Lel« II.	Celovec, petek 9. avgusla 194G	Številka 33
Šola za javno življenje
Društveno življenje je med Slovenci zelo razvito. Vsaka župnija je imela včasih celo po več organizacij, nekatere pa jih imajo še danes. Prosvetnoizobraževalna '~r mladinska društva imajo največ zaslug za umsko in nravno izobrazbo ljudstva. Iz vrst prosvetnih organizacij so izšli številni javni delavci na gospodarskem, zadružnem in Političnem področju. Zasluga teh organizacij je, da so vzgojile lepo število mladih navdušenih pobornikov narodnega in ver-sk:ga preporoda. Prosvetne organizacije so najboljša in najuspešnejša šola za javno življenje.
Naša dolžnost je. da jih čimprej prikličemo zopet v življenje ter damo mladini možnost izobraževanja. Posledice vojne zlasti Pa nacističnega uničevanja vseh duhovnih vrednot, bomo lahko ozdravili s pomočjo katoliških prosvetnih organizacij. Slabi vplivi bivše nacistične vzgoje in pa posledice Vojne se kažejo povsod. Hlepenje po veseljačenju združeno s plesi je zajelo mladino Po vsej Koroški. Plshka. veseljačenju vdana mladina bo lahek plen za narodne sovražnike.
Zaposlimo mladino, fante in dekleta. Dajmo mladini lepših časov, kot pa jih najde v gostilni in pri raznih veselicah združenih 3 plesom do ranega jutra. Pokažimo ji lepši cilji — Keši kmečki fantje naj se pričnejo Zanimati za naloge, katere jih še čakajo: delo v občini, v zadrugi, duhovna in nravna obnova. Če kdo, po'cm je mlad na tista, ki bo, če bo pravilno vodena, dula naši doki nov obraz — vesrfega ustvarjanja duhovnih vrednot, plemenitega tekmovanja za gospodarsko in narodno povzdigo Toliko je perečih vprašanj, ki kličejo po rešitvi, toliko ftalog, ki so neodložljive. Prosvetne organi-J;acije morajo ta vprašanja in te naloge prikazati mladini, jo vpreči v delo, da ne bo utonila v brezdelju, mlačnosti in veseljačenju. ki nikakor ni v skladu s pojmom katoliškega fanta in značajnega dekleta. Dobra organizacija vzgaja članstvo za de-v javnem življenju s tem, da jih navaja k požrtvovalnosti. Nič velikega se ne more storiti brez požrtovalnosti sodelovanja vseh. 12 žrtev posameznikov, ki je združeno v or-9anizirano skupnost za dosego nekega cilja, rastejo uspehi. Iz požrtvovalnega dela dob-r*k, poštenih narodnih voditeljev, iz sto in sto mšjhnih, često nevidnih žrtev, katere ^°Prinašajo državljani, brsti zadovoljnost in sreča narodnega občestva in države. Na-sProtno pa sebičnost, ki vidi le ugodje: pov-2roči boleče rane vsaka žive skupnosti. Za-to je vzgoja k požrtvovalnosti in smisel za skupnost prevažnega pomena. V društvu se člani naučijo požrtvovalnosti s tem. da si odrečejo ugodnost počitka, ko morajo k va-lam ali predavanjem. Tu se naučijo cšniti složno, skupno delo. ko vidijo, da eden ne ^more ničesar, vsi skupaj pa mnogo. Nič več ne govorijo: „to sem jaz napravil", ampak nekim ponosom rečejo: „to ja sad našega ”e'a- to smo mi priredili" itd. V društvu se nauče podrediti svoje osebne interese in-^oresom skupnosti. Ta smisel za skupnost, žrtvovanje, disciplino, ponesejo potem v javno življenje, ki ga. ne gledajo svojega ozkosrčnega, sebičnega stališča, flrnp0k ga presojajo iz stališča obče blagi-ker so se teko naučili v šoli za javno 41^ljenje, v organizaciji.
So več! Organizacija, ki pravilno pojmuje fv°io nalogo uvaja članstvo za uspešno de-0 v javnosti s tem. da jih uči lepega vede-/a- Ne polizanih mestnih manir, ampak isto lepo obnašanje, ki se kaže v pleme-it2m mišljenju in v plemenitem srcu. Tu fe uči mladina nastopati, govoriti, da bo anko nekoč uspešno zagovarjala in branila ar°dne, socialne in gospodarske in verske ‘ežnje.
j Vz9°ia no zabava, to bodi glavno pravi v° Za sleherno organizacijo. Nesmrtni Slom-ek je zapisal pred več kot 100 leti: „Sola
Koroški rojak nadškof dr. Franc Lušin
Devetdeset let je minilo lansko leto, odkar je umrl slavni koroški rojak — nadškof Franc Lušin.
