List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški 'odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica TJUBLJANA, 15. OKTOBRA 1971 leto xxii — St. ie lil KONGRES SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Z DELOVNIM DOGOVOROM POTRJENA SMER 'hdikat se ne more strinjati s takimi zakonodajnimi rešit-ki cele generacije delavcev posameznega poklica na-Jfozf razglasijo za neustrezno kvalificirane, čeprav so se šolale po do tedaj veljavnem sistemu. “ (Iz Sklepov III kon-esu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije) JU. kongres Sindikata delav-(družbenih dejavnosti Slove-e je 15. oktobra uspešno ‘enil svoje delo. Uresničil je 'Poved predsednika republika odbora Vinka Kastelica, je v svojem uvodnem poro-‘u dejal: — Kongres naj ne bo Jaifestacija, temveč razumljiv ^ovni dogovor in s tem nepolno naročilo za delo in odpornost vodstva, ki ga bomo 'olili, občinskih in medobčin-" ^ odborov ter osnovnih orga-tacij sindikata v delovnih uPnostih družbenih dejav-»stL Kongresa se je udeležilo 279 Pegatov iz sindikalnih organi-:ij, med mnogimi gosti pa: ja e Kropušek, predsednik RS ;aS, podpredsednika RS ZSS :Ilže Globačnik in Ivo Tavčar, ■Jfik RS ZSS Jože Marolt in čfcdsedniki republiških odbo-sindikatov gospodarskih de-aVnosti. Pozdravili so ga tudi rjfeleženci iz dmgih republik in ej^onomnih pokrajin, posebno ioiznanje pa je izrekla delu naga sindikata predsednica cen-i^ in ega odbora Sindikata de-^ 'cev družbenih dejavnosti . ‘Soslavij e Ljubica Dukič. Kon-)f* {sa sta se udeležila tudi sekre-lij jja tega odbora Milica Boško-djč in Jože Tavčar, v imenu >r< Saških Slovencev pa je spre-11 “'Joril tajnik slovenskih šol na sk baškem dr. Franc Škerlj. ofij Namesto uvoda povzemimo f kratko vtise in mnenja udele-iPcev kongresa: - Kongres je f v resnici dobro organiziran rjovni dogovor za nadaljnje rP. Podal je celovito podobo Otočja družbenih dejavnosti: jknjih razmer in problemov, 'fati pa je nakazal pot, kako je treba te probleme tudi odpravljati. Razpravljavci iz različnih krajev in okolij so prikazali probleme stvarno, brez pretiravanja in dramatiziranja. Prav zato je bila razprava v resnici „dosto-janstven odziv na probleme11 in prispevek k napotkom, kako vse neurejeno in nepravilno spraviti „z dnevnega reda“. Sindikat je dobil za svoje delo priznanje. Potrjena je bila moč in veljavnost te organizacije. — Mislim, da smo s kongresom lahko zadovoljni, saj bomo odslej prenekatere zadeve laže reševali - je dejal po končanem kongresu novi podpredsednik republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Slavko Grčar in nada-Ijeval: — Res pa je, da za reševanje problemov na področju družbenih dejavnosti stvari le niso tako „rožnate“, kot se zdi na prvi pogled. Videti je, kot da si družba na vso moč prizadeva, da bi bilo na tem področju vse kar najlepše urejeno, v resnici pa je precej drugače: opraviti imamo z množico interesov, z mnogimi objektivnimi težavami. V poplavi najrazličnejših interesov in odnosov pa taki organizaciji, kakršna je sindikat, nikoli ni bilo lahko — ne včeraj, ne danes in ji ne bo lahko jutri. Vsak korak je posledica dolgotrajne in odločne bitke. Nič ne pride samo po sebi. Zato je tem pomembnejše, da smo bili na kongresu tako zelo enotni in odločni DOLGOROČNEJŠA MATERIALNA IN PRAVNA STABILNOST - POGOJ ZA KAKOVOSTNO DELO O družbeni vlogi in nalogah sindikata je govoril v svojem referatu predsednik republiškega odbora Vinko Kastelic. Med drugim je dejal: - Našo aktivnost so usmeijali cilji, postavljeni na naši II. skupščini. Z našimi prizadevanji je že precej ustvarjeno tako politično -< ozračje, v katerem je bilo mogoče enakopravno obravnavati družbene dejavnosti in zagotavljati njihrjvo usklajeno rast. Z družbenim dogovaijanjam se že uveljavlja soodločanje delavcev posameznih področij pri bistve-nih odločitvah o financiranju, programiranju dejavnosti in vrednotenju dela. To je danes že praksa za področje zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in še nekaterih dejavnosti. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti je z drugimi dejavniki neposredno sodeloval pri političnem in strokovnem uveljavljanju enakopravnega družbenega dogovarjanja. Vinko Kastelic je opozoril tudi na problem, ki resno zavira delo v družbenih dejavnostih: — To so močni ostanki etatistič-no-proračunskih teženj, katerih vplive in posledice neposredno doživljamo šest mesecev letno. Vsako leto od oktobra dalje se prično težke in mučne razprave o višini prispevkov, o obremenitvah gospodarstva, o prevelikih apetitih družbenih dejavnosti itn. Ko se to nekje konča, nastopi januarja obdobje maratonskih pogajanj za sklenitev pogodb s financerji, ki se za- p V * Pl (Nadaljevanje na 4. strani) Gradič — izdelek učencev osnovne šole Šmartno pri Litiji Enakopravno, tovariško srečanje Povzetek iz referata na temo »Znanstvena in tehnična revolucija ter njen vpliv na vzgojo in izobraževanje« Angleška nacionalna unija učiteljev Najbolj živa resnica našega časa: nihče ne bo vse svoje življenje preživel v okolju, v katerem se je rodd in nihče ne bo umrl v okolju, kjer je delal v svoji zreli dobi “ (Iz angleškega referata) Predsednik Royal Society, Sir Arthur Florey je ob neki priložnosti dejal: Velika Britanija se je pričela zavedati, daje v drugi polovici dvajsetega sto- letja ena njenih glavnih prednosti le še bistroumost njenih prebivalcev in hkrati potrebe, da se vsak njen pripadnik čimbolj izobrazi ter strokovno n i SO jav-št. elu> eno ) iz- oku mo- NERAZVITI PREDELI IN ŠOLSTVO N mali Sloveniji imamo razvite predele in pa take, ki jih imenu-nerazvite. Ali preprosto: bogate in revne. ‘l( ,0(ib( pa tudi družba, ko bo spte j^no Ijala v svoje delovne vrste1 ^ n našnje šolarje. , et° N * vse V zgradbi, ki jo vidimo na sliki, sta dve jeseniški osemletki J žihov Voranc11 in „Tone Čufar11. Glede na to, da sta obe v zgradbi, je bilo več akcij za njuno združitev — toda prosvetnide T6*?1 ci obeh šol so bili proti v glavnem zato, ker bi potem ena sama . imela nad 1.300 učencev. Na šolah imajo dovolj učnih moči, L.. °>( lanski učni uspeh je bil zelo dober. Morda ima za to deloma zasl1 9 • kabinetni pouk, uvedba aktivnih metod dela, pa tudi moža podaljšanega bivanja učencev v šoli. V prvih treh oddelkih leto: poučujejo matematiko z novo metodo. Edino, kar obe šoli aa| potrebujeta, je nova telovadnica, ker je dosedanja majhna. Za* si pomagajo tako, da v njej hkrati telovadijo učenci več razrede' kajti Vsakemu narodu svoj jezik človeštvu esperanto predavatelje teg^.^1 ’ : bodo v 4 urah Skupina za prosveto, kulturo in znanost ter Skupina za druž- beno komuniciranje j)ri SZDL zvezi s STALIŠČI o i sta v zvezi s STALISCI o dolgoročnem družbenem razvoju Slovenije iztekli nekaj mnenj ali bolje zahtev po konkretizaciji akcij in jasnosti formulacij. Med mnogimi tudi naslednjo: „Iz izkušenj podobnih načrtovanj v svetu lahko povzamemo spoznanje, da bo imela prednost v razvoju tista država, ki bo zgradila moderen vzgojnoizobraže-valni sistem. Dokument dolgoročnejšega razvoja bi zato mo- To je geslo esperantistov vsega sveta. Število članov te organizacije je vsak dan večje. Zveza esperantistov Šlovenije je odprla 1. oktobra letos razstavo esperantskih knjig in otroških risb treh držav: Avstrije, Italije in Jugoslavije. Mednarodni jezik — esperanto se vsako leto bolj uveljavlja, saj ga uporablja pri svojem delu vdiko število koncernov, ustanov in organizacij po vsem svetu. Vsaka od naših sosednih držav ima prek 100 šol, kjer je esperanto uveden kot predmet. V Italiji je že več kot 30 do-centur. Tudi pri nas so možnosti za učenje esperanta vedno večje. Pri delavskih univerzah bodo organizirani seminarji za učitelje - zika. Tu se ooau v 4 ura,‘lHp) i ’ učili slovnice, v preostalih g311 pa bodo izpopolnje re ,l„j Žl Ogo urah besedni zaklad. jj. . Mednarodni jezik espera je dosežek družbenih odno nastal je zaradi potreb, i.l1., 1887, ko je poljski zdravnik Zamenhof izdal prvo sloviVw®n pod psevdonimom „Dr. E* u 11 ranto11. Mednarodni odnosi, narodno sodelovanje in za mir v svetu lahko tel samo na medsebojnem spol mevanju. Temu velikemu rabi esperanto, medn; jezik, brez privilegijev za ka' koli narod. TEA DOMIN _________________________J POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO ------------------------ —. Nora matematika je prijetna V__________________1----------- V časopisih smo že mnogo brali o novi matematiki, ki smo jo letos vpeljali v prvi razred osnovne šole. Zdi se mi, da so bili to pogledi teoretikov in v mnogih primerih le opazovalcev. Kaj pa menimo o novi matematiki učitelji — elemen tarči, ki smo se praktično ..spopadli11 z njo? Tudi mi smo začudeno sledili prvim razlagam metode nove matematike na seminarjih. Moram priznati, da me je bilo kar malce strah. Ko pa so nam razložili, kako naj jo posredujemo v razredu, sem spoznala, da to le ni , .matematika, ki je ne razumejo tudi akademiki11, temveč preprosta in za učenca res lažja pot do prvega računanja. Prvi mesec dela in izkušenj je za nami. Na aktivu učiteljev prvih razredov domžalske in kamniške občine zadnjo soboto v septembru smo se o delu in izkušnjah že pogovarjali. Analizirali smo delo, opravljeno v prvem mesecu, in našli precej dobrih stvari. Med mnogimi bi omenila naslednje: — nova matematika je že prve dni aktivirala učence; — pri delu z različnimi pred- meti so se učenci sprostih; — živahnejši učenci so pri pouku dovolj zaposleni in nimajo časa za nagajanje; — tudi učenci želijo k uri prispevati kaj svojega; — učenci so pokazali izreden dar opazovanja in kar tekmujejo, kdo bo še kaj ..našel11; — zelo uspešna je sedaj korelacija med matematiko in slovenščino, spoznavanjem narave in družbe ter likovnim poukom. Na aktivu naj bi spregovorili tudi o slabostih pri pouku nove matematike. Priznati pa moram, da o njih nismo mogli kaj dosti povedati. Še največ težav so imele kolegice, ki poučujejo v kombiniranih oddelkih, ker niso mogle učencev tiho zaposliti. Na aktivu smo razpravljali tudi o tem, kako spremljajo novo matematiko starši. Ugotovili smo, da se .počutijo nemočne, ker svojemu otroku — prvošolčku ne morejo pomagati tako, kot nekdaj. Res je, da smo jim na prvem roditeljskem sestanku največ pripovedovali o novi matematiki, a to je bilo zanje vse premalo. Sama sem ubrala še eno pot: povabila sem vse starše k uri nove matematike. Bili so presenečeni, ko so videli, kako živahno sodelujejo njihovi otroci in kaj že zmorejo. Pri uri sem jim želela prikazati začetno delo, osvojitev prvih pojmov in pravilnega matematičnega izražanja ter ravnanje s pripomočki pri novem načinu pouka. Pri svojem delu in pri izbiri učnih metod nehote slišim besede: „Učenec ni sod, ki ga polnimo, temveč bilka, ki raste!11 Prav zaradi tega smo se v novi pouk matematike še posebej poglobili. Poleg pripomočkov k novi matematiki, ki jih uporabljajo na vseh šolah, sem še sama izbrala nekatera ponazorila, posebno za ponavljanje in utrjevanje. Na ta način sem učence lahko bolj pritegnila k sodelovanju. Lahko rečem, da se učenci že vnaprej veselijo matematike in sprašujejo po njej. Najbolj zanimiva je bila ura, ko smo iz učencev sestavljali različne množice in določali lastnosti učencev. Obroč je bil vso uro poln, vprašanj in nalog ni zmanjkalo. Učenci v svoji vnemi sploh niso slišali šolskega zvonca, ki je oznanil konec ure. „Za danes bo dovolj,11 sem jih morala opozoriti. Obroč pod tablo je ostal prazen. „Kaj pa je to? 11 sem vprašala. Menila sem, da bo kdo vstal in pobral obroč, ki je ležal na tleh pred tablo. Učenci pa so le stegnili radovedne glavice prek klopi in odgovorili: „To je prazna množica!11 Nasmejala sem se, prepričana, da jim moram v prihodnje še bolj zaupati. Ure matematike morajo biti živahne. Vsak dan, ko stopim v razred, me učenci sprašujejo: ,,Kaj ste pa danes prinesli? Kdaj bomo sestavljali množice? 11 Da jih ne bi razočarala, jim res velikokrat prinesem kaj novega, zanimivega in delo je prijetno. Stara klasična metoda obravnave pojma levo — desnoz orientacijo na sebi, se mi je zazdela dolgočasna. Doma sem že nekaj dni prej premišljevala, kako bi uro „speljala“. Izdelala sem papirnate hišice raznih velikosti in barv, velika in majhna drevesa. Avtomobilčke sem si sposodila od prometne vzgoje, nekaj pa so jih prinesli učenci sami. Delo v šoli je potekalo v skupinah. Učenci so morali opraviti ,,šoferski izpit11. Ko smo izpolnili cestišče na levi in desni strani ceste, so prišli na vrsto ,,šofeiji“ avtomobilov. V igri so morali pravilno voziti po desni strani cestišča, prehitevati pa po levi. Svoje delo so opravili tudi pešci. Nenehno smo imeli opravka s pojmoma levo-desno. Ob koncu ure smo oba pojma še utrdili pri orientaciji v proštom in noben učenec ni pripeljal s svojim avtomobilom na napačno parkirišče. Nova matematika ni dolgočasna, a nam učiteljem nalaga mnogo dela — celo pravo garanje je. Žal pa vsega tega ne vidijo alj pa nočejo razumeti mnogi "okrog nas. Moji večeri ob izdelovanju u čirih pripomočkov segajo velikokrat prek polnoči. Naši statuti, pravilniki in tisti, ki so jih izdelali, pa trdijo, daje dovolj, če je učitelju priznano dve uri za pripravo dnevnega pouka. Učenec v šoli — posebno tisti v prvem razredu — ne bo vprašal, koliko časa si zdeloval risane like za utrjevanje, koliko časa si izdeloval hišice in drevesa (tista ki stojijo!), da bi razumel, kje je leva in kje desna stran in podobno. Ža učenca je važno samo to, da i novo matematiko razume- JVa pa za učitelja? Najbrž saflWJvi U(* ra .Poviti zadovoljstvo. STANA STOPjd, Mc Osnovna šola Janko Ker^Org r Brdo pri Lukc% ^ tfce >• _______________________ Mik gora ?°rriet roia, •Mar, Me0r Gore vabijo - vsak se lahko po svojih zmogljivostih in odloča za obisk zanj najprimernejših gorskih skupin. V smisel planinarjenja, kateri so bistveni nagibi ljubiteljev plarti% J gornikov? - Gore me vabijo predvsem zato, ker uživam v samoti, se -< ^ počijem od prisiljenosti in pretvarjanja med ljudmi v dolini ^ suje me premagovanje napora ob doseženem cilju, končno pa H( planinstvo všeč tudi za to, ker vem, da bom srečala tam gori li% je c. sicer redke s podobnimi težavami in ideali. [ 1 - ,Že osem let sem član planinskega društva. Obiskal sem naših gora in nekaj tujih. Posebno mi je všeč, ko iz dolirf vrnitvi v rdečkasti večerni zarji gledam goro, s katere sem se Prevzame me tiho, veselo razpoloženje in zadovoljstvo: „Tud" sem bil že na vrhu“. - Rada imam planine. Vabijo me s svojo tihoto in mravri0?\ ni jih izoblikovala človeška roka in tam zapustila znak modtfl civilizacije; so delo narave. Tu kraljujejo gamsi, v višinah pa kT0% orli. V planine me privablja čist zrak, rastlinstvo in redke živali 4 - Najlepše je biti na vrhu zelo zgodaj in gledati pod seboj'V dim se valečo gosto meglo. Sončni žarki jo razpršijo in pod teboll odpre razgled. Vse je majhno, sam pa si visoko in uživaš, ^1 greje že toplejše spomladansko sonce. | - Gore sem zelo vzljubil in pričel plezati Saj tu ni veliko t-j, •, užitkov, ki jih iščejo navadni planinci Alpinizem je mnogokral' boj in prav to me privlači. Čim težja je bila tura, tem bolje sproščenega se počutim po njej. Narava, v steni je trda, nepo?'*, I Ijiva in prav tak mora postati plezalec, če jo hoče obvladati A^-J se biti dosleden, pozoren na vse. Tu pride do izraza tovarištvo, *1|| danes v dolini mnogim tuje, v gorah se naučiš opazovati narav0’M samo njene lepote, saj izkušen alpinist takoj ve, kdaj se pripravnim JU nevihti in kdaj groze plazovi. _ - Naša domovina je dovolj gorata. Gore vabijo - prav bi da bi se vrste planincev večale iti. da bi še bolj organizira00 načrtno širili to, tako mikavno obliko rekreacije. Jože A tri1 KAJ POMAGA... j Zadnja številka Prosvetnega Javca je na prvi strani s krep-iof' črkami prinesla novico tai11 prosvetnim delavcem, da bodo odslej nagrajeni za rod % delo v šoli. O samouprav-li11'J'sporazumih, katerim je dalo t s® »glasje predsedstvo republiške-H l1 " odbora Sindikata družbenih spre javnosti. Razporeditev družite 1 ^aih meril osebnih dohodkov 'Oto 1971 je točno navedena N ' vse vrste izobrazbe, s pri-j^>bo, da se osebni dohodki -'■'70 povečajo, če bi se dvig-5 cene v potrošnji, a to le za vcč 12%. Navedene so tudi DVAJSET LET V ENEM RAZREDU ^cki oče je grajal svojega si-A.da že tri leta v pervi razred Ooi- „Tega se ne sramujem,“ * zvita mlada buča, „ker I* naš učitelj sedi že celih ^set let v tem razredu.“ KNJIGE REDIJO J^eki učenec je moral zaradi .j J Manjkanja vse svoje knjige e v ^dati. Nekega dne piše svojim j de „Veselite se, ljubi star-^jti naznanim vam veselo či tC‘c°> da mene že moje knjige zasl'V1 lOŽfl leto^^ i n« Za J edo' dnevnice, prevozi, kilometrina itd. Vse lepo in prav! Mnogi prosvetni delovci so nemudoma vzeli v roke svinčnike in začeli računati, koliko bodo odslej na boljšem., Nekaterim se zdi kar neverjetno. Vendar, ko so prebrali zadnji odstavek te vesele novice, se je marsikomu od njih ohladilo prevroče srce. Saj tam tako lepo piše, daje uresničitev vsega odvisna od tistih, ki bodo delili denar. Kaj torej sedaj? Kaj pomagajo še tako dobri sklepi in družbeni dogovori, če pa občine kljub najboljši volji ne bodo zmogle izpolniti teh samoupravnih sporazumov? Še vedno bodo ostale razlike med občinami glede osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, ker tudi republiška izobraževalna skupnost ne bo zmogla rešiti tega dolgoletnega problema. Boj za poenotenje osnovnih meril v vsej Sloveniji ni od letos. Mnogo se je o tem že razpravljalo, še več pa pisalo. Morda je rešitev res v samoupravnem sporazumevanju? Ne dvomim v dobro voljo republiškega odbora Sindikata družbenih dejavnosti, dvomim pa, da se bo dokončno rešila neenotnost v izplačevanju osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. NACE VODNIK Pedagoški eros V neki razpravi, ki je nisem čisto nič razumela, sem brala, da je eros natančno isto kot seksus. Kri mi je butnila v glavo, ko sem zadevo aplicirala na svoj poklic. Potemtakem je pedagoški eros isto . kot pedagoški seksus. Linhart bi rekel: de bi krepal! Potem sem razmišljala še naprej. Saj res, zakaj se pa v zbornici yse nasmiha, kadar kdo slučajno blekne kaj o pedagoškem erosu. falotom je vse jasno! Samo Minca, ki je učila že v partizanski šoli, Vztraja pri erosu. Kadar se m konferenci kaj zaplete, vzklikne: „Tovariši, kje pa je naš pedagoški eros? “ Dva, trije ji prisluhnejo, drugi je sploh ne registrirajo. Šolska praksa hodi nova pota, pedagoški eros pa je neopaženo iztiril. To je Odsluženi vagon s staro šaro. Vedno nasmejan obraz - kar poskusi, če hočSS zapraviti disciplino. In tista notranjašila, ki te žene, da bi se razdajal vsem in vsakomur posebej! Tudi Marjanci, ki jo oče 'pripelje z avtom pred šolo, ti pa pešačiš? Ali Borisu, ki prireja hišne zabave, pa mu nihče ne pride do živega? In Matjažu, ki te prefinjeno izigrava: : „ Tovariš, Ivo Andrič se je rodil nekje v Sloveniji, ali ne? “ Pedagoški eros ob sedmih zjutraj, ko boš pred rednim šihtom odpel „dodatno pomoč", in ob treh, ko se boš še preganjal po šoli zaradi kakega krožka? Kje pa je kolega? Ni ga! Nič zato. Še vedno se lahko tolažiš z erosom. Zato se boš ob šestih zvečer vrnil v šolo. 