Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 1 Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: V našo dolino se priseljuje malo ljudi, še največ v Gornji Grad .................. 4 Občina Solčava: Električna polnilna postaja sedaj tudi v vasi ..................................... 5 Projekt Gazela: Vodenje sveta prevzel Mirko Strašek .............. 6 OPN Občine Ljubno: Prejeli 391 pobud, od teh 240 sprejemljivih ................................... 10 Dekanijski dan Karitas: Na Dobrovljah prvo srečanje za dober namen ................................ 11 95-letna Marija Kramar: Poškodba jo je položila v posteljo in ji preprečila bolj živahno praznovanje ..... 12 Zlata maturantka Patricija Resnik: Brez pritiskov do zlate lovorike ................................................... 14 Finale atletskega pokala: Po enoletnem premoru vrnitev Mihalinčeve in zmaga ......................... 20 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 37, 15. september 2017. Izha- ja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa- vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Nas bo jutri manj ali več? Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spre- mljanje razvoja na ravni lokalne samouprave in predstavlja skupni projekt dveh podjetij: podjetje SBR skrbi za vsebinsko, Planet GV pa za organi- zacijsko in poslovno plat. Pod okriljem Zlatega kamna deluje neodvisno telo - strokovni svet, v ka- terega so vključeni strokovnjaki iz treh slovenskih univerz in prakse. Zlati kamen vključuje tri med seboj povezana področja aktivnosti: informacijski sistem sloven- skih občin, medijski splet in nagrado. Informacij- ski sistem slovenskih občin vključuje bazo podat- kov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki in več analitičnimi orodji, medijski splet, ki vsebuje kon- ferenco, spletni portal, revijo in elektronski bilten, je namenjen prenosu dobrih praks in glavnih in- formacij, pomembnih za razvoj na lokalni ravni, nagrada zlati kamen pa je glavno orodje za spod- bujanje razvoja, ki se enkrat letno podeli razvojno najbolj prodorni občini. Zlati kamen je v ožjem smislu namenjen lokal- nim oblastem in strokovnjakom, ki delujejo v lo- kalni upravi, v širšem smislu pa meri na vsakega občana z namenom, da ga osvešča o lokalni sa- moupravi in ga tako razvija v zahtevnega ter hkra- ti odgovornega volivca. Nekaj informacij o Zlatem kamnu sem za zače- tek tokratnega uvodnika zapisal zato, ker smo po- datke iz njihove raziskave uporabili kot izhodišče za tokratno temo tedna. Odprli smo vprašanje de- mografskih trendov, ki so v osnovi problematični za celotno Slovenijo, a vendarle precej različni po posameznih občinah in regijah, pogledali pa smo tudi, kakšni so pri nas trendi priseljevanja in od- seljevanja, ki imajo zaradi dohodnine neposreden vpliv na občinske proračune. Število prebivalcev Slovenije bo do leta 2025 verjetno preseglo 2,1 milijona. Ljubljana bo imela tedaj zelo verjetno več kot 300 tisoč prebivalcev, Maribor jih bo imel približno toliko kot zdaj. V ne- katerih občinah bo število prebivalcev v tem, raz- meroma kratkem času, precej zraslo, v drugih se bo bistveno zmanjšalo. Na lestvici dvajsetih občin, kjer naj bi se števi- lo občanov najbolj povečalo, ne najdemo zgor- njesavinjskih občin. Projekcija Zlatega kamna ka- že, da naj bi število prebivalcev v naši dolini osta- lo približno enako. Ob tem si drznem omeniti svoj pomislek, da se zna omenjena napoved izkazati za netočno za Mozirje in Nazarje, kjer gradijo no- ve stanovanjske kapacitete. Na to, koliko je posamezna občina privlačna za nove prebivalce, vplivajo tudi cene nepremič- nin. Raziskava, ki so jo izdelali pri Zlatem kamnu, kaže, da so daleč najdražja stanovanja v Porto- rožu, kjer je povprečna cena za kvadratni meter 2.380 evrov, kar pomeni 200 evrov več kot v slo- venski prestolnici. Naši kraji v omenjeno raziska- vo niso bili zajeti, samo za ilustracijo pa podatek, da je lani povprečna cena za kvadratni meter sta- novanja v Celju znašala 1.130 evrov, v Velenju pa sto evrov manj. (ŠS) (MŠ) Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Hotel mama ali lastno gnezdo? Reševanje stanovanjskega vprašanja je za marsikoga nočna mo- ra. Pot do lastnega gnezda pogosto predstavlja dolgo trnovo pot. Tu- di v naši dolini je, podobno kot drugod po Sloveniji, še vedno težko priti do stanovanja, predvsem zaradi visokih cen. Pri nekaterih tako postane »hotel mama« cona udobja, ki je ne želijo zapustiti. Kakšne so vaše izkušnje s osamosvajanjem? ROJSTVA IN PRISELJEVANJE VPLIVAJO NA VITALNOST OBČIN V našo dolino se priseljuje malo ljudi, še največ v Gornji Grad Uroš Dogaris, Luče Trenutno sem še doma in razmišljam o tem, da bi se odselil. Za tovrstni korak potrebujem kar ne- kaj denarja, za kar moram varčevati. Pa tudi sta- novanj ni ravno v izobilju. Če bi vzel kaj v najem, bi to bilo le metanje denarja skozi okno. Plačuješ v nedogled visoko stanarino, a stanovanje ni niko- li tvoje. Doma je sicer lepo, a še lepše je biti svoj gospodar in na svojem. Kelly Lazar, Rečica ob Savinji Mladi si želimo osamosvojitve, saj bivanje do- ma terja veliko prilagajanja in sklepanja kompro- misov med generacijami, a nam finančne razme- re tega ne dovoljujejo. Trenutno s fantom živiva pri njegovih starših, iščeva pa možnost, da se osa- mosvojiva. V dolini so žal na voljo le draga stano- vanja, ki si jih ne moreva privoščiti, ali stare hiše, v katere bi bilo potrebno veliko investirati. Vida Jovičić, Kokarje Pred kratkim smo reševali stanovanjsko vpra- šanje naših domačih. Otrokoma sva pomagala urediti stanovanji v domači hiši, ker sama finanč- ne ureditve pač nista zmogla. Verjamem, da je »hotel mama« še vedno bolj aktualen kot najem- niško stanovanje, saj mladi nimajo rednih zapo- slitev, krediti so zelo neugodni, cene nepremičnin pa zelo visoke. Matjaž Golob, Bočna Stanovanjski problem sem rešil pred desetle- tjem, ko sem si v hiši staršev zgradil stanovanje in si uredil svoje gospodinjstvo. Mislim, da čas, v ka- terem živimo, ni ravno naklonjen mladim, saj so krediti zelo neugodni. Ko poslušam mlade, se mi zdi, da je iskanje stanovanja kar velik problem, saj teh ni ravno veliko. Stanka Pečnik, Mozirje V mojem primeru ni bilo dileme, odločila sem se za ureditev samostojnega gospodinjstva v hiši staršev. Tako sem se osamosvojila, hkrati pa os- tala v njihovi bližini in sem jim na voljo, kadarko- li me rabita. Pomagam tudi pri vzdrževanju hiše in plačevanju nekaterih stroškov. Zelo mlada sem se namreč zaposlila. Sicer pa se mi zdi, da imajo mladi velike možnosti osamosvojitve, če le imajo voljo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo V zadnjem letu slovenski mediji objavljamo različne lestvice, ki se, posplošeno povedano, ukvarjajo s kakovostjo bivanja v naših domačih krajih. Na statistični izračun, kako visoko na le- stvico najboljših se uvrščajo posamezne občine, vpliva veliko različnih podatkov oziroma kazalnikov. Koliko so posamezni ka- zalniki pomembni v življenju nekoga, je že povsem druga zgod- ba. Na to, ali je neka občina atraktivna za ljudi in hkrati vitalna, še najbolj vplivata dva dejavnika, priseljevanje in število rojstev v kraju. In smo spet pri statistikah, ki znova izpostavljajo občino Gornji Grad. A tokrat tudi v pozitivnem smislu, saj ima omenje- na občina kljub visoki smrtnosti zelo visok prirast prebivalstva. KAJ GOVORIJO STATISTIKE O NARAVNEM IN SELITVENEM PRIRASTU? O sami privlačnosti kraja za bi- vanje največ pove trend priseljeva- nja. Logično je, da se ljudje prise- ljujejo v kraje, za katere menijo, da bodo izboljšali njihovo kakovost bi- vanja. Bolj zapletena je narava, to- rej naravni prirast, ki ga tvorita šte- vilo rojstev in smrti. Slednja sta na- ravna procesa, na katera je pogos- to težko vplivati. Na spletnem portalu Zlatika- men.si so se poglobili tako v šte- vilo naravnega kot selitvenega pri- rasta po slovenskih občinah, ki tvo- rita skupni prirast, in prišli do zani- mivih podatkov. V sistemu ISSO so preračunali podatke na tisoč pre- bivalcev, kar omogoča primerjavo med kraji, ob tem pa uporabili ku- mulativne podatke za pet let. S tem se uravnotežijo prevelika nihanja vrednosti kazalnikov pri majhnih krajih. GORNJI GRAD – SLOVENSKA OBČINA Z NAJVEČJIM ŠTEVILOM SMRTI V ZADNJIH PETIH LETIH V Sloveniji se je v zadnjih petih le- tih (2012-2016) v povprečju rodilo 51 otrok in umrlo 47 oseb na 1.000 prebivalcev. Razpon po občinah se- ga od 31 do 75 rojstev, razpon pri smrti pa je precej večji (od 25 do 133 smrti). Po mnenju stroke je na- ravni prirast velikega pomena za vi- talnost nekega kraja, saj se Slovenci hitro staramo, zato naraščanje pre- bivalstva ni samoumevno. Kot kažejo statistike, je Gornji Grad slovenska občina z največ- jim številom smrti v zadnjih petih letih. V tem času je tam umrlo 133 oseb na 1.000 prebivalcev, kar je za dobrih petkrat več kot v obči- ni z najmanj umrlih v enakem ob- dobju (Dol pri Ljubljani, 25 smrti na 1.000 prebivalcev). SLABA GORNJEGRAJSKA STATISTIKA V VELIKI MERI ZARADI CENTRA STAREJŠIH Za vsako statistiko se skriva zgodba, kar lahko mirno rečemo tudi za gornjegrajsko občino. To ugotavljajo tudi na portalu Zlatika- men.si, kjer so zapisali, da »na več- je število smrti zagotovo vpliva tudi neugodna starostna struktura ozi- roma staranje prebivalstva, zlas- ti v manjših in bolj odročnih krajih. Vsaj v Gornjem Gradu in Loškem Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 5 Tema tedna, Aktualno Potoku pa na te statistike najver- jetneje vplivajo domovi starostni- kov.« Skupaj je imelo v obdobju 2012 do 2016 izrazito nadpovprečno število umrlih (več kot 60 na 1.000 prebivalcev v petih letih) 44 kra- jev. Na drugi strani ima izrazito podpovprečno vrednost kazalnika (manj kot 30) sedem občin. PO SKUPNEM PRIRASTU NAJVIŠJE GORNJI GRAD, NAJNIŽJE LJUBNO Medtem, ko je naravni prirast za občino Gornji Grad slab, po sku- pnem prirastu, ki je seštevek na- ravnega in selitvenega prirasta, ta občina zaseda visoko 12. mesto med vsem slovenskimi občinami in s tem tudi najvišje mesto med zgornjesavinjskimi. Gornji Grad je tudi edina zgornjesavinjska občina s pozitivnim selitvenim prirastom. Vse ostale imajo negativnega, Re- čica je še najbližje ničli. Z 59. mes- tom po skupnem prirastu med slo- venskimi občinami Gornjemu Gra- du sledi občina Rečica ob Savi- nji, na 81. mestu je Solčava, na 91. mestu Nazarje, na 130. mestu Mo- zirje, na 147. mestu so Luče, zad- nja je ljubenska občina. To pome- ni, da Ljubno izgublja največji de- lež ljudi v naši dolini. MLADI BI SE SELILI NA SVOJE, A SI LE REDKI LAHKO PRIVOŠČIJO NAKUP STANOVANJA Obvezen del razvoja in vitalnos- ti občin je tudi nepremičninski trg. Hitrejši kot je razvoj nekega kra- ja, hitreje se mora temu prilagaja- ti trg nepremičnin. Po obdobju, ko je gradnja zaradi gospodarske kri- ze skorajda povsem zastala, sedaj tudi v naši dolini dobivamo vedno večjo izbiro stanovanj. Stanovanj- ska gradnja je še najbolj opazna v občinah Mozirje in Nazarje, kjer v zadnjem letu opazno rastejo nove stanovanjske zgradbe. Ampak slovenska stanovanj- ska realnost ni rožnata. Mladi Slo- venci, večinoma že nad tridese- tim, si le težko privoščijo nakup stanovanja. Če pa so že kreditno sposobni, da stanovanje kupijo, to pomeni zelo visoko obremenitev za družinski proračun. Po prepri- čanju poznavalcev so cene stano- vanj glede na plače nesorazmer- no visoke. V letnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu v letu 2016, ki ga je izdala Geodetska uprava RS, zgornjesavinjske občine niso zajete, so pa dovolj zgovorne že cene na kvadratni meter v Velenju in Celju. Te se v povprečju gibljejo okoli 1.100 evrov na kvadratni me- ter, v občinah primerljivih z našimi, pa do nekaj deset evrov pod tiso- čakom. Cene stanovanj na trgu nepre- mičnin gredo v nebo. Poznavalci opozarjajo, da država vse prema- lo dela na stanovanjski politiki. Za- radi tega kronično primanjkuje sta- novanj, ki bi bili v upravljanju stano- vanjskih skladov. Kot opozarjajo v nepremičninski stroki, je primanj- kljaj tako velik, da četudi bi zgradili 5.000 enot na leto in bi jih z najem- niškim skladom upravljala država, bi se to pri povpraševanju poznalo šele čez desetletje. Tatiana Golob Gornji Grad je edina zgornjesavinjska občina s pozitivnim selitvenim prirastom. (Foto: Igor Solar) OBČINA LUČE V teku obnova cestnih odsekov V Podvolovljeku in delno v Pod- veži ter Raduhi v teh dneh poteka- jo dela na rekonstrukciji cest. Ko bo projekt zaključen, bodo v Pod- volovljeku asfaltirane vse ceste ra- zen lučkega dela ceste, ki vodi pro- ti Veliki planini. Letos so v Lučah za namen ob- nove cest v Podvolovljeku v dolži- ni 4.250 metrov v občinskem prora- čunu rezervirali okoli 250 tisoč evrov. Trenutno se izvaja priprava spodnje- ga ustroja, asfaltiranje načrtujejo predvidoma za konec meseca. Občina Luče vsako leto rezervi- ra približno enak znesek pa rekon- strukcijo cest. Tako so nekateri kra- ji med seboj in z občinskim sredi- ščem že povezani s prenovljenimi in sodobno urejenimi cestami. Na marsikateri od teh cest se izvaja tu- di šolski prevoz. Kot pogoj za omenjeno ureditev je pred leti občinski svet predvidel, da zainteresirani krajani oziroma lastniki zemljišč, preko katerih vo- dijo občinske ceste in lokalne poti, uredijo odmero in prepis zemljiš- ča v last občine. Ta nato financi- ra tako podlago kot izvedbo asfal- ta in prometne opreme. