodil ga je naš znan! rlbarski strokovnjak prof. Ivan Prankc. Na Bledu se nahaja še staro ribje va-lišče ob potoku Rečica. To vališčc je dal rlbarski odsek oddelka za kmetijstvo pri Pokrajinski upravi adaptirati ter opremili z novimi modernimi, takozvanimi Sclier-bclhuberjevimi valilnimi aparati, v nekaterih bližnjih studcncih pa napraviti pro-vlzorična vališča, tako da znaša kapaciteta cele naprave do pol milijona iker. Te blejske naprave so Ic začasne, ker sc namerava zgraditi to leto nov moderni ribogolni zavod v Bohinju z velikim va-liščem (za poldrug milijon iker) in primernimi ribniki za odgojevanje ribjega zaroda. Načrti za to največjo ribogojno napravo so že izdelani In zasiguran je tudi že potrebni kredit Iz tega ccntral- r nega zavoda se nameravajo zalagati vsa manjša lokalna vališča z ikrami, dočim bi se zarod dobavljal direktno ribarskim gospodarjem. Potrebno pa Je, da se in-teresentje upoznajo temeljito In to tudi praktično z vsemi posli umnega ribogoj-stva. V to svrho je sklenil odsek za ri-barstvo pri oddelku za kmetijstvo prirejati večdnevne ribarske tečaje, katerih prvi se je vrši! deccmbra na Bledu. Naš izkušenj prebogati ribarski nestor prof. Ivan Franke je obdelal s svojimi predavanji na tcin prvem tečaju poleg splošnih naukov o ribah in rfbogojstvu predvsem pridobivanje iker, njih umetno oplojevanle ln valenje. Udeleženci so imeli priliko praktično spoznati vsa dela v ribjem vališču, osmukanje plemcnk in samccv, vlaganje iker v valilnice, primerno reguliranje vodnega dotoka Itd. Končno se je gospod predavatelj dotaknil tudi vprašanja prepotrebnega varstva naših ribjih vod In zatiranja škodljivcev ribar-stva. Poslednji dan se je priredil kratek izlet k Savi-Boliinjski. Tu jc videti mnogo drstišč, posebno od postaje nlzdol do mostu In pod jezom v Stengah. Spomladi, ko pride čas za vlaganje zaroda v proste vode, se bo vršil drugi ribarski tečaj na Bledu, ki bo obravnaval v glavnem odgojevanje zaroda in umno gospodarenje v ribjih vodah. Želeti Je, da se tega tečaja udeleže poleg kmetijskih in gospodarskih strokovnjakov tudi naši kmetovalci, ki imajo priliko in veselje = Ponarejene lire, V Trstu se je pojavilo v zadnjem času mnogo ponarejenih bankovcev po 1000. 500, 100 in ? liri-Opozarjamo na to one, ki imajo r italijanskim denarjem opravka. = Proti preh'tremo naraščanju češko« slovaške krone. Nemška osrednja industrijska zveza v Češkoslovaški je rai-pravljala o položaju, ki je nastal v gospodarstvu vsled naraščanja češkoslovaške krone. Zavzelo se je stališče, da io sicer naraščanje češkoslovaške krone pozdraviti iz gospodarskega oz ra, a da Ima prenagljeno naraščanje in skakanje valute za posledico težke gospodarske škode. = Usnjarska industrija v Češkoslovaški je prišla vsled naraščanja češkoslovaške krone v težke stiske. Kupuje se zelo malo. Cene stalno nazadujejo. Tako so padle cene za podplate te dni za 10 Kč pri kg. Usnjarska industr ja zaznamuje že insolvenci dveh večiih tvornic za čev. I je, a se Še pričakuje nadaljnje inscJ-vence. = Povijanje železniških tarif v Nemčiji, V Nemčiji se razpravlja o tem, da se s 1. februarjem ponovno zvišajo tarife za okrog 83 in eno tretjino odstotka. Blagovne