'Pred vrati je praznik, z recitacijami pa nisi zadovoljen Ti si seveda prišel, Marjance pa oče ni pripeljal, ker je morala mami k šivilji Povabljeni so v Avstrijo. Zato Marjana tudi ne bo nastopala Dajte si vendar dopovedati, ne utegne! Bolj ko vejam šolsko žito, več je plev. Najbolje gre tistim, ki najmanj delajo. Kolega, ki ga je razganjal pedagoški eros, je zbolel. Tisti, ki je prišel na njegovo mesto, je velik gospod. Začenja malo po zvonjenju. Očarljivi glasek ga večkrat kliče po telefonu. Sicer tudi on pozna eros, vendar zares dobro le tistega iz zgoraj omenjene razprave Kljun je otresala BERTA GOLOB Zapisa o novem učilu UČITELJ IN DELOVNE IZKUŠNJE Geometrijska zložljivka Pogosto govorimo o novm tega ^ iz tujine, pozabljamo pa rah ^n°va> domača učila, ki so jih a[j}i ;(*6lali naši pedagogi. ,injci Gre za novo učilo, ki so ga Cer že tri leta uporabljali v era aksi, a ga še vedno premalo [jll0: Namo: to je geometrijska b pjžljivka. Učilo sestavljajo preprosti lovjNocnti iz plastike:, kroglice in grlice. Prednost učila je, da -•staja pred otrokom; saj ga ta hko sam sestavi. Njegova upo-bc bnost je zelo široka: z zlož-teI( >vko lahko obdelamo prav vso jj tometrijo, osnove opisne geo-P c Atrije, rabi nam pri novi mate-„ro '^dči, pa še sami lahko do-VZdirno nove variante. Geo-^atrijsko zložljivko je izdelala sedaj upokojena učiteljica Marija Pihler, kije še do nedavnega službovala na osnovni šoli „Angel Besednjak" v Mariboru. Učilo se je v praksi zelo dobro obneslo. ,Nikoli mi ni bilo žal časa in truda, da so le moji učenci čimbolje dojeli snov“, mi je povedala. .Pred petimi leti sem sestavila model iz pletilk in krompirja, je nadaljevala, „in dolgo je trajalo, dokler nisem popolnoma uspela." Uspela je. Gre ji naša zahvala in iskreno priznanje. Strokovnjaki učilo priporočajo, ker ustreza vsem zahtevam sodobnega pouka. Njegova prednost je tudi v ceni, saj stane celoten komplet le 60 din. TEA DOMINKO Vsebina in ton članka Delovne izkušnje in denar, ki ga je objavilo 18 mladih učiteljev iz Slovenjega Gradca 9. 7. 1971 v Prosvetnem delavcu, me silita k temu, da nekoliko posežem \ razpravo o vedno novem problemu delitve dohodkov prosvetnim delaycem. Videti je, da je spopad med mladimi in starimi vedno znova aktualen in da stopa v ospredje ..nerešljivo" vprašanje, ali so delovne izkušnje do 30 let dovolj opravičljiv element pri sestavi analitične ocene učitelja. Kadar se pojavlja nova mlada generacija, se porajajo nasprotja med njo in tisto, ki je še vedno pri „vrhu“ svoje ustvarjalnosti ali pa se že nagiba k zatonu, pred prag upokojitve. Nasprotujoča si gledanja ustvarjajo vedno napeto ozračje v kolektivih in celo trenja, ki naj bi počasi MINI —J Od pletilk in krompirja do novega učila ^eP° urejeni, zanimivi raz-5 učil v Ljubljani se obisko-radi ustavljajo pri mizi s -mm« tim materialom. Tovari-Marija Pihlerjeva iz Mari-fQ razstavlja novo učilo. Raz spet - iz prijaznosti in dobre volje. In njeni nekdanji učenci - nekdanji učitelji matematike - mladi, zavzeti za vse novo jo poslušajo kakor nekoč. To bi bilo dobro imeti v šoli! Koliko r Vflte nuvu u^uv. ------- ----- -------- LuK jjjft in premika paličice, krog- lažje bi bilo obravnavati mrežo, n čer!, riv) ^no izdelane, barvane, .j njenimi prsti rastejo liki: fafnide, stožci, trikotniki. .. j^etrijska telesa postajajo ’zanimivejša, prijaznejša. '^Mamica, kupi mi to prosi malček. Fantje , f njega razreda osemletke lanifttli0kovno“ ogledujejo zadevo *'Privijajo:,,Perfektno!" i se - a sosednji mizi - paviljonu ’Neti-ia)razmnoževalec. Obiskana Ci So raz8rabffi skice, prilo->riIme. novemu učHu. Razmnožil ie in prinesel in drugi dan -m S rulNt VtlO^ n°$g ' km vf.m M ^ tebe! \š, angažirati učence, da sodelujejo, spreminjajo like, telesa, opazujejo in sklepajo. Dolga je bila pot petih let od tistega jutra, ko je naročila učencem, naj prinesejo v šolo pletilke in krompir, da so ga potem rezali na koščke, ga zatikali na pletilke in sestavljali like in telesa. To je bilo takrat, ko je pripravljala učence na tekmovanje mladih matematikov. V jeseni je naročila še ostalim ne-tekmovalcem - naj prinesejo v šolo karkoli bodo našli primer- nega. Prinašali so v razred pisano šaro vseh mogočih paličic raznih debelin: iz lesa, kovine, plastike. Pa so sestavljali, primerjali, računali. Ko so model odprli in ga položili kot mrežo na klop, je bilo to pravo doživetje. Prvo navdušenje pa ni dolgo trajalo. Krompir je počrnel, roke so se umazale in klopi tudi. Veliki, leseni modeli so bili nerodni in težki. Bilo je treba spet iskati. Treba je najti primeren, estetski, dostopen, lahek in zanimiv material. In našla ga je! Na razstavi ji je znanec dejal: „Vedno sem mislil na nekaj takega, pa si me prehitela!" Iz dobre misli je vztrajnost vodila prek naporov in ljubezni do uspeha. -aca- Geometrijska zložljivka (fotografija z razstave učil) vodila k novemu in boljšemu. Vsaj želeti je, da bi bilo tako. Pripadam tisti generaciji, ki je bila mlada takoj po vojni, ko smo prosvetarji nekaj let z idejo socialistične revolucije „rušili“ vse staro in slabo ter nesebično, ..brezplačno" v interesu skupnosti kopah temelje stavbi novega družbenega reda, novi šoli, novi jugoslovanski pedagogiki, novi kulturi in novemu sociah-stičnemu človeku. Kljub temu nimam namena brezkompromisno stopati na stran „starih“ ah očitati mlajšim mlačnost in domišljavost ali celo zahtevati priznanje za davno minule zasluge starih. Reč| moram, da je sociah-stično načelo delitve po delu že takrat našlo svojo potrditev. Čeprav nismo pričakovah posebnih priznanj in nagrad za večji obseg dela in odgovornisti ter boljše delo v razredu in v kraju, so tistih nekaj let po okrajni liniji upravičeno delih priznanja pismeno in v denarju najboljšim prosvetnim delavcem. No, tega je bilo vedno manj in danes so posebne enkratne ah večkratne nagrade marljivejšim učiteljem, mladim in starim ne glede na delovne izkušnje redkost ali pa jih skoraj ni več. Res je torej, da socialističnemu načelu dehtve ni zadoščeno niti danes, po 25. letih socializma. Priznati tudi moramo, da pri tem učitelji nismo brez krivde, ne stari ne mladi. Ko so se samoupravljavske ideje uveljavljale že tudi v šolstvu, je večina solških kolektivov odklanjala tako imenovani gilbljivi del plač, ki naj bi ga delili po skrbno izdelanih merilih, in ga tudi odpravila: ne samo zaradi prenizke osnove temveč tudi zaradi premočnih teženj po uravnilovki. Ni bilo malo kolektivov, v katerih je - kakor večkrat prej — tudi lani prišlo do nezadovoljstva in nečastnih obračunavanj, ko je temeljna izobraževalna skupnost v Mariboru sprostila sredstva za nagrajevanje mladih in starih zaslužnih učiteljev na področju razredne, izvenrazredne in izven-šolske dejavnosti. Če smo nezadovoljni enkrat mi, drugič vi, ali vsi, če ugotavljamo, da. nagrade niso bile vedno in povsod pravično razdeljene, in če smo s samodejnim upoštevanjem delovnih izkušenj do 30 let še vedno na platformi starodavnih plačilnih razredov, potem pač ni dvoma, da je nagrajevanje po delu v prosveti zelo težko izvedljivo ah da še nismo sposobni to vprašanje zadovoljivo rešiti. Do številnih klavrnih in nezadovoljivih odločitev v času raz- voja našega samoupravnega sistema pa ni prišlo samo po zaslugi starejših, temveč tudi mlajših članov učiteljskih kolektivov do 15 službenih let, ki so celo v večini in ki bi lahko močneje vplivali na sestavo takih samoupravnih aktov, ki bi lahko že mnogo prej zajamčili trajnejšo in pravičnejšo notra-njo dehtev osebnih dohodkov, in zaščito interesov mlajših tako kot je povedano v članku Delovne izkušnje in denar! Sedaj smo pred novimi odločitvami in pritrdil bi uvodnemu članku v isti številki Prosvetnega delavca pod naslovom Samoupravni sporazumi - korak k pravičnejšemu nagrajevanju: ..Osnutki sporazumov so izdelani. Po večini niso tako temeljiti, da bi zagotavljali zadovoljivo rešitev vprašanj, ki so že dolgo tako pereča, da jih bo treba prej ko slej razčistiti. Čaka nas torej še veliko zahtevnega in nadvse odgovornega dela, pri katerem naj bi aktivno sodeloval čim širši krog prosvetnih delavcev, saj gre za njihove bistvene interese. Če smo količkaj samokritični, moramo priznati, da smo še daleč od nagrajevanja, ki bi bilo v skladu z obsegom in kakovostjo posameznikovega dela: za vse pravično in dovolj spodbudno. Tako kot v nekdanjih plačilnih razredih tudi v sedanjih pravilnikih preveč prevladujejo formalni elementi, predvsem službena leta in stopnja izobrazbe." Prav je, da skupaj pazljivo in dokončno rešimo vprašanje, ali smo za delovne izkušnje in kako daleč se bomo z njimi sprijaznili. Ne bomo ga rešili s hladnim in precej posmehljivim odnosom omenjene skupine mladih učiteljev do starejših in ne s kategorično nedokumentirano diskvalifikacijo delovnih izkušenj, ki samo po sebi pomeni podcenjevanje lastne poklicne dejavnosti. V članku tudi ni predloga, kako spremeniti ta samoupravni sporazumov o merilih delitve dohodka in osebnega dohodka v osnovnih šolah, čeprav naj bi bil ta vsekakor zanimiv prispevek mladih k oblikovanju takih meril, ki bi vsestransko in pravično upoštevala vse kategorije učiteljskega dela od obsega prek odgovornosti, prizadevnosti, kvalitete itd. do ustvarjalnosti. Starejši učitelji so bili kot začetniki prav tako velikokrat prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, za kar seveda danes ni opravičila. Od leta do leta so si pridobivali izkušnje tako ali drugače, in priznati moramo, da so si jih pridobivah tudi po 20. in 30. letih. Poklicni entu-ziazem, notranja potreba in službena dolžnost ter odgovornost pred mladino in družbo jih silijo k boju zoper togost, k spoznavanju in uvajanju novih oblik in metod posredovanja znanja in vzgoje. Kdo sme brezbrižno mimo tega? To delajo samo tisti, ki se ne zavedajo, da usihajoči vrelci slabo napajajo žejne. Res je težko ugotavljati bogastvo' izkušenj v posameznem učitelju. Res je tudi, da se mlajši učitelji radi zatekajo k starejšim po tovariški nasvet, hospi-tirajo po njih, ki so učitelji v širokem pomenu besede, ki nikdar niso zadovoljni s svojimi uspehi; tudi po 30 letih ne govore, da je dovolj, kar znajo, in nikdar niso trdih, da je „delo mlajših učiteljev (do 15 službenih let) največkrat enakovredno delu starejših". Dober učitelj je bil vedno skromen, da ne govorimo o številnih etičnih vrhnah, ki so in morajo biti njegova trajna vsebina, kar raste z njim in z leti. Otroci so razsežen svet duševnih fenomenov, ki ga nikoli ne prepotuješ, ne prepoznaš do potankosti, in nikoli ne obdelaš dovolj temeljito ne z znanjem in ne z izkušnjami, da bi bogato rodil. Toda čim starejši si, tem globlje si prodrl v njihove skrivnosti, tem bližji si jim, tem vrednejši ti postanejo. Na teh temeljih pa sloni uspešnost dela „starih“. Zato trdim, da niso v nobenem drugem poklicu delovne izkušnje tako zanesljivo jamstvo za kvaliteto dela kakor v prosveti in tako pomemben upoštevanja vreden element pri sestavi osnovnih meril za nagrajevanje. Strokovnjaki, analitiki, psihologi in pedagogi naj skupaj s praktiki razmišljajo o tem, kako in koliko je treba ovrednotiti delovne izkušnje učiteljev. To ocenjevanje pa naj ne poteka pavšalno po letih brez indi-vidualizacije. Kjer je mogoče zaslediti avtomatizem, ohladitev, otrdelost, občutno zaostajanje v znanju in funkcionalnosti, morda celo malomarnost in neprizadetost, tam bi morali nujno zaustaviti napredovanje po letih in delovnih izkušnjah. Ob tem pa naj ostane časovno redno ocenjevanje vseh in nagrajevanje dobrih in najboljših učiteljev po temeljito oblikovanih merilih stalna oblika dehtve osebnih dohodkov. I. HVALEC Z delovnim dogovorom potrjena smer ki vidijo rešitev v tako imenovani javni službi" pod neposredno administrativno oblastjo države. Kajti: samoupravljanje je pravica in dolžnost, njena konkretna oblika pa je odvisna od narave dejavnosti. (Nadaljevanje s 1. strmi) vleče v mesec maj. Vse to skupaj in od začetka vsako leto. Razumemo, da so za to objektivni razlogi - kot je splošna nestabilnost, inflacija in gospodarska nihanja — nerazumljivo pa je, da se večkrat noče razumeti dejstva: če zahtevamo kakovostno delo družbenih dejavnosti, potrebujejo te (npr. zdravstvo, vzgoja in izobraževanje itn.) že zaradi narave dela dolgoročnejšo materialno in pravno stabilnost. Kajti: občani obolevajo in mladina obiskuje šole ne glede na to, če imamo taka ali drugačna gospodarska nihanja. Če ni denarja, pa zgradimo kakšno poslovno palačo manj, leto kasneje asfaltirajmo kakšno ulico itn. Nekakšno splošno bilancira-nje brez meril, objektivnih načrtov razvoja, rezerv - in sistem, ki še vedno omogoča nekaterim neproduktivnim, čeprav po imenu gospodarskim dejavnostim, nesmotrno potrošnjo, je treba čimprej spreme- niti, kajti to ne povzroča več samo gospodarske, temveč tudi politične težave s socialnimi posledicami. Pričakujemo, da bodo predvidene spremembe finančnega in davčnega instm-mentarija te probleme pričele odločneje reševati. Sindikati se bodo zavzemali za uresničitev ustavnih določih in amandmajev. Odločno odklanjajo teorije, češ da je samoupravljanje nezdružljivo z naravo dela družbenih dejavnosti in nasprotujejo načelom tistih, Zapisana, toda neupoštevana določila Določila o kontroli in posledicah dobro ali slabo opravljenega dela so še vedno mrtva črka na papirju. Tudi strokovne službe interesnih in družbeno-pohtičnih skupnosti niso zadovoljile. Ovira je tudi proračunska mentaHteta na tem področju, ki se zadovolji s pavšalno proračunsko oceno svojih možnosti ter se ne želi spuščati v oceno dela in stroškov, ki jih plačuje. Sami delavci družbenih dejavnosti moramo zahtevati hitrejši napredek v uresničevanju teh medsebojnih obveznosti, saj je to bistven element objektivnega vrednotenja našega dela in tudi s samoupravnimi sporazumi določena obveznost. Enakopraven dialog Skupščina med zasedanjem Lil. kongresa Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Za naš, slovenski Sindikat delavcev družbenih dejavnosti je bil letošnji kongres še posebno pomemben zato, ker so na njem sprejeli statut, s katerim se je ta sindikat konstituiral v samostojno družbenopolitično organizacijo. Na to je posebej opozoril dotedanji tajnik republiškega odbora Slavko Grčar in poudaril, da so za to osamosvojitev izpolnjeni tudi vsi materialni pogoji. O osamosvojitvi sindikatov je bilo doseženo soglasje v Zvezi sindikatov Slovenije in jugoslovanskih vodstvih sindikatov. Našemu kongresu bodo v teh mesecih sledili tudi kongresi delavcev drugih sindikatov v naši in drugih republikah. Vsa ta konstitutivna dejanja so pomembna za nadaljnjo rast»sindikatov, lahko pa jih označimo tudi kot del prizadevanj za konstituiranje republik v suverene državne in upravne skupnosti. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti je del celotnega družbenopolitičnega sistema, organizacija delavskega razreda, ki ima samo tedaj svoj smisel in pomen, če zastopa interese večine delavcev in če omogoča, da te interese organizirano rešujejo. To pa sindikat lahko stori, če aktivno sodeluje in se povezuje z organi samoupravljanja, z družbenopolitičnimi skupnostmi, s samoupravnimi asociacijami ter z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki - v vseh smereh in na vseh ravneh: v delovni organizaciji ali drugi delovni skupnosti, v občini, republiki in zvezi. Podlaga za naše delo in usmeritev za določanje ciljev in nalog je — enako kot za druge — v programu Zveze komunistov in v ustavnih načelih. Zato si sodelovanje in povezovanje lahko predstavljamo le kot enakopraven dialog, v katerem, kot pravijo, ni pomembno kdo kaj reče, temveč kaj kdo reče; dialog, v katerem bo zagotovljeno, da bomo skupaj iskali najboljše rešitve na temelju moči argumentov in ne argumenta moči. Še posebej smo zainteresirani za sodelovanje z Zvezo sindikatov v občini in republiki. (To in medrepubliško sodelovanje oziroma sodelovanje na zvezni ravni je v statutu posebej opre- Vinko Kastelic, predsednik^1 pubhškega odbora j6*1 u°b] deljeno.) Ti organi naj bi humani prihodnje v bistvu koordii^Mš; sko funkcijo, poleg tega p^i: nastopali v imenu republi^Ho organizacij pri ustreznih Z'V : nih organih in organizacijahapUp v mednarodnih sindikalnih ajc$i nosih. f' sp k; Družbeno r na pomembno ^ in odgovornOiud delo C rih Enako kot v razmerju L_ drugih subjektov — je ‘ Slavko Grčar — gradimo nO;L ^ nje odnose tudi v Sindikatuf" lavcev družbenih dejavnosti v®a veruje. Vse osnovne sindikJ- 0ri organizacije, občinska in i"k0 občinska vodstva in republ^3' odbor so v svojih pristojnOj, samostojni, med njimi je (Nadaljevmje na 5. stri JPot nek Novi republiški odbor je na svoji prvi seji izvolil naslednje člane predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti: 13. 14. 3. 4. 1. Vinko KASTELIC - predsednik RO 2. Slavko GRČAR — podpredsednik RO Igor PONIKVAR - podpredsednik RO Mitja ZUPANČIČ - predsednik izvršnega odbira za znanost in visoko šolstvo 5. Franc GALIČ - predsednik izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje 6. Sonja MEJAK — predsednik izvršnega odbora za zdravstvo in socialno zavarovanje 7. Anka TOMINŠEK — predsednik izvršnega odbora za socialno varstvo 8. dr. Marjan PAVLIČ - predsednik izvršnega odbora za državno upravo, pravosodje in družbene organizacije 9. Mihitin MUŽIČ — predsednik izvršnega odbora za denarne zavode in zavarovalstvo 10. Geza ČAHUK - član 11. Peter PAVLIČ - član 12. Iva PROSENC-član 13. Niko ŠEBART - član 14. Ivica TAUTOVIČ - član 15. predlog za predsednika izvršnega odbora za kulturo bo 15. 16. 17. .19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. podan na naslednji seji Organizacijski tajnik RO in sekretar organizacijsko-kadrovske komisije - Sonja OMAHEN, socialni delavec 33. 34. 35. 36. 37. Sekretarji izvršnih odborov: 38. - Silva BAUMAN, diplomirani ekonomist sekretar izvršnega odbora za kulturo in sekretar izvršnega odbora za denarne zavode in zavarovalstvo - Marko KAMENŠEK, diplomirani ekonomist sekretar izvršnega odbora za zdravstvo in socialno zavarovanje in sekretar izvršnega odbora za socialno varstvo - Majda POLJANŠEK, profesor sekretar izvršnega odbora za znanost in visoko šolstvo in sekretar izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje Predlog za sekretarja izvršnega odbora za državno upravo, pravosodje in družbene organizacije bo podan na naslednji seji republiškega odbora. Republiški odbor naj bi pooblastil predsednike in sekretarje izvršnih odborov, da bo naslednje seje pripravijo predlog za člane izvršnih odborov. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki so ga izvolili delegati na III. kongresu: 1. BAUMAN-ČENČIČ Silva, dipl. ekonomist. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana 2. BEDERNJAK dr. Jože, Splošna bolnica, Murska Sobota 3. BENČINA Jože, dipl. pravnik, Ljubljanska banka, Ljubljana 4. BOŽIČ Jožko, višji upravni delavec. Skupščina občine, Ajdovščina 5. BURJA dr. Engelbert, Zdravstveni dom Zasavje, Trboulh 6. BURNIK Janko, višji upravni delavec, Zdravstveni uuiii, Jesenice 7. CURK Stane, svetovalec, Skupščina občine Center, Ljubljana 8. ČAHUK Geza, predmetni učitelj, Osnovna šola Trnovo, Ljubljana 9. ČELESNIK Roman, učitelj, Osnovna šola Škocjan 10. ČEPIN Gvido, učitelj. Osnovna šola, Markovci pri Ptuju 11. dr." ČERNJAVIČ Bojan, Visoka ekonomsko komercialna šola, Maribor 12. DJOROVIČ Boto, dipl. pravnik. Vojna pošta 2050, Ljubljana 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. FRANTAR Tone, svetovalec, Služba družbenega knjigovodstva, centrala, Ljubljana FRBEŽAR Vekoslav, profesor. Osnovna šola ,,Fran Albreht11, Kamnik GALIČ Franc, profesor. Pedagoška akademija, Ljubljana GNEZDA Neža, učiteljica. Osnovna šola, Idrija GODIČ dr. Dobrivoj, Zdravstveni dom Murska Sobota, ambulanta, Črenšovci GRČAR Slavko, dipl. upr. pravnik, Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana ISTENIČ Viktor, dipl. ekonomist, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana JESENŠEK Anton, profesor, Gimnazija, Tolmin JEŽOVNIK Franc, referent, Služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura, Žalec KAMENŠEK Marko, dipl. ekonomist. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavosti Slovenije, Ljubljana KANC Anton, mr. ph.. Centralna lekarna, Ljubljana KANDUČ Stane, dipl. pravni, Okrožno javno tožilstvo, Koper KASTELIC Vinko, dipl. pravnik, Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana KOBI dr. SJavko, Splošna bolnica. Koper KOCIJANČIČ dr. Borut, Zdravstveni dom, Ljubljana KOCJANČIČ Narcis, dipl. pravnik, Bolnica za invalidno mladino. Stara gora pri Gorici KOKELJ Tine, dipl. ekonomist, Skupščina občine, Škofja Loka KOKOT Jože, predmetni učitelj II. osnovna šola, Slovenske Konjice KOPRIVC Mara, vzgojiteljica, Vzgojno-varstveni zavod Krim-Rudnik, Ljubljana KOREN Janko, predmetni učitelj, Osnovna šola, Križevci pri Ljutomeru KRANJC Dora, knjižničarka, Študijska knjižnica, Celje KRANJEC Ivan, gradbeni inšpektor, Uprava inšpekcijskih služb mesta Ljubljane, Ljubljana dr. KRISTAN Ivan, Pravna fakulteta, Ljubljana KRIŠTOFIČ dr. Miroslav, Zdravstveni dom, Maribor KUMER Franjo, dramski igralec, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana LEŠNIK Miroslav, predmetni učitelj, Osnovna šola ..Pohorski odred11, Slovenska Bistrica MAROLT Julij, inšpektor. Uprava javne varnosti, Ljubljana MAVSAR Brigita, socialni delavec, Splošna bolnica, Novo mesto MEJAK dr. Sonja, Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana MIKLIČ Ignac, kriminalist, Uprava javne varnosti, Maribor MLAKAR Oton, vodja skupine, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor, podružnica Ptuj MUŽIČ Milutin, dipl. pravnik. Zavarovalnica ,,Sava“, poslovna enota, Ljubljana NOVAK Franc, dipl. pravnik, Skupščina občine, Grosuplje NUK Peter, profesor, Osnovna šola, Bled OVČEK Rihard, predmetni učitelj, Osnovna šola I, Murska Sobota PANČUR Marijan, operni pevec, Opera Slovenskega narodnega gledališča, Ljubljana dr. PAVLIČ Marjan, Republiško javno pravobranilstvo, Ljubljana PAVLIČ Peter, referent, Kreditna banka, Koper PAVLINA Zdenko, dipl. pravnik, Občinsko sodišče, Celje PELAN Stane, dipl. psiholog, Osnovna šola, Postojna PIVK Valentin, profesor, Gimnazija, Kranj POLIČ Marica, analitik, Kreditna banka, Maribor POLJANŠEK Majda, profesor, Delavska univerza „Boris Kidrič11, Ljubljana PONIKVAR Igor, višji upravni delavec, Medobčinski odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Celje POTOČNIK Jana, socialni delavec, Skupščina občine Trebnje PROSENC Iva, socialni delavec. Mestni odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Ljubljana RAHTELJ Franc, predmetni učitelj, Osnovna šola, Piran RAKAR Franc, predmetni učitelj, Osnovna šola, Brestanica SKOK Nada, vodja pisarne, Splošna bolnica, Maribor SOBOČAN Elizabeta, učiteljica, Osnovna šola ,,Kette-Murn“, Ljubljana SUŠIN dr. Slavko, Zdravstveni dom, Brežice SUvOROV Jože, dipl. inženir, Tehnična šola strojne stroke, Ljubljana SVETE f M(le, dipl. pravnik. Vrhovno sodišče Slovenije, Ljubljana ŠEBART Niko, predmetni učitelj, Osnovna šola ,,Boris Kidrič11, Maribor ŠEGA Ljuban, prašnik, Ekonomski šolski center^Celje ŠTRUKELJ Janko, referent, Skupščina občine, Črnomelj t>el< men 69. TAUTOVIČ Ivica, socialni delavec. Splošna bolnica, Jesenice 70. TOMINŠEK Anka, dipl. pravnik, Skupščina SR Slovenije, Ljubljana li(jai 71. TROTOVŠEK Matija, višji upravni delavec. Skupščina občine, Hrastnik k___ 72. UDOVIČ dr. Jože, Zdravstveni dom, Ptuj 73. UJČIČ Andrej, umetnostni zgodovinar, Zavod za spomeniško varstvo, Maribor 74. URBAS dr. Stane, Zdravstveni dom Cerknica 75. VEHOVAR Herman, predmetni učitelj, Osnovna šola „Franjo Golob11, Prevalje 76. VESEL Ivan, načelnik oddelka, Skupščina občine, Kočevje 1 /1 77. VODOPIVEČ Franc, defektolog, Posebna šola, Nova Gorica * i 78. VRTOVEC dr. Bojan, Klinična bolnica za porodništvo in ženske ; bolezni, Ljubljana _ Wa 79. ZABUKOVŠEK dr. Franc, Zdravstveni dom Celje, enota, Šentjur pri i0n Celju f ^ 80. ZADNIK Marjan, višji upravni delavec, Uprava javne varnosti, Kranj?3 ( 81. ZIRKELBACH Slavica, profesor, Osnovna šola „France Prešeren11, '7/. Kranj \ ra. 82. ZUPANČIČ Mitja, dipl. inženir, Inštitut za biologijo Slovenske k akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana s' 83. ZUPANČIČ dr. Stane, Splošna bolnica, Slovenj Gradec r d 84. ŽULA Stane, učitelj, Knjižnica, Velenje , 85. ŽUNTAR Alojz, dipl. ekonomist, Splošna bolnica, Celje faj V nadzorni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slo- venije so bili izvoljeni: ife/y 1. BUH Pavle, dipl. ekonomist, Ljubljanska banka, podružnica, Celje ^psč 2. HANŽIČ Miloš, višji zobotehnik, Zdravstveni dom, Ljubljana Opffo 3. KOBENTAR Bine, višji upravni delavec, Organ za kaznovanje pre- ,v ,' krškov Jesenice k 4. KOCJANČIČ Rudi, dipl. pravnik. Obalni odbor Socialistične zveze faŽe delovnih ljudi, Koper 5. ŠTEFANČIČ Lojze, p nik11, Maribor predmetni učitelj, Osnovna šola ,,Janko Padež- lj0 n 'fe ‘■hite Delegacijo za III. kongres sindikata delavcev družbenih dejav-:ise^ -ehC( t/o 'enat 0°gc m 'favn ca k '■at o 'k nosti Jugoslavije sestavljajo: 1. ČEPIN Gvido — Markovci pri Ptuju 2. GALIČ Franc - Ljubljana 3. JEŽOVNIK Franc - Žalec 4. KOLMANIČ Dragica - Murska Sobota 5. KOREN Janko - Ljutomer 6. OMAHEN Sonja - Ljubljana 7. PAVLIČ dr. Marjan - Ljubljana 8. PAVLIČ Peter - Koper 9. PONIKVAR Igor - Celje 10. PROSENC Iva - Ljubljana 11. SOTLAR Drago - Trbovlje 12. ŠEBART Niko - Maribor 13. ŠKUFCA Jože - Novo mesto 14. TAUTOVIČ IVICA - Jesenice 15. TOMINŠEK Anka - Ljubljana 16. UJČIČ Andrej - Maribor 17. VOBOVNIK Drago - Kranj 18. ZUPANC Slavko - Šmarje pri Jelšah 19. ZUPANČIČ Mitja - Ljubljana 20. ŽULA Stane - Velenje Opomba: Status delegata imajo tudi sedanji člani centralnega ter nadzor- Q1 nega odbora, in sicer: *IV ČAHUK Geza - Ljubljana, GRČAR Slavko - Ljubljana, KASTELIC ° Od Vinko - Ljubljana, KONRAD Andrej - Ljubljana, KOSMAČ France ' % Ljubljana, MEJAK dr. Sonja - Ljubljana, MUZIČ MUutin - Ljubljana, i So POLJANŠEK Majda - Ljubljana, ZIRKELBACH Slavica - Kranj, ij« , 'slnvpni ^ [°ierr, 'enu Vi. p H tosfT 'otner '"otn riioc “d k ZUPANČIČ dr. Stane - Slovenj Gradec Delegacija za centralni odbor sindikata delavcev družbenih . dejavnosti Jugoslavije: \e e 1. GRČAR Slavko - Ljubljana 'OA,? 2. KASTELIC Vinko - Ljubljana > , 3. PONIKVAR Igor-Celje w9e'' 4. ŠEBART Niko - Maribor 5. TAUTOVIČ Ivica - Jesenice 6. TAVČAR Jože - Beograd _________________Ata .......................... ......— ' ------------------- inL •» Z delovnim dogovorom potrjena smer jevanje s 4. strani) .^no sodelovanje na temelju %ih interesov in enakoprav-in ne hierarhična podreje-J in nadrejenost. V teh ?j0kratičnih in enakopravnih se sklepi nd sprejemajo ^Prtih krogih, pač pa v svojem dialogu zainteresiranih. 11® tak sklep sprejet, pa je ^alno, da terjamo zavestno ^Plino in odgovornost pri iz- Sju. ^avko Grčar je'v svojem po-' % odgovoril tudi na vpra-R?: - Kako zagotoviti, da bo Inik f^^at v celoti in v svojih polnih delih funkcioniral kot , °l>na družbenopolitična ^ne&'2acij.a? P^i aksiom za xli j (jšanje funkcioniranja se a PT>: tudi na tem področju je ubn Jno znanstveno-raziskovalno h l,°' seveda kolikor je mogoče ;ij., fflikativni smeri. Ze v sedanji inib j&si pa moraii bolj upošte-i1 spoznanje, da so poglavitna Nna sila vsake organizacije r\ p ~ zato jim velja posvečati t največ pozornosti. In dalje: tO ?a§a za kakovostno druž-^^P^itično delo — kije delo 11 Vn^mi in za ljudi — je stro-ao solidno pripravljena in-jjjjacija o revalvantnih dej-2rju L1 ^ okoliščinah, o možnih e dr^tivah za izbor ter o sme-3 notrin načinih akcije za spre-Mtufb° ali izpopolnitev obsto-3Sti ^Sa stanja. V republiškem idila;.0ru smo prakso predhodne in oiNkovne priprave večinoma že publSjavili, enako tudi v neka-ojnciP1 občinskih in medobčin-e deA v°dstvih, medtem ko je v plinih osnovnih organizacijah '• s^Pogostejša metoda dela se-brez priprave. oelo v sindikatu je družbeno ^embno in odgovorno. Pa Hne ^ar 56 oojdoj0 ljudje, in na žalost jih ni tako malo, ki brez nadaljnjega sprejemajo določene obveznosti, ko pa je te obveznosti treba opraviti, pa se prav tako jrrez nadaljnjega lepo izmaknejo, ne da bi imeli zaradi tega s seboj in svojo okolico kakršnekoli vsaj moralne težave. Čeprav nimamo učinkovitega sistema odgovornosti, vendar lahko marsikaj storimo: npr.: odpoklic in javna objava odpoklica, sprotno preverjanje uresničevanja sklepov in obravnavanje razlogov, če sklepi niso bili uresničeni. Lahko trdimo, je dejal ob koncu Slavko Grčar, da je sindikat aktivno sodeloval v vseh pomembnejših odločitvah o družbenih dejavnostih. Kljub tej pozitivni bilanci naše aktivnosti pa še ni čas za zadovoljnost, saj je še veliko vrzeli tako v sindikalnem delovanju kot v stanju družbene dejavnosti. Zato so nam potrebne dobro organizirane in kontinuirane sindikalne akcije, argumentirani nastopi, enotnost ter množična podpora članstva. In zato je nadaljnja organizacijsko-politična krepitev sindikata bistveni člen v nadaljnjem razvoju družbenih dejavnosti, praviloma vrednotenju njihovega dela in v razvoju samoupravljanja na tem področju. Tudi to je res V vsebinsko pestri razpravi, ki je obogatila tudi osnutek sklepov III. kongresa je sodelovalo več razpravljavcev z vseh področij družbenih dejavnosti. Delo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je ocenil tudi predsednik RS ZSS Tone Kropušek: Med drugim je dejal: — Z veseljem, zadovoljstvom in ponosom ugotavljamo plodnost var- anje nske ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV OBALNEGA OBMOČJA 14 nagrad in pismena priznanja K r pr> tretiem tradicionalnem j0^ prosvetnih delavcev obal-ranj F® območja, ki je bil 2. X. en“’ j V. v kinodvorani v Kopru, nske L razen pedagoških delavcev F°stvovali številni predstav-^ družbenopolitičnih organi-r ter predstavnik iz Trsta, jjčanost sta začela predstav-r) TIS - v slovenščini in itali-I sčiht Nato je govoril pokro-L'i zborovanja, predsednik e Vščine Izola J. Humar, ki je pre- !>•' vlogo prosvetnih delav-i kot nosilcev vzgoje in izveze ^zevanja, omenil pa je tudi . P1'6 in slabosti, ki se pojav-e 1° na tem področju. Učitelji Je vedno preobremenjeni in • v- T^tere šole slabo opremljene. -J febno vznemirljiv pa je osip ■Jncev. K temu precej prispe-, Preobsežni predmetniki in *natrpani učni načrti ter j/0?0 podatkov, ki obreme-Pe/° učenčev spomin. Po polnem nagovoru je dr. Ba-if! Marentič-Požarnikova, do-l t oddelka za psihologijo na loz°fski univerzi d Ljubljani, v ^€fn referatu govorila o po-učnih navad za uspeh v J1 Poudarila je, da je v seda-dobi razvoja znajdi in tehnike, še posebej ^mbno kako se učiti, kako ?trno koristiti čas, varčevati ar s*1* delu, uspešno kon-lz°r' o '--P 'n se vključiti v, sodob-0 Oljenje. Vse to pa je odvis--- °bllk ravnanja in pridobi-ana> i ^ Znania> od učnih navad, tanji ijjj , tesno povezane s šolskim učencev. Drugo poro- %S te£a področja je imel no-mff1 f Kržič iz centra za raz-j e delavske univerze Iv. lofV iz Kopra. Čeravno je i J , e preliminarno raziskavo ieJ0Vnih in učnih navadah L ^ev. je že iz teh rezultatov 'erZj0- kako je delavski uni-tfat UsPelo, da se iz admini-^nega posreodovalca u,a' ob obsežnih čisto mate- bbiih Iri organizacijsko kadrov- skih spremembah dvigne na višji nivo ustvarjanja in tako postane pomemben subjekt v procesu vzgoje in izobraževanja ob naši slovenski obali. Delavska univerza Iv. Regent je izvedla preliminarno raziskavo o delovnih in učnih navadah učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz Izole, Lucije, Gračišča in delavske univerze v Kopru. Rezultati raziskav vsiljujejo več zaključkov: 1. Raziskava je potrdila domnevo, da so delovne navade učencev v pomembni zvezi z njihovim uspehom v šoli: 2. učenci z dobrim uspehom imajo še vedno dosti časa, da se ukvarjajo z različnimi svobodnimi aktivnostmi. Torej ni nujno, da zaradi boljšega uspeha v šoli žrtvujemo več prostega časa za učenje; I 3. ugotovljeno je, da je izredno pomembna vzgoja učitelja pri oblikovanju in razvijanju učnih navad učencev od predšolskih ustanov dalje. Učitelj naj bi zlasti pravočasno odkrival učence s slabimi učnimi navadami in z objektivnimi merskimi instrumenti ugotavljal vzroke zanje. Ker ti vzroki zelo pogosto izhajajo iz družine, ki ohranja primarno vlogo pri oblikovanju delovnih navad, te pa so temelj za razvijanje učnih navad, je izredno pomembno tudi načrtno in poglobljeno sodelovanje učiteljev in staršev. Zaradi pomanjkanja časa ni bilo razprav po opravljenih referatih, zato je predsednik TIS, prof. M. Hasl, razdelil 14 denarnih nagrad in pismenih priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem. Po razdelitvi nagrad je sledil kulturni spored, v katerem so nastopali prvaki ljubljanske opere s posebnim programom. ŽELJKO KUMAR in uspešnost dela Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, članstva in vodstev v pretekli mandatni dobi. Vendarle pa beležimo uspešnost predvsem na tistih področjih, ki zadevajo neposredne interese in probleme zaposlenih v teh dejavnostih. Glede na nerešene probleme, ki še obstajajo, pa bo treba tudi v prihodnje dobršen del sil tega sindikata usmerjati v to smer. Ugotoviti pa moram, da je sindikat mnogokrat premalo ambiciozen in premalo nestrpen, kar zadeva razreševanje tistih širših družbenih vprašanj, na katere delavci v teh dejavnostih najlaže pokažejo in tudi najlaže kvalificirano vplivajo. To so vprašanja, ki ne zadevajo samo posameznih dejavnosti v sindikatu, temveč celotno družbo. Kako izoblikovati dolgoročno in srednjeročno razvojno usmeritev kulture, zdravstva, šolstva itn.? Kako je z ugotovljeno potrebo, da zgradimo na Slovenskem sistem obveznega permanentnega izobraževanja? Ugotovili smo prevelik osip otrok v osnovni šoli — toda kaj smo storili za to, da bi ga odpravili? Kako razreševati tisti del in posledice socialne diferenciacije, ki izhaja iz razlik v znanju, izobrazbi in kulturni razgledanosti? Večja usmeritev na te splošne družbene probleme lahko le poveča vpliv sindikata na družbenopolitičnem področju. V takšni usmeritvi dobivajo tudi posebni interesi, ki jih primarno zastopa posamezni sindikat, značaj splošnih družbenih problemov, ker so verificirani v celotni družbi, ne le v njenem posameznem delu. Tako pa lahko resnično in najučinkoviteje spodbujamo procese integracije družbe. O problemih, ki se pojavljajo na področju vzgoje in izobraževanja, so govorili: Zoran Raz-boršek (Ekonomski šolski center Celje), Janko Koren (Osnovna šola Križevci pri Ljutomem), Gvido Čepin (Osnovna šola Iz kongresnih sklepov Izvoljeno je novo sindikalno vodstvo za prihodnje mandatno obdobje. Kažipot pri usmerjanju njegovega dela bodo sklepi, ki jih je prejel III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti po temeljiti predkongresn i razpravi. Družbene dejavnosti morajo opraviti svoje delo. Sklepi III. kongresa pa so usmeritev in hkrati spodbuda za to, da bo to delo v resnici tudi dobro opravljeno. Na prvem mestu poudarjajo eno od temeljnih nalog te sindikalne organizacije: sindikat se odločno zavzema za tako samoupravljanje v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih, ki omogoča čimbolj neposredno sodelovanje v odločanju vsem članom delovne skupnosti. Samoupravno odločanje ne sme biti „v zakupu“ posameznika ali ožje skupine. Organi samoupravljanja morajo zagotoviti popolno javnost svojega delovanja, sprotno informiranost članov delovne skupnosti in tak način dela, da bodo pred odločanjem o vseh bistvenih vprašanjih dobili stališča članov delovne skupnosti in osnovne sindikalne organizacije. Prav tako odločno se sindikat izreka proti vsaki samovolji, kršenju zakonitosti in vsakršni drugi obliki nereda in nediscipliniranosti in se bori proti tem pojavom z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo kot družbenopolitična organizacija. Sindikat nasprotuje vsaki hierarhični oblasti, zgrajeni na ..upravljanju z ljudmi". Vodstveni delavci v delovnih organizacijah, državnih in vseh drugih organih in organizacijah so le organizatorji dela in v razmerju do drugih delavcev ne morejo imeti,.oblastniško privilegiranega" statusa. Vsak delavec (vodilni ali ne) mora osebno odgovarjati za svoje delo. Za vodstveno delo ni dovolj le ustrezna izobrazba, temveč so za to delo potrebne še posebne osebne lasnosti in sposobnosti. Zato si bo sindikat prizadeval za tak z zakonom in samoupravnimi akti določen sistem kadrovanja na vodilna delovna mesta, da na tako mesto ne bo prišel nihče, ki za vodstveno delo ni bil prej usposobljen in na ustrezen način preizkušen. Ureditev tega je nujna, saj prav zaradi slabega vodstvenega delovanja marsikje nastajajo navzkrižja, ki zmanjšujejo delovno uspešnost in poslabšujejo dobro počutje delavcev. V tej smeri je treba dopolnjevati tudi sedanji sistem reelekcije. Sindikat posebej opozarja, da hi zadovoljen s sedanjim stanjem, ko je izobraževanje delavcev ob delu v večini neorganizirano. Prizadeval si bo, da bi za