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA Električna polnilna postaja sedaj tudi v vasi V septembru je pričela z obrato- vanjem nova polnilna postaja za električna vozila v vasi Solčava. Nahaja se ob parkirišču pri cerkvi Marije Snežne. Občina Solčava se je v lan- skem letu prijavila na razpisana sredstva Eko sklada in bila uspe- šna. Na razpisu je za postavitev polnilne postaje pridobila 2.990 evrov. Za namestitev in ustrezno obratovanje polnilne postaje je bilo potrebno povečati priključno moč in zamenjati električni vodnik od elektro omarice do bližnje žal- ne vežice. Uporaba polnilne postaje je brezplačna. Za polnjenje elek- tričnih koles, skuterjev in podob- nih manjših električnih prevoznih sredstev je potreben adapter, ki si ga je moč sposoditi v Centru Rinka. V občini Solčava že obstaja pol- nilno mesto za električne avtomo- bile pri hotelu Plesnik v Logarski dolini. Država sicer v bodočnos- ti računa na povečano uporabo električnih vozil, zato so preko Eko sklada za ta namen fizičnim ose- bam na voljo nepovratne finančne spodbude. Marija Lebar Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 6 Gospodarstvo GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Tudi letos nagrada za inovacijo po izboru javnosti Na letošnjem dnevu inovativnosti, ki bo po- tekal 27. septembra na Brdu pri Kranju, bodo razglasili tudi najboljšo inovacijo po izboru jav- nosti. V ta namen vabijo vse prebivalce, da gla- sujejo za inovacijo po svoji odločitvi. Podatke je moč najti na spletni strani zbornice v zavihku anketa GZS ali na njihovi facebook strani. Gla- sovanje poteka od 12. septembra dalje, izbirati je mogoče med 38 inovacijami, ki se potegujejo za letošnjo nacionalno nagrado. Omenjeno akcijo GZS pripravlja že več let. S tem želi pripomoči k popularizaciji inovativne miselnosti na vseh ravneh družbenega okolja. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE V STEČAJU Bo zadružni dom v Šmartnem ob Dreti v tretje le prodan? Ta mesec je okrožno sodišče v Celju na pred- log stečajne upraviteljice ZKZ Mozirje Alenke Kri- vec Nabernik objavilo vabilo za oddajo nezave- zujočih ponudb za odkup nekaterih denarnih terjatev zadruge do fizičnih in pravnih oseb. Sodišče je odredilo tudi prodajo Zadružnega doma Šmartno ob Dreti. Ta ni bil uspešno pro- dan niti na drugi dražbi, ki je potekala maja. Pri tem gre za sam objekt in za skladiščni del, ki se nahaja na dvorišču. Upraviteljica je znižala ceno in v svojem predlogu sodišču predlagala, da se nepremični- ne poskuša najprej prodati v kompletu, če to ne bi uspelo, pa po posamičnem delu nepremični- ne. Datum dražbe še ni določen. Marija Lebar VODENJE SVETA GAZELA PREVZEL MIRKO STRAŠEK Biserov slovenskega podjetništva ni lahko izbirati V letošnjem letu je vodenje sveta Gazela, ki vsako leto opravi izbor najboljših med hitro rastočimi podjetji v Sloveniji, prevzel direktor lju- benskega podjetja KLS Mirko Strašek. Podjetje KLS je bilo leta 201 1 zbrano za slovensko zla- to gazelo. V svetu Gazela so predstavniki podje- tij, ki so prejela naziv zlata gazela in predstavni- ki Gospodarske zbornice Slovenije, vlade, Zdru- ženja Manager, Instituta Jožef Stefan, Dnevnika ter predstavniki strokovnih organizacij, ki prip- ravljajo predloge za vsakoletni izbor najboljših. Strašek pri izboru najboljših ne pričakuje ka- kšnih večjih sprememb, delovanje sveta pa dob- ro pozna, saj je v njem že šesto leto. NAKLONJENOST PROJEKTU GAZELE »Na vodenje sveta Gazela sem pristal po tehtnem premisleku, saj sem zelo angažiran v podjetju KLS, predsedovanje svetu pa tudi zahte- va precej časa in skrbnega dela. Projekt Gazele se mi namreč zdi zelo pomemben za nastanek in razvoj novih podjetij ter razvoj obstoječih. Že- lim, da gre projekt v pravo smer in da bomo spod- bujali slovenska podjetja, ki razmišljajo o razvoju. Z izborom gazel in z njihovimi zgodbami želimo pokazati, da se s pravim delom in odgovornostjo lahko doseže visoke rezultate in ugled«. NI VSE V INDEKSU RASTI Letošnji regijski izbori so se že pričeli, za svet Gazela pa se vse skupaj prične z izborom prvih sto najhitrejše rastočih podjetij v posamezni re- giji. »Izločijo se podjetja z manj kot 15 zaposleni- mi, med preostalimi izbiramo tri najboljša. To pa je težje kot marsikdo misli, saj je indeks rasti le ena od stvari, ki vpliva na izbor najboljšega. Od- visno je namreč od dejavnosti, s katero se podje- tje ukvarja, na primer trgovina v primerjavi s sto- ritvami ali proizvodnjo lahko hitreje doseže rast. Zanima nas tudi, ali ima podjetje plačane davke, kakšne so plače, poslovna etika ter odnos do za- poslenih in okolja,« je povedal Strašek. OBVEZNOSTI SODELUJOČIH Seznam prvih sto najhitreje rastočih podjetij v regiji je za svet pomemben pripomoček, inde- ksi rasti so namreč odvisni tudi od velikosti pod- jetja. Proizvodno podjetje, ki dosega desetodsto- tno letno rast, je zelo dobro podjetje, če posluje že dolgo, je to še boljši kazalnik. Podatke o pod- jetju spremljajo za daljše obdobje, pri izboru se upošteva rast v zadnjih petih letih. Strašek: »Svet ima torej težko nalogo med vsemi najti tisti pravi biser.« Mnoga dobra pod- jetja se projektu Gazela po njegovih besedah ne želijo pridružiti, saj le-ta poleg prepoznavnosti in ugleda prinaša obveznosti in veliko medijsko iz- postavljenost. ZLATA GAZELA KOT BISER, KI IZSTOPA Odločanje po mnenju Straška postane najtež- je, ko je izmed šestih regijskih zmagovalcev tre- ba izbrati zlato, srebrno in bronasto gazelo Slo- venije. »Odločitve sveta Gazela so vedno spreje- te s konsenzom. Tako dolgo odločamo in glasu- jemo, da smo vsi enotni. Odločitev, da nekomu podelimo najvišje priznanje, zlato gazelo, je, kot da bi izbirali najboljši biser. Ne bi bilo lepo, da bi naknadno ugotovili, da ima napako, čeprav se je tudi kaj takega v 15-letni zgodovini gazel že zgodilo. Podatkov namreč nikoli ni dovolj, da bi lahko presojali brez dvoma, so stvari, ki jih ni moč razbrati iz tabel in poročil. Predvsem gre tu za etiko. POZITIVNE PLATI PROJEKTA Projekt Gazela v svet podjetništva pošilja pozitivne signale. Veliko dobrih podjetij ima domače, slovensko lastništvo, kar daje vede- ti, da za dobro podjetje ni nujno imeti tujega lastnika, da zmoremo tudi sami. Podjetnikom je potrebna samozavest in ta projekt kaže sa- mozavestne podjetnike, ki znajo in si upajo. Lahko pa se marsikaj naučimo tudi od tujih podjetij, predvsem na področju poslovne eti- ke, ki je pri nas včasih manjka,« je pogovor zaključil Strašek. Štefka Sem Mirko Strašek: »Odločitev, da nekomu podelimo najvišje priznanje, zlato gazelo, je, kot da bi izbirali najboljši biser. Ne bi bilo lepo, da bi naknadno ugotovili, da ima napako …« (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 7 Gospodarstvo, Organizacije SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Podpisali memorandum o vzpostavitvi partnerstva za razvoj človeških virov Na novinarski konferenci so Sa- vinjsko-šaleška gospodarska zbor- nica (SŠGZ), Zavod RS za zapo- slovanje – Območna služba Vele- nje, Šolski center (ŠC) Velenje in Ljudska univerza Velenje podpi- sali memorandum o vzpostavitvi partnerstva za razvoj človeških vi- rov na območju savinjsko-šaleške regije. Glavni namen podpisane- ga partnerstva je razviti sistem, ki bo gospodarstvenikom zagotavljal ustrezne kadre. GOSPODARSTVENIKI SE SREČUJEJO S POMANKANJEM USTREZNIH KADROV Za gospodarstvo je značilno, da se vse bolj digitalizira in prehaja v krožno gospodarstvo, zato podje- tjem zmanjkuje ustreznih kadrov. Potrebne bodo spremembe na po- dročju izobraževanja in usposa- bljanja, kar je bil povod za formi- ranje partnerstva vseh štirih pod- pisnikov. V prihodnosti želijo k so- delovanju povabiti vse, ki želijo da- ti prispevek pri izboljšanju gospo- darskih razmer in zagotovitvi no- vih kadrov. ZA SAŠA REGIJO ZNAČILNA GOSPODARSKA RAST Po besedah direktorice ob- močne službe zavoda za zapo- slovanje Nataše Detečnik so za SAŠA regijo značilne ugodne gospodarske razmere, zmanj- ševanje registrirano brezposel- nih oseb in počasna rast števila delovno aktivnih posameznikov. Število brezposelnih se zmanj- šuje, trenutno jih beležijo dob- rih 2.500, kar je najnižja števil- ka po letu 2008. Delodajalci naj- pogosteje sprašujejo po delov - ni sili iz gradbeništva in predelo- valnih dejavnosti, zato bo mlade potrebno usmeriti v to vrsto izo- braževanja, je še dejala Detečni- kova. TUDI ŠOLSTVO ŽELI SODELOVATI S PODJETJI Kot je dejal direktor ŠC Vele- nje mag. Ivan Kotnik imajo stra- teške cilje in sodelujejo s podje- tji, saj je kar 20 odstotkov kuri- kuluma usmerjenega v okolje in prakso pri različnih gospodar- stvenikih. Dejal je še, da bo mla- de potrebno že od osnovnih šol naprej usmerjati v poklice, ki so zaposljivi, in da posledično ne bo potrebno ponovno izobraže- vanje posameznikov. Poudarek bo potrebno dati tudi spodbuja- nju poklicev, ki se jih drži slab- ši sloves. ZAGOTAVLJANJE KOMPETENTNEGA IN USPOSOBLJENEGA KADRA DELODAJALCEM Partnerstvo bo osredotočeno na iskanje inovativnih rešitev pri zmanjševanju vrzeli med trenu- tnimi zahtevami trga, usposoblje- nostjo kadrov in vsebinami, po- kritimi s programi usposabljanj in izobraževanj. Glavni namen je razviti sistem, ki bo osredoto- čen na zagotavljanje kompeten- tnega in usposobljenega kadra, spodbujanje izobraževanj za tis- te poklice, ki so zaposljivi, spod- bujanje vseživljenjskega učenja ter oblikovanje pobud in predlo- gov državi za hitrejši razvoj novih ali dopolnjevanje obstoječih pro- gramov izobraževanja. Primož Vajdl LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE (ZS ŠD) Na razpis so prijavljene še tri operacije, v jeseni nov razpis V letošnji pomladi je LAS ZS ŠD na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavil dve operaciji sodelovanja med LAS-i (lokalne akcijske skupine). S strani ministrstva sta bili obe operaciji potrjeni, kar zagotavlja 85-odstotno sofinanciranje. Gre za Vodne zgodbe Kamniško-Sa- vinjskih Alp in za Integralni turi- stični produkt zeliščarske dediš- čine. VODNE ZGODBE – VODA V NAJŠIRŠEM POMENU Operacijo Vodne zgodbe smo v našem časopisu že predstavi- li. Pri tem gre za sodelovanje treh lokalnih akcijskih skupin, ki de- lujejo na območju Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Tukajšnji bogati vod- ni viri predstavljajo potencial za razvoj turizma in obenem pome- nijo odgovornost, da vode varu- jemo in ohranjamo njihovo kako- vost. Namen operacije bo poleg trajnostnega turističnega razvoja območja tudi vplivati na zavest o skrbi z vodo kot naravno dobrino in ohranjati njeno kakovost, saj bo le tako mogoče dolgoročno raz- vijati trajnostni turizem. V okviru operacije bo med drugim izvede- na tudi vodna pot. OHRANJANJE ZELIŠČARSKE DEDIŠČINE V tej operaciji sodeluje šest lo- kalnih akcijskih skupin. Z njo želi- jo spremeniti neizkoriščene poten- ciale biotske raznovrstnosti in tra- dicionalna znanja s področja zeli- ščarstva v razvojno priložnost. Sko- zi zeliščarsko tradicijo in znanje bo na trg ponujen inovativen zeliščar- ski integralen produkt, ki bo oza- veščal prebivalstvo in obiskovalce o pomenu odgovornega upravlja- nja z naravno in kulturno dedišči- no ter jim tako nudil višjo kakovost življenja. Obenem bo vzpostavlje- na mreža zeliščarjev in inovativno komunikacijsko orodje, e-herbarij, izvedene bodo še druge aktivnosti. PRIJAVLJENE ŠE TRI OPERACIJE V mesecu juliju je vodilni par- tner LAS – Zavod Savinja, na 2. jav- ni razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavil še tri operacije sodelovanja: Novi iz- zivi slovenske volne, Festival do- mačih okusov in tradicije ter Jeze- ra prihodnosti. V jesenskem času je napovedan nov razpis za ope- racije sodelovanja, zato že poteka- jo dogovarjanja za pripravo novih operacij sodelovanja med LAS-i. Marija Lebar Memorandum so podpisali (z leve) direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik, direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica velenjske službe zavoda za zaposlovanje Nataša Detečnik in direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. (Foto: Primož Vajdl) Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 8 Gospodarstvo APARTMAJI IN SIRARSTVO PETEK Jogurti in siri s kmetije Petek našli pot v večje trgovske verige Kmetija Petek v Tiroseku, kjer gospodarita Bojan in Jelka Pe- tek, je lahko za zgled marsikomu. Zagnana gospodarja sta namreč v zadnjih letih k osnovni dejavno- sti dodala še dve dopolnilni: turi- zem na kmetiji in predelavo mleka, s pomočjo katerih kmetovanje ni več odvisno le od enega prihodka. »Dela je res več,« je povedala Jel- ka, »a, če rad delaš, ti je vse skupaj le v veselje.