tovomine, ki so se lani povišate povprečno (razred C) za lOkratne mirov, ne postavke, se povišajo g 1. februarjem povprečno na 2* mirovnih postavk. Osebne in prtljažne tarife se zvišajo s L februarjem za 75 odstotkov. = Promet bankovcev v Avstriji kot* anje krmo je ker je zapadel sneg, se živina ne more nada. Siromašno ljudstvo je v velikih skrbeh. * Tat v redakciji. Pred dvema mesecema je izginilo iz naše redakcije več ro-opisov, o katerih smo potem izvedeli. * , „ .tn ..j „ . ,. i ia t>e nahajajo v rokah političnih nasprot-Urozniskj cert SCtabsa. Pre'eP smo- ' -i-> ,- . » . . .. ' f-.e, in-iAra, .-__, .- . , . _ - rakov. v kljub natančnim poizvedbam se ™ S&T/r - pn takrat ni posrečilo ugotoviti, kako od kateri^ je 1» « oh * « " . ni) rokopisi prit v ncpokl cane roke, ker od Koncu tečaja samo 6 pm nisarn;ški i • , __ > . «_ ■ • \ • • F se rokopisi vsak dan takoj po izvršeni ji ^emiKJKnjizm izp t. Ti reveži, od kate- . ,. • ■ • t. ,.. 1. „:t. • ..,„ V, - ' . J; ' . ^ korekturi un čujejo. Po naključju smo se- rm .e bila večina ežememh. so donrines- •> • j .. j • j , ■ , t; , „ • - . < • ... daj dognal , da je dotične rokopise ukra- !• t obiskovanjem tega tečaia pri mh , . - * , , •• . , ' ® . f' f-i Bji.i ,}c) l7 naše redakcije odnosno korektor-sfcromn; plači vetrne gmotne žrtve. Žive- jske pisarne neki Zupane, ki pravi, da je d jak trg. akademije in ki je nekaj časa n so morali za časa. prakse večinoma ločeni eni družine, razen te?a pa so imeli ' ~ J~" .-T" ~ TT'" '".'T' 7 „.7;7.a , ' ., , .. opravlja! pn «Jutru» korektorski posel, -e TOhke stroške z nakupom učnih knii"- 1 j • - T - 1 l v . „ ... J ° I Pred omenjenim Zupancem svarimo, i-er orag.h učnih pripomočkov. Stopili pa , so v ta uradniški tečaj z upanjem, da i * Volkovi v Srb!jl ln Bosni. Min'strstru njih trud ne bo zastonj, da se jih v sluča- notranjih del so došla poročila, da so se tu uspešnega izp.'ta namesti ter da dose- i trde zime v mnogih kraj h pojavi- razpisanih u'® ih mest pri raziičnih sodiščih v Slo- i polju. Deset seljakov je b lo od volkov veniji. Ko pa je prišlo do popolnitve teh i nevarno ogrizenih. V selu Maričiču pa mest. ee je namestilo le tri certifikatiste ;50 volkovi ogrizli 4 šeljake in 3 žene. in s'cer iz tečaja 1020/21 samo ene«ra. Ker se sumi. da so bil volkovi stekli, so draga dva pa sta morala biti še iz prej- bile ogrizene o-~ebe odposlane v Pasteur-Snje dobe, kajti teh ne poznamo. Čudimo ! jev zavod v Niša. se. da sodišče pri popolnitvi razp'sanih j most ni upoštevalo certifikatistov v večjem številu, dasi imajo po zakonu pred drugimi prosilci prednost in so bili cer-tifkatisti do sedaj tudi. kar se splošno priznava, vedno marljivi in strogo disciplinirani uradn ki. Nasprotno pa so bile, kakor smo čitali, nameščene celo za izvršilne uradnike osebe, katere nimajo nobenih uradnikih izpitov, kar izpričuje, da je bilo sodišče printora.no seči tudi po mani kvalificiranih pre,s'lcih pri pomanjkanju onih z uradniškim izpitom. Ali je imelo sodišče kakšen mi-rljaj od vo'aške. oziroma orožniške oblasti, naj certifikatistov ne jemlje? 