vse poklice družbenih dejavnosti uvedli reden sistem dopolnilnega (pošolskega) izobraževanja, ki bi zagotavljal sprotno seznanjanje z novostmi v stroki in njihovo uporabo pri delu, potrebna sredstva za to vrsto izobraževanja in primerno moralno in materialno stimulacijo. Prav tako bo sindikat spodbujal dmge načine izobraževanja za delo in za samoupravljanje kot dolžnost delovnih organizacij in sindikata. Omembe vredno je naslednje opozorilo: Sindikat se ne more strinjati s takimi zakonodajnimi rešitvami, ki cele generacije delavcev posameznega poklica naenkrat razglasijo za neustrezno kvalificirane, čeprav so se izšolale po do tedaj •veljavnem sistemu. Vsi delavci družbenih dejavnosti morajo imeti v bistvu enak družbenoekonomski položaj kot delavci na drugih področjih družbenega dela, saj opravljajo za razvoj družbe prav tako družbeno potrebno delo kot drugi delavci. Tudi pri tej zahtevi bo sindikat še nadalje vztrajal, odklanja administra-tivno-proračunske metode financiranja posamezne dejavnosti in se še nadalje zavzema za odnos na temelju dohodka po obsegu in zahtevnosti opravljenega dela in za delitev dohodka po uspehu dela. Pravična ureditev pokojninskega sistema na temelju vzajemnosti in solidarnosti - tudi to je ena od temeljnih zahtev, za katero si bo sindikat prizadeval, da bo v prihodnjih letih uresničena. Posebej se bo zavzemal za to, da se v pokojninah ne bi nadaljevala diskriminacija, ki so je bili več let deležni delavci posameznih družbenih dejavnosti, saj so morali opravljati svoje delo za nenormalno nizke osebne dohodke. Zato bi morale biti razlike med pokojninami za enako, ali podobno delo manjše, kot so sedaj. V sklepih pa je ob vsem tem poudarjena tudi zahteva, da morajo družbene dejavnosti kakovostno opravljati svoje delo, saj je bitka za izboljšanje kvalitete in učinkovitosti osnovna dolžnost delavcev na teh področjih. Po kongresni razpravi so sprejeli še nekaj dodatnih sklepov. Med njimi je tudi ta, da se sindikat želi odločno vključiti v odpravljanje pretirane socialne deferencije med razvitimi in nerazvitimi območji. (Kongresni sklepi bodo objavljeni v posebni brošuri in dostopni vsem sindikalnim organizacijam.) Slavko GRČAR, podpredsednik republiškega odbora Markovci pri Ptuju), Vera Ve-zovnik (predsednica pododbora za prosveto in kulturo Koper), Ciril Koprivc (ZSS Koper) in drugi. O samoupravnih sporazumih Razboršek Zoran: Prosvetni delavci menimo, da družbeni dogovori in samoupravni sporazumi v prihodnje ne bi smeli več vsebovati izrazov prizadevali si bomo“, temveč ,zagotav-ljamo“ take osebne dohodke, kot jih prinaša stvarni izračun na osnovi družbene produktivnosti dela. Določba člena 17. je spod-budnejša za začetnike in spodbudna do 15 službenih let, nato pa izoblikovanega šolnika povsem destimuhra, saj ni ničesar rešenega za obdobje od 15 do 40 let. Tako oblikovani 17. člen bi bil sprejemljiv, če bi bila hkrati izdelana stimulativna merila za ostalih 25 let do upokojitve, npr. izdelana merila za ..položajne stopnje" srednješolskih učiteljev, ki so s svojim delom dosegli. format nadpo-prečnega pedagoškega delavca. Dokler ni rešeno vprašanje diferenciacije bi morali dovoliti učiteljskim kolektivom, da interno rešujejo vprašanje minulega dela pri profesorjih z dolgoletno prakso. Tolerančni odstotek naj bi bil za prehodni čas odvisen od starostne strukture zbora in naj bi se gibal od 0 do 40 % vse dotlej, dokler ne dobimo eksaktnih meril za diferenciacijo delovnih učinkov. Rešiti je treba tudi višino dohodka za šolske centre, katerih delo učiteljev v teh šolah in njihova odgovornost sta precej večja, saj je v sestavu več šol. Odmerjanje denarja, ki ga podeljuje republiška izobraževalna skupnost ne upošteva kakovosti dela v razponu do 15 let. Posledica tega so zelo različni osebni dohodki, predvsem če gre za mlade ali starejše kolektive. Spodbuditi k študiju za deficitarne panoge Janko Koren: Naša družba bi morala načrtno skrbeti za kadre tako, da bi ob analizi potreb usmerjala mladino v tiste poklice, ki so najbolj deficitarni in za naš celotni razvoj najbolj potrebni. Zato bi morali bolj spodbujati k študiju deficitarnih poklicev. Tega niso sposobna storiti posamezna podjetja, temveč organ, ki glede na razvoj gospodarstva in družbenih služb predvidi kadrovske potrebe. Nekatera podjetja brez truda prodajajo svoje proizvode in imajo dovolj sredstev za štipendiranje, medtem ko nimajo dmge gospodarske organizacije niti ustreznega kadra niti dovolj sredstev za štipendiranje. Še slabše je na področju družbenih služ po posameznih občinah. Razlike, ki nastajajo pri. gmotnem položaju mladine, ki študira, bo treba čimprej odpraviti. Predlagam, naj bi pri republiškem odboru imenovali posebno komisijo, ki bo te razmere analizirala in predlagala pristojnim organom ustrezne ukrepe, tako da bomo tudi na tem področju začeli urejati vprašanje socialne diferenciacije. Igor PONIKVAR, podpredsednik republiškega odbora Podaljšajmo rok za pridobitev ustrezne izobrazbe Vera Vezovnik: Vse pogosteje opozaijamo na probleme pomanjkanja pedagoških delavcev v vzgojnovarstvenih zavodih, osnovnem in srednjem šolstvu. Potrebna pa je takojšnja preučitev problema in načrtna rešitev, da ne bomo že v bližnji prihodnosti usposabljali učitelje, zlasti za razredni pouk „po hitrem postopku". O razrednih učiteljih se je v času ukinjanja učiteljišč mislilo, da jih je celo preveč, že po nekaj letih pa se je izkazalo, da obe pedagoški akademiji ne dajeta doVolj učiteljev, zlasti ne za razredni pouk; podobno je z vzgojiteljskimi šolami. Ves povojni čas pa nam manjka učiteljev za matematiko, fiziko, slovenščino in tuj jezik. Problem smo skušali omiliti, če že ne rešiti z organiziranjem izrednega študija in s sprejetjem zakona o 1. 1972, do katerega naj bi si prosvetni delavci — še natančneje prosvetne delavke — pridobile ustrezno višjo oziroma visoko izobrazbo. Pri tem pa prosvetni delavci med izrednim študijem niso bili in tudi zdaj niso ustrezno razbremenjeni — v večini primerov niti ne deležni prostih dni za pripravo na posamezne izpite. Zakaj? Zaradi pomanjkanja učiteljev, ker bi bil sicer pouk okrnjen in tudi zaradi neustreznega financiranja. K zakonu, ki določa prosvetnim delavcem rok 1972 — pa tale predlog: Zakon postavlja mnoge prosvetne delavke v težaven položaj; rok se v kratkem izteče; mnogi iz že navedenih objektivnih vzrokov niso izpolnili pogojev. Zdaj so pred dejstvom, da v letu 1972 izgube pravico do dosedanjega dela. Predlagam zaščito teh delavcev — podaljšanje roka (npr. za dve leti), saj ob sprejetju tega zakona gotovo niso bile preučene vse okoliščine, niti z zakonom določeni ustrezni pogoji za uspešen študij. Ustrezne strokovne šole za obalno območje Ciril Koprivc: Na obalnem območju nimamo nekaterih strokovnih šol, ki bi jih nujno potrebovali, pa tudi zmogljivosti tistih šol, kijih imamo, so premajhne. Upoštevali nismo niti večjih potreb po dopolnilnem osnovnošolskem in strokovnem izobraževanju delavcev, ki so že danes vključeni v proizvodni proces. Na našem območju ima na primer le 35 % delavcev končano osemletko, ostali delavci pa nimajo niti možnosti, da bi se ob delu strokovno izpopolnjevali. Razpravljali smo že o nujnosti ustanovitve trgovske šole, kjer bi se usposabljali kvalificirani trgovski delavci za določena specializirana trgovska dela. Dosedanjo dejavnost gostinskega šolskega centra v Izoli bi nujno morali razširiti, da bi tako omogočili šolanje večjemu številu dijakov, kot jih je sedaj (120). Delavci prometa in zvez se zavzemajo za ustanovitev šole za pridobitev kvalifikacije voznikov motornih vozil itn. S kongresa poročala: MARJANA KUNEJ J Izberite med novimi knjigami I Izberite med novimi .knjigami mm ZATO JE ZA OTROKE VREDNO USTVARJATI Spodobi se mu reči vse najboljše ob novem šolskem letu in mu želeti čim več zvestih bralcev. Zaradi prijetnih zgodb v nadaljevanjih, posebno Zgodb z napako in Zapiskov veselega vrabčka; zaradi vabljivo pisane zgodovine športa in drugih izobraževalnih sestavkov, zaradi SUovega Franceta, pesmic ter ilustracij pa še zaradi koledaija - izvirnega darila mladim bralcem. Kurirčku ostajajo zvesti odlični ilustratorji in pisci. Najbrž je v tem najboljši odgovor na vprašanje, zakaj mu ostajajo zvesti tudi bralci Urednik revije Ivo Zorman nam je ljubeznivo odgovoril še na nekaj vprašanj: Pred nami je novi letnik Kurirčka. S kakšnimi željami spremljate revijo kot njen dolgoletni urednik? Vseh deset let, kar urejam Kurirčka, spremlja moje delo želja, da bi revija dosegla svoj namen, da bi imela širok krog bralcev in da bi izpolnila njihova pričakovanja. Tej se pridružuje še želja, da bi Kurirček tudi učiteljem pomagal v šoli, predvsem pri njegovem vzgojnem delu. Da je revija toliko razširjena med učenci, smo dolžni zahvalo nesebični pomoči poverjenikov in razrednikov po šolah. Ti pa bodo zares z veseljem opravljali svoje delo samo, če bodo čutili, da jim list pomaga pri vzgoji, pri včasih skoraj brezupnem boju zoper kvarne vplive, ki jih prinašata okolje in čas. Zato naj še posebej poudarim željo ob tem letniku: da bi vsi učitelji na srednji stopnji Kurirčka poznali in gfj vključili v redno vzgojno delo, kjer je to le mogoče Kurirček je vedno manj partizanski". Zakaj je po vašem mnenju to prav? Ko so prvi oblikovalci Ku rirčka (med njimi tudi pokojni pisatelj Josip Ribičič) pripravljali prve številke nove revije, jih je vodilo prepričanje, da je bila v takratni otroški periodiki naša revolucionarna preteklost premalo navzoča. Nekateri vidijo prav v Kurirčku spodbudo, da se je to kasneje spremenilo. Danes ni potrebe, da bi neka revija objavljala izključno ..partizan-ske tekste". Ogromna večina naših učencev si more privoščiti en sam list, zato mora ta zadovoljiti vse njihove potrebe, če naj obdrži svoje bralce Danes je Kurirček toliko ..partizanski", kolikor naj bi bU ..partizanski" vsak list, ki ga je mogoče otrokom priporočati Uredniški odbor vodijo enaka prizadevanja kakor učitelje pri njihovem vzgojnem delu: posredovati otrokom velike misli naše revolucije Revolucionarne tradicije pa niso samo v napetih partizanskih zgodbah, ampak v veliko večji meri v moralnih vrednotah, ki jih je izpričala revolucija in na katere v današnjem stehniziranem življenju prepogosto pozabljamo. S katerimi težavami se srečujete kot urednik revije, ki je namenjena le določeni starostni stopnji? Posebnih težav, ki bi izhajale iz dejstva, da je Kurirček namenjen le določeni starostni stopnji (predvsem tretjemu, četrtemu in petemu razredu osnovne šole), ni čutiti Taka usmerjenost je nujna. Bolj ko neka revija širi starostni krog bralcev, v manjši meri lahko zadovolji posameznega bralca Krog zanimanja se z leti zelo menja Kar zamislite si v svetu odraslih revijo, ki bi pisala za vrtičkarje, avtomobiliste, nogometaše in gospodinje! Za vsakega malo, za nikogar dovolj. Težave, ki jih imamo z izdajanjem Kurirčka poznega najbrž tudi uredniki drugih listen/. Najhuje nas prizadenejo cene Vse se draži, od kruha do avtomobilov, pri nas pa se iz leta v leto otepamo s podražitvami papirja ter tiskarskih in poštnih uslug. Izgube pokriva založba, ko to ne gre več, pa smo prisiljeni zvišati naročnino. Že sedaj me je strah, da prihodnje šolsko leto Kurirčka ne bomo mogli prodajati po dinar in pol kot letos Družbena podpora tovrstni mladinski literaturi je neznatna, kar ni prav. Druga težava je v pomanjkanju zares dobrih tekstov. Morebiti je res, da uredniki s prispevki zlepa nismo zadovoljni, res pa je tudi, da še zmeraj čutimo vrzel, ki je ostala za Francetom Bevkom in Tonetom Seliškarjem. Med sodobnimi slovenskimi pisatelji jih je premalo, ki pišejo tudi za otroke Pesnikov je več. Bralci Kurirčka pa so na tisti starostni stopnji, ko si želijo največ proze Morebiti se med našimi učitelji'skrivajo talenti, ki ne vemo zanje? K sodelovanju vabim vse, ki imajo otrokom kaj povedati in ki to tudi znajo. Zanimivo bi bilo vedeti, ali ima Kurirček naročnike tudi zunaj domovine? Kurirček je slovenska revija, namenjena slovenskim otrokom, zato imamo večino naročnikov doma. Med slovenskimi otroki v Avstriji jih imamo 60, v Italiji 11, po enega pa na nekaterih naših predstavništvih, celo na Kitajskem. Ob številnih naših delavcih, ki so zaposleni v tujini, pa se vsiljuje vprašanje, kaj njihovi otroci bero. Uredništvo bi toplo pozdravilo vsako pobudo za širjenje Kurirčka med njimi Kako bi po dolgoletnih uredniških in pedagoških izkušnjah označii mladega bralca? Otrok je predvsem hvaležen bralec. Med otroki je tudi več bralcev kot med odraslimi, kar ni nazadnje tudi posledica vpliva šole Zato je za otroke vredno ustvarjati Otrok je pa tudi kritičen bralec, vendar ne v takem smislu, da bi izrekal sodbe. Otrok samo sprejme ali odkloni Če bo neko zgodbo večkrat prebral, je to zanesljivo znamenje, da ga je navdušila. Seveda se tudi zgodi, da zaradi neizkušenosti in preozkega obzorja resnične vrednote včasih prezre in da se večkrat ogreje za ničvreden šund Tit pa je naloga vzgojiteljev, doma in v šoli, da ga z opozarjanjem nauče ločiti zrno od plev. Prepoved je tu odveč, prepovedan sad samo pridobi na mikavnosti Otrok mora vrednote spoznati Odrasli, ki jih povsem zadovoli manjevred-na literatura, so kot bralci v svojem razvoju obtičali na stopnji otroštva Ste se kdaj zbali) da piše stoletje računalnikov zlo usodo umetnosti? Nikoli Tudi ko so stekli prvi vlaki, so imeli nekateri podobne skrbi Samo v vojni muze molče, a še takrat ne povsem. Toda vojne minejo. Človek po svoji naravi ni stroj, je nekaj več. Tisto nekaj več pa se izraža prav v umetnosti. Razne ..umetnost-ne" smeri, ki so se odrekle člo- Iz 2. letošnje številke KURIRČKA Za vas smo pregledali strokovne knjige 1. Dr. Radivoj Kvaščev: Razvijanje stvaralačkih sposobnosti kod učenika. Beograd, Zavod za izdavanje učbenika SR Srbije 1971. 2. Nikola Vučenov: Osnovna pitanja organizovanja i izvodjenja efektivne školske nastave i učenja. Beograd, Zavod za izdavanje učbenika SR Srbije 1971. 3. Dragutin Prokič: Iz borbe za slobodu škole i učitelja. Beograd, Zavod za izdavanje učbenika SR Srbije 1971. 4. Dr. Lidija Vučič: Razvijanje shvatanja socijalnih odnosa kod učenika. Beograd, Zavod za izdavanje učbenika SR Srbije 1971. 5. Stanko Prvanovič: Modema matematika. Za učitelje i nastav-nike osnovne škole. Beograd, Zavod za izdavanje učbenika SR Srbije 1971. 6. Stanko Prvanovič; Metodika savremenog matematičkog obrezovanja u osnovnoj školi. Beograd, Zavod za izdavanje učbenika SR Srbije 1971. 7. Dr. Živorad Jovičič: Metodika nastave geografije. Beograd, Naučna knjiga 1971. 8. Dr. Bogdan Šešič: Opšta metodologija. Beograd, Naučna knjiga 1971. 9. Pol Lagran: Uvod u permanentno obrazovanje. Beograd, Narodni univerzitet,Brača Stamenkovič" 1971. 10. Vladimir Poljak: Specijalizirane učionice. Zagreb, Školska knjiga 1971. 11. Dr. Pavle Milekič: Seksualno sazrevanje mladih. Beograd, Savremena administracija 1971. 12. Furian-Kobola: Ubrzano napredovanje nadarenih učenika osnovne škole. Zagreb, Školska knjiga 1971. Pri Lužiških Srbih v Budišinu Letošnja strokovna ekskurzija slavistov je bila usmerjena v Demokratično republiko Nemčijo in ena središčnih zahtev je bila, da se seznanijo z življenjem najmanjšega slovanskega naroda, z Lužiškimi Srbi. Razumljivo je, da je bil program sestavljen tako, da so bile vključene vsaj glavne kulturne, zgodovinske in slavistične znamenitosti, naj je šlo za sprotni ogled velike Duererjeve razstave v Nuernbergu (ZRN), za ogled Wittenberga, Weimerja, bližnjega taborišča Buchenwalda, za vzhodni Berlin Leipzig, Dresden idr., ob čemer so sledili ustrezni komentarji k času, pojavnosti in o osebnostih. Mnogim udeležencem ekskurzije je bil prekratko odmerjen čas, ki smo ga preživeli med Lužiškimi Srbi. Marsikdo je s pridom že doma preštudiral Glavanovo knjigo o Lužiških Srbih, tako da je pripravljen prispel med narodno manjšino, ki šteje okoli 130.000 prebivalcev. Za tega ali onega pa je bila večina povedanega novo, vse do dejstva, da uživajo Lužiški Srbi kot manjšina v DR Nemčiji enakopravnost, ki je zajamčena in izvajana, da imajo kljub maloštevilnosti dva jezika. Severno-lužiškosrbski se toliko razlikuje od južno-lužiškosrbskega da prevajajo članke, knjige. Mnogokje je mogoče videti nemške in luž iško srb ske napise itd. Lužiški Srbi so bili prvič omenjeni v ..Kroniki" 623. leta. Tudi kasnejša navajanja Widukinda (X. stol.), Thietmarja Mersburškega (X. stol), „Nienburškega fragmenta (XII. stol.) hranijo dragocena pričevanja. Seveda se je ozemlje Lužiških Srbov vidno skrčilo do današnjega dne. Zgodaj so prišli pod tuj jarem, zgodaj so postali narodna manjšina. veku in vsemu, kar mu daje j Ponemčevanje njihovega ozemlja med bitji primat, so kratkega sega v srednji vek, ko je sledilo po- veka Med otroki razčlovečena kristjanjevanje in fevdalizacija, toda ..umetnost" ne bo našla privr- do zavestnega ponemčevanja je pri-žencev. Otroci pa so rod, ki '■ kasneje, zlasti v XIX. stoletju in odrašča v računalniški vsakdan, ' Pozneje; Za časa Hitlerjevega režima ki se nam obeta. f zah‘evah od Ličanov, naj zgo- dovinsko ponaredijo izvor svoje na-Intervju pripravila: rodnosti v prid germanski pripad- BERTA GOLOB nosti. Ker pa tega niso hoteli storiti, so z najbolj grobimi sredstvi odpravili pojem Lužiških Srbov in vsega, kar je bilo v zvezi z njimi in jezikom. Povojni čas je Lužiškim Srbom prinesel zagotovilo narodne enakopravnosti, pod nacizmom požgani Srbski dom v Budišinu so znova zgradili in dali narodni manjšini mnoge možnosti za šolstvo, publicistiko, kulturo nasploh. Če bi natančno hoteli označiti meje ozemlja Lužiških Srbov dandanes, bi naleteli na težave; kot narodna manjšina so Lužiški Srbi precej pomešani z nemškim življem, tako da tudi tam, kjer so v mestih najštevilnejši, ostajajo manjšina. Prav nasprotno pa je na vaseh, na podeželju. Dokaj poenostavljena meja Lužičanov bi potekala na vzhodu od poljske meje, na jugu od češkoslovaške meje, na zahodu vzhodno od Dresdena, nekako pri Biskopici (Bischofsvverda) in severneje od Kameneca prek Chocebuza do Janšojce in Wjerbmega. Glavno mesto severnih Lužičanov je Choce-buz (Cottbus), kjer izdajajo svoj dnevnik, nasploh pa sta tisk in kulturno življenje manj razgibana kot v južnem Budišinu (Bautzen). Zdi se, tak je le mimobežen vtis, da je na severu narodno življenje precej manj aktivno kot na jugu; že pri tako maloštevilnem narodu je trpko to, da 130.000 Lužiških Srbov delita dva jezika. Na poti iz Chočebuza smo lahko občudovali svojsko ravni-často pokrajino, prepredeno s stotinami ozkih rokavov, kanalov, ki so povezani v reko Spree. Pretežno agrarna kultura daje celotnemu podeželju pečat. V Budišinu sta nas pričakala pesnik Kito Lorene, in