« VSAK IMA SVOJE ZADOLŽITVE Na kmetiji pridno pomagajo tu- di otroci: domača sirarka Urška, študentka Anja in devetošolec Kri- stjan, Katja pa je že na svojem. Prav tako sta v veliko pomoč Bo- janova starša. Osnovna dejavnost na kmetiji je mlečna proizvodnja. V skupni lasti imata 70 hektarov, 20 hektarov imata v najemu. Na Jelkinem domu paseta mlado ži- vino, za celotno kmetijo pa vestno skrbita njena starša. Imajo šestde- set glav živine, od tega trenutno 42 krav mlekaric. Ker cena mleka ni vi- soka, je gospodar Bojan začel raz- mišljati o predelavi mleka. Lani so celo leto namenili urejanju prosto- rov za predelavo mleka. Z JOGURTI PRODRLI NA TRG Konec lanskega leta so se prija- vili na razpis za prodajo in promo- cijo domačih izdelkov in bili izbrani na natečaju Lidlova lojt'rca doma- čih. Prijavili so pet vrst jogurtov, ki bi jih dobavljali, in njihova ponud- ba je bila sprejeta. Projekt je bil zelo zahteven, a so imeli veliko podpo- ro trgovca. Tako so letos že dvak- rat oddali nekaj tisoč jogurtov. Za področje predelave mleka je sedaj doma zaposlena 26-letna Urška, tehnik živilske tehnologije, ki dnev- no skrbi za predelavo določene ko- ličine mleka. Nekaj ga še vedno od- dajo v mlekarne, trikrat tedensko pa ga dostavljajo v Center starejših Gornji Grad. TREBA SE JE BILO POUČITI O mlečni predelavi jih je poučil sirar, ki jim je pomagal pri izdela- vi projekta za prostore. »Manjkalo nam je znanja o izdelavi poltrdih sirov, poučil nas je tudi glede dru- gih mlečnih izdelkov in izplačalo se je,« je povedala Jelka. »Kajti prede- lati mleko v 20-litrskem loncu in po- tem kar naenkrat 200 do 300 litrov je velika razlika. Tako v količini kot v sami tehnologiji.« DNEVNO PREDELAJO DO 300 LITROV MLEKA Sedaj na dan predelajo do 300 litrov mleka. Delo v sirarni zahteva celega človeka, saj je zahtevno in naporno. Urška v tej dejavnosti vi- di prihodnost, zato se je predela- ve lotila z veliko energije in odgo- vornosti. Dnevno namolzejo 600 do 700 litrov in njihove kapacitete za pre- delavo so dovolj velike, da bi lahko predelali vse mleko, a je treba prej poiskati tržišče za prodajo. Trenu- tno je njihove izdelke že mogoče dobiti v eni prodajalni, redno ob sobotah prodajajo v Gornjem Gra- du na sobotni tržnici. V kratkem bodo njihovi proizvodi dosegljivi tudi v eni od trgovskih verig v Zgor- nji Savinjski dolini. Izdelujejo poltr- di sir, dimljen sir in sir žar, vse tri vrste navadnega in z dodatki. Iz- delujejo še mladi sir, skuto, mas- lo in jogurte – navadne in sadne, vse iz kvalitetnega polnomastne- ga mleka. BIROKRACIJE JE VELIKO Doma si delo porazdelijo. Bojan skrbi za živali, pridelavo krme, pri molži pa mu tako zjutraj kot zvečer pomaga Jelka. Naenkrat molze- jo osem krav, zato sta pri tem delu potrebna dva. Hlev so zgradili v letu 2012 in od takrat imajo prosto rejo. Jelka ima veliko obveznosti tudi s papirji, birokracije je namreč veliko, pri več dejavnostih pa še več. Pri predelavi je treba skrbno beležiti vse vhodne materiale – sadne ba- ze, kulture in embalažo za jogurte in potem izdano blago. ŠE JE PRIHODNOST V KMETIJSTVU Tudi pri živalih je potrebna voditi evidence. »Birokracije je res veliko in vse je treba delati sproti,« je do- dala Jelka, »zato je pomoč Urške v sirarni še toliko bolj pomemb- na, kajti predelava zahteva cele- ga človeka. Prihodnost v kmetij- stvu je še, le poprijeti je treba za delo. Predelava mleka se še ved- no splača, moraš biti le dosleden in se držati reda, saj je to zelo po- membno. Pa delati je treba,« je za- ključila Jelka. DEJAVNI TUDI V TURIZMU Pred šestimi leti so na kmetiji Petek zgradili apartmajsko hišo s tremi apartmaji, kapacitete za 16 oseb. To je še druga dodatna de- javnost, s katero se ukvarjajo. Šte- vilo gostov se vsako leto veča, pri- hajajo z vsega sveta. Imeli so že goste z Nove Zelandije, Avstralije, Izraela, Savdske Arabije, Argenti- ne in cele zahodne Evrope. Jeseni in spomladi je veliko slovenskih go- stov, ki največ prihajajo ob viken- dih, večkrat organizirajo kakšna praznovanja, srečanja in izobraže- vanja. GOSTE RAZVAJAJO Z DOMAČIMI IZDELKI Tujci si želijo ogledati Slovenijo v dveh tednih ali še manj, zato na enem mestu ne ostajajo predol- go. Obiščejo Logarsko dolino, Veli- ko planino, Ljubljano, Piran. Goste sprejmejo z domačimi dobrotami, mesnimi in mlečnimi izdelki, do- mačo marmelado. Največkrat po- tem vzamejo nekaj lokalnih izdel- kov s sabo domov. So tudi gostje, ki pri njih ostanejo ves teden in uživajo v naravi, poho- dih, kolesarjenju. Če turisti pridejo v času molže, z veseljem počaka- jo, poslikajo in posnamejo njihovo delo. Največ dela je s turisti ob me- njavah, saj je treba skrbno počisti- ti prostore in jih pripraviti za nasled- nje goste. Štefka Sem V predelovalnici mleka je glavna Urška (desno), ki ji pomaga tudi mama Jelka. SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Soglasna podpora izgradnji drugega tira Hitra in kakovostna izgradnja drugega tira Divača-Koper je pot- rebna za dolgoročni razvoj sloven- ske transportno-logistične dejavno- sti, menijo predstavniki gospodar- stva, člani upravnega odbora Sa- vinjsko-šaleške gospodarske zbor- nice, zato zbornica podpira projekt. Tega jim je pobližje predstavil držav- ni sekretar na ministrstvu za gospo- darski razvoj in tehnologijo mag. Aleš Cantarutti, ki ga je odbor gostil na svoji redni 18. seji. Ob soglasni podpori je upravni odbor izrazil pričakovanje, da bo investicija izvedena transparentno, kakovostno in racionalno na pod- lagi takšnega modela financiranja, ki ne bo imel negativnih posledic za ostale načrtovane infrastruktur- ne investicije v prihodnjih letih. Marija Lebar Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 9 Gospodarstvo 8. SALON TRAMINEC PRVIČ V RADENCIH Gostinci iz Saša regije niso izkoristili priložnosti za promocijo Predsednik Kluba dišečega traminca Danijel Grudnik iz Mozirja (v sredini) ob vinski kraljici Maji Žibert (foto: Jože Miklavc) Kot doslej so tudi letošnji Sa- lon traminec organizirali Klub di- šeči traminec, agencija Mediaspe- ed, Vinarstvo Steyer in zavod Vi- nomania. Običajnega sodelovanja z gostinci iz Zgornje Savinjske doli- ne tokrat ni bilo, se je pa prireditve v zdravilišču Radenci kljub temu udeležilo nekaj ljudi iz naših krajev. SALON POLEPŠALE VINSKE KRALJICE Navzoči udeleženci iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline so po- grešali aktivno sodelovanje in mož- nost skoraj brezplačne in učinkovi- te promocije gostincev iz Saša re- gije, saj se na vabila organizatorjev ni odzval niti eden dosedanjih po- nudnikov turističnih produktov in kulinarike niti noben nov. Na salonu je sodelovalo osem držav s svojo ponudbo 107 vrhun- skih vzorcev tramincev, katerim so ŽIDAN POUDARIL POVEZANOST SEJMA AGRA S SALONOM Prireditelji so bili zadovoljni ta- ko z udeležbo sodelujočih razsta- vljavcev vin eksotičnega in aroma- tičnega okusa ter šampanjcev iz grozdja tramincev, specialne po- nudbe jedi v malih obrokih kot tu- di z obiskom prijateljev dobre ka- pljice. Osrednji gost na prireditvi je bil kmetijski minister mag. Dejan Ži- dan, ki je poudaril, da je poveza- nost kmetijskega sejma Agra v Gor- nji Radgoni in te vrhunske prireditve že tako tradicionalna, da jo zaradi ekonomskih in promocijskih učin- kov kaže ohranjati tudi v prihodnje. V kulturno-zabavnem delu pro- grama je sodelovala Neisha s svo- jimi spremljevalci, književno-poe- tični del pa so dodali vitezinje in vi- tezi pesniškega turnirja. Jože Miklavc slovenski, pretežno štajersko-po- murski gostinci dodali trendovsko kulinarično ponudbo. Prireditve se je udeležilo deset slovenskih vin- skih kraljic na čelu z uradno vin- sko kraljico Slovenije Majo Žibert, ki je odkrito pokazala, da je bilo sre- čanje z vinogradniki iz Šmartnega ob Paki ter Steyerjeve vinske kleti Grudnik iz Mozirja prijetno tako v njihovih vinogradih kot tudi ob tej priložnosti. BSH HIŠNI APARATI NAZARJE OptiMUM blestel na sejmu, sedaj v igri za najvišje priznanje za inovacije Univerzalni kuhinjski aparat OptiMUM omogoča neverjetne možnosti pri pripravi raznovrstnih jedi. (Fotodokumentacija BSH) V začetku septembra je v Berli- nu potekal jubilejni deseti sejem zabavne elektronike in bele tehni- ke IFA, vodilni svetovni sejem v tej panogi. Med razstavljavci je bil tudi Bosch z najnovejšimi aparati, med katerimi je tudi OptiMUM, ki ga iz- delujejo v Nazarjah. VISOKA RAST PRODAJE Proizvajalci tehnike za gospo- dinjstva v zadnjem obdobju beleži- jo visoko rast prodaje, ki je posle- dica raznolikosti in odličnega de- lovanja inovativnih izdelkov. Še v posebno hitrem vzponu so apara- ti za izboljšanje zdravja in počut- ja, nego tal, osebno nego in pripra- vo kave. FOKUS NA ENERGIJSKO UČINKOVITOST IN TRAJNOST Trg pametnih velikih gospodinj- skih aparatov je od predlanskega do lanskega leta zrasel kar za 105 odstotkov. Izdelovalci se osredoto- čajo predvsem na energijsko učin- kovitost in trajnost. Vsaka nova ge- neracija izdelkov je varčnejša in bolj dovršena. Vrhunska kakovost, elegantni materiali in izjemen di- zajn, pogosto v neobičajnih bar- vah, nadgrajujejo »belo tehniko«, ki si tega izraza zdaj »ne zasluži« več. Bosch je na sejmu predstavil aparate, ki nudijo rešitve za naj- bolj pomembne zahteve sodob- nih gospodinjstev: individualnost, druženje, zdrav način življenja, učinkovitost in poenostavitev živ- ljenja. Hladilnik Vario Style je prvi v njihovi družini, ki lahko spreme- ni barvo, Roxxter je interaktivni robotski omrežni sesalnik z gla- sovnim upravljanjem, nova linija pečic in štedilnikov serije 6 | 4 | 2 navdušuje z vrhunskimi lastnost- mi, univerzalni kuhinjski aparat OptiMUM pa omogoča neverjet- ne možnosti pri pripravi raznovr- stnih jedi. OPTIMUM V KONKURENCI ZA NAJVIŠJE PRIZNANJE OptiMUM ima, zahvaljujoč inteli- gentnim senzorjem, več funkcij kot prejšnji tovrstni Boschevi aparati. Za omenjeni aparat so BSH Hišni aparati Nazarje na letošnjem re- gijskem ocenjevanju inovacij pre- jeli zlato priznanje, sedaj pa se po- tegujejo tudi za najvišje priznanje na državnem nivoju. Razglasitev rezultatov bo 27. septembra na Br- du pri Kranju, tudi tokrat pa bo po- deljeno priznanje za najboljšo ino- vacijo po izboru javnosti. Glasova- nje poteka preko portala www.gzs. si oziroma facebook strani http:// www.facebook.com/GZSsi od 12. septembra dalje. Franci Kotnik Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 10 Iz občin DRŽAVNA CESTA LUČE-LOGARSKA DOLINA Po prenovi odseka ceste na vrsti še sanacija plazu Tekom poletja je država izved- la rekonstrukcijo dela regional- ne ceste Luče-Sestre Logar. V teh dneh se je začela tudi sanaci- ja kamnitega plazu, ki je to cesto nekaj više od Igle zasul v deževju 28. aprila letos. Cesta je bila tak- rat delno očiščena in sproščena, promet je bil vse odtlej na odseku nekoliko oviran. RAZŠIRITEV CESTE ZA VEČJO PRETOČNOST PROMETA Kot smo izvedeli na Direkci- ji RS za infrastrukturo, ki je bi- la investitorka rekonstrukcije re- gionalne ceste, je skupna vred- nost izvedenih del rekonstrukci- je stala malo manj kot 516 tisoč evrov. Na določenem odseku je bila opravljena razširitev ceste s postavitvijo prometne opreme, na drugem delu so izvedli celot- no rekonstrukcijo ceste. Pri tem so uredili zgornji ustroj, izvedli odvodnjavanje, zgradili podporni zid in tudi tukaj postavili prome- tno opremo. KOLESARSKA POT NI BILA PREDVIDENA Na vprašanje, zakaj ob teh de- lih niso izvedli kolesarske poti, so iz direkcije odgovorili: »Ureditev kole- sarske poti na teh dveh kratkih od- sekih ni bila predvidena, saj je bilo glede na konfiguracijo terena težko umestiti med pobočje in Savinjo že samo cesto.