2e mogoče. Toda al;o se ja delalo pod takimi vplivi, potem je zakon iz leta 1872 popolnoma iluzoričen in je najboljše, da ga vržemo v koš, preden je razveljavljen. Upamo, da bo sodišče v prihodnje pri popolnitvi razpisanih mest namestilo še teh par certif kati-stov. ki imajo izpite, ker so itak zadn'i. Vojaška, oziroma orožn ška oblast je namreč kar na lastno pest brez ministr-skesra sklepa razveljavila dotični zakon iz leta 1872 ter ne pusti nikogar več v pra'-so k civ Inim oblastvom. & Železniška zveza z morjem. Prejeli smo: Po časopisn h poročilih je ob priliki ankete o proJek*ovnni železniški zveri z morjem dne 29. decembra 1921 podal g. in2. Mflller-Petrič iz>avn. ki ;o smatrajo v obče kot izjavo Sekcije Ljii-b!;ana Udn?en:a jutcslovanskih inžr-ner-jev in arhitektov. Ker Sekci'a ni nikogar pooblastila, da nastopi pri tej anket' v ničnem imenu, more izjava g. inž. MGller-Petriča veljati le kot privatno Sleparije v carinarnic!. Iz Beograda j poročajo, da so v bitoljski carinam ci j prišli na sled velikanskim sleparijam. Pe- čem leta 1921. Po izkazu Avstro-ogrske banke je bilo dne 31. decembra v prome-tu 174 .114.746.833 avstrijsk.h papirnatih kron. Od 23. do 31. decembra se je pomnožila množina bankovcev za vsoto 13..915.1S6.877 avstr. kron. = Milijonske vloge ruske državne ban. ke v Nemčji. Iz Moskve poročajo: Državna banka je po 7 in pol letnem pre-kin:enju zopet sprejela promet z nemškimi "bankami, t tam da je naročila berlinskemu zastopniku, pri Nemški banki vplačati nekaj milijonov mark na tekoči račun, in je prvi ček v znesku l in pol mlijona mark na Nemško banko že izstavila. = španjolska državna banka Izkazuje ilne 7. januarja v prometu 4„292.459.825 pesosov papirnatega denarja. = Gradnja ladij v letu 1921. Po neki angleški statistiki kaže razvoj ladjedei-stva v letu 1921 v štirih najvažnejših dr žavsh sledečo sliko: Velika Britanija 1090 272 ton (leta 1920 2,110.928), Zedi-niene države 1.303.735 ton (leta 19?. 2.743.0G7), Nemčija 022.762 ton (leta 192" nemu osobiu. Po dosedanjih pravilih je j U80 K, ječmen ozimni 1040 - 10G0 K. 204.011), Japonska 424.284 ton (lete 1920 ti! sprejem omejen !e na popolnoma zdra-> bolje kakovosti 1100 — 1120 K. oves : 597.048). Lad'ede1stvo ie torej proti .etn ve, ne nad 40 let stare, moške osebe tr- j 930 — 980 K, koruza 1135 — 1140 K, 1920 nazadovalo v Vel ki Britaniji, v Ze-govskega stanu, ki so stanovale v Liub- : moka št. 0 20 — 20.50 K. krušna moka ; dinjenih državah in v Japonski, a v Nosljani. Za sprejem iz ostalega ozemlja Slo-! 17.40 — 18 K, otrobi 740 — 700 K, fižol i čiji je napredovalo za več nego 200 odst.. venije ie bilo treba posebnega dovoljenja, novi beli 1140 — 1100 K. stari fižol 1040 tako da je Nemčija v letu 1921 na tre» občnega zbora. ; — 1060 K. Promet v blagu je zelo ome- i jem mestu. Preti vojno je bila. Nemčb* Celokupna članarina je za redne člane jem ker Se železniški promet ni vzpo- : na drngem mestu. v spremenjenih pravilih določena s 24 di- i stavljen. - Nove sladkorne cene v naših tvor• j flQF Z 3 V zmislu spremenjenih pravil zamore udejstvovati se na tem pri nas še sila stvo. Lansko leto je bila suša in slaba Postati član društva vsak trgovski usluž- zanemarjenem gospodarskem polju, letina. Pomanjkanje krmo je veliko, a i benec brez razlike na spol. starost in j - zdravstveno stanje, ki stanuje na sloven goniti na planine" Cena živini silno *kern ozemlju In se prišteva v zmislu tr-j - Novosadskl žit* tog dne 16 janu-1 govskega zakona k trgovskemu pomož-1 vja: Pšenica lo00 — 1;j20 K, rz 1160 — narj!, in sicer odpade osem dinarjev na delodajalca ln šest dinarjev na delojemal- i nicah. Naše tvornic« sladkorja so po- • ca. Mesečni zavarovalni prispevek, ki je.novno povšale 6voje prodajne cene. Še-j Zagreb, devize: Berl;n 158.75 -1«0, za praktikante in učence določen na tri j daj stano: kristalni sladkor 50 K. sladkor Bukarešta 215. Milan 128" — 1287. l^on-dinarje, pa plača delodajalec. j v glavah 55 — 55.50 K. v kockah 60 K ' don 1235 — 12D8, New>-ork kabel 289 — V ostalem se dajatve trgovskega dru- t kg pri nakupu celega vagona. Ako se 293- ček 2-57 — 288, Praga 4»S 49_ štva ujemajo z istimi okrajne bolniške kupi samo pol vagona, se povišajo te ce- , Pariz i390 — 2295. Dunaj 4.0o — 4.10, blagajne v Ljubljani, v gotovih slučajih1 no z a 50 vinarjev pri 1 kg. Ako se kupi Budimpešta 43 — 44. Švica 5625—6B50-so pa člani trgovskega društva deležni1 manj nego 50 metrskih stotov, a naj- j valu te: dolarji^ ^ ~ of večjih dajatev in člani okrajnih bo!i n. pr. babiški honorar, ki znaša pri bolni- i 7agovarjajo, nam ni znano, vemo pa, da in večiih udobnosti kot j manj 10, se povišajo cene za 1 krono pri j ske krone 4 — 5. rublji 24 — 36. napo-Dlniških b'agajn. Tako je 11 kg. — Kako tvornice to povišanje cen j!eoni 996 — 1020. marke 155 — 158. leji ški blagajni 18 dinarjev in za vsakega j je sladkorna industrija pri nas med oni-nadaljncga rojenca devet dinarjev, dolo- j mi redkimi industrijami, ki dobro uspeva^ čen v pravilih trgovskega društva na 40' o. Izredno visoke dividende sladkornih dinarjev, eventualno pri nadaljnih rojen cih na 20 dinarjev. Pogrebnina je določena za redne člane društva na 600 dinarjev, kar odgovarja pogrebnini, ki jo iz- j 'vomic nam to spričujejo in nas propri- 200 — 220. lire 1270 — 1280, souvereigr. 1100 — 1200. Banka za Primorje 730 — 780 Trg. obrtna banka 273 — 275. Hrv. eskomntna banka 7G5 — 770 čujejo v tem, da je to povišanje neopra- Brodska banka 390. ' Jadranska banka 1170. ficit znaša 6 m !ijonov dinarjev. Dosedaj i pogrebnina kot pri okrajni bolniški bla- i gajni. Redni člani trgovskega društva i sta bila aretirana dva carinska uradnika. Preiskava se nadaljuje. • Čudna smrt. Mariborski rešilni postaji se je te dn: prijavilo, da sta se v svo-:em podzemskem brlogu pri Pobrežju zastrupila stara beraška zakonca. Ko je zdravnik prispel v dotično klet. je naše! , ženo že mrtvo na revni pos-elji; z eno j mur >e bolniško zavarovanje trgovcev ln roko je krčevito držala za svojega še ži- nilh "astav!Jencev na prav lep in modc-vega moža, ki je bil zadet od kapi. Zlrav j ren način ™s!gurano. nik je ugotovil, da je žena umrla vsled ' zavžitvijo alkohola. Mož nesrečne žene : NEMŠKA POLICIJA IN HIPNO- vičono. Izvorna Izpričevala. Uporaba po- ' Jngoslovenska banka 475 plača bolniška blag. v dosedanji najvišji,! ?odbene (minimalne) carinske tarife je jl-mh. kredi'na banka 940. t j. XIII. mezdni stopnji. Tudi za mrtvo- j ,)0govorjena na podlagi izvornega izpri- ! Plavenska bonka 