uradni vodnik, medtem ko so bili drugi slavisti zavzeti v posebnim seminarjem 2a luži-škosrbščino za tuje slaviste. Uradni vodnik; čeprav poročen z Lužiško Srbkinjo, ni znal razen nemščine ničesar. Zdi se, da je pri pregledni, kratki razlagi v Budišinu podal le najosnovnejše zgodovinske zanimivosti ob vseh spremembah, ki jih je mesto doživelo. Tem bolj spontano je bilo na kratkem, a prijetnem spre- j jemu v Srbskem domu, kjer je sedež ..Domovine", društva in založbe. Ob kratkem predavanju v domačem jeziku o položaju Lužiških Srbov smo si ogledni stalno razstavo lužiško-srbskega tiska in knjige. Ta muzej pismene kulture je deloval kot prijetno presečenje, ob njem in ob drugih organizacijah se razvija in deluje zgodovinski in literarni institut. (Žal se Slovenci ne moremo ponašati ne s takim institutom in ne s podobnim muzejem knjige). Kito Lorene je ob poglavitnih predstavnikih razlagal dobo in pomen posameznikov. Seveda je prezahtevno za kratek obisk, da bi se mogli spoznati z mnogimi zanimivimi nadrobnostmi iz njihove kulturne in politične zgodovine. Miklatvš Jakubica je bil njihov Trubar in je prevedel v sredi XVI. stoletja „Novi testament" v spodnjo lužiškosrbščino. Prva tiskana knjiga v tem jeziku je izšla 1574, v severnem lužiškosrbskem pa 1597. V času razsvetljenstva so se tudi tod vzorovali po tujih zgledih, romantika pa je močno prebudila umetniško in narodno dejavnost. Trpek je dokument iz 1795, s katerim je Friderik II. zahteval germanizacijo tega ozemlja. Toda kakor je naraščal silovit germanizatorski pritisk, tako se je vse bolj krepila narodna zavest. Narodnjaku in pesniku Janu Dejki (1779-1853) se je posrečilo združiti ljudske množice, bržčas, ker je tudi sam izšel iz vrst preprostih ljudi, katerim jim je vse življenje ostal zvest. Uspelo mu je izdati leposlovni list „Serbski powedar a kurer", ker je med drugimi zapel himno svobodi. Razgibani čas romantike je dal vrsto književnikov. Omeniti velja vsaj pesnika Handrija Zejlera (1804-1872), znanstvenika in organizatorja Jana Arnošta Smolerja (1816-1884), ki seje uspešno ukvarjal tudi z novinarstvom in zbiranjem narodnih pesmi, utemeljitelja luži-škosrbske umetne glasbe Korla Augusta KocorjaT1822-1904), še posebej pa njihovega največjega književnika Jakuba Barta Čišinskega (1856-1909). To, kar pomeni nam Prešeren, pomeni tudi danes Lužiškim Srbom Čišinski, vsestranski pesnik z raznotero motiviko; čeprav je v ospredju njegov pesniški delež, pa ne kaže pozabljati njegovih pri- povednih del. Napisal je tudi (' lužiškosrbsko dramo „Na , šču" (1880), poleg kasnejših pesmi velja omeniti vsaj zbirki A ha sonettovv" in ,,Serbske ZV1'| Tudi v povojnih letih so knjig6ll| škosrbskega barda doživele več ' tisov; ob novejših dramah so uf1' rili tudi njegovo dramo. O luži' srbski umetnosti pa se je lahko' kdo poučil na razstavi 1968., izbor njihovih ilustrativnih del“ krožil vrsto mest v Jugoslaviji, tu“ Ljubljani. Ker je ves obisk v Budišinu tekal v znamenju naglice, na ^ obžalovanje slavistov, ker je bi)0 'i ba prispeti v Dresden, je ostal $ tan sklep, da bo treba v prihodnp skati Lužiške Srbe in se tod1; obiskati Lužiške Srbe in se pomuditi. Obojestranski stiki se' komajda vzpostavljeni spričo e* ce, a z obeh strani je bilo skupno željo po spoznavanju. »j naglici ni bilo mogoče nakw knjig, ki si jih je marsikdo žj komajda se je našel trenutek zaf šče z narodno in umetno gl* Lužičanov. Kito Lorene, ki je f1 kar izdal novo pesniško zbirke nam je s pesmimi predstavil, e11 pa je bilo, da mu domačini dal vodilno mesto med sedanjimi usf jalci. Treba je bilo odriniti na deželje", da bi videli pristno ktf' ko okolje z Lužičani in Staroda'1 še dobro ohranjeno gradišče v žini Kamjenca. Sredi gozda le2 gradišče se je ohranilo iz časa, kc se Lužiški Srbi že ustalili. Zač' dobro ohranjeno gradišče je p° segu največ je, kar sojih odkrili1 Slovani, po besedah domačifl*, prostorninsko zaobjelo večjo r skev kot antična Troja. GričeVi” pokrajina je bolj ravninska, li11 živijo skromno, videti pa je, d2 Lužičani veselijo pridobitev za razvoj, da cenijo svoje in osnovno in srednjo šolstvo, da * vilne revije s pridom opravljajo ^ kulturno in družbeno poslan5] Slikoviti Budišin s starim obzidj in gradom je ostal za nami, z8] spontanega, odprtega srečanja Pj spremljala udeležence ob spoznaj da je kaj takega mogoče le mal0'’1 doživeti. I Pogled na stari del mesta Budišin, kjer je središče dejavnosti11 žiških Srbov Moj otrok bo dober učenec Knjigo s tem naslovom (v originalu: Mon en fant sera bon so napisali trije francoski strokovnjaki pediatri oziroma psiho* Uvodno besedo je prispeval član francoske Akademije znffl1 prof. Robert Debre. V Franciji je imela knjiga velik uspeh, & doživela že tretjo izdajo. V srbski jezik jo je prevedel nevropsM dr. Svetomir Bojanin (pod naslovom: MOJE DETE BIČE DOV DAK), ki je napisal tudi uvod Delo je izdala beograjska zd® Kultura. Delo, o katerem govorimo, je kot številne podobne knjige o* vse večjega zanimanja, ki ga otroku posvečajo naglo razvijajoč znanosti, zlasti pedagogika, psihologija, sociologija, pediafflP pedopsihiatrija. Vendar pa se od drugih podobnih knjig o otroka, namenjenih staršem, razlikuje po tem, ker je -avtofl uspelo sestaviti neobsežen, toda izčrpen in zelo pregleden vii\ priročnik, v katerem je zajeta najvažnejša problematika otrok(A razvoja Pn tej svoji nekakšni mali enciklopediji so se avtorji orf[ na zadnja leta predšolskega obodbja ter na prvi dve leti otroW! šolanja To pa so, če gledamo predvsem z vidika šole, zare{[ membna leta, saj se prav v tem obdobju otrok širše socializiraj praviloma tudi nauči (in bi se zares moral naučiti), kako se je f, učiti Mnogi kasnejši šolski ..brodolomci" so postali v Šoli! uspešni prav zato, ker svojega šolanja niso prav začeli Avtorji so svoje delo razdelili na več poglavij. Najprej s° { jasnili, kaj pomeni biti dober šolar. Nato so prikazali otrok1, življenje v družinskem okolju (pri čemer so spregovorili o deškem ozračju, nadalje o tem, kako naj otrok koristno preživi j; šolski vsakdan ter o otrokovem zdravju). Posebno poglavje F. menjeno otrokovemu ,.drugemu domu", tj. bivanju v predsf rrizii/cuu uiruKuvernu ,,arugemu aomu , tj. bivanju v prea^-vzgojni ustanovi in pozneje v pravi šoli. Zadnji del knjige obr0’1 vrsto težav (motenj), ki se utegnejo pojaviti pri otroku; ob te^. podana kratka napotila za pravilno ravnanje za vsak posathd simptom. Za sklep je opisana tudi vloga psihologa, šolske tih stvene službe ter šolskega socialnega ddavca Na te naj bi se F, (pa tudi vzgojiteljice predšolskih ustanov in razredni učiteljiF nili vsakokrat, ko bi se znašli pred vzgojnimi in podobnimi r blemi, ki presegajo njihovo možnost za ukrepanje ter njihovo^ kovno znanje. VU^\ St. 16 — 15. X. 1971________________:_________ PROSVETNI DELAVEC STRAN 7 PROSVEIN, DELAVEC RADIO IN ŠOLA NIŽJA STOPNJA: 22. oktobra: NEKJE NEKDO ČAKA TVOJE PISMO 29. oktobra: DAN MRTVIH 5. novembra: NAŠA ŠOLA 12. novembra: RDEČA KAPICA V VELIKEM MESTU 19. novembra: MATEMATIKA 26. novembra: ODRED MLADIH RISARJEV SREDNJA STOPNJA: 19. in 20. oktobra: LJUDSKA PESEM V SIMFONIČNI PESNITVI 26. in 27. oktobra: RAB 2. in 3. novembra: KAJ SE SKRIVA ZA PISKOM PASTIRSKE PIŠČALI 9. in 10. novembra: PETER IN VOLK 16. in 17. novembra: KAKO SE SPREMINJA ZEMELJSKO POVRŠJE 23. in 24. novembra: TITO VIŠJA STOPNJA: 19. in 21. oktobra: NARAVNE ENOTE ZA MERJENJE ČASA 26. in 28. oktobra: KOLONIALIZEM* IMPERIALIZEM IN DELAVSKO GIBANJE 2. in 4. novembra: SKLADATELJ ROMANTIKE 9. in 11. novembra: ARTISTIČNE PRVINE V BESEDILIH MODERNE 16. in 18. novembra: KAKŠNA JE NAŠA ZEMLJA 23. in 25. novembra: VLOGA SOCIALNE DEMOKRACIJE V DE -LAVSKEM GIBANJU NENAVADNI POGOVORI: 18. in 20. oktobra: BESEDE IN DEJANJA 3. novembra: CIGARETA 15. in 17. novembra: POVEJ, NE BODI REVA! Nižja stopnja: 22. oktobra ob 9.05 I. program 22. oktobra ob 14.00 II. program NEKJE NEKDO ČAKA TVOJE PISMO Poleg običajnih šolskih in domačih slovenskih nalog, poleg spisov, opisov in narekov naj bi se šolarji naučili tudi pisati pisma, izpolnjevati različne formularje, itd. V naši oddaji bomo razmišljali o pisanju pisem. Naše razmišljanje in uvajanje v pisanje pisem povezuje zgodba o Mojci, njenem očetu, kije odšel delat na tuje, in o mami, kije Nižja stopnja: hudo zbolela. Mojca ostane z majhnim bratcom sama doma in piše pisma mami v bolnišnico. Vsako pismo je napisano boljše. Na koncu pa se o vseh pismih še enkrat pogovorimo in najdemo v tem pogovoru nasvet: kako napišemo pismo. Tekst je napisala Joža Zagorc. Oddaja pa je namenjena tretjim razredom. N 29. oktobra ob 9.05 I. program 29. oktobra ob 14.00 II. program DAN MRTVIH „Škijančki, polja, cvet, to bil je naš poet. . .“ Vsem, ki smo si kaj zapomnili iz šole, gotovo še vedno zvenita v ušesih Župančičeva verza, ki smo siju izbrali za naslov namenske oddaje - šolske are za Dan mrtvih. Verza sta iz cikla pesmi Manom Josipa Murna Aleksandrova, posvečenih spominu mladostnega prijatelja in pesniškega tovariša. Kot rečeno bo oddaja namenska. Pri tem je nujno treba upoštevati temo, ki ne bo lahka za poslušavce prve stopnje, vendar bo tako komponirana, da jo bodo otroci razumeli, da bodo imeli nekaj od nje. Njena tema bo, v razumljivi povezanosti z datumom - 1. novembrom - življenje in smrt, ali natančneje — smrt kot sestavni del življenja, kakor je to ujeto v literaturi, v vidnih znamenjih, spomenikih in njihovih napisih. Tako bi misel te oddaje lahko povezali z napisom na nagrobniku pesnika Iga Grudna na ljubljanskih Žalah, ki se glasi: Vse umre, snovati nič ne jenja, v smrti kal je novega življenja. Da bi to misel ilustrirali s pesniškimi in pripovednimi primeri, smo seveda segli v slovensko klasično literaturo, najprej k Prešernu, ki je v pesmih, posvečenih spominu prijateljev Smoleta in Čopa ne-nadkriljiv v izrazu prijateljskega in elegičnega čustvovanja. Nekaj podobnega se je ponovilo v primeru Župančič — Murn, omenjenem v začetku tega zapisa. Uporabljeno bo nadalje gradivo iz pisem na smrt obsojenih, v katerih je izraženo obilo vere v življenje. Vmes bosta vkom-ponirana dva odlomka iz Cankarjeve proze, ki pripoveduje o smrti matere in otroka v zelo živem, neposrednem in elegičnem tonu. Za okvir oddaje, pa kot rečeno - grobni napisi, med katerimi bo upoštevan tudi Župančičev na grobnici narodnih herojev v Ljubljani Nižja stopnja: 5. novembra ob 9.05 I. program 5. novembra ob 14.00 II. program NAŠA ŠOLA / Otroci so že nekaj tednov v šoli Vživeli so se v novo okolje, v svoj razred, šola pa jim je še vendarle malo tuja. Kaj vse je tam v prvem nadstropju? Kako je v višjih razredih? Kaj je v kabinetih? Kakšna učenost se tam skriva? Kakšna skupnost je pravzaprav šola? Naša šola. Kdaj bo rekel šolar s ponosom, to je naša šola? Spoznavanje novega okolja, življenje v novem okolju, kamor se otrok vsak dan vrača, iz leta v leto. Kdo vse in kaj vse je ta šola, o kateri bo s ponosom in zadovoljstvom rekel: Naša šola. V oddaji bomo predstavili šolo, kakršno bi si mlad človek želel, za kakršno bi skoraj rekli, daje ni tako vsestranske. V tej šoli ni golega učenja iz knjig. Tu je vrt, ki ga obdelujejo otroci pod vrtnaijevim vodstvom, sadovnjak. Ob tej šoli je prostor za živali, za katere skupno skrbijo, v tej šoli imajo prostor in delavnice mladi izumitelji, v tej šoli. . . Ta šola, ki jo bodo njeni učenci spoznali, je opisana v novi oddaji. Namenjena je 1. in 2. razredom. Napisala jo je Neža Maurer. Nižja stopnja: 12. november ob 9.05 I. program 12 november ob 14.00 II. program RDEČA KAPICA V VELIKEM MESTU Solarji prvih razredov spoznavajo svoje novo, širše okolje. V lanskem šolskem letu smo pripravili oddajo o vasi. V tej oddaji smo prikazali en dan v vaškem okolju, od jutra do večera. V naši novi oddaji pa smo zbrali nekaj prvih, glavnih vtisov otroka, ki pride v veliko mesto. Novi vtisi, novi pojmi. Deklica Rdeča kapica, ki si je sama nadela takšno ime, živi v vasici blizu mesta. Z mamo je že prišla nekajkrat v mesto. Sama pa se je to pot prvič podala na tako dolgo pot. Prvič in brez vprašanja. Poiskati je želela babico, ki je dobila novo stanovanje v stolpnici. Kadar je prišla v mesto z mamo, je bilo vse tako po sebi umevno. Držala se je mame za roko. Zdaj pa mama ni utegnila. Bila je v službi in Rdeča kapica ni mogla več čakati. Odšla je na pot in dolgo hodila mimo prometnih nevarnosti in pozneje v mestnem vrvežu. Ker je bila sama nebogljena, je doživljala vse kot prvič. Prvič je resnično zaznala, kakšen je mestni vrvež, kakšen je promet, prvič je prišla v stolpnico, vozila se je z dvigalom, govorila po domofonu, vozila se je v veleblagovnici po tekočih stopnicah itd. Seveda sta jo vzela v varstvo najprej miličnik, in pozneje babica, ki stajo z miličnikom srečno našla. Oddajo je napisala Joža Zagorc. Nižja stopnja: 19. novembra ob 9.05 I. program 19. novembra ob 14.00 II. program MATEMATIKA V publikaciji z naslovom ,,Nova matematika v osnovni šoli" (izdal in založil Zavod za šolstvo SRS, v Ljubljani) smo se obrazložitvi,,pro- jekta" na strani 6. s posebno pozornostjo obč riali odstavek g) v 3. točki Delovnega programa za leto 1971. Kako tudi ne, saj zadeva naše delo pri pripravi edukativnih oddaj. Zapisano je takole: ..Informativne in edukativne oddaje v RTV, name: njene učiteljem vseh šol, hkrati primerne in zanimive tudi za javnost in še posebaj za starše . . . Odgovoren prof. Milan Adamič." V program radijske šole za nižjo stopnjo smo še posebaj zavoljo tako zapisane spodbude uvrstili kar dve oddaji, posvečeni „novi matematiki". Seveda pa se tudi po tej odločitvi nismo povsem natančno predstavljali, kaj naj storimo. Oddaje radijske šole niso samo informativne in ne namenjene zgolj javnosti oziroma staršem. V prvi vrsti so namenjene razrednim kolektivom — oddaje radijske šole za nižjo stopnjo kolektivom 1. in 2. razreda. Naš glavni smoter je pomagati učiteljem pri posredovanju tiste snovi, kiji bo radiofonska obdelava dala moč posebnega vtisa na mlade poslušalce, vtisa, ki ga drugi pristopi ne zmorejo v tolikšni meri. Seveda pa so oddaje obenem namenjene tudi odraslim poslušalcem, kar pomeni, da moramo vsaj nekoliko misliti tudi nanje in si prizadevati, da bodo v tekstih oziroma izvedbah srečno združeni različni elementi. Kako ravnati v zvezi z novo matematiko, da bosta oddaji o njej zanimivi za oboje: za otroke in za odrasle? - smo se vprašali. Pomagati učiteljem najbrž ne bomo mogli, saj je očitno, da so bili za uvedbo nove matematike solidno pripravljeni in da v radiofonskem mediju ni nobenega elementa dopolnila. Razen tega je pouk nove matematike že stekel in nam tako ne bi preostalo nič drugega kot slediti že zasekanim stopinjam. V citiranem tekstu Delovnega načrta 1971 (..Projekt nove matematike v osnovni šoli") je našo pozornost pritegnil še en odstavek — točka 8. Beremo: ..Organizacija odprtih vrat: nekateri učitelji bodo pripravili take učne ure, da bi jih obiskali učitelji in starši. Odprta vrata so lahko namenjena samo učiteljem ali pa samo staršem ali pa obojim." In tu se je porodila zamisel o obeh oddajah. S pomočjo odgovornih pri projektu bomo našli „odprta vrata" in nekaj šolskih ur nove matematike preprosto posneli. Posnetki bodo zgovorna podoba dejanskega stanja in možnosti. Smotrn povzetek, opremljen s tolmačenjem in malce šegavim komentarjem bo podobo nove matematike nedvomno približal obojim: mladim in, odraslim poslušalcem. Potrudili se bomo, da bo oddaja slušno zanimiva in mikavna, saj bomo tako otrokom pripravili pol ure koristnega ,.matematičnega" razvedrila, staršem pa informacijo o ,,bav-bavu“, ki še zdaleč ni tisto, česar se nemara še iz svojih šolskih klopi spominjajo z neugodjem. Oddaji bosta skušali izreči nedvoumni ,,za“ v prid novi matematiki. Nižja stopnja: 26. novembra ob 9.05 I. program 26. novembra ob 14.00 II. program ODRED MLADIH RISARJEV Pred praznikom Dneva republike - 29. novembrom, bo gotovo v razredu tekel pogovor o prazniku, pogovor o narodnoosvobodilni vojni. Iskali bomo zgodbe in pravljice iz partizanskih časov, razmišljali bomo zopet znova, kako bi otroku, ki je komaj pričel hoditi v šolo in ki živi srečno, daleč od vojne, razložili nekatere osnovne pojme in veličino boja za svobodo, ki so ga narodi Jugoslavije izbojevali. Vsako leto bolj nam je jasno, da moramo govoriti otroku iz današnjega dne, pričeti s pojmi, ki jih otrok razume, dojame. Vsako leto bolj nam je tudi jasno, da ne mo- remo več reševati razlage o NOB s pravljicami in zgodbami, čeprav bomo te še pripovedovali, posebno v nižjih razredih. V nižjih razredih še ni pouka o zgodovini, vendar moramo otroku nekatere stvari že razložiti, povezano z drugo učno snovjo. V oddaji, ki smo jo pripravili za osnovo pogovora o prazniku Dneva republike, smo skušali posredovati otroku pojem: OF Tekst za oddajo je napisala Zima Vrščaj. Oddaja je namenjena prvim in drugim razredom. Srednja stopnja: 19. oktobra ob 9.05 I. program 20. oktobra ob 14.00 II. program LJUDSKA PESEM V SIMFONIČNI PESNITVI Oddajo uvede ljudska pesem: Čuk se je oženil... To pesem poznajo gotovo vsi otroci, zapojejo jo v duru in molu, ter ji še spremenijo melodijo in ritem. SREDNJA STOPNJA: Ko jim ostane ta spremenjena melodija v ušesu, preide avtorica oddaje v poslušanje — Smetanove Vltave in jih posebaj opozori ha motiv naše ljudske pesmi. 26. oktobra ob 9.05 1. program 27. oktobra ob 14.00 II. program RAB Do Dneva mrtvih je od te oddaje cijskega taborišča. Obisk na poko-še skoraj teden dni, zato oddaja ne pališču pa je avtor takole popisal: bo praznična, pač pa le potopis na Ta kos Raba se imenuje Kampor. otok Rab. Ob imenu Rab pa se se- Tam je otok najnižji in zemlja naj- veda vsakdo spomni tudi koncentra- boljša, tam skorajda ni nikjer no- bene skale. Vasica Kampor je stisnjena v skalo, samo da bi dragocena zemlja ne bila porabljena za karkoli drugega. Hiše lahko stoje v kamnu in stoje prav tako. V oktobru leta 1942 je bilo v taborišču že okrog 13.000 ljudi. Vsega je v seznamu taboriščnikov bilo vpisanih okrog 15 tisoč internirancev; toliko jih je tu trpelo, dokler je mučilnica obstajala. In od teh se je okrog 4500 ni nikoli vrnilo domov. Toda to niso edine žrtve! Koliko jih je umrlo potem ko so se vrnili domov, nihče ne ve. Ugasnili so zaradi izčrpanosti in bolezni, ki so se jih navzeli v rabskem taborišču. Iz mesta Rab do vasi Kampor je šest kilometrov ceste. Taborišče pa je stalo sredi vinogradov, malo bližje mestu. Danes naokrog spet zelenijo vinogradi in zori grozdje, le sredi med njimi je prostor, kjer je poko- * RS SREDNJA STOPNJA: pališče. Kjer so stali šotori so spet posadili trto, kjer pa so pokopavali umrle so uredili lepo spominsko grobišče, kjer so na ploščah zapisana vsa imena umrlih; med njimi so bili tudi starčki in komaj rojeni otroci. Pred pokopališčem pa stoji spomenik. Na lepo urejenem pokopališču, kjer se vedno najde na kakem grobu svež šopek ali venček, sem srečal starega moža, ki je okopaval gredice in popravljal robnike. Pogovarjal sem se z njim o tistih strašnih časih, pa mi je med drugim povedal še to, da je bil prav tu, kjer je danes pokopališče, nekoč njegov vinograd. ,Ne morem, da ne bi vsak dan prihajal in tu kaj postoril. Nikoli ne bom pozabil tistega lepega vinograda in nikoli tistih vojnih let, ko se je v taborišču nenehno oglašal navček in sem s svojega okna videl vsak pokop," pripoveduje možak. 