« SANACIJA BO ZAKLJUČENA OKTOBRA Kot rečeno, se sedaj nekoliko vi- še od prej omenjene rekonstrukci- je opravljajo dela za sanacijo sta- nja po spomladanskem kamnitem plazu. V sklopu sanacije je predvi- dena odstranitev labilnih, to je raz- majanih kamnitih blokov, namesti- tev globoko sidrane mreže ter bio- tehnična sanacija brežine za pre- prečitev erozije. Omenjena sanacija bo sta- la okoli 23 tisoč evrov. Dela bodo predvidoma zaključena v začetku oktobra. Marija Lebar JAVNA OBRAVNAVA O PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LJUBNO Prejeli 391 pobud, od teh 240 sprejemljivih Občinska urbanistka Albina Haberman je dejala, da so večino dilem z občani razjasnili med samim postopkom priprave. Za občane, ki so želeli še kakšna pojasnila, so bili pripravljavci načrta na voljo še po zaključku uradnega dela. Po desetih letih priprav na no- vi občinski prostorski načrt (OPN) Občine Ljubno je bila v četrtek, 7. septembra, v tamkajšnjem kultur- nem domu izvedena javna obrav- nava omenjenega dokumenta. Že prej, v avgustu, je bil OPN jav- no razgrnjen. Na tokratni obravna- vi so bili prisotni pripravljavci, ki so pojasnili postopke in končne rešit- ve občinskih prostorskih predpi- sov, možnost izraziti mnenje pa so imeli tudi občani. OD LETA 2013 DRUG PRIPRAVLJAVEC Župan Franjo Naraločnik je v uvodnem nagovoru povedal, da so se zaradi uskladitev namenske rabe z dejanskim stanjem v pro- storu v letu 2007 na občini odloči- li za pripravo novega OPN. »Za na- mi je prehojena težka in dolga pot od sklepa do uresničitve. Zaradi ne- odzivnosti prvotno izbranega prip- ravljavca Archi.ka smo v letu 2013 z njim prekinili pogodbo in izbrali novega načrtovalca – RC Planira- nje Celje,« je povedal. »Po napornem delu, ki ga je do- datno obremenila izjemno zaplete- na zakonodaja, po velikem občin- skem finančnem vložku 140 tisoč evrov, po iskanju potrebnih soglasij soglasodajalcev smo končno naš OPN letos v avgustu podali v javno razgrnitev,« je še dejal župan. PONOVNO ZBIRANJE POBUD Predstavnica družbe RC Pla- niranje Aleksandra Geršak Pod- brežnik je ob predstavitvi po- stopka priprave povedala, da so ob prevzemu te naloge prebival- ce ponovno povprašali o njiho- vih pobudah glede prostorske ra- be. Prejeli so 391 pobud, od ka- terih je bilo 240 sprejemljivih, os- tale po merilih za vrednotenje ni- so prišle v poštev. Po uskladitvi s pristojnimi nosilci odločanja je bilo izločenih še pet pobud, osta- le pa so bile upoštevane v osnut- ku OPN. V osnutku so upošteva- ne razvojne usmeritve občine, med njimi je izpostavila področje turizma. V osnutku so pripravljavci glede na trenutno zakonodajo, ki ne do- voljuje razpršene pozidave, zmanj- šali število zazidalnih površin. V samih naseljih so bile potrebne le manjše dopolnitve. DATUMA SPREJEMA NI MOGOČE NAPOVEDATI Občinska urbanistka Albina Haberman, ki je povezovala do- gajanje na javni obravnavi, je po- vedala, da so večino dilem z ob- čani razjasnili med samim po- stopkom priprave. Prav zato bolj obširne razprave na tokratnem dogodku ni bilo. Izpostavljeno je bilo vprašanje umeščanja malih hidroelektrarn, možnosti gradnje na Golteh in umestitev kolesar- skih poti. Za občane, ki bi želeli še kakšna pojasnila, so bili prip- ravljavci na voljo še po zaključku uradnega dela. Okoljsko poročilo k OPN-ju je pripravljalo podjetje Matrika ZVO iz Ljubljane. Ta del je predstavil njihov sodelavec Martin Gregorc. Ob zaključku je Geršak Podbre- žnikova pojasnila, da točnega ro- kovnika za dokončno sprejema- nje OPN-ja ni mogoče doreči, saj se še čaka na dokončno stališče kmetijskega ministrstva. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 Ljudje in dogodki, Organizacije 11 DEKANIJSKI DAN KARITAS NA DOBROVLJAH Prvo srečanje za dober namen Pri sv. Urbanu na Dobrovljah se je zbralo slabih dvesto ljudi iz Zgornje Savinjske doline. (Foto: Benjamin Kanjir) Na Dobrovljah, pri cerkvici sv. Urbana, se je na prvo septembrsko nedeljo zbralo slabih dvesto ljudi iz Zgornje Savinjske doline. Druženje s sve- to mašo in družabnim popoldnevom so organi- zirali člani dekanijske skupine za dobrodelnost. POVEZOVANJE PREKO SKUPINE ZA DOBRODELNOST Gornjegrajska dekanija obsega župnije z ob- močja Upravne enote Mozirje. Župnije se med sabo povezujejo na različne načine, med njimi tudi preko skupine za dobrodelnost. Slednja je z vrsto nesebičnih prostovoljcev delovna in dob- ro organizirana, člani pa polni idej in želja. Ena izmed njih je bila tudi organizacija srečanja na dekanijski ravni, ki bi združila vernike doline, ob tem pa niso pozabili na dobrodelno noto. Dogo- vorili so se, da bo srečanje letos prvič, da bo vsa- ko leto v drugi župniji, s tem pa tradicionalno. Kljub slabim vremenskim obetom se je pri sv. Urbanu zbralo lepo število ljudi. Mnogi so tja gor poromali, eni iz Mozirja in drugi iz Nazarij. Še več se jih je pripeljalo z jeklenimi konjički, ki so na- polnili travnik pod cerkvijo. Zbrane je ob somaševanju župnikov Andre- ja Pollaka (Nazarje) in Vikija Košca (Luče) na- govoril dekan Sandi Koren. Ljudem je položil na srce misel, da se je potrebno ozreti od sebe k drugemu in po najboljših zmožnostih pomagati vsem, ki potrebujejo pomoč. ZBRALI DOBRIH 1.500 EVROV Sledil je družabni del, ki ga je vodil Nejc Sla- pnik. Nastopili sta Mojca in Katja Brezovnik iz Dua opala in člani skavtskega benda iz Mozirja. Za kanček tekmovalnosti so poskrbele eki- pe župnij, ki so se pomerile med sabo v šaljivih igrah. Streljali so z lokom, igrali malce drugačen namizni tenis in metali obroče na palice. Odra- sli so tehtali pršut, ki je na koncu pripadel tiste- mu, ki je bil z ugibanjem teže najbližje dejanski. Tako za hrano in pijačo kot za tehtanje se je bilo mogoče zahvaliti s prostovoljnimi darovi. Zbralo se jih je za dobrih 1.500 evrov, ki bodo preko Kari- tas romali k družini iz nazarske župnije. Benjamin Kanjir INKUBATOR SAVINJSKE REGIJE Virtualna resničnost postaja vse bolj popularna Inkubator Savinjske regije ima svoje prostore na Gregorčičevi uli- ci v Celju. Članom omogočajo souporabo delovnih prostorov ali na- jem pisarne, prostori so na voljo tudi za organizacijo različnih pod- jetniških dogodkov. Njihovo podjetniško skupnost sestavlja petnajst podjetniških skupin, ki s projekti in inovacijami skušajo prodreti na svetovni trg. Udeleženci predavanja so se seznanili z načinom snemanja 360-stopinjskih filmov. (Fotodokumentacija Inkubatorja Savinjske regije) Inkubator Savinjske regije, ki ima svoj sedež v Celju, je organizi- ral predavanje z naslovom Ustvar- janje interaktivnih vsebin za vir- tualno resničnost. Na njem je bil predstavljen sam potek snemanja 360-stopinjskih filmov in nadalj- njo urejanje nastalih posnetkov ter splošna predstavitev ustvarjanja vsebin v virtualni resničnosti. Pre- davanje je vodil Jernej Mirt, direktor podjetja Viar. USTVARJAJO POSNETKE ZA SVETOVNO ZNANA PODJETJA Podjetje Viar je s svojim delom pričelo v Celju, kjer so se ukvarja- li s programiranjem in računalni- škimi grafikami. Ekipo sestavlja- jo trije soustanovitelji in devet za- poslenih. Z dobrim delom so se iz majhne pisarne razvili do med- narodnega podjetja s strankami po celem svetu. Njihove produkte uporabljajo podjetja Disney, Mi- crosoft, Samsung in Bosch, vse od Združenih držav Amerike do Nove Zelandije. USTVARJANJE VIRTUALNE RESNIČNOSTI Kot je dejal Jernej Mirt, so z ra- zvojem produkta VIAR360 razvi- li spletno platformo za ustvarja- nje vsebin, ki uporabnikom omo- goča, da s pomočjo 360-stopinj- skih fotografij in video posnetkov ustvarijo zgodbe v virtualni resnič- nosti. Platforma omogoča, da tu- di tisti, ki so slabše tehnično pod- kovani, brez programiranja ustvari- jo svoje zgodbe virtualne resnično- sti. Preko GoPro kamer posname- jo posnetke, ki jih na njihovi sple- tni strani naložijo, člani ekipe Vi- ar pa iz njih izoblikujejo zgodbo v virtualni resničnosti. Poleg obliko- vanja virtualnih zgodb mlado celj- sko podjetje izdeluje tudi 3D očala, ki se uporabljajo za gledanje virtu- alnih zgodb. Mirt je obiskovalce seznanil s sa- mim načinom snemanja 360-sto- pinjskih filmov in jih opozoril na vse težave, ki jih ta način nosi s sabo. V drugem delu predavanj je prikazal še nekatere virtualne zgodbe, ki jih je oblikovalo njihovo podjetje. Primož Vajdl Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 12 Ljudje in dogodki Bevškov rdeči bor Bevškov bor z domačijo in Olševo v ozadju (foto: Marijan Denša) Ljudje že od nekdaj posebej vrednotimo, obču- dujemo in častimo določena drevesa, zlasti tista izrednih mer (višina, obseg ali starost) in s tem povezane vitalnosti, drevesa nenavadnih oblik ter drevesa, ki rastejo na posebnih mestih (prela- zi) ali obeležujejo posebne dogodke (turške lipe). Drevesa so bila prebivališča bogov in božanstev, njihovi panji zatočišča pred divjo jago. Še pred dvema desetletjema smo imeli tudi gozdarji svoj drevesni »tabu«. Drevo, ki je preraslo 120 cm pre- mera v prsni višini, je samodejno postalo narav- na znamenitost in se ga ni smelo več posekati, kar je imelo dobre in včasih tudi slabe posledice. Med prvimi posebnimi drevesi, s katerimi so me kolegi gozdarji seznanili pred tridesetimi leti, ko sem prišel v dolino, je bil Bevškov rdeči bor. Ni ga mogoče zgrešiti, dobro je viden s ceste, ko se peljemo iz Luč proti Solčavi. Kot skrben stražar strumno in ponosno stoji sredi Bevškovega trav- nika, tik pred odcepom za Robanov kot. »Saj od daleč ne izgleda posebno debel, ko pa prideš blizu, je za tukajšnje razmere kar za- jeten,« mi ga je predstavil tedanji revirni goz- dar. In res, ko stojimo ob deblu, je podoba dre- vesa povsem drugačna od tiste od daleč, s ces- drevo zredilo zgolj za en centimeter, kar posre- dno nakazuje visoko starost. Ocenjujemo, da je drevo 100 let doživelo pred najmanj dvema de- setletjema. Bor je visok dobrih 27 metrov, zara- di zavitosti vrha in starosti ne pridobiva na viši- ni. Krošnja je še vedno vitalna in somerne okrog- laste oblike. Drevo je v dobrem stanju, zato bo lahko še dolga desetletja v ponos domačiji in ve- selje mimo hitečih. Najbrž se je že komu porodilo vprašanje, za- kaj je prav to drevo tako lepo in res privlačno na pogled. Poleg tega, da raste kot soliter (samo- tno drevo) in v lepem okolju, ter da ima lepo ob- liko, je skrivnost tudi v njegovih razmerjih. Ko bor dobro pogledamo (in premerimo) vidimo, da so dolžina drevesa, debla in krošnje v razmer- ju zlatega reza. To je temeljno razmerje v naravi in ena od osnov za naše dojemanje lepega. Tudi zato je Bevškov bor pravi maneken. Najlepši pogled nanj je v sončnem jutru po- zne jeseni, ko so listavci odeti v pisane krošnje ter prvi sneg pobeli pobočja Olševe v ozadju. Te- daj pride njegova podoba do posebnega izraza. Marijan Denša te. Bevškov rdeči bor je markanten in lep, čeprav se mu vrh že malo krivi in je pred desetletji ostal brez nekaj spodnjih vej, ki so bile lepo odrezane. Obseg drevesa v prsni višini je 223 cm, torej je premer 71 cm. Od meritve pred 16 leti se je 95-LETNA MARIJA KRAMAR Z LJUBNEGA OB SAVINJI Poškodba jo je položila v posteljo in ji preprečila bolj živahno praznovanje Dnevi v postelji Mariji Kramar minejo hitreje ob obiskih. (Foto: Štefka Sem) Avgusta je Marija Kramar z Ljubnega ob Sa- vinji praznovala 95. rojstni dan. Kot eno najsta- rejših članic društva upokojencev (med njimi