460 — 480 rojeno dete. dete do dovršenega četrtega 1 ^^ T katerem krajevne oblasti po- Praštediona 5325 - 5350. „ j tr ju jejo, da je predmetno blago iz po- ! Hečka pn»ka banka 480 - 4D0. I godbene države. Če pa izdajajo taka iz- ?!ov. eskomptnn banka 620 voma izpričevala krajevne oblasti v ne ! pogodbenih državah in potrjujejo, da je 485, leta, za nad štiri leta staro dete in za družinske č'ane je določena precej višja 635. ■ Srpska br^ka 710 — 720. Goranin 600. j imajo v slučaju bolezni v zmislu pravil j "po^^e"drtare', ! Gutman 1650 - 1090. _ i pravico do II. razreda bo!n>ce, prakt.kan- rnrini bIa?0°brcz 02ira na i7Vomo ir, i Narodna šumska industrija 570 575 ! ti in učtncl pa do III. razreda. Izpremenjcna pravila »Trgovsko-bolni-škega in podpornega društva* v Ljubljani I je pokrajinska uprava že potrdila, s čc- je 70!etni berač Franc Riter. TIZEM • Velika tatvina v Zemunu. Preteklo , . ... . ' - (Angleška revija .The Near East* prina nedeljo popoldne je bil v Zemunu okra- : Pred kratkrm je bi! mTŠen v Berlinu! „ nričevalo po maksimalni carinski tarifi. O tem smo že poročali. = Nov premegovnik. Pred kratkim se i e začel izkoriščati premogovnik Caseva ■rora pri postaji Džek-:' - Srbiji. Kople se črni premog s preko 7.".00 kalorijamL ! = Dve novj tvornlcl v Novem Sadu. , V Novem Sadu nameravajo osnovati tvor-nico za vžigal ce in tvornico tkanin. — Angleži o naSem rudnem bogastvu. Naš čka industrija drva 440 — 460. i Slavonija C90 — 69& nnbr. paroplovna dražba 4400 — 4000. L:ub. strojne tovarne in livarne 875. Trb. premogok. družba 920. Beograd, valute: dolarji 71, marke ' 39 50. leji 54. levi 47. napoleoni 254, d e -v i z e: London 305. Pariz 595, Praga 121.50, Dunaj 1.05. Berlin 39.50, Milan i 317. Budimpešta 11.20. Prrga, devize: Berlin 31.60 — 32.40., 492. Lon den trgovec Stevan Kremenac. Okradla jv ricko veliko drasrul.iarno vlom. Ta sra je njegova, služkinja, ki je šele neko- liko dni prej stojala v niegovo službo. Ko trgovčeve rodbino ni bilo doma, raz-sekala je zaklenjeno omaro s sekiro ter si prilastla okoli 200.000 dinarjev gotovine, zlatnine in perila. Služkinja je potem stanovanje zaklenila ter izginla neznano kam. • Male tatvine. Pred sodnfjo je bilo Jakobu Mrzlekarju ukradeno damsko kolo, tvrdki «Alko» pa, na kolodvoru zaboj, v katerem je bilo 75 steklenic konjaka, • Velik požar v Osjeku. V noči od petka na soboto je v osješki tovarni pohištva cDanica* izbruhn i požar. Zgorela je vsa delavnica s stroji in materialom vred. skladišče s pohištvom in dva konja. Ogn^egasccm je moralo pr ti na po- jT članek V knjigi" 5 — 257 .funti tanen.ie ne^ovo, oziroma ne'ater'h čla- \ moč vo;aštvo. Sumi se, da ,je zažgala ; preiskavo in našla mnogo ukradenih zlobna roka. Skoda znaša Doldrud mili- i draguljev, kakor tudi oba vlomilca, Jd na tajna tržišča, kjer bi neznanci mo- gli - " ' " 1 tamkaj upienjene^dragocen^ti'.'' "nV if,a » ,r"ožnos' Ia rudarstva pn davno pa jim je policija prišla ven- ;e,lkaT Je odza- dar na si od in sicer takole: javil se kapela. Knjiga ima tn dele. je neki človek, ki je pravil, da je medij in da more v hipnotiziranem stanju ~ -. ,,., ... . i . . _„ ,r A Oin. — Trgortki oal»l. doDt»o»«f !•. «»- ii«*iii.