2. novembra ob 9.05 I. program 3. novembra ob 14.00 II. program KAJ SE SKRIVA ZA PISKOM PASTIRSKE PIŠČALI Oddaja bo predstavila pisatelja Trdino in njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Ker je vseh povesti preveč za eno samo oddajo, bodo učenci spoznali samo dve izmed njih in sicer O treh velikanih in Rajsko ptico. Ob tem pa se bodo seznanili tudi z najvažnejšimi biografskimi podatki: bil je profesor zgodovine in zemljepisa, doma iz Mengša, poučeval je na Hrvaškem in na Reki, padel v nemilost pri avstrijskih oblasteh in so ga zato predčasno upokojili. Za svoj novi dom si je izbral Novo mesto. Tu pa je prisluhnil pripovedim preprostih ljudi ih si začel zapisovati. Tako so nastale njegove Bajke in pripovedke o Gorjancih. Avtor oddaje se je ob posameznih povestih ustavil in opozoril, kako je pisatelj znal prisluhniti ljudski govorici, bralcem Ljubljanskega zvona pa je odkril deželico, ki je bila stoletja zaprta vase in neznana. V Rajski ptici je na primer pisatelj izpovedal krutosti, ki si jo je gosposka privoščila nad podgorskimi kmeti. Vendar je moralo preteči še precej časa, da se je njegova želja po narodni osvoboditvi uresničila. Poleg Bajk in povesti o Gorjancih je pisatelj napisal še veliko drugih zgodb. Oddaja je primerna za poslušanje v četrtih in petih razredih. SREDNJA STOPNJA: 9. novembra ob 9.05 I. program SERGEJ PROKOFJEV: 10. novembra ob 14.00 II. program PETER IN VOLK Za prvo radijsko glasbeno šolo smo pripravili glasbeno pravljico, ki jo je uglasbil slavni sovjetski skladatelj Sergej Prokofjev. Zanimivo je, da je tudi besedilo za to prikupno pravljico ,,Peter in volk" napisal skladatelj sam. Delo je dokončal v Moskvi leta 1936 in še isto leto je bila izvedena na mladinskem koncertu Moskovske filharmonije. Dve leti zatem je že Bostonski simfonični orkester predstavil to glasbeno pravljico tudi ameriškim otrokom. Kmalu so to simfonično pripovedko — tako jo je imenoval skladatelj sam - poslušali mladi poslušalci širom po svetu. S svojo glasbeno govorico je pripovedovala in še pripoveduje milijonom otrok prijetno zgodbico. V tej va m skladatelj z glasbeno go vorico prikazuje, kako je Peter s pomočjo ptičke, mačke in račke premagal krvoločnega volka Prav kakor v gledališču, tako nastopajo tudi v naši glasbeni pripovedki različne osebe iz človeškega in živalskega sveta. Vsaki od teh je dal skladatelj svojevrstno, značilno glasbeno podobo. Prva je ptička, ki nam jo je skladatelj lepo glasbeno upodobil s pomočjo flavte. Mehko in tiho plazeči se mački je našel skladatelj primemo melodijo v klarinetu. Tudi ko je uporabljal račko ni bil v zadregi. Stisnjeni zvok oboe je bil kakor nalašč za to. Starega, godrnjavega dedka nam predstavlja fagot. Zdaj smo pri krvoločnemu volku. Skladatelj ga je zvočno upodobil s skupino treh rogov. V zgodbi pa ne gre brez lovcev. Strele njihovih pušk ponazarjajo udarci po pavkah. In glavni junak naše pripoivedke, neustrašeni Peter? Njegova melodija se prepleta skozi vso pripovedko zdaj v tej, zdaj v drugi obliki, kakor to pač ustreza Petrovemu razpoloženju. Ob koncu se zmagoslavno oglaša v rogovih in trobentah. Prepričani smo, da bo ta prijetna glasbena pravljica kot nalašč k glasbenim radijskim šolam, ki bodo še sledile. STRAN 8_________________________________________________________PROSVETNI DELAVEC___________________________ gT. 16 _ 15i x. STRAN 8 ____________________ PROSVETNI DELAVEC________________________________________________________________ST. 16 — 15. X. SREDNJA STOPNJA 16. novembra ob 9.05 I. program 17. novembra ob 14.00 II. program KAKO SE SPREMINJA ZEMEUSKO POVRŠJE Verjetno ste se o zemlji o njenem površju, letos v šoli že pogovarjali. Tem bolj bo prav, če ob sklepu pogovorov v šoli poslušate še našo oddajo Kako se spreminja zemeljsko površje, s katero lahko svoje razgovore strnete v celoto. Avtor je poslušalce povabil v svoji pripovedi najprej na najosnovnejše na ogled zemeljskega površja. Prikliče nam v spomin, kaj vse smo na počitniških potovanjih opazili. Zemeljski plaz je zasul cesto, oddrobila se je obala, voda je odtrgala del ceste - to je le nekaj manjših sprememb, a še manjše spremembe so, v našem kratkem življenju neopazne, vendar pa vztrajne. In katere so tiste sile, ki spreminjajo površje zemlje? Najprej sonce, ki s svojo svetlobo in toploto omogoča življenje na Zemlji. Prav ta toplota pa uničuje kamnino. Povsod tam, kjer je kamnina razgaljena, je sonce čez dan bolj ali manj segreje, ponoči pa se spet ohladi. To se ponavlja dan za dnem. (Iz fizike vemo, da se telesa pri seg^vanju širijo, pri ohlajenju krčijo - in sicer ena hitreje, druga počasneje). Velika večina kamnin je sestavljena iz različnih zrn, ki jih že po barvi lahko ločite med seboj. Ta zrna se različno hitro raztezajo in krčijo, se izpodrivajo do majhnih razpok, te razpoke se večajo in končno se prične kamnina drobiti. Kamnino drobi tudi zmrzal. Led ima za devet odstotkov večjo prostornino kot jo ima voda. Njegova razdiralna moč je torej velika, če je nastal v prostorih in razpokah, kjer mu naenkrat zmanjka prostora. (Kaj se zgodi s steklenico, polne vode, če v njej voda zmrzne? ) Moč zmrzali se dan na dan uveljavlja pozimi Zdrobljeni material, ki sta ga nadrobila sonce in voda, prenesejo vode večinoma na druge kraje. Vode tako znižujejo gorovja in hribovja. (Če razpade vsako leto 1 mm vrhnjega dela kamnine, bo to v sto tisoč letih naneslo kar 100 m). . S kopnega se preselimo na morje in si oglejmo predvsem obalo. Skalnata obala je nazobčana, navrtana, preluknjena. Pred nekaj deset tisoč leti je bil današnji severni Jadran še kopno. Šele kasneje je morje zalilo ta predel in od tedaj naprej venomer uničuje kamnino. (Voda v kamnitih razpokah izhlapi, ostanejo pa soli, ki skristalizirajo. Kristali lahko dosežejo moč, ki pritiska š 100 kg na kubični centimeter). Zarobljen material valovi odnesejo in morska obala se znižuje. Podobno razjedene skale so tudi na Krasu, kjer že dolgo milijonov let ni več morja. Kamnine kraškega sveta so apnenci. Čista voda pa skoraj ne raztaplja apnenca Voda mora vsebovati večjo ali manjšo množino raztopljenega ogljikovega dvokisa -tako spreminja kalcijev karbonat v kalcijev bikarbonat, ki pa je v vodi topen. Prirodne vode pa vsebujejo vedno ogljikov dvokis, ki ga dobe iz zraka Na kraškem svetu torej vode po tem kemičnem postopku raztapljajo apnenec in ga v topni obliki prinašajo s seboj in ga drugod odložijo. Še ena razdiralna moč: veter. Veter v naših krajih nima tolikšne moči, kot v stepah in puščavah. Vendar tudi pri nas že dostikrat ruje drevesa in uničuje gozdne površine. V stepah in puščavah pa je moč vetra še veliko močnejša, ker ni rastlinske odeje, ki bi ga krotila. Veter piha v puščavah bolj ali manj v stalni smeri in tako tudi v smer prenaša pesek in prah. Skoraj ena petina zemeljskega površja je stepa in puščava, torej je veter pomembna sila, ki preoblikuje zemeljsko površje. Veter zasipa s peskom rastline in tako nastaja puhlica, rumena prst, najbolj razširjena prst na Zemlji, najbolj enolična, najbolj rodovitna. Vse polno sil je še, ki na različne načine počasi, vendar brez pre-stanka stoletja, tisočletja in milijone m leta uničujejo kamnine. V daljših dobah se posledice pokažejo. Vsako leto pride s kopnega okoli 110 kubičnih kilometrov razpadlega materiala Velike množine proda, peska in gline pa reke odlože, še preden pritečejo v morje. Tako se znižujejo gorovja, hribovja, znižujejo se kontinenti. V okroglo 15.000 letih se cel kontinent poniža za 1 meter. V sami Zemlji imamo še druge, notranje sile, ki skrbe za pomlajevanje Zemlje - a o teh nam bo prof. Anton Ramovš pripovedoval spet čez nekaj tednov v drugi oddaji: Zemlja se spreminja. Srednja stopnja: 23. novembra ob 9.05 I. program - 24. novembra ob 14.00 II. program I TITO Zgodbe o Titu, Tito v maju, Tito mladini. .. tisočero naslovov, ki označujejo to veliko ime v sodobni zgodovini, tisočero podob, ki ponazarjajo njegova dejanja, ujeta v eno samo, v patos povzdignjano, pa vendarle vseskozi resnično metaforo: mi smo Titovi, Tito je naš. Že davno je postal živa legenda, vselej neposredno prisotna v doživljanju in ravnanju vseh prebivalcev Jugoslavije t. pa tudi mnogih drugih dežel. Iz dneva v dan smo priča njegovim priza- devanjem, da bi izboljšal in ohranil ustvarjalnost in miroljubno sožitje ljudi in narodov, uresničevanju silne in neizčrpne revolucionarne volje, ki jo je nemara najlepše poimenoval Louis Adamič v svojem naslovu „Orel in stena". Vse vemo p njem, o njegovih stališčih, o pobudah, s katerimi izrazito soustvarja svoj čas, o ciljih, ki jih zastavlja sebi in nam, o poteh, ki jim je kljub poznim letom mladostno predan... in kar nekam odvečna se nam na prvi pogled zazdi potreba, da bi ga bilo treba komurkoli pred nami še pobliže predstavljati. A res samo na prvi pogled. Kajti, naj nam je njegov človeški in državniško-revolucionarni lik še tako blizu in vsakodnevno prisoten, sinteza njegove vloge v sodobnem zgodovinskem dogajanju zagotovo^ ne more in ne sme biti odveč. Dolžni smo namreč opredeliti bistvo njegovih revolucionarnih stremljenj kdaj pa kdaj zagrnjeno z obilico državniških in protokojarnih opravil, ki jih mora opravljati. K temu bistvu velja še posebaj usmerjati pozornost najmlajšega rodu, ki mu geneza jugoslovanske in svetovne sedanjosti ni prezentna, saj v svojem izkustvu beleži samo to sedanjost. Ne vedo, kaj vse je bilo treba storiti zanjo, kaj vse so morale starejše generacije premagati okoli sebe in v sebi, da so ustvarile sedanjost z vsemi zametki prihodnosti. Tito je bil neustavljivi vodnik na tem velikem bojnem pohodu, pobudnik boja za parmanentno osvobajanje: za osvobajanje izpod tujih vladavin in vplivov, za osvobajanje od slepih doma- tizmov, za osvobajanje iz materialne in duhovne zaostalosti in predvsem za osvobajanje od sistemov nasilja vladajočega sloja nad življenjem, ravnanjem in odločanjem vsakega posameznega človeka. V tej neizčrpni zavarovanosti v možnosti resnične demokracije, ki je zgodovina ljudem še nikoli ni naklonila, je bistvo njegovega voditeljskega genija, vtkanega v naš čas, ki ga z vso upravičenostjo imenujemo in bomo imenivali - Titov čas. V oddaji radijske šole bomo poskusili na nekonvencionalen in ne-parolarski način obravnavati prav to bistvo Titove prisotnosti v sodobni zgodovini Naloga - v vsebinskem pogledu -ni težka, saj je dejstev, ki potrjuje spoznanje'o Titovi veličini v resnici na pretek. V oblikovnem pogledu pa je zadeva seveda drugačna, kajti vse prej kot preprosto je najti način, ki bo vsebini docela ustrezen. Prav v tem - v iskanju najprimernejše možnosti - pa je seveda mikavnost radijske obdelave. Kajti pojem, ujet v največje ime naše dobe, nenehno izziva k matafori in sintezi. VIŠJA STOPNJA NARAVNE ENOTE 2 Potem ko smo v prvi oddaji letošnje vrste zemljepisnih oddaj govorili o človekovih napravah za merjenje časa od sončne do atomske ure, je ta posvečena tako imenovanim naravnim enotam za merjenje časa. Za človeka je čas - natančno vzeto - zaporedje dogodkov v prostoru. Cas, ki ga danes merijo kronometri, je za navadnega človeka že tako daleč od prvotnega opazovanja ,,zaporedij dogodkov v prostoru", je - lahko bi rekli - tako zelo abstrakten, da se moramo vrniti zelo daleč nazaj v zgodovino človeštva, če hočemo doumeti, kako zelo je odvisen od človekovih potreb in iz teh potreb izvirajočih opazovanj. Časovni enoti, ki sta nekako najbolj ,,pri roki", sta seveda dan in noč. Odvisni sta od rotacije zemlje, ki tako v groben uravnava ritem človekovega življenja, Zato pa tudi precej nenatančni, saj je dolžina dneva n noči odvisna od letnih časov. 19. oktobra ob 14.05 21. oktobra ob 9.05 MERJENJE ČASA Prva natančnejša mera časa, ki jo je človek uporabljal, so bile lunine mene, natančneje: čas od mlaja do mlaja. Človek, ki je to mero uporabljal, je bil nabiralec in - predvsem - lovec. Zanj je bila torej menjava temnih in svetlih - mesečnih noči zelo pomembna. Ko pa se je v mlajši kameni dobi ustalil in se začel ukvarjati s poljedelstvom, mu ta mera nikakor ni več zadoščala. Potreboval je mersko enoto, ki bi mu povedala, kdaj je čas setve in žetve. Moral je začeti opazovati tudi navidezno gibanje sonca ter pozneje zaradi natančnosti tudi gibanje drugih zvezd. Tako se je iz opazovanj polagoma rodil sončni koledar. Mesečev se je ohranil, vendar ga je bilo treba uskladiti s sončnim. O tem nastanku sončnega koledarja in sedanjega astronomskeg" časa podrobneje govori oddaja. VIŠJA STOPNJA 26. oktobra ob 14.05 28. oktobra ob 9.05 IMPERIALIZEM, KOLONIALIZEM IN DELAVSKO GIBANJE Ne da bi se skušala poglabljati v teoretske analize imperializma kot najvišje stopnje kapitalizma, skuša oddaja vendarle približati poslušalcem razmere v času ko je koncentracija kapitala in proizvodnje ustvarila monopole, ko se je bančni kapital združil z industrijskim in ko je tako na osnovi finančnega kapitala nastala finančna oligarhija. Izvoz kapitala namesto blaga, nastajanje mednarodnih monopolov, ki si delijo svet, dokončna teritorialna delitev sveta med najmočnejše kapitalistične dežele - vse to so značilnosti obravnavanega obdobja, ki so globoko vplivale tudi na razvoj delavskega gibanja. Imperializem je namreč ustvaril svetovno gospodarsko povezanost, to je odvisnost vsega sveta od gibanj v svetovnem gospodarstvu, ta povezanost p9'je bila utemeljena na svetovnem gospostvu nekaj najbogatejših kapitalističnih držav. ‘Tako je bila na eni strani ustvarjena tudi možnost za enotnost delavskega gibanja po vsem svetu, na drugi strani pa tudi možnost, da se to gibanje učinkovito zavre ravno v najbolj razvitih deželah, kjer je bilo tudi delavsko gibanje najbolj razvito. Delavski razred najbolj razvitih dežel - čeprav je bil slej ko prej izkoriščan -je bil vendarle deležen drobtinic iz velikanskih dobičkov, ki so nastajali iz razlik med kolonialnimi narodi in se je začela ostrina delavskih gibanj njihovimi gospodarji. Zaradi tega in nekoliko krhati, zlasti v deželah ko-nekaterih drugih vzrokov, izvira- lonialnih gospodarjev, jočih iz narave razvite proizvodnje, VlSJA STOPNJA 2. novembra ob 14.05 4. novembra ob 9.05 SKLADATELJ ROMANTIKE Umetnost je nedvomno zrcalo časa, podoba družbenega razvoja in rezultat človekovega duhovnega razvoja. Zato ni čudno če v razvoju umetnosti naletimo na izrazite prelomnice, ko na temeljih izročila vzklijejo novi umetnostni nazori, iz katerih črpa umetnik snov za nove, popolnejše oblike in stvaritve. Takšna prelomnica se nam odkrije tudi v glasbeni umetnosti devetnajstega stoletja. Novo umetnostno smer - romantiko - je napovedal že Ludwig van Beethoven v svoji šesti simfoniji, imenovani Pastoralna. Za romantičnega skladatelja je bilo značilno, da je na široko odprl vrata svojemu čustvovanju, ki je bilo v klasični umetnosti vendarle še omejeno v stroga načela sonate, simfo-nije in drugih značilnih klasicističnih oblik. Razumljivo je, da se romantični skladatelj ni mogel več zadovoljiti s sicer popolnimi in preizkušenimi glasbenimi oblikami. Po eni strani je sicer še vedno gradil na klasicističnih tradicijah; simfonija ima še vedno sonatno obliko, le da so njeni obrisi in strogo oblikovani deli zdaj zabrisani s pisanostjo zvočnih barv in čustveno razgibano melodijo. Prav tako kot obliko je romantično čustvovanje spreminjalo tudi izrazna sredstva. Svoja razpoloženja in vtise je umetnik začel izražati tudi v kratkih oblikah. Te so bile številnim romantičnim skladateljem zlasti pri srcu, saj se je v de- VlSJA STOPNJA vetnajstem stoletju od širše zasnovanih oblikah (simfoniji in' koncertu) razvila predvsem mala oblika. Odsev otožnosti in zasanjanosti so izrazito elegične skladbe: elegija, romanca in nokturno. Epično zasnovane skladbe so dobile naslove kot noveleta, balada, legenda, idila. Med najpomembnejšimi romantičnimi oblikami pa je nedvomno samospev. Vrsta romantičnih skladateljev je svoje najlepše stvaritve izoblikovala prav na področju solistične pesmi. Eden prvih je Franz Schubart. Njemu je sledil Robert Schumann. Bil je izrazit .lirik, ki se je rad zatekal predvsem V oblikovanje razpoloženjske glasbene govorice, Schumann se je kot izvrsten pianist veliko ukvarjal s problemi klavirske igre in na tem področju ustvaril vrsto popolnih umetniških del. Medtem ko sta Schubert in Schumann predstavnika nemške romantike, je največji mojster glasbene miniature v minulem stoletju P oljak Frederik Chopin. Stoji v prvi vrsti slovanskih skladateljev, ki so s svojo svežino in samoniklostjo posegli v evropsko glasbeno kulturo devetnajstega stoletja. V oddaji radijske šole, posvečeni glasbeni romantiki, se bomo torej srečali predvsem s skladatelji, ki so ustvarjali na področju manjših, kratkih glasbenih oblik, saj se prav v njih skriva bistvo romantičnegaf glasbenega sloga. 