je več 95-letnic) so jo ob rojstnem dnevu obiskali predstavniki društva upokojencev, jo obdarili in ji zaželeli vse lepo, predvsem pa zdravja. NA PRISILNEM POČITKU Kramarjeva se je le nekaj dni pred rojstnim dnevom ob padcu poškodovala, preživela nekaj dni v bolnišnici, sedaj pa je že v domačem oko- lju, kjer okreva. Z obiskovalci je obujala spomi- ne na mlajša leta. Ponosno je pokazala poroč- no fotografijo vnuka, ki se je poročil v tistih dneh, in povedala, da za poročno slavje tudi brez po- škodbe ni več pri močeh. SAMOSTOJNA DO POŠKODBE Do poškodbe je v svojem apartmaju, kot do- mači pravijo njenim prostorom v spodnjem delu hiše, še sama skrbela zase. Kuhala sicer ni več, saj se je njena snaha pred kratkim upokojila in to počne zdaj ona, si je pa še z veseljem pripra- vila zajtrk ali večerjo. Rada je posedala pred hi- šo v družbi psa, ki jo sedaj vsakodnevno obiš- če v sobi. VESELA OBISKOV Že dolga leta je vdova. Z možem sta si z veliko truda zgradila hišo, rodila sta se jima dva sino- va. V službo ni hodila, je pa velikokrat pomaga- la pri delih na kmetijah oziroma je hodila »v ta- verh«, kot so včasih rekli. Pri svojih častitljivih le- tih in glede na to, da je trenutno zaradi poškod- be v postelji, je Kramarjeva dobrovoljna in vedno vesela obiskov. Tako dan hitreje mine. Štefka Sem Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Šolsko varčevanje (3) ZASLUŽNI ZA ZAČETEK ŠOLSKEGA HRANILNIŠTVA NA SLOVENSKEM Kot smo omenili v prvem prispevku o šolskem varčevanju, je Marko Pohlin (1735-1801) leta 1789 prevedel Beckerjevo knjigo Kmetam sa potrebo inu pomozh, v kateri najdemo tudi na- potke za varčevanje. Prvi, ki je neposredno pisal o hranilništvu in priporočal vlaganje denarja v hranilnice, je bil Anton Martin Slomšek (1800-1862). Spodbu- jal je učitelje, da so pri svojem pedagoškem in vzgojnem delu skrbeli tudi za navajanje mladine k varčevanju. S primeri izračunov obresti je nare- dil prvi korak k boljšemu splošnemu razumeva- nju varčevanja. Na tem mestu velja opozoriti tudi na Slom- škove zasluge na področju spodbujanja upo- rabe slovenskega jezika. Tako je v Celovcu spodbujal semeniščnike k učenju slovenšči- ne, da so lahko delovali na Koroškem med slovenskim prebivalstvom. Kasneje je kot nadzornik skrbel za nedeljske šole, ki so bi- le slovenske. Pri pouku na teh šolah so otro- ci izvedeli za hranilnice in se naučili računa- ti obresti. Peter Musi (1799-1875), ki smo ga obšir- neje predstavili v prejšnji številki, je med ta- kratnimi učitelji izstopal po svoji izobraženos- ti, udejstvoval se je tudi kot pedagoški pisa- telj. Po njegovi zaslugi smo na Slovenskem leta 1844 dobili prvo šolsko hranilnico, veli- ko pa je pripomogel tudi k temu, da so uči- telji za pouk v nedeljskih šolah dobili prime- ren priročnik. Jezikoslovec in narodopisec Ivan Navratil (1825-1896) je kot urednik časopisa za šolsko mladino Vedež z objavljanjem prispevkov o hra- nilništvu skrbel za vzgojo mladine na gospodar- skem področju. Politik, duhovnik in publicist Andrej Ein- spieler (1813-1888) je kot urednik časopi- sa za šolo in dom Šolski prijatelj objavljal članke, ki so seznanjali učitelje z vlogo in pomenom hranilnic in posojilnic. Bil je tu- di glavni pobudnik za ustanavljanje sloven- skih krajevnih hranilnic, pri čemer je imel nemalo nasprotnikov v vrstah nemških šo- vinistov, ki so želeli preprečiti vzpostavitev finančnih virov, ki bi bili v pomoč sloven- skim kmetom. Leta 1865 v slovenskem časniku Učiteljski to- variš zasledimo prvo poročilo o delovanju šol- ske hranilnice. Članek je napisal Ivan Tomšič (1838-1894), učitelj, pisatelj in vzgojitelj ter ka- snejši dolgoletni urednik mladinskega lista Vr- tec. V članku je zapisano, da imajo na šoli v Tr- žiču na Gorenjskem denarnico oziroma hranil- nico. Njen namen je zbiranje denarja za nakup učil revnim učencem. Tomšič je kasneje v Vrtcu objavljal sestavke o pomenu varčevanja in šolskih hranilnic, najbolj znani pa so Deset krajcarjev cesarja Jožefa, Po- vest iz narodnega življenja češkega, Petsto gol- dinarjev in Dva stotaka. ZAČETKI HRANILNIŠTVA IN POSOJILNIŠTVA NA SLOVENSKEM V času, ko se je začel narodnostni boj, po- vezan z gospodarskim osamosvajanjem Slo- vencev, zaostrovati, je leta 1865 začela izha- jati prva slovenska poljudnoznanstvena revija Čitalnica. Njen urednik in oblikovalec Ivan Ger- šak, po stroki pravnik in nacionalni ekonom, je služboval kot notar v Ormožu. Zavzemal se je za ustanavljanje hranilnic in posojilnic, soča- sno pa je svetoval tudi ustanavljanje šolskih hranilnic. Geršak je obravnaval praktične napotke za denarno gospodarstvo in se je boril proti po- nemčevanju, ki je bilo takrat na Spodnjem Šta- jerskem zelo močno. Zelo se je trudil, da bi med ljudmi vzbudil zanimanje za hranilništvo in jih tako pridobil za ustanovitev slovenskih denar- nih zavodov, hkrati pa bi jih zavaroval pred va- škimi oderuhi. Državne in deželne oblasti so ovirale ustanav- ljanje slovenskih denarnih zavodov, ker so žele- le, da bi deželna hranilnica v Gradcu in mestne, ki so jih vodili nemški odborniki, obdržale svoje vlagatelje. To je bil čas, ko so se začeli Sloven- ci osvobajati izpod nemške gospodarske odvi- snosti, da bi se s tem obvarovali tudi pred asi- milacijo. Država in deželne oblasti so asimilaci- jo podpirale, zato so zavirale ustanavljanje slo- venskih šol. Ivan Geršak je bil med prvimi, ki so se po marčni revoluciji zavzeli za slovenski pouk v šolah. Želel je, da bi se že učenci v osnov - nih šolah utrjevali v narodni zavesti in bi bi- li kasneje kot gospodarji na kmetijah bolj sa- mozavestni. Posredoval je pri ustanavljanju krajevnih hranilnic in posojilnic, leta 1876 je takšen slovenski denarni zavod ustanovil v Ormožu. Med vidnimi borci za razvoj slovenskih hranil- nic in posojilnic na Štajerskem sta bila tudi Jo- sip in Mihael Vošnjak, ki imata izjemne zasluge, da se je slovensko gospodarstvo v letih od 1870 do 1900 precej utrdilo. Josip Vošnjak je veliko pi- sal o narodnostnem gospodarstvu in tako vpli- val na brata Mihaela, da se je le-ta po upokojitvi posvetil organizaciji slovenskih hranilnic in po- sojilnic. Nadaljevanje prihodnjič. Prva slovenska poljudnoznanstvena revija Čitalnica je izhajala v letih 1865-1866 v Gradcu; izdajal jo je Ivan Geršak. Časopis za šolsko mladino Vedež je izhajal v Ljubljani v letih 1848-1850; urejal ga je Ivan Navratil. Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 14 Ljudje in dogodki, Nasveti SREČKO PISNIK, zasebni raziskovalec in inovator Če imamo bolečine v hrbtenici, se moramo zamisliti nad svojim življenjem Postajamo »sedeča generaci- ja«, saj nas današnji življenjski slog vse bolj usmerja v sedenje kot v gi- banje. Vendar naše telo ni ustvarje- no za sedeče življenje. Pravijo, da smo ljudje prilagodljivi. Po navadi smo zleknjeni na stolu z ukrivljeno hrbtenico in povešenimi rameni. Pojavijo se bolečine, a mi se neka- ko z njimi sprijaznimo in se jih na- vadimo. Prav tako, kot smo se na- vadili na nepravilno sedenje. Žal, tudi k zobozdravniku gremo obi- čajno šele takrat, ko nas zob prič- ne boleti, in ne takrat, ko se je poja- vila manjša luknja. ŠKODLJIVO SEDENJE Prepričani smo, da kratkotrajno sedenje lahko odpravi stres pri de- lu, zagotovi počitek po športu, od- počije kosti, mišice in sklepe. Ven- dar dolgotrajno sedenje za naše zdravje ni najboljše. Meritve so po- kazale, da je hrbtenica med sede- njem obremenjena od 140 odstot- kov in več v primerjavi s stoječim položajem telesa. Pri sedenju se pojavijo tile simp- tomi: mišice se utrudijo, vezi in sklepi so (pre)obremenjeni, sča- soma se obrabijo medvretenč- ne ploščiče, ker so se navadile na takšno sedenje in prilagodile na- ši ukrivljeni hrbtenici. Zaradi pove- čanega pritiska na medvretenčne ploščice so te onemogočene za opravljanje svoje funkcije, a o tem več v naslednjih prispevkih. IZOGIBAJTE SE SLABI DRŽI Nič čudnega, da nas vse bo- li. Naša hrbtenična krivina se je iz oblike dvojni S spremenila v obli- ko enojni C. Seveda ne bomo pre- ostanek svojega življenja prežive- li na nogah, ampak, če se želite iz- ogniti težavam in bolečinam hrb- tenice predvsem v ledvenem pre- delu ter vratu, glavobolom, boleči- nam in mravljincem v rokah in no- gah, upočasniti degenerativni po- stopek, se izogibajte slabi drži, da bi preprečili neželene učinke se- denja. TELESNA NEDEJAVNOST POVZROČA PREZGODNJE SMRTI Dokazano je, da dolgotrajno se- denje vpliva tudi na možgane. Ve- čino časa možgane uporabljamo med sedenjem, a ironično je, da dolgotrajno sedenje pravzaprav ne pomaga. Na žalost negativni učinki dol- gotrajnega sedenja niso samo kratkotrajni. Nove študije kažejo, da je napačno sedenje povezano z nekaterimi vrstami raka, srčnimi boleznimi, sladkornimi boleznimi, boleznimi živčevja ter težavami z ledvicami in jetri. Raziskovalci so na svetovni rav- ni ugotovili, da telesna nedejavnost (dolgotrajno sedenje brez počitka in občasnega gibanja) povzroči le- tno okoli devet odstotkov prezgo- dnjih smrti. REŠITVE SO ENOSTAVNE Na srečo so rešitve za to grož- njo enostavne. Kadar že morate sedeti, podprite hrbtenico. Vaša hrbtenica potrebuje oporo s vseh strani. Za udoben, enostaven in zdrav način sedenja uporabite ra- zum. Predvsem pa ne smete pozabi- ti, da, če želite neprestano sedeti, se morate neprestano tudi gibati in telovaditi. Torej nagradite svoje telo najprej s telovadbo in sprehodom. Pri sedenju pa podprite hrbtenico. Pripnite zdravje. ZLATA MATURANTKA PATRICIJA RESNIK Brez pritiskov do zlate lovorike Patricija Resnik iz Podvolovljeka je srednješolsko izobraževanje sklenila z odličnim uspehom na maturi. (Foto: Tjaša Pečovnik). Sedaj že nekdanja dijakinja Gi- mnazije Poljane v Ljubljani Patri- cija Resnik iz Podvolovljeka je sre- dnješolsko izobraževanje sklenila z odličnim uspehom na maturi, saj je postala zlata maturantka. »Po štirih letih šolanja sem na maturo odšla dobro pripravljena. V zadnjih dveh mesecih sem predelala celot- no srednješolsko snov in se pripra- vljala vse do zadnjega dne. Matu- ro sem opravljala brez vsakega pri- tiska staršev ali profesorjev, kar je zagotovo pripomoglo k uspehu,« je zaupala Patricija. Po končani Osnovni šoli Bla- ža Arniča v Lučah je navdušena družboslovka iskala srednjo šolo, na kateri bi lahko razvijala svoj po- tencial na področju humanizma, Kljub temu, da se Patricija z us- pehom na maturi ni obremenjeva- la, se ji je večletno trdno delo dob- ro obrestovalo. Priznava, da sta bi- li slovenščina in matematika precej težavni. Zgodovino, angleščino in španščino pa je zaključila z najviš- jo oceno. Patricija je hvaležna svoji družini, ki ji je vedno dopuščala do- volj svobode in ji privzgojila vredno- te, na katerih gradi svoj uspeh. Za- veda se, da se na prihajajoči kari- erni poti na področju prava ne sme zliti s konkurenco, ampak mora iz- stopati iz povprečja. Na osvojeni lo- voriki zlate maturantke ne bo poči- vala, saj je prepričana, da si je pot- rebno nadaljnje uspehe zagota- vljati s pridnostjo ter predanostjo. Tjaša Pečovnik lingvistike in literature. Izbrala je Gimnazijo Poljane, ki ji je v danem trenutku ponujala največ možnos- ti za samouresničevanje. Tako je v sklopu šole sodelovala pri šolski reviji, teatru, udeleževala se je ra- znih tekmovanj ter kot tutorka or- ganizirala učno pomoč. Svoj pros- ti čas preživlja s prijatelji, rada be- re in potuje. Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 15 Organizacije JESEN PRIHAJA V MOZIRSKI GAJ Pred pragom razstava in tehtanje buč Kot vsa narava se tudi Mozirski gaj počasi odeva v jesenske barve. S septembrom v cvet- ličnem parku ni konec zanimivosti, saj čez teden dni prihaja razstava buč in 7. državno tekmova- nje za najtežjo slovensko. Vsak čas ima svoje dogodke, tako tudi na tem prostoru, ki je na pragu štirih desetletij delova- nja. Člani Ekološko hortikulturnega društva Mo- zirski gaj, ki ga vodi Darko Bele, so park z buča- mi prvič napolnili jeseni leta 2003. Častni pokro- vitelj prve razstave je bil prvi predsednik sloven- skega parlamenta dr. France Bučar. Od takrat je razstava tradicionalna in pred leti nadgrajena s tehtanjem najtežjih buč. Doslej je bila najtež- ja, kar se šteje za slovenski državni rekord, steh- tana lani in težka 697 kilogramov. Organizator- ji tekmovanja upajo, da bo letos ta rekord padel, prva številka na tehtnici pa sedmica. Gaj bo v času razstave, med 23. septembrom in 8. oktobrom, poln jesenskih buč. Tako okras- nih kakor jedilnih, vse pa bodo aranžirane. Obi- skovalci bodo lahko spoznavali različne sorte in ob tem dobili ideje za krasitev svojih domov ter okolice. Poleg tega bodo grede ocvetličene z je- sensko posaditvijo. Benjamin Kanjir ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Na kopanje ali vožnjo z barko po morju Udeležba ogleda primorskih mest je bila številčna. (Foto: Ciril M. Sem) Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo inva- lidov (ZMDI) Mozirje že vrsto let pripravlja kopal- no-rekreacijske izlete. Letos so se invalidi in nji- hovi družinski člani v začetku poletja odpravili v Prekmurje, konec avgusta pa so se podali na Primorsko. Po besedah predsednika Antona Gračnerja na tak način skrbijo za rekreacijo in dobro po- čutje svojih članov. Da njegova trditev drži, do- kazuje množična udeležba ogleda primorskih mest. V Izolo, ki je bila njihova štartna točka za popotovanje po morju, se jih je odpravilo več kot sto. Tretjina udeležencev se je odločila, da bo izko- ristila prijetno vreme za kopanje v morju in nas- tavljanju sončnim žarkom v Izoli, dve tretjini ude- ležencev pa sta se odpravili na barko do Pirana in Semedele. Med vožnjo so lahko uživali v pog- ledu na obalo in ob odličnem kosilu, ki ga je prip- ravila posadka. V društvu so po Gračnerjevih besedah aktiv- ni skozi vse leto. Od marca do novembra orga- nizirajo kopalne izlete za svoje člane. Poveselijo se na martinovanju, v začetku julija pa organizi- rajo srečanje v Logarski dolini. Enkrat tedensko je za različne informacije odprta njihova pisar- na v Mozirju. Marija Šukalo ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO OBISKALI SLOVENSKI RAČUNOVODSKI DELAVCI Gostje navdušeni nad znamenitostmi Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je člane stanovskih društev peljalo tudi na ogled podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. (Fotodokumentacija društva) Društvo računovodij, finančnikov in revizor- jev Zgornje Savinjske doline je pripravilo sreča- nje pobratenih slovenskih stanovskih društev. Da so bili ogledi časovno dobro načrtovani, je poskrbela njihova članica in animatorka Alenka Brezovnik. V Nazarjah so si ogledali podjetje BSH Hišni aparati, kjer jim je član vodstva družbe Matija Petrin predstavil rezultate poslovanja in načrte za prihodnje. V Gornjem Gradu jih je sprejel žu- pan Stanko Ogradi, župnik Ivan Šumljak pa jih je navdušil s poznavanjem zgodovine in umetno- sti. Ogledali so si namreč katedralo in razstavo podobic. V Mozirju so obiskali čebelarja Ivana Čoparja in si ogledali njegov čebelnjak. Udeleženci sre- čanja so ob čebelnjaku lahko degustirali mede- ne izdelke in kulinarične dobrote. Mozirski žu- pan Ivan Suhoveršnik jim je predstavil prizade- vanja za razvoj občine in nove pridobitve. Druženje računovodskih delavcev so zaključi- li ob večerji na Venišah in ob prijetni glasbi ter sproščenem pogovoru. Po besedah predsednice društva Zdenke Pre- sečnik Firšt so bili gostje nad našo dolino in nje- nimi znamenitostmi zelo navdušeni. Sama me- ni, da bi morali biti Zgornjesavinjčani ponosni na svojo dolino in paziti, da bi ostala neokrnjena tu- di za prihodnje rodove. Marija Šukalo Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 16 Šolstvo, Ljudje in dogodki PRVI ŠOLSKI DAN NA GORNJEGRAJSKI ŠOLI Prvošolci so bili deležni prijetnega sprejema Prvošolci si bodo prvi šolski dan zapomnili po posebnem sprejemu. (Foto: Štefka Sem) Na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu so tudi letos na prvi šolski dan, v petek, 1. septembra, sprejeli prvošolce in njihove star- še v popoldanskem času. Učenci matične in po- družničnih šol iz Bočne in Nove Štifte so spoz- nali svoje razredničarke in njihove pomočnice ter prisluhnili pozdravnim besedam ravnatelji- ce Blanke Nerad. Le-ta jim je zaželela veliko le- pih trenutkov v šoli, da bi se imeli lepo ter se ve- liko naučili. Učenci so prejeli knjigo in rumene rutice, ki udeležence v prometu opozarjajo, da morajo še posebej paziti na otroke. Občina Gornji Grad je kot v preteklih letih prvošolcem plačala nezgo- dno zavarovanje. Ker je bil župan Stanko Ogradi službeno odsoten, je učence obiskal v ponede- ljek na vseh treh šolah, sprejemu pa je prisostvo- val podžupan Peter Letonja. Učenci višjih razredov so zbranim odigrali gle- dališko igro o kužku. Devetošolci so se izkazali kot tutorji in so prvošolčke popeljali po šoli in jim razkazali prostore. Ob koncu je sledila pogosti- tev, tortica in sok. Štefka Sem SPREJEM PRVOŠOLCEV NA OŠ LJUBNO OB SAVINJI Prvi dan so se spoznavali in sladkali Prvošolci so z zanimanjem spremljali lutkovno predstavo. Z novim šolskim letom je mesto ravnatelja nastopil mag. Sam Kramer. Na ljubenski osnovni šoli je letos v prvošolske klopi sedlo 29 učencev. Skupaj s starši so se vsi neučakani zbrali na sprejemu, nato so se poda- li še v učilnici, kjer bodo osvajali prva znanja in sklepali prava prijateljstva. Kot se za prvi šolski dan spodobi, je učen- ce čakalo presenečenje, ogledali so si lutkovno predstavo Zaljubljeni žabec, pridružili so se jim tudi otroci iz vrtca. Lutkovno predstavo so odi- grali člani lutkovne skupine Eci peci z Osnovne šole Luče pod vodstvom mentorice Jožice Pod- krajnik. Po pozdravnem govoru mag. Sama Kra- merja, ki je z novim šolskim letom nastopil mesto ravnatelja, in župana Franja Naraloč- nika, je otroke čakala torta, spoznavanje s sošolci in razredničarkama Betko Jakop in Matejo Rigelnik. Prvi dan je bil namenjen le druženju in spoznavanju, v ponedeljek pa so se učenci v šolo že podali s polnimi torbami šolskih potrebščin. Tekst in foto: Štefka Sem POPRAVEK INFORMACIJE V 36. številki Savinjskih novic sem v član- ku o ultra maratonu Celje-Logarska dolina navedel, da je v teku iz Celja proti Logar- ski dolini 22. mesto osvojila Bernarda Zvir. V resnici je to mesto pripadlo Mileni Pogla- dič. Do napake je prišlo zaradi povzemanja rezultatov iz uradne spletne strani organiza- torja (www.ce-sejem.si), kjer je bila ob prip- ravljanju članka kot 22. navedena Zvirova. Za pripravo članka prepozno so informaci- jo popravili in kot 22. navedli Pogladičevo. Primož Vajdl Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 Oglasi 17 Športnice in športniki še tekmujejo, organizatorji pa so že sprejeli prve odločitve Že po prvi objavi prispevka z napovedjo iz- bora športnic in športnikov leta 2017 z obmo- čja Zgornje Savinjske doline smo prejeli kar nekaj odzivov, ki potrjujejo predvidevanje, da je takšen pristop k spodbujanju športnikov ter razvoja športnih dejavnosti dobrodošel. Zaključni program z razglasitvijo športnice oziroma športnika leta po posameznih špor- tih in osebnosti za življenjsko delo na podro- čju športa bo podobno kot prvič privlačen tu- di za manj športno angažirano javnost, saj bo vseboval atraktivne kulturne in glasbene na- stope na visokem nivoju. Znano je že, da bo prireditev z razglasitvijo tudi tokrat v športni dvorani v Mozirju 28. decembra. V STROKOVNI KOMISIJI BO NOV ČLAN IZ OBČINE LUČE Župan občine Luče Ciril Rosc je predlagal za novega predstavnika v osemčlanski komisiji To- maža Visočnika. Skupina poznavalcev in neka- terih aktivnih ali bivših športnikov oziroma špor- tnih funkcionarjev bo potrdila nominacije ter na koncu, ob preštetih glasovnicah, objavljanih v tedniku Savinjske novice, s približno polovično glasovalno pravico dokončno odločila o nagra- jencih. Čeprav je koristno, da o predlogih že raz- mišljamo, bo komisija sprejela končne predloge in uradno najavila nominirance potem, ko se bo- do zaključile jesenske športne aktivnost in tek- movanja. SPREMEMBE V PRODAJI IN RAZDELITVI VSTOPNIC Organizator se je po posvetu z županjo in župani vseh občin v dolini odločil, da bo okrog 350 vstopnic v prosti prodaji, 550 vstopnic pa so že odkupile občine, od tega 100 za pokro- vitelje in goste. Tokrat bo ob koncu odprta tu- di spletna stran (s 15. 9. 2017) pod imenom www.sportnik-zgs.si, ki bo ohranjala zgodo- vino projekta športnik leta ZSD. Kasneje bodo vse informacije dosegljive tudi na facebooku. Glasovanje bo potekalo v Savinjskih novicah in istočasno na spletni strani, glasovanji sta ena- kovredni. Komisija bo odločala na koncu, če bo potrebno. KONSTITUIRANJE IN SESTANEK STROKOVNE KOMISIJE SREDI SEPTEMBRA Kot je povedal Ivo Milovanovič, bo sredi sep- tembra sestanek komisije, na katerem bodo sprejeli osvežena pravila sistema evidentiranja kandidatov in izbora športnikov, pretehtali po- samezne predloge s strani občin, javnosti ter osnovne smernice dela s strani organizatorja. Ker sistem temelji na načelih podobnih priredi- tev in smernic za promocijo športa v naši skup- nosti, so različni solistični predlogi in pristopi sprejemljivi le do neke mere, koristijo pa pobu- de in različni vidiki financiranja te plemenite ak- tivnosti, ki podpirajo zdrav življenjski slog, špor- tni duh in vsestransko rekreacijo. Jože Miklavc Lanskoletna športnica leta Maja Mihalinec (foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 18 Prejeli smo, Čestitke, Ljudje in dogodki 5. TABOR MLADIH GODBENIC IN GODBENIKOV Nastopili tudi člani Godbe Zgornje Savinjske doline Mladi godbeniki, ki so se udeležili tabora v Šoštanju. (Fotodokumentacija godbe) Od 28. avgusta do 1. septembra je v Šoštanju potekal 5. tabor mla- dih godbenic in godbenikov. Zbra- lo se je več kot 50 mladih glasbe- nikov iz celotne Slovenije. Med nji- mi smo bili tudi člani Godbe Zgor- nje Savinjske doline: bobnarja Ma- tic Tevž in Matija Marovt, baritonis- ta David Mikek in Kaja Čopar, kla- rinetist Jaka Vrhovnik ter saksofo- nistka Klara Kovač. Vaje se potekale v Glasbeni šo- li Šoštanj, od devetih zjutraj do šes- tih zvečer. Seveda je bilo vmes do- volj odmorov za hrano in namizni nogomet. Med drugim smo si ogle- dali tovarno gospodinjskih apara- tov Gorenje v Velenju. Program je bil zahteven, a pod budnim očesom mentorjev in tak- tirko dirigenta Mirana Šumečnika smo v enem tednu pripravili odli- čen koncert, ki je potekal 1. sep- tembra ob 15:30 v Kulturnem domu Šoštanj. Med koncertom smo pripravili tudi par presene- čenj za našega dirigenta. Po eni uri živahne glasbe je po koncertu sledilo druženje, zvečer pa smo odšli še na prvo godbeno vajo v Mozirju. David Mikek Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 19 Ljudje in dogodki, Šport, Informacije DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Schmidt Ignac, Jan in Majda: Drama je biti starš vesoljca Priročnik, ki obravnava drugač- nost in razbija z njo povezane ta- buje, ni namenjen le staršem in strokovnjakom, ki se srečujejo z osebami s posebnimi potreba- mi, ampak vsem z zanimanjem za medosebne odnose. V knjigi se avtorji spopadajo s predstav- nim svetom otroka z avtizmom in ga skušajo opisati iz vidika ose- be s to motnjo. Priročnik je pod- krepljen z zgodbami resničnih lju- di, skozi katere bralec začuti brez- mejno ljubezen družine do otro- ka s to motnjo, hkrati pa tudi šte- vilne stiske, s katerimi se srečuje- jo v svojem boju za pravice otroka s posebnimi potrebami. Čeprav se priročnik ukvarja z destigmatizacijo in sprejema- njem oseb s posebnimi potreba- mi, je pisan igrivo in z veliko me- ro humorja, s čimer želi avtor pou- dariti, da je vsaka drugačnost izje- mna ter da smo konec koncev vsi drugačni. VAŠKI PIKNIK V VARPOLJAH Še ena zmaga Gmajne-Staroselcev v kuhanju golaža Stari in novi zmagovalci v kuhanju golaža Uspešno sezono športa in rekre- acije člani Športnega društva Gmaj- na tradicionalno zaključijo z vaškim piknikom. S športom, kuhanjem go- laža in prijetnim druženjem obarva- na prireditev je kljub muhastemu vremenu privabila številne krajane Varpolj z okolico, manjkalo pa ni niti gostov iz sosednjega kampa. Pod koši so bili stari boljši od mladih šele v podaljšku, met na koš je pri veteranih drugič zapored najbolje uspel Milanu Vidakoviču, pri ženskah Branki Kramer in pri moških Boštjanu Žerovniku. Na ba- linarskih stezah sta bila v mešanih dvojicah najboljša Klavdija Koren in Miha Vončina, ki sta v zelo izena- čenem in razburljivem finalu pre- magala Ido in Mirana Račnik, tret- je mesto je na koncu pripadlo Ljubi Zavodnik in Pavlu Korenu. V zakulisju teh športnih dogajanj se je bil srdit dvoboj med »firklcema« v kuhanju golaža. Stroga petčlanska, celo mednarodna komisija je na kon- cu razglasila stare in nove zmagoval- ce Gmajno-Staroselce. Čestitke ve- ljajo tudi nasprotnikom, saj jih je od zmage ločila le točka. Po razdelitvi pokalov in medalj najboljšim se je ve- selo rajanje in druženje krajanov zav- leklo še pozno v noč. FP ORATORIJ V ŽUPNIJI NAZARJE Počitniški dnevi ustvarjalnosti in prijateljskega druženja V sklopu oratorija so mladi iz nazarske župnije s patrom Andrejem Pollakom romali na Sveto Goro. (Fotodokumentacija oratorija) Letošnjega oratorija v župni- ji Nazarje se je udeležilo 35 otrok, potekal je pod geslom Dotik nebes. Počitniški teden je bil zapolnjen z igro, zabavo, ustvarjalnostjo in pri- jateljskim druženjem, ki so ga ani- matorji in župnik Andrej Pollak že vnaprej skrbno načrtovali. Običajen dan so pričeli s petjem oratorijske himne in dvigom zasta- ve. Sledila je poučna kateheza, na- to delavnice, skupne igre, odšli so na romanje na Sveto Goro ter obi- skali bolne in ostarele. Animatorji so po večini srednje- šolci in študentje, ki del svojega ča- sa namenijo za skupno dobro. Se- veda ne bi šlo brez tistih, ki so po- magali pri pripravi hrane in osta- lih potrebščin, letos sta se povabilu odzvala tudi dva donatorja, za kar so jima organizatorji hvaležni. Veroučenci, otroški pevski zbor- ček, ministranti, Frančiškovi otroci in mladina so z animatorji in patrom pred oratorijem preživeli v Strunjanu v frančiškanskem počitniškem do- mu voden teden dni ob sproščeni igri in druženju s sovrstniki. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 20 Šport STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Vrstni red za prvaka kombinacije nespremenjen V nedeljo je Strelsko društvo Gornji Grad orga- niziralo tekmo z malokalibrsko puško leže na 50 metrov po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. To je bila že četrta tekma leže v tej sezo- ni in je štela za naslov prvaka kombinacije. Prva tri mesta so si pristreljali: 1. Peter Bezovšek (84 krogov), 2. Tomaž Trogar (81, 3 x 10) in 3. Ivan Rihter (81, 1 x 10). Trenutni vrstni red za prva- ka kombinacije je po današnji tekmi nespreme- njen: 1. Ivan Rihter (396 točk), 2. Peter Bezovšek (388) in 3. Boris Purnat (383). Janez Kolar FINALE ATLETSKEGA POKALA SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE Po enoletnem premoru vrnitev Mihalinčeve in zmaga Maja Mihalinec je na 100 metrov s časom 11,97 za sabo pustila vse tekmice. (Foto: MŠ) V Novi Gorici je v soboto na finalu atletskega pokala Slovenije za člane in članice nastopilo več kot 250 atletov. Po enoletnem premoru za- radi poškodbe ahilove tetive se je vrnila šprinter- ka Maja Mihalinec iz Mozirja. Članica velenjske- ga atletskega kluba je na 100 metrov s časom 1 1,97 za sabo pustila vse tekmice. »V zadnjem mesecu se je stanje poškod- be nekoliko izboljšalo, zato sva se s trenerjem Srdjanom Djordjevićem odločila, da nastopim na pokalu. Moj cilj je bila zmaga in testiranje te- tive pod večjo obremenitvijo. Tako bomo lahko prepričani, ali je poškodba zaceljena oziroma kaj moram še narediti pred pripravami na novo sezono,« je povedala Mihalinčeva. Marija Šukalo SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU Monika Hrastnik tekmo končala na sedmem mestu Monika Hrastnik se je prvič udeležila svetovnega prvenstva in zasedla odlično sedmo mesto. (Foto: Grega Stopar) V Avstraliji se je končalo svetovno prven- stvo v gorskem kolesarstvu. Zadnji dan je na tekmovanju v spustu nastopila Monika Hra- stnik in zasedla odlično sedmo mesto. Tako je zabeležila najboljšo slovensko uvrstitev na prvenstvu. Po tekmi je bila zelo vesela in za- dovoljna, kaj več o samem tekmovanju, vtisih in uvrstitvi bo za Savinjske novice povedala po vrnitvi v domovino. ŠS PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE 10. kolo prijateljstva prekolesarilo največ udeležencev doslej Kar 29 udeležencev se je podalo na deseto Kolo prijateljstva. (Foto: Tatiana Golob) Zadnjo avgustovsko soboto je Planinsko dru- štvo Nazarje organiziralo jubilejni športni dogo- dek, 10. Kolo prijateljstva. Kolesarjenja po pre- cej naporni trasi se je udeležilo največje število prijavljenih doslej. ZAHTEVNA TRASA PO DOBROVELJSKEM HRIBOVJU Idejni pobudnik in desetletni organizator kole- sarjenja po Dobroveljski planoti je Marjan Grač- ner – Oki. Z udeležbo 29 kolesarjev je več kot za- dovoljen, veseli ga tudi, da se je dogodek med planinci tako dobro prijel Udeleženci štartajo v Nazarjah, nato se skozi Loke pri Mozirju odpravijo proti Podkraju, Letušu in se od tam strmo povzpnejo na Dobrovlje. Pri Domu borcev Dobrovlje imajo postanek, nato jih pot vodi na Čreto mimo cerkve Sv. Katarine. Sle- di spust do njihove društvene koče Farbance, na kateri sta kolesarje s toplo malico pričakala Oki in njegova žena Zdenka. V DESETIH LETIH 199 UDELEŽENCEV Predsednik društva Marjan Ostruh je Stan- ki Bastl, Dušanu Bastlu, Sandiju Grudniku in Matjažu Filčiču, ki so se udeležili vseh dese- tih kolesarjenj, podelil kolesarske majice. Sku- paj se je v teh letih kolesarjenj udeležilo 199 kolesarjev. Tatiana Golob Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 21 Šport TILEN POTOČNIK, TEKAČ IN TRIATLONEC V Bohinju na Triatlonu jeklenih dosegel odlično drugo mesto Tilen Potočnik (levo) je na Triatlonu jeklenih v Bohinju osvojil skupno drugo mesto, v kategoriji od 35 do 39 let pa je bil najhitrejši. (Foto: osebni arhiv) Tilen Potočnik je 37-letni rekreativni športnik, ki se v zadnjem času udeležuje predvsem tekov in triatlonov, tekmuje tudi v adventure racingu, ekipni multišportni disciplini. Pravi, da so trenin- gi, na katerih preizkuša meje vzdržljivosti svoje- ga telesa, zanj sprostitev in privilegij. Njegova tekmovalnost pripomore k doseganju ciljev in spoznavanju lastnih omejitev. ŠPORT KOT NAČIN ŽIVLJENJA Tilen se s športom ukvarja že vse življenje. V osnovnošolskih letih je sodeloval v ekipnih špor- tih, v mladinskih kategorijah je tekmoval kot ce- stni kolesar. Sedaj rekreativni športnik je prvič na daljšem teku nastopil leta 2014, v letu 2015 je odtekel prvo 100 milj dolgo preizkušnjo in bil v cilju zadovoljen z doseženim 4. mestom. Od le- ta 2005 tekmuje tudi v adventure racingu, ekipni multišportni več dni trajajoči disciplini, na kateri so z ekipo sodelovali na tekmah za svetovni po- kal in na svetovnih prvenstvih. DRUGI NA TRIATLONU JEKLENIH V BOHINJU Na letošnji že 31. vzdržljivostni preizkušnji Tria- tlonu jeklenih v Bohinju je Potočnik zasedel odlič- no 2. mesto. Triatlon v prelepem naravnem oko- lju sestavlja veslanje (8 km), gorsko kolesarjenje (16 km) in gorski tek (8 km), za razliko od klasič- nega triatlona, ki vključuje plavanje, kolo in tek. »Ker za rekreativca tudi brez treninga dobro pla- vam, mi je klasični triatlon zelo blizu, jekleni pa za- TRENINGI SPROSTITEV IN PRIVILEGIJ Njegov trening predstavlja predvsem tek po razgibanem terenu. Običajno trenira sam, saj je urnike težko usklajevati zaradi službenih ob- veznosti in družinskega življenja. Teče vsaj štiri- do petkrat na teden, kar znese tudi do 18 ur tre- ninga tedensko. Ob koncu tedna se odpravi na tek zgodaj zjutraj, preko tedna pa pozno zvečer. Včasih v enem dnevu opravi tudi dva treninga. Ne trenira po točno določenem načrtu, am- pak po občutku. Treninge prilagaja tekmovanju, na katerega se pripravlja in pravi, da je skozi le- ta svoje telo dobro spoznal in ve, kdaj in kako tre- nirati in kdaj se mora telo spočiti. Vsaj en dan v tednu je popolnoma brez treninga, sicer pa pri- lagojeno letnemu času in tekmovanjem. VSA DRUŽINA DIHA S ŠPORTOM Z družino, v kateri je šport na dnevnem redu, se je pred skoraj sedmimi leti iz Šoštanja prese- lil v Ljubijo. Hči trenira in tekmuje v teku na smu- čeh, zato so pozimi veliko na snegu, sicer veliko časa preživijo v hribih. Tekmovalna sezona se bliža koncu, Potočnik pa že razmišlja o aktivnostih za prihodnje leto. Daljšega počitka ne načrtuje, tega je bilo v zad- njem letu že dovolj zaradi poškodbe. Glavni cilj zagrizenega športnika je ostati zdrav, poleg te- ga želi svojo pripravljenost na 100- in več kilo- metrske teke vrniti na nivo pred poškodbo. Barbara Rozoničnik radi specifičnosti še toliko bolj,« dodaja Potočnik. Med svoje vidnejše rezultate šteje tudi ude- ležbo na dveh triatlonih v Avstriji na polovič- ni ironman razdalji, zmago na tridnevnem tek- movanju Adventure race Slovenia leta 2007 in 15. mesto na svetovnem prvenstvu v Kanadi le- ta 2006. MEMORIAL BENA SKOKA Tekma v počastitev spomina na preminulega člana Tekme v počastitev spomina na Bena Skoka so se udeležili nogometaši ekip Podvrha in Kokarij ter njihovi navijači. (Foto: Roman Mežnar) Nogometni ekipi Kokarje in Podvrh sta prip- ravili prijateljsko nogometno tekmo na igrišču v Beno je bil več let aktiven član v obeh nogo- metnih ekipah, zato so se njegovi soigralci od- ločili, da bodo vsako leto organizirali tekmo, na kateri se bodo poklonili njegovem spominu. Sre- čanje obeh ekip so poimenovali Benov memori- al. Pred začetkom tekme so se mu zbrani poklo- nili z minuto molka in po tekmi z vpisom v spo- minsko knjigo. Na igrišču se je odvilo srečanje, na katerem sta ekipi, sestavljeni iz veteranov in mlajših igral- cev, pokazali zavidljivo nogometno znanje, sam rezultat pa je bil drugotnega pomena. Po odigra- ni tekmi je sledilo druženje vseh igralcev in njiho- vih navijačev. Roman Mežnar Lokah pri Mozirju. Tekmo so odigrali v spomin na spomladi preminulega Bena Skoka. Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 22 Kronika, Oglasi KAR DVA MEDVEDA V LOVIŠČU LD DRETA NAZARJE Medved na Menini razmesaril večje število ovc V nedeljo so očividci na Menini naleteli na grozljiv prizor. Medved, ki se že nekaj časa zadržuje na tem območju in ni čisto nič plah, je poklal sedem ovc, nekatere med njimi so bile tudi breje. Lovci opo- zarjajo, da bi bilo srečanje z njim lahko nevarno tudi za ljudi, zlasti za sprehajalce oziroma pohodni- ke, ki imajo s seboj psa. Ta bi med- veda lahko razdražil in ga privedel v bližino gospodarja. LOVCI IMAJO ZVEZANE ROKE Medved se je lotil tropa ovc na planini Kolešice, ki je v neposredni bližini bolj znane planine Travnik. Po besedah starešine Lovske dru- žine Dreta Nazarje Milana Cajner- ja je bilo glede na zdaj že kar redno prisotnost medveda na Menini pla- nini le še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo ali pa bi lahko prišlo celo do bolj odmevnega konflikta s človekom. »Pri tem lovci nemočno ugota- vljamo, da se življenjski prostor div- jadi in še zlasti to velja za medve- da, vedno bolj krči. Medvedov pa je zaradi politike ministrstva za oko- lje in prostor v Sloveniji vsako leto več. Po ocenah lovcev trenutno živi v Sloveniji občutno več medvedov, kot jih je bilo še pred desetletjem. Razumljivo, da tisti, ki naravo doži- vljajo le virtualno, to je daleč od de- janskih razmer na terenu, ter spre- jemajo odločitve, temu ne verjame- jo,« ugotavlja Cajner. VEČJI MEDVED SE VEDE NENAVADNO Po njegovih besedah je na vzhodnem delu Menine, v predelu Stronika, to je pod Šavnicami, že več kot dva meseca redno prisoten medved. Po oceni gre za medved- jega samca, ki je star okoli pet let in tehta okoli 170 kg. V začetku sep- tembra pa se je na Krašici, v okolici Golih vrtač pojavil še drug, manjši medved. Ta medved bi naj bil pred tem opažen v sosednjem lovišču Motnik, v bližini Slopi. Za razliko od drugih, pred člove- kom značilno plašnih medvedov, ki so bili v preteklih letih občasno prisotni v Zgornji Savinjski dolini, je večji samec, ki se pojavlja v pre- delu Stronika, nenavadno samoza- vesten in nič kaj plašen. Očitno je navajen bližine človeka, zato ga ne zmoti niti bližnji zvok avtomobila, žvižg ali glas človeka. Cajner nenavadno vedenje med- veda in srečanje z njim opisuje ta- kole: »To sem imel priložnost opa- ziti tudi sam, ko sem ga nekajkrat opazoval z lovske opazovalnice in dvakrat imel z njim bližnje sreča- nje, kot rečemo iz oči v oči, in mo- ram priznati, da sem obakrat začu- til kar nekaj tesnobe. SE BO NA BLIŽINO MEDVEDA TREBA NAVADITI? Glede na obnašanje tega med- vedjega samca bi si torej upal na- povedati, da je zelo velika verje- tnost, da bi lahko prišlo do nelju- bega konflikta, če bi recimo – z na- menom zaščite svojega gospodar- ja – medveda oblajal ali celo napa- del pes. Zato povsem resno odsve- tujem sprehode s psom v omenje- nem območju. Pa tudi sicer kaže, da se bomo morali počasi kar na- vaditi na stalno prisotnost medve- da in biti zato nekoliko pozornej- ši in malo bolj previdni. Na takšno ravnanje smo že opozorili tudi vse naše lovce.