Njegovo življenje je najlepše opisal škof Slomšek v „Drobtinicah" za leto 1855 in v celovškem listu „Carinthia" za leto 1854.
Lušinova domačija
Ob potu. ki vodi iz Tinj ali od kamenske-ga dravskega mostu proti Grabštajnu, pičlo uro od tinjske cerkve, stoji za Humom Lu-šinov dom. Tam sta pred 160 leti gospodarila Lenart in Katarina Lušin. Lenart je podedoval po očetu posestvo Katarina pa je bila doma od Purpelnika v Rakolah v tinjski župniji. Lušinova hiša je bila velika in večji del lesena. Pred petdesetimi leti je pogorela, na njenem mestu pa stoji sedaj zidana enonadstropna hiša. Pri hiši se še danes reče „pri Lušinu".
Lenart in Katarina sta imela dvoje otrok. Barbara se jima je rodila 27. januarja 1779. 3. decembra 1781. leta pa sta dobila sina, ki so mu pri krstu dali ime Frančišek.
Ko je hodil France v šolo v Tinjah, je bil tam za učitelja tinjski rojak Jožef Wedenig, katehet pa Janez Punčar, Učitelj in katehet sta pregovorila- starše, da so poslali s “iw v -latinske šole.
France v latinskih šolah
France je bil v šoli vedno med najboljšimi in lako vzgled vsem ostalim. Vsi sošolci so ga imeli radi. posebno pa še predstojniki. Prišla pa j’e nesreča. France je nenadoma zbolel. Dobil js tifus. Sestra, ki mu je po-
\
Pomen in važnost
Med kulturne ustanove prvega rada štejemo po vsej pravici javne knjižnice. Saj so v njih spravljene in občinstvu na razpolago dane več ali manj skrbno izbrane knjige, pisane predvsem v narodnem jeziku. Velike javne knjižnice pa vsebujejo poleg domačih knjig tudi spise v tujih jezikih. Mnoge med njimi imajo v svojih zbirkah dela svetovne veljave in vrednosti.
Za izobrazbo in vzgojo najširših plasti naroda so knjižnice odličnega pomena. Dobra knjiga je v splošnem najdragocenejši pripomoček pri oblikovanje človeškega duha in njegove duševnosti sploh. Na drugi strani pa slaba, pohujšljiva knjiga napravi nepopravljivo škodo predvsem pri mladih ljudeh, ki ne znajo ločiti med pravo umetnostjo in resnično kulturo ter med kičem in šundom. Javne knjižnice ne vršijo samo važnega kulturnega poslanstva s tem. da nudijo ljudem neke knjige, marveč tudi s tem. da jim nudijo izbrane dobre knjige, v katerih človek resnično najde zdrave duševne hrane.
Pomen in važnost javnih knjižnic za del naroda, ki stoji na braniku svojega jezika kulture in narodnega izročila proti kulturni ekspanzivnosti (težnji za razširjanjem) mnogo močnejšega sosednega naroda, sta pa še posebej izredno velika. In to velja za koroške Slovence Tisoč let že kljubujejo močnemu pritisku nemške kulture; in tisoč let so ohranili do današnjega dne pristne
pa, če dobre ni,, bolje da je ni!" To velja tudi za vsako organizacijo. Glavna hiba vseh bivših društev pri nas in drugod je bila v plehkosti in površnosti. Preveč je bilo parad, zunanjih nastopov veselic, premalo pa notranjega, izobraževalnega dela, premalo duhovnega oblikovanja, premalo načelne vzgoje. Bojmo se mladine, ki ne pozna nobenih drugih ciljev, kakor zabavo. Življenje ni praznik, ampak delavnik Le oni bo kos nšlogam, ki bo vzgftjen v trdi šoli resnega pojmovanja dolžnosti, dela in žrtev.
Ob 91. obletnici njegove smrti
žrtvovalno stregla je bratu sicer pripomogla k zdravju, je pa zato sama zbolela in kmalu umrla. Od nje je dobila bolezen še mati, ki je tudi umrla v starosti 50. let.