9. novembra ob 14.05 11. novembra ob 9.05 ARTISTIČNE PRVINE V BESEDILIH MODERNE Naglasiti je treba, da je izročilo, ki je skušalo kot nadaljevalec realizma zajeti v umetnostno oblikovanje vse življenje naroda, doživelo z umetnostjo modeme zanimivo preobrazbo: velik razloček je med prikazovanjem domačijskega, tudi vaškega - in med prikazovanjem mesta. Vas se odmakne, kot se odmikajo sanje, in vendar je blizu čustvu, domače mesto pa izgublja svojo določenost pokrajinskega in dobiva splošne značilnosti mest vsepovsod po svetu. Nakazana vsebina je seveda oblikovana drugače, kakor smo vajeni iz realizma. Prenos zornega kota k piscu kot središču in predmetu umetnostnega oblikovanja terja spremembo pripovednega načina. Pogosto je to izraženo s pripovedjo v prvi osebi, kar seveda pripelje do sprememb v načinu pripovedi. V zasnovi še realističen pristop sedaj terja tudi realističen zapis pisateljevega doživljanja, zapis tistega, kar je ujel trenutek in kar se je ob tem sprožilo v umetnikovem spominu, porojeno z izročilom in osebno skušnjo. Potrebne so bile nadrob- nosti, da bi beseda izdala odblesk luči, ujela sončni žarek, mavrico čustev in spoznanj, potrebno pa je bilo še več: pisatelj, pesnik je skušal izrabiti za svoje besedilo vse pomensko in skladenjsko bogastvo knjižnega jezika, ki ga je oblikoval v novih pomenih. Oblikovalni način slovenske moderne je tako razpet med impresionizmom in ekspresionizmom. K pobudam, ki so povzročile, da so jezikovna sredstva izrabljena do take mere, da bralec zares dojame besedilo šele takrat, kadar svoje dojemanje oboroži tudi s spoznanji jezikovnega učinkovanja, spadata tudi oba omejena slovstvena programa, ki potrebujeta za pesniški izraz ne le veliko število oblik, ampak tudi veliko gibljivost v njih povezovanju. Umetnost, katere najgloblja vsebina je človek, z razpoloženji, čustvi, je potemtakem razumsko oblikovana, najsi bo to likovna, besedna ali kaka druga umetnost. Tu, ko je govor o razumskem oblikovanju, pa smo se že dotaknili osrednje teme oddaje, ki ima naslov ,,Artistične prvine v besedilih slovenske moderne". VIŠJA STOPNJA 16. novembra ob 14.05 18. novembra ob 9.05 KAKŠNA JE NAŠA ZEMLJA Ze v oddaji o naravnih enotah za merjenje časa se ni bilo mogoče izogniti nekaterim osnovnim podatkom o planetu, ki mu zdaj, po prvih plahih izletih v vesolje, toliko raje pravimo naš dom. Oddaja z naslovom ,,Kakšna je naša zemlja", skuša odgovoriti na to vprašanje predvsem z ,,astronomskega vidika". Vprašanje, na katero odgovarja, bi se torej moralo natančneje glasiti: Kakšna je naša zemlja kot nebesno telo. Da bi na to vprašanje odgovoril VlSJA STOPNJA VLOGA SOCIALNE V prejšnji oddaji ciklusa ,,Delo in zgodovina" je bil nekoliko nakazan proces, kijev obdobju imperializma skrhal ostrino delavskih gibanj v razvitih deželah zahodne Evrope. V tej oddaji je govor predvsem o razmahu delavskih strank v teh deželah, o njihovi množičnosti in njihovih uspehih v razmerah razvijajoče se parlamentarne demokracije. Spričo množičnosti teh strank in uspešnosti v boju za zboljšanje položaja delavskega razreda znotraj kapitalizma se je namreč krepila iluzija, daje mogoče po poti mirnega razvoja in krepitve položaja delavskega razreda v parlamentarni demokraciji preiti v socializem. Te iluzije so se oprijeli predvsem nekateri voditelji druge internacionale, čeprav pri tem niso ved; no naravnost spreminjali revolucionarne teorije znanstvenega socializma, kakršno sta ustvarila predvsem Mare in Engels. Vsekakor je bila iluzija socialnih kar se da preprosto, se ga je avtor oddaje lotil z zgodovinskega vidika Na kratko je preletel znane človekove predstave o lastnem planetu in o njegovem mestu v vesolju. Šele po tem izletu v zgodovino človekovih predstav in potem, ko je opisal mesto Zemlje v sončnem sistemu in njene značilnosti glede na druge planete v tej majhni družini, skuša odgovoriti tudi bolj natančno na vprašanja kot so: Koliko je zemlja stara? Kako je nastala? Kakšna je njena notranjost? Kakšne so njene magnetne lastnosti. 23. novembra ob 14.05 25. novembra ob 9.05 DEMOKRACIJE demokratov utemeljena na tem, da so ,,spregledali" imperialistično delitev sveta na revne in bogate, da torej niso več videli delavskega gibanja kot svetovnega gibanja, kot celote. Posledice tekega razvoja so se pokazale ob začetku prve svetovne vojne, ko je druga internacionala prav zaradi tega razpadla. Delavske stranke v deželah, ki so vstopile v vojno, so se namreč odpovedale mednarodni proletarski solidarnosti in le-tej postavile nasproti interese svojih narodov, kar pa je v resnici pomenilo, da podpirajo interese nacionalne buržoazije, oziroma finančne oligarhije. Ob tem pa je hkrati nastal pomemben premik: revolucionarnost delavskega razreda se je okrepila v deželi, ki takrat ni spadala med močne, v carski Rusiji. Proletarijat te dežele je ob koncu prve svetovne vojne izvedel prvo uspešno socialistično revolucijo. Nenavadni pogovori: 15. novembra ob 14.00 II. program 17. novembra ob 9.05 I. program POVEJ. NE BODI REVA! V prejšnjih časih je veljalo za nedostojno in neprimerno, če je učenec ugovarjal učitelju ali vzgojitelju. Učiteljeva avtoriteta je bila zaščitena in nedotakljiva, učencem je bila privzgojena pokorščina, spoštovanje starejšega; ni bilo zaželjeno, da bi učenec kritično presojal učitelja, zato tudi ni smel odkrito izražati svojega mnenja. Pod vplivom splošnih sprememb pa se spreminjajo tudi medsebojni odnosi. Med učiteljem in učencem, med starši in otrokom se uvaljavljajo bolj sproščeni in demokratični odnosi. Na te razlike pa se ne prilagajamo vsi enako hitro, zato so še velike razlike v pojmovanju kakšen naj bo učitelj v odnosu do učenca in obratno. Nekateri učitelji hitreje sprejemajo novosti sodobnega časa in zato tudi učencem dopuščajo več svobode in tolerantnosti, drugi pa se krčevito držijo starega in se bojijo kritične presoje njihovih trditev. Tretji pa so negotovi in ne vedo, kako bi ravnali, zato včasih popuščajo, drugič pa spet zavračajo upravičene pomisleke. Učenci sorazmerno hitreje sprejemajo pridobitve sodobnega časa, ki jim omogoča svobodnejši nastop. V odnosu mladih je več sproščenosti pa tudi drznosti, kljubovalnosti in agresivnosti. Neenotnost odraslih glede tega, kakšno svobodo dopuščajo mladim do oblikovanja različnih taktik učencev v odnosu do' učitelja Nekateri si ne upajo povedati svojega mnenja tudi takrat, ko imajo prav, drugi pa iščejo najmanjšo priložnost, da bi lahko ugovarjali. Namen te oddaje je dati učencem osnovno orientacijo o tem, kdaj in kako naj zastopajo svoje mnenje, če to ni v skladu s trditvijo učitelja ali vzgojitelja. Razbremeniti učence pretiranega strahu pred učiteljevo avtoriteto in jih opozoriti na spoštljiv odnos do njega, spodbuditi tiste, ki se boje povedati svoje mnenje in zavreti tiste, ki neobjektivno ugovarjajo. Nadalje opozoriti učitelja na toleranten odnos do kritičnih trditev svojih učencev in spodbuditi učence in učitelje k razmišljanju o svojem ravnanju in k medsebojnem dialogu. Sinopsis za oddajo je pripravil Zoran Jelenc, oddajo pa 1 je napisal Viktor Konjar. St. 16 — 15. X. 1971________________:_________ PROSVETNI DELAVEC STRAN 7 MARLENKA STUPICA ŽE DRUGIČ NAGRAJENA Novo mednarodno priznanje za našo ilustratorko BIB ’71, bratislavski bienale ilustratorjev'otroških knjig, si je et°s, ko je po letu 1967 organiziran že tretjič zapored, brez dvoma pot med najpomembnejše tovrstne, prireditve v svetovnem ^dlu.; če ne štejemo večjih knjižnih sejmov - na primer frankovskega, leipziškega, beograjskega - ki so zasnovani mnogo širše, Se Pravi, da je odmerjen knjižnim izdajam za otroke in ilustracijam e del razstavnega prostora ', pa smemo zapisati, da veljajo priznanja, Podeljena v Bratislavi, zadnje čase že za najzanesljivejše zagotovilo Za vrednost nagrajenih del. Da so tega mnenja tudi avtorji, ilustra-\orji otroških knjig, najzgovorneje pričajo številke: letošnjega BIB ’ se je namreč udeležilo doslej največje število ilustratorjev - 263 ' ki so razstavili največ svojih del - skoraj 2000. Tudi udeležba ni °da doslej še nikoli tako pisana: poleg predstavnikov skoraj vseh evropskih držav je svoja dela predložilo kar šest ilustratorjev iz Bana, dva iz Penije ter po eden iz Argentine, Avstralije, Gane, Jjdije, Japonske, Kenije, Kolumbije, Mongolije, Portorika in ^Sande. Kašo državo je na bienalu zastopalo pet ilustratorjev: Ančka ^°šnik-Godec z osmimi ilustracijami, Marlenka Stupica z desetimi Br trije sodelavci zagrebške založbe Mladost, Diana Kosec-Bourek, Banica Rusjan in Josip Vaništa, vsak s po eno risbo. . Čeprav bodo “razstavni prostori odprti še vse do 24. oktobra, so Bidi glasovanja enajstčlanske mednarodne strokovne žirije že Zr}ani, zlata jabolka, zlate plakete in druga priznanja pa že podelana. Med nagrajenci, ki so dobili zlato plaketo, je tudi letos, že drugič zapored, naša najbolj priljubljena ilustratorka Marlenka Stu-Pka. Pred dvema letoma je bila ta akademska slikarka, ki jo naši Ojroci že dobro poznajo po vrsti velikih in malih slikanic ter po risbah v ,,Piki Nogavički", ,,Ostržku“, ,Mehurčkih" in drugih Kaj vse zna in zmore mladina Z razstave v osnovni ŠOLI LJUBLJANA-POLJE Vsakoletne šolske razstave koncu šolskega leta so več manj bogata bera izdelkov, jih napravijo učenci pri urah ‘ehničnega pouka ali pri zunaj miških tehniških dejavnostih, ^rati pa prikaz sodobnega likov-ne8a pouka. Skratka: šolska Razstava je hkrati tudi krona .plovnih uspehov učencev in I njihovih učiteljev. Oblikovno in vsebinsko, količinsko in kakovostno je merilo miške razstave prepuščeno po-?udam in sposobnosti vodstva Č°le in posameznih vzgojiteljev ipr pedagogov. Raven organiza-cije in strokovnosti izdelkov je padeva učiteljev tehničnega in akovnega jsouka. Le skupaj z Mladimi, neposrednimi ustvarjal-c/Je mogoče pripraviti pestro in hladno razstavo. Tako se mla- dina resnično nauči vrednotiti delo, hkrati pa si pri dodatnem izobraževanju pridobi vsakdanje delovne navade. V šolskem letu 1970/71 je bila ena najbolje urejenih šolskih razstav v osnovni šoli Ljub-Ijana-Polje (od 22. do 26. maja). Mladina je ustvarila ob svojih vzgojiteljih in učiteljih toliko kakovostnih in enkratnih izdelkov, da je marsikateri od obiskovalcev navdušeno zapisal v knjigo vtisov: „Kaj vse zna in zmore mladina! “ Razstava, kakršno so pripravili v osnovni šoli Polje, je bila v resnici vzor podobnim vzgojnoizobraževal-nim zavodom - tudi takim, ki v marsičem presegajo zmogljivosti in opremo tehničnih učilnic in delavnic. BOŠTJAN NO VSAK knjigah, ki jih je izdala založba Mladinska knjiga, nagrajena za ilustracije v slikanici ,,Šolar", letos pa je enako priznanje dobila za risbe v knjigi Leopolda Suhodolčana ,,Krojaček Hlaček". Naj omenimo še to, da je dobila Marlenka Stupica za „Krojačka Hlačka" in še dve slikanici letos tudi že Levstikovo nagrado. Če se ob tem še enkrat spomnimo na nenavadno veliko število udeležencev letošnjega BIB iz vsega sveta in na še toliko večje število razstavljenih risb in če mimo tega upoštevamo še dejstvo, da je bila Stupica enkrat že nagrajena in je potemtakem morala znova upravičiti svojo veljavo. Šele če upoštevamo vse to, se nam njen uspeh lahko pokaže v pravi luči. Poleg tega pa lahko vidimo v tem visokem mednarodnem priznanju, ki ga je za svoje neutrudno, predvsem pa izvirno in izrazno bogato ustvarjalno delo na področju, ki je, čeprav še tako pomembno, dostikrat neupravičeno potisnjeno ob stran, dobila Marlenka Stupica, poleg njene ponovne osebne uveljavitve tudi novo potrditev ugleda, ki ga naša otroška literatura — zlasti njen risani del - že vrsto let uživa v svetu. Gre pa, navsezadnje, tudi za utrditev ugleda založbe Mladinska knjiga, ki pri nas izdaja največji del kvalitetne literature, namenjene tako predšolskim kot že starejšim otrokom, kar se bo - o tem najbrž ni dvoma - kmalu pokazalo tudi v bolj oprijemljivi obliki: v razširitvi koprodukcijskega sodelovanja z jugoslovanskimi in tujimi založniškimi hišami. Iztok Ilich Proslava . , . NARODNI MUZE) 1 SO-letmce liubuana Prirodoslovnega muzeja Slovenije V muzeju smo 15. oktobra slavili 150-letnico ustanovitve Deželnega muzeja v Ljubljani. Iz tega muzeja so se kasneje razvili današnji republiški muzeji: prirodoslovni, narodni in etnografski. Ob tej priložnosti smo odkrili doprsni kip zaslužnega naravoslovca barona Žige Zoisa. Kip je delo akademske kiparke Dore Novšak-Cimermanove. Istega dne smo tudi odprli Zoisovo zbirko mineralov, preurejeno po sodobnih razstavnih načelih. Zbirka, ki je bila ena največjih v Evropi, je bila temelj tedaj ustanovljenega Kranjskega deželnega muzeja, zdaj pa je razstavljena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije — naslednik nekdanjega Deželnega muzeja. Opozarjamo tudi na razstavo ,.Okamnine, priče izumrlega življenja41, ki jo je muzej pripravil prav tako v proslavo svoje visoke obletnice. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 13. ure^ ob sredah in petkih pa še od 16. do 19. ure. šolam vseh vrst toplo priporočamo ogled te prve slovenske muzejske ustanove. kANDE RAZBORŠEK' Nenavadno vprašanje, grdo vprašanje, packasto vprašanje: Ali “■daj razmišljate? Počasi, počasi z vašimi kolektivnimi zatrjevanji, da veliko razbijate, povsod razmišljate, vedno razmišljate, koristno razmiš-late, razmišljate o demokraciji, novih čevljih, družbenem dogo-dnevu otrok, rdečem dežniku, laku za lase. .. Počasi, zato, k'er moram vprašanje še nadaljevati. Vprašati vas namreč namera-Va% če sploh znate razmišljati ^ Joj, kako so vaši obrazi potemneli! Kako vam je začelo biti srce! ^ko se vaših rok loteva živčnost! Oprostite! Nisem vas hotel žaliti z vprašanji. Kar tako Sem ju ZaPisal, zaradi igre pač. Res pa je, da je vprašanje v naših sposobno-Razmišljanja že,nekaj časa v zraku. Lebdi kot grozeč oblak. Tu ^ tam je tudi glasno izgovorjeno. Tudi odgovor lebdi v zraku. ^ratek in jasen je. Porazen je za nas vse, saj trdi, da ne znamo ^iti in razmišljati, ker smo hodili v staro šolo, ki ljudi ni učila, še 7attj pa naučila misliti! Ti grda stara šola, samo za verbalno znanje n N šlo in ti še gre! Iz nas si napravila miselne invalide namesto Mnijev. Naj te koklja brcne, naj te pes poščije! Mislim, čeprav nisem hodil v bodočo šolo, da ne bi smeli naši ls°ki teoretiki stvari tako enostavno postavljati. Morda bi morali eolitičnih izhodišč za organizacijo srednjega šolstva proučuje ob pomoči in i&delovaniu republiških vodstev družbeno-političnih^organizacij in vrste vzgojno-izobraževalnih institucij zlasti naslednja aktualna vprašanja v nadaljnjem razvoju srednjega šolstva: - na kakšen način in s kakšnimi ukrepi je treba odpravljati vnaprejšnjo ločitev šolanja na fizično in intelektualno delo, ki pogojuje med drugim tudi vnaprejšnje razslojevanje in diskriminacijo mladih; - kako zagotoviti večjo fleksibilnost in učinkovitost drugostopenjskega študija; - kako uresničiti načelo demokratičnosti znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema in dostopnosti za najrazličnejše oblike in stopnje strokovnega izobraževanja. Vzporedno s proučevanjem teh vprašanj bo komite izvršnega sveta Skupščine SRS za izobraževanje strokovnih kadrov organiziral delo pri izdelavi predmetnika, učnega načrta in osnutka organizacijske sheme srednjega šolstva (rok: jesen 1971). Pri izdelavi učnega načrta in predmetnika je treba dosledno upoštevati stališče CK ZKS o izoblikovanju enotne družboslovne naravoslovne in tehnične vsebine kot skupne osnove za vzgojno-izobraževal-no delo na posameznih vrstah srednjih šol. 13. Enakopravnost in permanentnost vzgoje in izobraževanja Uresničevanje načel o enakopravnosti, enotnosti in permanentnosti izobraževanja obvezuje komuniste na vseh ravneh, da proučijo do konca leta 1971 možnosti za realizacijo naslednjih sprejetih stališč - da postanejo vse oblike in načini vzgoje in izobraževanja mladine ter odraslih enakopravne; - da se uveljavi takšna organiziranost vzgojno-izobraževalnega procesa, da bo možna povezanost in usklajenost posameznih vrst in stopenj izobraževanja - da se v delovnih organizacijah zagotovi delovnim ljudem možnost nenehnega strokovnega in družbeno-političnega izpopolnjevanja; - da je treba razvijati sodobne izobraževalne centre in službe kot žarišča dopolnilnega izobraževanja in uvajanja novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj; - da je treba posvetiti posebno pozornost hitrejšemu razvoju delavskih unšrerz. a) Glede na to bosta do konca leta 1971 izobraževalna skupnost SRS in gospodarska zbornica SRS pripravili približni izračun višine sredstev, ki bodo potrebna za uresničitev brezplačnega izobraževanja odraslih v okviru rednih šol in delavskih univerz. Na osnovi tega izračuna in ugotovljenih stvarnih možnosti za bo v mesecu nosti za postopni prehod na brezplačno izobraževanje odraslih januarju 1972 organiziran o tem vprašanju republiški posvet (organizatorja posveta: izobraževalna skupnost SRS in gospodarska zbornica SRS). Stališča, sprejeta na tem posvetu, bodo temelj za pripravo ustreznih sistemskih rešitev, ki bodo zagotovile v dogovorjenem roku prehod na brezplačno izobraževanje odraslih. b) Komisija CK ZKS za družbeno-politična in idejna vprašanja znanosti. prosvete in idejno-politično usposabljanje komunistov je junija 1971 v so-niverz Slovenije izdelala stališča o nadaljnjem „Trpljenje“ (slikar Anton Repnik) delovanju z Zvezo delavskih univerz razvoju delavskih univerz glede na izgrajevanje sistema družbenega in strokovnega izobraževanja odraslih. Na osnovi teh stališč morajo organizacije ZKS v občini sprejeti konkretne programe dela. V enem letu bo komisija CK ZKS naredila analizo o uresničitvi teh stališč. (Nadaljevanje prihodnjič) Krij 1933 %j _ k Bi lenia .. " ...............• Demonstracija na peskovniku (fotografija z razstave učil na Gosp^/^ darskem razstavišču) %j/, K »RADOST EVROPE« Pouk Za mednarodni dan otroka je priredila Zveza prijateljev mladine Slovenije koncerte mladih in najmlajših glasbenikov. Koncerti so bili 4. in 5. oktobra letos v Pionirskem domu in v Domu sindikatov v Beogradu ter 7. oktobra v festivalni dvorani v Ljubljani. Ker so bili vsi nastopi na izredni umetniški višini - ves ljubljanski spored bo predvajala beograjska televizija za državni praznik 29. november - nas je zanimalo, ko-liko so se morali pripravljati mladi glasbeniki za te prireditve. Na vprašanja nam je od htc he&i Pievai Tega so organizatorji kar £ tvojUi". ihože Začetnih priprav je bilo nec. Začeli ste veijetno tak<% _ vaditi? po in Tedaj so se problemi ‘ orav šele začeli Na novo novljeni združeni simfonič^p^ orkester še ni imel dirigent dobiti je bilo treba denar in p^Jon A skrbeti obleke za zbor itd. Todf z dobro voljo in prizadevnostjOj^^ se je vse uredilo. Pomagali #>■ Mestni odbor, ljubljanska & meljna izobraževalna skupno^ Zavod za glasbeno in baletu0 auve. ing vprašanja nam je uu- izobraževanje Ljubljana in gre govoril dirigent orkestra prof. vama pletenin Rašica. Vodstv%ren Cvetko Budkovič: zbora sem prevzel jaz. Kaj nam lahko poveste o pri- Prvi koncert solistov, zbo%ju pravah za te proslave? — smo orkestra v Pionirskem do^Hutfg vprašali. v Beogradu je v celoti uspel 'e W( Že lani je organizator proslav Kako to, da je bil spored t povabil k sodelovanju glasbene Evrovizijo, dne 5. oktobra 19/ ^ p) šole, letos pa se je to sodelo- t^0 kratek? fen /e Televizija je dala na vanje še poglobilo. Izbor za počastitev mednarodnega tedna otroka „Radost Evrope" je prevzela letos med jugoslovanskimi republikami SR Slovenija, oziroma Ljubljana. Odgovornost za tako elitno prireditev so čutili tako organizatorji kot izvajalci Kako ste reševali zahtevno nalogo? Zveza prijateljev mladine Slovenije in ravnatelji glasbenih šol v Ljubljani so našli izvirno misel; učenci do 15. leta naj sestavijo simfonični orkester, ki bo lahko nastopal samostojno ali kot spremljevalec solistov in zbora. Ker tako številnega orkestra mladih učencev ne zmore ena sama glasbena šola, se je ponudila misel o združenem simfoničnem orkestru vseh glasbenih šol v Ljubljani Ideja o združenem orkestru sicer ni bila nova, vendar je bila sedaj prvič uresničena. Kaj pa otroški zbor? Otroški zbor deluje že dve leti na glasbeni šoli „Franc Šturm" pod vodstvom priznanega mladinskega zborovodje in komponista Janeza Kuharja. leicvuiju /c uuiu nu vuiju • . - 60 minut. Od tega je treba šteti skupno pesem, ki so jo pA, Pc otroci iz 14 držav. Sledil je kN tek nagovor dobrotnice otrok 1 Pa Backer tako, da je v poprečji ostalo za vsako državo le 5 mit, za nekatere države cett nia(l manj. Tudi ta - čeprav krat k — a neposredna oddaja Evrov* zije je pokazala visoko rove*1 umetniškega izvajanja Ljubijo1* čanov v konkurenci 14 evrof skih držav. V čem vidite, prof. Budk kov °iern premeščena na Ptujsko takojb^0- Poleg šolskega deb se je Vanca največ zanimab za glas-avzOb in P posvetih tudi največ usWfaSt?