« KAJ ČE DO BLIŽNJEGA SREČANJA VENDARLE PRIDE? In kako ukrepati, če vendarle pri- de do srečanja z medvedom. Naj- bolje je, da do bližnjega srečanja seveda sploh ne pride in k temu praviloma zelo pomaga glasna ho- ja in oglašanje, ki opozori medve- da na našo prisotnost in ta se za- to praviloma umakne, preden ga sploh opazimo. Vedno pa so mo- žna presenečanja in izjema. Zato je pomembno, da ob morebitnem srečanju ne reagiramo panično, saj nam to lahko le zelo škodi in je brez pomena za naše varovanje, če upoštevamo, da medved lah- ko skoči z mesta kar nekaj metrov in teče 50 km na uro. Tudi s pleza- njem na drevesa medved nima ni- kakršnih težav. Nujno je torej obdržati zbranost in mirnost, saj medved ni napa- dalen do človeka, če ne čuti, da ga ogrožamo. Zato mu s sunkovi- to kretnjo, gledanjem v oči ali be- gom ne smemo dajati povoda za njegovo vznemirjenost in razlog za morebiten napad. Ostanimo torej povsem mirni in se povsem počasi umaknimo v nasprotno smer. Če bi do napada medveda le prišlo, veli- kokrat je to le lažni napad, je edino, kar je priporočljivo, da se mirno ule- žemo obrnjeni s trebuhom na tla in si z rokami zaščitimo obraz. Marija Lebar Medved se je lotil tropa ovc na planini Kolešice, ki je v neposredni bližini bolj znane planine Travnik. (Fotodokumentacija LD Dreta) Medveda je starešina Lovske družine Dreta Nazarje Milan Cajner dvakrat neposredno srečal. (Foto: Milan Cajner) Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 23 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Zahvale, Kronika Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi Alojz JANKO iz Mozirja 25. 5. 1930 - 31. 8. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, nam izrekli so- žalje, darovali sveče, cvetje, svete maše ter pokojnega Alojza pospre- mili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Steinerjevi iz Zdravstvenega doma Mozirje za njen trud in prizadevno zdravljenje. Zahvala gospodu Alfonzu Lampretu za podelitev poslednjih zak- ramentov. Zahvala tudi župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen obred in sveto mašo, gospodu Romanu Čretniku za iskrene besede slovesa, moškemu pevskemu zboru Mozirje, cerkvenim pevcem, Prostovolj- nemu gasilskemu društvu Mozirje, Roku za čustveno odigrano poslo- vilno melodijo in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomaga- li in bili z nami. Žena Marija ter sinova Jani in Marjan z družinama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja. Ni več tvojih pridnih rok. Pa vendar vsi, ki smo te ljubili, te s smrtjo nismo izgubili. V ljubezen si se spremenil, z njo naša srca napolnil. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in sosed Anton PUNČOH p. d. Krapletov ata s Črete 30. 1. 1928 - 7. 9. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem, ki ste za trenutek ustavili svoj korak, prisluhni- li naši tišini in delili z nami bolečino. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje, darovane svete maše in preostalo pomoč. Zahvaljujemo se tudi celotnemu osebju ZD Nazarje, še posebej pat- ronažnima sestrama Staši in Maji. Za lepo opravljen obred in obiske na domu se zahvaljujemo župni- ku Davidu Zagorcu, Ferdinandu Luknarju, diakonu Stanku Čeplaku ter pevcem za lepo odpete pesmi. Iskrena hvala tudi Lovski družini Dreta – Nazarje, pobrateni LD Vel- ka in ostalim lovcem, rogistom, gasilcem PGD Gorica ob Dreti in Nazar- je, praporščakom, govornikoma in pogrebni službi Morana. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki vas v zahvali nismo poimenova- li, pa ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi • NA DELAVCA SE JE VSUL KUP ZEMLJE Okonina: 4. septembra ob 8.38 se je v Okonini pri izkopavanju jaška na delavca vsul kup zemlje. Posredovali so zgornjesavinj- ski reševalci nujne medicinske pomoči, ki so poškodovanca pre- peljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • NA SILO V CERKEV Solčava: 8. septembra je neznani storilec vlomil v cerkev Mari- je Snežne v Solčavi. Iz notranjosti ni ničesar ukradel, saj ga je oči- tno pregnal sproženi alarm. • VLOMILEC ODNESEL ZLATNINO Bočna: 8. septembra so bili policisti obveščeni o vlomu v sta- novanjsko hišo v Bočni. Neznanec je vlomil skozi kuhinjsko okno in iz notranjosti odnesel več kosov zlatnine. • RAZLITJE GORIVA Nizka: 9. septembra ob 14.36 se je na bencinskem servisu v Nizki pri točenju goriva v osebno vozilo snela ročica. Zaradi ra- zlitja dizelskega goriva so gasilci PGD Nazarje madež velikosti desetih kvadratnih metrov posuli z vpojnim sredstvom in očisti- li onesnaženo površino. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. (M. Kačič) ZAHVALA Zapustila nas je mama, babica in prababica Jožefa KLADNIK z Ljubnega ob Savinji 1922 - 2017 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti nesebično pomagali, izrekali so- žalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala g. župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Ljubno ob Savinji, dr. Roščič ter osebju nujne medicinske pomoči Mozirje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči sin Joško z družino, sin Slavko in sin Branko z družino Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 24 Za razvedrilo SAVINJA BEERFEST IN VAJA ZA PIVO MILJA Znana tekačica maratonskih tekov Bernarda Zvir (levo), tudi dvakratna zmagovalka teka pivo milja iz hmeljarske doline, je na sobotnem pivskem druženju v Mozirju trenirala pitje piva že za pri- hodnjo sezono. Pri njenem omizju je mladi pivovar Matevž Pogla- dič, nekdanji smučarski skakalec iz Mislinje, nazorno prikazal, kako se vari odlično pivo v domačem laboratoriju. Njegova mama Mile- na, ki je namesto Zvirove pretekla ultra maraton Celje-Logarska do- lina z njeno startno številko, pa je le pojasnila, da 75 pretečenih km nima nič skupnega z degustacijo ali s popivanjem. Z VETRA POLNIMI JADRI NAPREJ Vnuka predsednika Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje Antona Gračnerja v živahnem razgovoru na ladji v slovenskem morju: »Dober veter imamo v jadrih. Kaže, da bomo še danes nazaj v zalivu Velikega upanja.« »Kapitan, ali lahko zaplujemo po izlivu Dragonje vse do Savinje in se kar z ladjo vrnemo v Mozirje?« Kapitan Gračner: »Če nam bodo pirati, mislim Hrvati, montirali ko- lesa, zakaj pa ne.« KUHARSKI TURBAN KITAJEC Poznanega malega »hotelirja« iz Logarske doline, ki je nabiral go- stinsko in drugo prakso na Kitajskem, Francija Plesnika (v sredini) je oni dan srečal Abraham. Ob strani mu je stal nekdanji podžupan ob- čine Solčava Aleš Klemenšek – Ložekar in njegova lepša polovica Branka, ki sta mu podarila in namestila kuharsko pokrivalo z napi- som Kitajec. Tako ne bo več ugibanja, kdo je glavni chef kuhinje go- stilne Ojstrica in prvi kmet posestva v Plestu. Z obiskom ga je počas- til tudi dr. Marjan Cencen (ni na sliki), nekdanji veleposlanik Repu- blike Slovenije v Pekingu, in mu izrazil globok poklon, skoraj do tal. (Foto: JM) (Foto: CMS) (Foto: JM) Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni- ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so- botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu- di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 26 Petek, 15. september ob 17.00. Dom kulture Nazarje Otvoritev energetsko svetovalne pisarne in polnilne postaje za električne avtomobile ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Milene Lipovšek Bonton na kulturnih prireditvah Sobota, 16. september ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Turnir v rokometu ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica za otroke ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Kovinar Štore (st. cicibani) ob 19.00. POŠ Šmartno ob Dreti Koncert ob 10. obletnici delovanja Ljudskih pevk Lipa ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Večer za ljubiteljsko petje Nedelja, 17. september ob 9.00. Muzej grad Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat ob 16. obletnici delovanja ob 10.00. Frančiškanski samostan Nazarje Župnijski dan ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Šoštanj (ml. dečki) ob 17.00. Muzej grad Vrbovec Nazarje Otroška tombola Ponedeljek, 18. september ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob prazniku občine Nazarje s podelitvijo občinskih priznanj ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Druženje ob knjigi Torek, 19. september ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Bojane Vranjek Camino, mistika nevidnega sveta Sreda, 20. september ob 17.00. Mozirski gaj Otvoritev 23. Ex tempore Mozirski gaj ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 21. september ob 1 1.30. Dom kulture Nazarje Kviz Kaj vem o gozdu in lesu ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica florista Simona Ogrizka Rožna prepletanja ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Komedija Vida Valiča Tvoj bodoči bivši mož Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me- njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ TERME PTUJ - ODDAMO APARTMAJE V Termah Ptuj Vila Krka oddajamo apartmaje za 4 ali 6 oseb. Ugodno! Inf. 040 320 103. Damijan Zupanič, Gubčeva ul. 28, 2250 Ptuj. ◊ JAVNI RAZPISI, POSLOVNI NAČRTI, FADN, RAČUNOVODSTVO EU Mozirje (uradne ure) pon. in sre. od 8. do 12. ure, ostalo po dogovoru. GSM: 070 61 1 505, E-mail: zlebnik.mojca@gma- il.com. M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod Me- nino 1, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ RIHTER D.O.O. - ZAPOSLIMO NOVEGA SODELAVCA ZA DELO V PROIZVODNJI V podjetju Rihter d.o.o. na Ljubnem ob Savinji zaposlimo sode- lavca za pomoč pri delu v proizvodnji. Nudimo zaposlitev za do- ločen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, dvoizmen- sko delo, redno plačilo in delo v prijetnem kolektivu. Prijave z vašimi kontakti (tel. številka) in opisom dosedanjih izkušenj v obliki življenjepisa sprejemamo do 22.9.2017 po pošti ali na e-naslov info@rihter.si. Rihter d.o.o., Loke 40, Ljubno ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje ali zakol, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca, starega 7 dni, križa- nec; tel. št. 58-35-239. Prodam dve telici čb, stari 7 me- secev, tudi menjam za brejo; gsm 041/318-442. Prodam dve telički, sta mesni tip, 150 kg; gsm 041/428-837. Prodam bikce CK pasme in telico Prodam delujoč TV grundig, dia- gonala 51 cm, cena 35 eur; gsm 031/655-858. Zimske gume na platiščih za fiat se- dici ali suzuki SX4; gsm 041/324- 347. Prodam silažno koruzo; gsm 041/510-219. DRUGO – PODARIM Podarim otroški voziček; tel. št. 58- 46-056 ali 041/363-846. DRUGO – KUPIM Sadje za prešanje, slive za namaka- nje kupim; gsm 041/455-176. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. OSEBNI STIKI Veren očka išče zvesto, prijazno punco; gsm 041/859-096. LIM/CK pasme; gsm 031/501-250. Kokoši, stare 14 mesecev, za zakol, še nesejo jajca, 2 eur/kom, Brigita; gsm 070/741-882. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Drva, suha, bukova, metrska, mo- žen razrez na kratko in prevoz, pro- dam; gsm 031/585-735. Silažni kombajn sip silo 80b, novej- ši, l. 2007, odlično ohranjen, pro- dam za 1.000 eur; gsm 031/351- 066. Večjo količino šentjanževih cvetov za čaj ali namakanje, posušenih, prodam ugodno; gsm 041/318- 644. Prodam sekular za cepljenje fosnov – štuhov, spodaj zgoraj kline; gsm 041/423-935. Prodam armal mešano pipo (ku- hinjsko), cena po dogovoru, Vida; gsm 031/812-491. Prodam krajce smrekove za drva ali kaj drugega, ogled na Homcah, cena po dogovoru; gsm 040/816- 860. Ugodno prodam 4 zimske gume 205-55R16, vožene eno sezono, so kot nove; gsm 070/870- 321. Prodam grozdje mešano, jurka; gsm 070/290-300 ali 040/344- 515. Oglasi Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 27 Savinjske novice št. 37, 15. september 2017 28