Sedaj sta ostala oče in sin sama. Oče doma na posestvu, sin pa v Celovcu v šoli. Ko je šole dokončal se je odločil za bogoslovje. Hotel je postati duhovnik.
Skrb in veselje, naporno delo in veliko potov je osamljenega očeta tako zdelalo, da je dober mesec pred sinovo novo mašo umrl. Zadela ga je srčna kap. Dne 26. avgusta 1804 je bil France posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel v Tinjah.
Njegovo prvo službeno mesto je bilo pri nadžupniji sv. Egidija v Celovcu. Bij je skrben dušni pastir in vsi so ga imeli radi. Da bi lažje razumel tudi druge narode, se je pridno učil italijanščine, študiral pa je tudi hebrejski, sirski in arabski jezik. Teh jezikov se je tako temeljito naučil, da je postal leta 1803 profesor svetopisemskih ved v Gradcu. Leta 1815 je postal rektor ali vodja modroslovnega učilišča kjer je ostal do leta 1820, ko je bil imenovan za svetovalca pri tirolski deželni vladi. To službo je opravljal tn leta. S;2 novembr a . 1^23 pa je postal škof v Tridentu.
Škof in nadškof
V nadškofijski stolnifi v Solnogradu je bil Lušin posvečen v škofa Predno je nastopil svoje novo službeno mesto, je še obiskal svoje domače kraje in stare prijatelje. V Tinjah, na grobu svojih staršev, ter v cerkvi
ljudskih knjižnic
kulturne prvine svojega rodu in svoje krvi. Tako, da med koroškimi Slovenci slovenski narod kot Celota še vedno išče in tudi najde usedline prvobitne slovenske kulturne stvornosti, izražene v jezikovnih posebnostih, v starih šegah in običajih (n. pr. „ziljski raj pod lipo"), v' prelepih nošah itd. Da so na tem izpostavljenem terenu Slovenci na Koroškem vzdržali, so veliko pripomogle slovenske knjige in knjižnice. V zvezi s tem ni nič izrednega, da se je maligna slovenska književna založba — Mohorjeva družba — rodila in do sijajne višine razvila ravno na-Koroškem, v glavnem mestu dežele, v Celovcu. Kulturni voditelji naroda, kakor so bili škof A. M. Slomšek. Einspieler, Matija Majer in drugi, so dobro vedeli, da je silovitemu prodiranju nemštva na jug proti Jadranu treba postaviti močno zatvornico na serverni narodni in jezikovni meji. In so to zatvornico zgradili v Družbi sv. Mohorja, od koder so se polnile zasebne in zlasti javne knjižnice z odličnimi slovenskimi knjigami svetne in nabožne vsebine
Izvanredno ceno javnih knjižnic so seveda dobro poznali tudi nemški nacisti. Zato je bila med glavnimi in prvimi ukrepi odločba o uničenju javnih knjižnic, ko so sma trali. da je nastopil čas, da narod izbrišejo s površja zemlje. In so gorele slovenske knjige po Koroškem. Štajerskem in Gorenjskem... Te grmade sežganih slovenskih knjig iz javnih knjižnic prosvetnih in kulturnih društev glasno pričajo o dvojnem: a) da je slovenska kultura v knjigi in javni knjižnici cvetela tako bohotno, da je bilo nanjo treba poslati ogenj in žveplo, in b) da naroda s tako kulturo ni mogoče uničiti drugače, kot da ga fizično iztrebiš. Oboje so hitlerjandi — koroški nacisti so igrali pri tem poslu prvo violino — začeli izvajati z železno nemško doslednostjo. Prvo se jim je posrsčilo: upepelili so na stotisoče slovenskih knjig. Drugo, jim je spodletelo: za iztrebljenje naroda jim je zmanjkalo časa.
kjer je bil krščen in kjer je pel novo mašo, si je hotel izprositi božjega blagoslova.
Tridentinci so svojega novega škofa nekoliko postrani gledali, ker je bil kmečkega rodu in ne plemenitaš kot njegovi predniku Kmalu pa so spoznali, da če škof ni žlahtnega rodu, je pa žlahtnega srca. Vsi so ga vzljubili in postal jim je pravi pastir.
Hitro je minilo deset let škofovanja. uspešnega in blagoslovljenega. Leta 1834 je postal Lušin nadškof v Lvovu (Poljska).