ša časa. Nadaljevala je ničti^f ji na srednji gbsbeni šoli v enM j9- ! p/9'ju..0 se ie kasneje na osnovni jodt ° ‘ Majšperk pokazab potreba po poglobljenem gbsbenem pouku na višji stopnji, je bib Manca premeščena iz Ptujske gore v Majšperk, kjer je uspešno poučevala gbsbeni pouk ter vodila šolski pevski zbor. Pevski zbor je pod njenim vodstvom dosegal na mbdin-skih festivalih iz leta v leto lepše uspehe! Počasi ji je začela zahrbtna bolezen izpodjedati zdravje. Nerada in stežka se je Manca poslovila od svojih učencev, ko je morala na bolniško, v upanju, da se kmalu vrne. A čakala jo je le trnova pot po bolnišnicah, na operacijo in v novo trpljenje. Pogrešali bomo njeno toplo, plemenito srce, prisrčnost in vedrino v kolektivu, razumevanje naših skupnih problemov. Za vedno bo ostab kot svetel lik čudovitega človeka v spominu vseh, ki smo jo ljubili in poznali. IVANKA GOLOB FRANCE FLAJS OS$l_ Ji so 2 te nosh letno Sredi vročih julijskih dni smo 3 premili na zadnji poti priljub-hnJenega šolskega ravnatelja v po-1 rntu^u Franca Flajsa iz Domžal. ° juda in težka bolezen nam ga "j x l. Vse prekmalu iztrgala, saj je " - ^ še poln življenja in načrtov IV'« prihodnost. Čeprav upoko- Fi je še naprej sodeloval v raz-Ijo ^ družbenopolitičnih organi-a o^foijah, mnogo svojih moči pa o pel'j Posvetil delu za najmbjše v o icrt,Uruštvu prijateljev mladine. ■°k J- Ravnatelja Fbjsa so odliko-rečjirfle predvsem tri bstnosti: iz-5 rfičfna ljubezen do domovine, celt^ladine in toplo, iskreno tova-ratK Dro^ ravd bljat vrop idko tc ot pe“' riasbi 'ajših bral di, ° d, ? isliO bod» tedai< odo^ 'P[ da pripravljajo nov pokoj-^ski zakon. Po njem naj bi se ^ojnina preračunavala glede ^Prejemke zadnjih 10 let. k^ot učiteljica sem zaradi j£a zaskrbljena. Kmalu bom Rinila 57 let in prhodnje ^ , januarja bom imela 34 let n*. . Spadam torej v tisto ge-Cacij°, ki je najprej dolga leta 3*13 na zaposlitev, nato je ■ živela II. svetovno vojno in J^niacijo. Ali nam tudi pokoj-..-.^i zakon ne bo prinesel pra- viČnei :8a priznanja? B. S. ^ ^OVOR: V prihodnjem letu L®1 računati na uveljavitev no-[jjja zakona o pokojninskem kovanju, vsaj ne repubhške- ga, ki bo pristojen za upokojitev zavarovancev na območju SR Slovenije. Do konca tega leta bo sprejet le zvezni zakon, ki pa bo postavil samo temeljna načela, med njimi najbrž tudi uvedbo 10-letnega poprečja namesto sedanjega petletnega poprečja osebnih dohodkov za ugotovitev pokojninske osnove. Če boste torej odšli v pokoj prihodnje leto s 34 leti pokoj-ninske dobe, boste sicer izgubili 2% pokojnine (ker ne boste imeli polnih 35 let pokojninske dobe) in se boste morali zadovoljiti le s 83 % od osnove. Poleg tega boste imeli na voljo še vedno petletno poprečje, kar bo spričo precejšnjega porasta osebnih dohodkov prosvetnih delavcev v zadnjih le tih verjetno ugodnejše kakor pa 85 odstotne, , ob 10-letnem poprečju. Ker ste želeli imeti veljavne količnike, vam jih v naslednjem navajamo: A) Če bi šli v pokoj v prvem polletju prihodnjega leta (1972), bi se vaši osebni dohodki iz zadnjih petih let (1967—1971) valorizirali takole: Če pa boste šli v pokoj v letu 1973, bo veljalo že desetletno poprečje. Količnikov za ta primer ne moremo dati, ker bodo s prihodnjim letom v veljavi novi količniki. V ilustracijo pa vam damo sedanje količnike od leta 1961 naprej, ki so: dohodki iz leta 1967 dohodki iz leta 1968 dohodki iz leta 1969 dohodki iz leta 1970 dohodki iz leta 1971 količnik 151 138 120 100 100 Kakor vidite, se osebni dohodki iz zadnjih dveh let ne valorizirajo, medtem ko se iz prvih treh let petletnega poprečja osebni dohodki kar izdatno valorizirajo. dohodek iz leta 1961 dohodek iz leta 1962 dohodek iz leta 1963 dohodek iz leta 1964 dohodek iz leta 1965 dohodek iz leta 1966 dohodek iz leta 1967 dohodek iz leta 1968 dohodek iz leta 1969 dohodek iz leta 1970 dohodek iz leta 1971 količnik 506 458 385 291 221 167 151 138 120 100 100 Dr. LEV SVETEK Že leto dni mineva odkar se je po kratki, toda hudi in zahrbtni bolezni za vedno poslovil ■ od nas Miroslav Štubl-Miro. Miro spada med tisto vrsto napredite inteligence, ki je aktivno debla med obema vojnama in po zadnji vojni za kulturni in socialni dvig ljudstva v Prekmurju. Kot mlad učitelj je začel svoje vzgojiteljsko delo leta 1924, ko je nastopil učiteljsko službo v Murski Soboti Kot Primorec, ki je pribežal iz fašistične Italije v Jugoslavijo, je takoj pričel aktivno sodelovati v učiteljski organizaciji JUU in v napredno-pedagoškem gibanju Učiteljski pokret. Pomagal je v Društvu kmečkih fantov in deklet in bi soustanovitelj muzejskega društva v Murski Soboti. Ves predvojni čas je bil viden funkcionar v soboškem telovadnem društvu Sokol. Med NOB je ostal brez zaposlitve, ves čas pa je bil podporni član O F. Zaradi svojih strokovno-pedagoških sposobnosti in predvsem zaradi njegove plemenitosti mu je družba po zadnji vojni zaupala odgovorno delo upravitelja šole. Bil je izredno pošten, priznan občinski odbornik, delaven sindikalni funkcionar in tankočuten pedagog, ki je znal prisluhniti vsem problemom. Čeprav upokojen, je še naprej delal pri organizaciji šolske mreže v občini, se zanimal za delo društev in v njih sodeloval s strokovnimi mnenji in nasveti. Predvsem je bil nepogrešljiv v organizaciji ZZB NOV, v društvu upokojencev, v soboškem muzejskem društvu, v SZDL na svojem terenu in v TVD Partizan Murska Sobota. Zbiral je mnoge podatke in pisal številne kronike o različnih dogodkih iz preteklosti Prekmurja in Murske Sobote. Umrl je sredi zbiranja in kompletiranja gradiva za 50-letnico telesne vzgoje v Murski Soboti. Mirova smrt ni napravila vrzeli le med učitelji-strokov-njaki, pogrešamo ga tudi kot kolega, ki je zelo ljubil mbdino, svoj poklic in ljudi, med katerimi je delal 46 let. Njegovo življenje je bilo tako izpolnjeno z delom za druge, da bo v spominu svojih nekdanjih učencev in stanovskih kolegov še dolgo živel. HERMAN ŠTICL Tehniška založba Slovenije LJUBLJANA, Lepi pot 6 je izdala naslednje učbenike za srednje strokovne šole: Ivo Marinc: TEHNOLOGIJA TEKSTILA za poklicne šole oblačilne stroke obseg-187 strani, cena 23,55 din, naklada 3000 izvodov V. Matevžič—V. Žvan: PSIHIATRIJA IN NEVROLOGIJA za srednje šole za medicinske sestre obseg 104 strani, cena 24,00 din, naklada 3000 izvodov Marjan Jerše: SPLOŠNA PATOLOGIJA za srednje šole za medicinske sestre obseg 104 strani, cena 27,20 din, naklada 3000 izvodov Helena Ravnič: HIGIENA za srednje šole za medicinske sestre obseg 141 strani, cena 24,00 din, naklada 3000 izvodov Vse navedene knjige lahko dobite v knjigarnah ali pa direktno pri Tehniški založbi Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6 OSNOVNA ŠOLA KOŠANA razpisuje delovno mesto učitelja za razredni pouk — za nedoločen čas. Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa. Samsko stanovanje po dogovom. OGLAS Mlad učiteljski par išče službo na osnovni šoli (nižja stopnja) kjerkoli v Sloveniji. Pogoj: družinsko stanovanje Ponudbe pod DELAVNOST tn RAZPIS / POLETNI TEC JI ZA UČITELJE Republiški sekretariat za prosveto in kulturo razpisuje štipendije za udeležbo na jezikovnih tečajih v tujini v letu 1972. 1. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika in književnosti v Belgiji; 2. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Pragi avgusta meseca; 3. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Brnu avgusta meseca; 4. štiri 1-mesečne štipendije za udeležbo na tečaju slovaškega jezika v Bratislavi avgusta meseca; 5. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju danskega jezika in kulture v Kopenhagnu avgusta meseca; 6. dve 3-tedenski štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Sevru od 15. januarja do 5. februarja; 7. tri 1-mesečne štipendije za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Besanconu avgusta meseca; 8. dve 2-mesečni štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Grenoblu julija in avgusta meseca; 9. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečju madžarskega jezika in kulture v Debrecinu v juliju in avgustu; 10. šest 1-mesečnih štipendij za udeležbo na tečaju nam-škega jezika v Leipzigu od 12. avgusta do 12. septembra; 11. dve 1-mesečni štipendiji za udeležbo na tečaju poljskega jezika in književnosti v Varšavi avgusta meseca; 12. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na tečaju romunskega jezika in književnosti v Sinaji julija in avgusta meseca; 13. pet 1-mesečnih štipendij za udeležbo na tečaju ruskega jezika in književnosti v Moskvi od 1. do 31. julija; 14. več 1-mesečnih štipendij za udeležbo na različnih te-■čajih ruskega jezika v obdobju januar — maj in september; 15. eno 1-mesečno štipendijo za udeležbo na seminarju ^Moderna Švedska11 v Upsali; 16. šest 1-mesečnih štipendij za profesorje angleškega jezika za udeležbo na tečajih angleškega jezika v Veliki Britaniji; 17. dve 2-mesečni štipendiji za profesorje negermaniste za udeležbo na tečajih nemškega jezika v Zvezni republiki Nemčiji; 18. tri 3-tedenske štipendije za profesorje nemškega jezika za udeležbo na tečajih nemškega jezika v Zvezni republiki Nemčiji. Za udeležbo na tečajih se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednej pogoje: — da so diplomirali iz ustreznega jezika na univerzi ali višji pedagoški šoli; — da so aktivni učitelji ustreznega tujega jezika; — da so zdravi in po možnosti mlajši prosvetni delavci. Potne stroške morajo poravnati kandidati sami ali ustanove, kjer so zaposleni. Kandidati morajo poleg prijave, ki naj vsebuje osnovne podatke priložiti še soglasje oziroma priporočilo ustanove, kjer so zaposleni, da se smejo udeležiti natečaja. Prijave bomosprejemali izključno do 3. decembra, pod tč. 6 pa do 12. novembra t.l. Prijave sprejema Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3.' REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO — Teden otroka in teden prometa bi pravzaprav lahko združili: oboje imamo na cesti... Bregar: INTEGRACIJA (Ponatis iz „Dela“) Kinematografi prikazujejo VLOGA MOJE DRUŽINE V REVOLUCIJI je ekranizirani roman Bore Č osica. Svojevrstna vizualizacija razgibanega in živahnega besedila je ena najlepših in najbolj izvirnih filmskih realizacij letošnje jugoslovanske proizvodnje. Režiser Bata Čen-gič in snemalec Karpo Ačimo-vič-Godina sta mojstrsko obvladala temo, ki prek bogatih asociacij zahteva popolno sodelovanje gledalca. mb. POT V RAJ je film Maria Fanellija. Ekranizacija dela Miroslava Krleže ni uspela. Beseda je močnejša kot slika. mb. LJUBEZENSKA ZGODBA je film Arthurja Killerja po romanu Ericha Segala, ki je doživel tudi pri nas že pred odkupom prav posebno publiciteto. Z avtomatičnim prenosom kritik, z občudovanjem mladih Amerikancev, ki so lili potoke solz v kinodvoranah, pa smo postali delček mehanizma, ki skuša obvarovati določen sistem. Ni naključje, da je film nastal v Ameriki, v času, ko je ta na pragu svojevrstne socialne in moralne revolucije. Zgodba o ljubezni med bogatim sinom mogočneža in siromašno priseljenko, o sreči, ki se da doživeti izven sveta, kakršnega si želi del ameriške mladine, pomeni slavospev malomeščanskemu življenju, ki vidi in pozna le svoje potrebe in težave. Takšna ljubezenska zgodba je pravzaprav čudovito uspavalno sredstvo. mb KRALJEVSKE SANJE -ameriški film. V glavnih vlogah nastopata Anthoni Quinn in Irene Papas. Že ta dva igralca privabita človeka v kinodvorano. Film govori o človeku, ki je slep za vsakdanje življenjske probleme. Reklamo za film delajo s tem, da propagirajo izredno igro Anthonija Quina, ki ga marsikdo še ni pozabil iz filma Grk Zorba. Zdi se, da Quinn vse prevečkrat nastopa v istih vlogah, tako da je človeku že dolgočasno. nd Film VRAŽJI POZDRAV je francoska barvna kriminalka. Žena zaradi ljubimca ubije moža. Zaradi policije si novega moža kar sposodi iz bolnišnice. Seveda se ga hoče na čim hitrejši način rešiti, ga ubiti — dokler se vanj resnično ne zaljubi. Sedaj ji je odveč ljubimec. In tako naprej. Film je na ravni romanov NN. nd POT V KATMANDU je francoski film režiseija Andrea Cayatta. V filmu nastopa zdrava mladina, ki jo osuplja sedanji pohlepni in tehnokratski svet. To pa se dogaja v filmu, ki so ga posneli ljudje z željo po dobičku. nd SKRIVNOST PLANETA OPIC — To je znanstvenofantastični filfn. Zgodba poteka v četrtem tisočletju. Po atomski vojni ostane le peščica ljudi, ki živijo pod zemljo v ruševinah New Yorka in varujejo atomsko bombo, ki jo po božje častijo. Ne poznajo njenega pravega namena. Verjamejo le to, da jih lahko ščiti pred sovražnici. Medtem postanejo opice na zemlji civilizirana bitja. Sporočilo filma je zelo pesimistično, vendar prikazano na zelo neprepričljiv način. Mojstrski so le kostumi in maske ljudi — opic. ar NASI RAZGLEDI SL 19 — Odločneje utreti pot samoupravni vsebini kulture (str. 565) — Deseta obletnica desete fakultete ljubljanske univerze (str. 566) — Dr. FranceJČerne: Univerza-gospodarstvo in družba (str. 568) — Dr. Živko Šifrer: Prebivalstvo z osnovno izobrazbo (str. 569) — Zmago Bufon: Naravoslovna sestavina naše kulturne zgodovine (str. 571) — Knjižne novosti (str. 583) — Medicina dela pri nas - intervju (str. 583) — Nova perspektiva za Balkan (str. 585) — Nevarnost duhovne umazanosti (Pogovor z romunskim voditeljem Nicolaejem Ceausescom, str. 588) — „To je zadeva nas vseh“ (Intervju z nekdanjim predsednikom čehoslovaške ljudske skupščine Josefom Smrkovskim, str. 589) — Knjige, ki so zaznamovale čas (str. 591) — Kaj pa zdaj? (str. 594) — NADALJEVANJI: Človekova skrita razsežnost; Dolžina krat širina krat denar. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE ŠKOCJAN vabi vse učitelje, ki so kdajkoli službovali na Osnovni šoli Škocjan ali njeni podružnici v Klenoviku na slovesno otvoritev nove šole. Otvoritev bo 23. oktobra 1971 ob 10. uri dopoldne. Vljudno vabljeni! Enakopravno, tovariško srečanje (Nadaljevanje s 1. strani) tih žanižalo število delavcev za 330.00C^ Vse te množice si za sedaj še najdejo kruha na mestih za nekvalificirano in pol-kvalificirano delovno silo, toda tudi teh mest je iz dneva v dan manj, taka delovna moč pa postaja kratkomalo nezaposljiva. Izhod je mogoč le v nadaljnjem razvoju tehnologije. Takem, ki bo zahteval vedno več dobro usposobljenih ljudi. Vendar se bo treba v skrbi zanje izogibati dosedanjih nesorazmerij: izdatki za dopolnilno izobraževanje osnovnih in srednjih kadrov so namreč neprimerno manjši kot oni za specializacijo kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Tehnična revolucija prinaša s seboj tudi že skoraj nepojmljivo množico in kakovost novih komunikacijskih sredstev: televizija, film, magnetofon, tiskarska tehnika, prevozna sredstva, stanovanjski komfort itd. so tako razširili otrokovo obzorje, da se pogosto niti ne zavedamo, kako se njegovo mišljenje že samo po sebi uvršča v novi svet. Naloga sedanje šole je, da ljudi v tem procesu prevzg3 4! od pasivnih spremljevalcev samoustvarjalce. Učitelj Dickensa, ki je stal pred raz^ dom in zahteval le ponavlja11) nepovezanih dejstev, je že afl, hronizem. Nujno je, da mob*( ziramo zakladnico vseh od bolj bistrih, pa do skrorna možgan mladega rodu. Navedeni pogledi na met°^ in sredstva v sodobni pedag3 giki seveda niso neka izključi1 * angleška posebnost. Tudi dose ki se gibljejo v podobnih odm nostih od pogojev kot vjj povsod. Bolj značilno je mote3 da izstopa v motivaciji refora1 predvsem moment racional( eksploatacije duševnega kap* tala, bolj kot pa humanističa ideja o človeški enakovredno5 * * * * * ljudi med seboj. Toda naj 5 motivi taki ali drugačni, izb kajo se vendar v isto smer. Nj še dodamo: morda ne bo f klučje, če bomo pri nas zače bolje dojemati duha sodoba šole tudi ob uvajanju nove m1 tematike. 1 1 A 'v Komisija za sprejem in odpust delavcev pri ZAVODU ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJA V DORNAVI razpisuje prosta delovna mesta za: 1) 1 medicinsko sestro - višjo 2) 2 medicinski sestri - srednji 3) 1 vzgojitelja 4) 1 vodja oddelka za delovno usposabljanje 5) 2 vzgojiteljici Sprejemni pogoji: ad 1) višja medicinska šola, ad 2) srednja medicinska šola, ad 3) visoka ali višja strokovna izobrazba, lahko absolvent PA, ad 4) višja strokovna izobrazba, diplomant ali absolvent PA, ad 5) srednja vzgojiteljska, pedagoška ah medicinska šola ali gimnazija — poseben pogoj vpis na PA. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri ZAVODU ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJA V DORNAVI razpisuje prosta delovna mesta za: a) pomočnika ravnatelja b) psihologa, , c) socialnega delavca. Sprejemni pogoji: pod a) višja izobrazba ekonomske, pravne ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj, ah srednja izobrazba ekonomske smeri z 10 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, pod b) visoka strokovna izobrazba — lahko absolvent psihologije, pod c) višja šola za socialne delavce. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. PpSEBNA OSNOVNA ŠOLA KOČEVJE r tf z p i s u j e prosto delovno mesto SOGALNEGA DELAVCA. Pogoji: končana višja šola za socialne delavce. Prošnjo z življenjepisom, podatki o dosedanji zaposlitvi tef dokazila o strokovnosti naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa. VZGOJNO POBOLJŠEVALNI DOM RADEČE razpisuje naslednja prosta delovna mesta v našeH1 domu: 4 vzgojitelje z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo pedago- ške smeri. Za vsa ta delovna mesta je pogoj dveletna praksa. Delovna mesta so za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka' Stanovanja po dogovoru. „ Nastop službe takoj ah po dogovom. Prijavi, kolkovaniz 1,00 din, priložite: — dokazila o šolski izobrazbi, — življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah. 0 P o s< vi n t: o b ii Z š S, SŠ-B-Ž 0.2 > a.-o ■£ 3 8 2 & £ 23-S o OZ s s čL.st, '3.5 .s & tt 3 ^ s u a