-do SO t>«sedl G Din., .saltih nodallnllh 5 ssseril 2 Otn. — Plaža a« ««pra|. ' Lahkfi tudi » » cnamkal* i Na «praSen;a »• odrover a e ako ta vprašanju ori:oiona anamka ra odgovor. Knjlgcvodklnja, 137 s»m*wti>jna. /možna vseh pi aarnUkih de i za pod i et je na deželi se spre me. Urana in stanovanje v hiši. Naslov po>e An. zavod Drago Beseliak in drog, Ljubljana, Sodna ul o. Samostojna prodajalka zmožna v modni trg .vini na tukajšnjem irgn se išče. Poundlie s sliko na uprav ništvo «Jntra». Gla.ui pogoj je popolno znanje slovcnsskt gn jezika v govoru in pisavi, poleg nem-ke«a jezika. — Vstop takoj. 84 Elegantne s&nl 122 jo na proda1. Po i zve se vsak popoldan: Rožna nlicj. 9/11 Froda so 131 6 U. V. bencinmotor, strežni s rc, krožna žaga in univtr- žalni stroj (žaga tračnica, fr ter itd), vse za motorni obrat. Naslov v upravi »Jutrav Mizar »ki stroji 125 z beucinmiitorjem, kornpli tno opremo, po ugodni ceni na prodaj. Naslov povč uprava «Jutra». Znamka ia. odgovor. Drva. 107 Imam naprodaj približno 150 kubičnih metrov bukovih drv. Kdor želi kupiti, naj se oliroe na Ivana Puceij, Haue 7 pri Ribnici. Cena po dogovoru Jičnega bivanja v Ljubljani. l'o..odbe na naslov R Marčič St anjs, p. Kamnik. 70 BnkovI železniški pragi 170 x 22x12x13 cm in 26 x25xl Xl5 cm se kupijo v vsaki množini. Poundlie: I. jugoslovanska posredovalnica za les v Maribora. 119 Sobo, ntmebl 'vano, brez postrežbe, s posebnim ^ bo. i ozn, išče profesor samec, Slovenec. Pismene ponc e pod »Svetla soba« na upravništvo «Jutra». Umetnik Išče sobo (prazuo ali opremljeno), katero bi potreboval kot slikarski atelier a čas perio- tvorniška zastopstva za Bosno in Herogovjun do ro uvedenih trgovinskih predmetov, kakor tudi tvor-niško skladišče proti kave ji ali poro-tvu. Naslov povč uprava > Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 F. Fajdiga sin, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7. Ustanovlteoa l. 1878. A. Fucha, trgovina z zlatnino, srebr-nino, urami itd. Selenburgova nlica. Pri Bratovsk: skladnici premogovnika Zagorje ob Savi se razpisuje mesto drugega zdravnika. Kompetenti z daljšo prakso v kaki bolnici naj blagovolijo vposlatf svoje vloge na »Rudniško ravnateljstvo premogovnika Zagorje ob Savi" do 31. januarja 1922. Pripominja se, da morajo imeti prosilci v slučaju namestitve lastno lekarno. Ostali pogoji so na razpolago pri ravnateljstvu. 99 znamke „MIKADO", brez žvepla in fosforja, ha vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje f o varna vžigalic in kemikalif družba z a z, RUSE pri MARIBORU. nt Telefon interurbati: 188. Brzojavl: Vžigalice. »IIH1TTTTTT Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ka' kupiti Kdor išče službe itd. — inserirai v Jutru" aabsstnl tfcrUJavee, najboljfee sredstvo sedanjosti sa pokrivanj* streh Ia obloteoj* zidov. Tovarna -v K»i»1oycu (H PYatska >• Glavno zastopstvo za Slovenijo: Frao Hočevar, Moste, p. Žirovnica (Borenisfto). Stavbeniki, podjetnik!, po^ ivačl in vsi ki hočete imeti dobro pokrito streho, elflr mo proti dežju, todl, snegu, požarn ln vlhejjn, zahtevajteoler ts. 44 Trrrm - -rrTTTTrrr :rrrrTT-rTTnrrr-re-!rTrrr natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Linblja^