Potujoč iz sončne Laške v daljno Galicijo je Lušin zadnjikrat obiskal svoj rojstni kraj Tinje. Ker se Poljaki niso mogli privaditi novemu škofu, je Lušin prosil za drugo službo. • Imenovan je bil za nadškofa v Gorici, kjer so ga radostno in z veliko ljubeznijo sprejeli. V škofiji je vpeljal koristne bratovščine. Posebno je razširjal med ljudstvo verske spise in dobre knjige ter podpiral Družbo sv. Mohorja; ko so jo leta 1851. ustanovili.
Med vsemi pastirskimi čednostmi je Lu-šina najbolj odlikovala milodarnost. Daljni sorodniki in znanci so ga neprestano prosili pomoči. Lušin jim je pošiljal, dokler je kaj imel. Nadškof Lušin je s svojo denarno podporo pripomogel, da je Marko Pernhart, doma od Drtničeja v Tinjah, postal sloveči slikar — tako odličen mož koroške domovine, da je ena glavnih ulic v Celovcu imenovana po njem /.Pernbartgasss".
Revolucionarno leto 1848 je bilo za Lušina bridko, zlasti ker je bil ob vratih italijanske revolucije. Uboga sirote in žalostne vdove so prihajale iz porušenih vasi v Gorico ter polnile bolnišnice in dobrodelne zavode. Toliko gorje je Lušina tako potrlo, da je pričel vidno hirati.
V postnem času leta 1854 se ga je lotil hud kašelj. Kmalu je moral leči Zgrabila ga je pljučnica. V torek zjutraj, 2. maja 1854 je mirno v Gospodu zaspal.
Tako je odšel po Večno plačilo mož, ki je zbrisal potoke solza, in ki je v svoji brezmejni ljubezni do bližnjega vse razdal.
Korošci smo lahko ponosni, da smo dali svojim bratom na Primorskem tako dobrega pastirja. Lušinov zgled pa bomo posnemali in bomo tudi mi rade volje storili vse, kar bo za dobrobit skupnosti in potrebnih.
Sedaj je položaj tak, kot pravi pesnik: „Vse je vihar razdjal. narod pa zmlraj stal."
Slovenski narod je še ostal, tudi na Koroškem ga nišo mogli iztrebiti. A strahotno razdejanje se kaže na pojju slovenske-knjige in knjižnice. To razdejanje se ne bo moglo zlepa popraviti. Mnogo in premnogo je uničenega, kar bo težko nadomestiti. Za majhen narod so te žrtve še posebno težke. A škodo je treba začeti popravljati.
Da jo bomo čimprej mogli popraviti je potrebno:
1.	Vsi pomagajmo, vsak v svojem okolju, pri zbiranju slovenskih knjig. Zavedajmo se. da je sleherna slovenska knjiga dandanes dragocenost.
2.	Nabrane knjige .dajajmo v snujoče se javne knjižice, da bodo na ta način dbstop-ne čim širšemu krogu slovenskih bralcev.
3.	Zahtevajmo takojšnjo oživitev naše slavne Mohorjeve družbe, ki je koroška ustanova. Pomagajmo z vsemi močmi, da ta družba takoj lahko začne z izdajanjem knjig.
4.	Vztrajmo pri zahtevi, da morajo kp*-roškim Slovencem biti dostopne leposlovne, poučne in nabožne knjige iz Slovenije, od matičnega 'naroda.
Kdor govori o kulturnih pravicah Slovencev na Koroškem, točkam pod 3. in 4. ne to mogel nasprotovati, če je njegovo gdvor-jenje resno. Nam je prav zares zelo resno na tem, da se našim javnim knjižnicam storjeno ogabno nasilje dosledno popravi. —kf
Petek, 9. avgusta
V Parizu razpravljajo o miru
V	govoru na plenarnem zasedanju mirovne konference je ameriški zunanji minister James Byrnes omenil, da so po prvi svetovni vojni nasprotja med narodi oslabila in uničila njihovo voljo, da sodelujejo pri vzdrževanju miru. Združene države so se nespametno Odločile za vrnitev k izolacio-nistični politiki, namesto za sodelovanje in za izboljševanje miru, ki je/ razočaral njihova pričakovanja. Tudi druge vlade — je nadaljevel Syrnes — so končno sprejele izolacionistično politiko. Te zmote se ne smejo ponoviti. Kakršne koli težave, bi se postavile proti mednarodnemu sodelovanju, Združene države se ne bodo vrnile k izo-lacionistični politiki. Vedno moramo • poskušati, da se razumemo, čeprav ne moremo najti temelja za sporazum.
Byrnes je nato nadaljeval: „Nikdar ne smemo misliti, da obstoječih sporov ni mogoče poravnati. Sodelovati moramo da najdemo primerno rešitev. Ce glavne Zavezniške države pred to konferenco-ne bi bile poskušale spraviti v sklad svojih stališč, kdo ve. za koliko mesecev bi se konferenca zavlekla, da bi zedinili vsa stališča.
Na tem svetu, na katerem narodne države ljubosumno branijo svojo suverenost, doslej ni možnosti, da bi kako državo prisilili, da sprejme in odobri mirovno pogodbo."
Po splošnem ploskanju je ameriški zunanji minister zupustil tribuno ter naredil prostor britanskemu ministrskemu predsedniku elementu Attleeju.
Pozdravljen od ploskanja zbornice ob začetku in koncu govora je britanski ministrski predsednik govoril približno 15 minut. Dejal je „Sovražnik je zlomljen in ponižan. Čeprav državi Nemčija in Japonska zdaj ne pomenita nič, he smemo pozabiti, da še obstajata in da njuna sposobnost, povzročiti nemire še vedno obstoji, če ne bi bilo enotnosti med Zavezniki. Pozabiti tudi ne smemo, da to. kar nas je med vojno združilo, ni bil toliko napadalec, kakor duh, ki je stal za napadalcem. Ta duh vojaškega totalitarizma in nacionalizma, ki je podžigal Hitlerja. Musolinija in japonske vojne povzročitelje, še ni popolnoma premagan. To je strup, ki še obstoja in zemljišče, ki ga lahko redi, so lakote, bolezni in socialne ruševine. Le z velikim naporom sodelovanja lahko uničimo ta, strup S sestavo pravičnih mirovnih pogodb bomo napravili prvi korak na tej dolgi poti
V	izvajanju o predlogih, ki jih bo morala
preučiti konferenca, je Attlee izjavil:	„Ne
bomo se smeli posvetiti preučevanju zgodovinskega povračevanja in domnevnih ko-
, risti posameznih narodov. Zavedati se bomo morali preproste stvari, da izkoreninimo iz duha običajnega človega prikriti strah pred novo vojno (živahno ploskanje). Dvakrat v mojem življenju je svet okusil strahote svetovne vojne. Narodi Amerike. Azije, Afrike in Avstralije so bili pahnjeni v vojno. V obeh primerih je bil glavni vzrok vojne pomanjkljivi poskus evropskih narodov, da bi živeli v soglasju. Torej je prav, da se morajo oni, ki žive na drugih celinah, pridružiti zastopnikom evropskih držav, da poiščejo in najdejo trajni mir.
*
V	Parizu so objavili člene mirovnih po-; godb, o katerih se zunanji ministri 4 velesil
niso sporazumeli.
Združene države so predložile, da bi vnesli sledeči člen, ki o njem zunanji ministri še niso razpravljali, po členu v italijanski pogodbi, ki označuje ozemlje vzhodno od „francoske črte", ki ga bo Italija morala odstopiti Jugoslaviji:
„Meja med Italijo in Jugoslavijo bo morala slediti črti, ki bo od spojne točke meja Avstrije in Jugoslavije, kakor so bile 1. januarja 1938, šla južno od meje 1938 med Jugoslavijo in Italijo do spojitve z mejo med italijanskima pokrajinama Furlanija (Videm)' in Gorica v smeri jugozahodno ter prekoračila Predilski prelaz pri ■ gori Mangart in dosegla Kanin ter bo potekala po meji med prokrajinama Furlanije in Gorice do točke približno 0.5 km severno od vasi Mišček (Miscecco). v dolini Judrija. Na tej točki .zapušča črta pokrajinsko mejo. se obrne proti vzhodu do točke približno 0.5 km od vasi Vrholje pri Kožbani in nato proti jugu med dolinama Krnice in Kožhane do točke približno 1 km jugozahodno od vasi Fojane, ter pusti tako Jugoslaviji cesto Kožbana-Dobrovo preko Nebla.
Črta gre potem proti jugovzhodu, preide približno 0,77 km južno od Vipolž in pusti Jugoslaviji vasi Medana in Cerovo.
Gre približno 0,5 km severno mimo Šte-verjana in dospe do Sabotinske gore ter pusti Jugoslaviji Podsabotin. Črta se naravna nato proti jugu, prekorači reko Sočo in pusti Jugö'slaviji Solkan in preide približno 2,2 km vzhodno od središča Gorice in pusti Jugoslaviji glavno cesto Solkan-Ajševica in kraj St. Peter Italiji.
Od točke takoj jugovzhodno od kraja Št. Peter se črta obrne na jugozahod do točke med krajem Miren in državno cesto št. 55 Gorica-Trst in pusti Jugoslaviji Vrtojbo in Miren. Od tod nadaljuje črta proti
jugu preko Kraške planote približno 1 km vzhodno od ceste št. 55 in pušča Jugoslaviji Opatje selo in Italiji vas Jamlje. Od točke približno 0,3 km vzhodno od Jamlj sledi črta meji med italijanskima pokrajinama Gorice in Trsta do svojega spoja z mejo svobodnega ozemlja Trsta približno 2 km severno-vzhodno od Štivana."
No osnovi drugega predloga Združenih držav, o katerem še niso razpravljali v svetu .zunanjih ministrov, bi morali po členu, ki določa mejo med Italijo in svobodnim ozemljem Trsta, dodati sledeči paragraf:	„Meja med svobodnim ozemljem
Trsta in Italijo bo sledUa črti, ki bo šla od točke meje med italijanskima provincama Gorica in Trstu približno 2 km severovzhodno do točke ob državni cesti št. 14 in približno 1 km severnozahodno od križišča med državnima cestama št. 55 in 14, ki spajata Gorico, odnosno Tržič s Trstom. Črta se bo nato nadaljevala proti jugu do točke Tržiškega zaliva, ki je enako oddaljena od rtiča Zdoba na izlivu Soče in starega Devinskega gradu ter se bo približala morju približno 2 km zahodno od Devina. Črta se nato nadaljuje proti visokemu morju ter se drži enako oddaljena od italijanske obale in svobodnega ozemlja Trsta."
Na osnovi nekega drugega predloga Združenih držav, o katerem še niso razpravljali, bi morali po členu 5, ki pravi, 1 da bodo komisijo za mejo morali sestavljati zastopniki obeh zainteresiranih vlad, dodati sledeči člen: „V namenu, da bi na kraju določil mejno črto med svobodnim področjem Trstom in Italije na eni strani ter Jugoslavijo na drugi strani, bo Var-'nostni svet imenoval tretjo komisijo, ki bo zastopala svet pri komisiji za mejo."
Razlage h inirinnim posvetovanjem
Mir je več kakor pa samo tehnično vprašanje; on je Volja in duh. Čeprav imajo vsi narodi sveta brez izjeme očividno. zanimanje za obdržanje miru, jih je le malo, ki to tako izrazito čutijo kakor francoski narod. Oni. ki hoče mir, si naloži neogibno potrebne žrtve, a ne obstoja narodnost, ki ne bi mogla, bilo kaj, doprinesti na oltar miru. pa če bi bila tudi samo njegova popolna neodvisnost. Danes so si vsi narodi v tem edini, da si nobeden ne more prisvojiti nepravične koristi, ne da bi s tem spravil ves svet v nevarnost. Ali se zdi, da živimo pod železnim zaklonom.; še nikoli si niso koristi na tako silen način nasprotovale. Izgle-da. da nihče več ne veruje v načela, za katera je Francija v manj kakor tridesetih letih morala prijeti dvakrat za orožje. — Ali pri tem ni nobenega vzroka za obupanje.
(L’Aube)
Te^koče Se začenjajo. Katero stališče bodo Veliki zavzeli v prihodnjih dneh? Ali bo Rusija, ki je v nevarnosti, da jo izolirajo, napravila potrebne napore za spravo? Resnici na ljubo, je v eni točki že popustila, s tem da je sprejela predlog, da se vršijo razgovori javno. Ali bodo Anglo Amerikanci odgovorili s politiko zaupanja? Dokler je možna soglasna rešitev, se mora Francija truditi, da uredi težkoče. Ne sme zavzeti
stališča v sporu zavojevanj. Njena bistvena vloga, skoro bi rekli edina, obstoja v tem, da deluje za resničen mir.
(„Resistance")
Sedaj moramo izvesti to. kar smo leta 1919 zamudili, to je da popravimo gospodarske napake, ki so izzvale vojno. Ako bomo to pot šli. ,nam bo uspelo, da dosežemo enotnost v svetu, s katero bodo uničene'vse narodne. ljubosumnosti in častihlepnosti.
(„Daily Herald")
V tem trenutku, v katerem so objavili načrte mirovnih pogodb, se bo začela velika gonja predsodkov in opravičil premaganih. Dejansko je komaj v območju možnosti, da bodo presodki spregledali nasprotstvo. ker lahko Sledijo vse stranke, ki so prizadete, pariškim pogovorom s sporedom v roki.
(„Times")
Nihče ne more zatajiti vestnih naporov, katere so storili za pripravo mirovnih zasedanj. Ugotoviti' moramo, da. so ravno s sovjetske strani zahtevali takšno pripravo zasedanja; nažalost ta vzpodbuda ni naletela vedno na potrebno razumevanje in za-željeno sodelovanje. Samo sklepi, katere zavezniki skupno sklenejo, lahko tvorijo izhodišče za ploden razvoj k trajnemu miru.	(„Pravda")
Mir in zaupanje se še uisla rodila
V angleškem tisku
Iz Kaira poročajo, da je nekdanji mufti s kraljem Farukom in egiptovskim dvorom zapustil mesto. Zdi se, da je Aleksandrije cilj njegovega potovanja. Medtem pa se govori več ali manj fantastične podrobnosti o obnašanju muftija, ko je prispel v Egipt. Dal si je obriti brado in nosil je temno obleko, težak površnik in siv klobuk. Cisto javno je potoval v Kairo ,ne da bi ga bil kdo spoznal. Govori se, da je nato obiskal neki tiskovni klub, v katerepn se je nahajala množica inozemskih dopisnikarjev, nato je odšel v kavarno, kjer se zbirajo Egipčani, Sirci, Libanonci : in Palestinca,' končno se je ustavil v Shepheards-hotelu. Dalje so ga;baje videli, da se je v neki obcestni kavarni glasno zasmejal, ko je čital v časopisu, da se nahaja v Damasku. Za časa njegovega na-daljnega bivanja v Kairu je. muftija stražilo 500 dobro oboroženih mož. (News Chron,).
Dva odlična socialdemokrata, ki sta se zoperstavila združitvi s komunisti in se zavzela za neodvisno socialno-detnokratično stranko, sta zadnje dni v Berlinu izginila. Gre za Julija Scherffa, ki je bil od začetka leta generalni tajnik »sindikata poštnih in telegrafskih delavcev in Hermana Löven-tala, ki je bil vodilni v berlinski mestni občini, Scherff je šel v petek zvečer z dvema tujima moškima iz hiše in od tega časa ga ni več videti. Lčvental pa je zapustil svojo pisarno dne 22. junija v spremstvu nekega častnika in se do danes še ni vrnil. Policijska povDraševanja so ostala brez uspeha (British Morning News).
/
Švicarski časopis „Volksstimme" piše v svojem političnem pregledu:
'„Zmaga in zajamčen mir so edini kovanci, s katerimi se nam lahko poplača." Ta beseda umrlega Franklina D. Roosevelta je bila sicer pozno zopet omenjena, toda ni zaradi tega manj resnična. Ne drži pa samo za Ameriko. Kateri novec naj bi sicer povrnil narodom za njihovo kri, pot in solze, kakor gotov mir, ki je predpogoj za izpolnitev „štirih svobod" ali „Atlantske listine". Toda, ali se je pariška konferenca zunanjih ministrov, ki naj bi bila služila za predpripravo mirovnih pogodb, res bavila s sestavljanjem miru?
Še enkrat navaja časopis „Volksstimme" velikega Roosevelta z besedami: „Najhujše, česar se moramo bati, je strah" in pride do zaključka ,da ta strah še ni izginil, tudi iz velike politike ne. Ce pa opazujemo učinek, tedaj vidimo vedno večji razkroj sveta. — Časopis piše dalje:
„Zato ostane Avstrija, ki je postala „stra-tegično središče" Evrope, še nadalje zasedena. Zato ostane Nemčija ne samo politično, temveč tudi gospodarsko razdeljena na dva dela, od katerega se zahodni del zopet deli . v tri dele. Pravzaprav gre delitvena črta preko Evrope in ustvarja notranje političen razkol, ki ga do potankosti določajo zunanje politični faktorji.
Ameriški zunanji minister Byrnes je izjavil, da ne more njegova domovina izdati vsako leto 200 milijonov dolarjev za zased-
bo Nemčije. Anglija, ki je med vojno obubožala. tudi stoka pod bremenom 80 milijonov funtsterlingov, ki jih mora izdati za zasedbo. Avstrija pa je, kakor piše „Tim^s" razen drugega predvsem ključ, kar se tiče vojaške zasedbe v bodočnosti, a Nemčija kjluč do novega reda vse Evrope. Zunanji ministri pa gredo kakor mačka okrog vrele kaše in sede grozeče kakor duhovi ob posvetovalni mizi.
„Idealni rešitvi" po kateri naj bi Evropa ostala kot celota in nerazdeljiva enota, se je treba odpovedati, piše „Times". Torej se moramp zadovoljiti z „manj ugodnim" in ustvariti enoto zahodne in južne Nemčije, kjer bi bil angleški, ameriški in francoski zasedbeni pas pod enotno upravo. Toda Sovjetska zveza in stranke v vzhodni Nemčiji bi tako enoto razglasil^ za anti ruski in anti-bolševiški bojni blok in temu primerno tudi postopale z njo."
Časopis zaključuje z zanimivini ugotovitvami:
„Mnogo hujša je še druga nevarnost: socialna in gospodarska revolucija v boju med socialisti in komunisti. V tem boju je hočeš nočeš, britanska Delavska stranka ožigosana za zastavonošca takozvanih zahodnih demokracij. To kaže jasno članek v ameriškem časopisu „Raeder’s Digest", katerega konzervativna tendenca je očividna v lem: ,,Ali bo britanska laburistična vlada odvrni la Evropo od komunizma?"
d)rodfte novice
Kakor javlja vatikansko državno tajništvo, je sedaj 41 diplomatskih zastopstev pri Sv. stolici, med temi 14 poslanikov, 24 poslancev in dva posebna opolnomočenca v činu poslanikov, namreč zastopnik Zedinjenih držav Amerike in Japonske.
Kakor poroča radio iz Moskve, so med čistko madžarske uprave odpustili 4150 madžarskih uradnikov.
*
Šef francoske vlade. Georges Bidault, je sp'rejel britanskega ministrskega predsednika, gospoda Attleeja in ministrkega predsednika Kanade, gospoda Mackenzie Kinga, ki je istočasno poslanik svoje zemlje pri mirovnih posvetovanjih.
*
Z enim edinim odklonilnim glasom je sprejelo finančno poverjenistyo ustavotvor-ne skupščine dva zakonska osnutka, ki se tičeta podpisa francosko-ameriškega gospodarskega in finančnega sporazuma.
*
Britanska vlada je sprejela v načelu predlog državnega, tajnika Byrnesa, da se zmanjša britanski in ameriški zasedbeni pas v 'Nemčiji in da se vzpostavi gospodarska enotnost z vsemi ostalimi pasovi.
*
Ameriško ministrstvo za delo sporoča, da se je število stavkujočih v mesecu juniju znatno zmanjšalo. Njihovo število znaša samo še 700.000 proti 1,165.000 stavkujočim delavcem v mesecu februarju.
*
Angleško delavsko, odposlanstvo pod vodstvom Harolda Laskija je pred kratkim prispelo v Moskvo, kjer ga je sprejel ruski zunanji minister in osrednji svet.
*
Avstrijska strokovna zveza je sprejela javno povabilo ruskih strokovnih zvez. da odpošlje avstrijsko odposlanstvo v Rusijo.
Pokret za priključitev Pos.arja k Franciji, ki ima več kot 100.000 članov je sprejel sklep, V' katerem zahteva „takojšno gospodarsko priključitev k Franciji".
•K-
Byrnes je v Parizu sprejel zunanjega ministra Pietra Nennija k pomembnemu političnemu razgovoru.
*
V	središču Trsta so vrgli na sedež neke italijanske stranke bombo.
*
Vrhovno sodišče v Pragi je izreklo obsodbo v razpravi proti predsegniku Krejčiju in članom kolaboracijske vlade Ceško-Mor&v-ske.
» «
vr
V	toku angleško-egiptovskih .pogajanj, je egiptovsko odposlanstvo odklonilo angleška protipredloge za rešitev egiptovskega vprašanja.
Po prevarah pri volitvah 7. julija t. 1. so pooblastili mehiško demokratsko stranko, da sestavi preiskovalno poverjeništvo.
*
Bivši ministrski predsednik Kitajske Ceng Cung-je leta 1911 prestopil v katoliško vero. Postal je duhovnik in vstopil v benediktinski red. Sedaj je postal opat v nekam benedektinskem samostanu v Belgiji.
*
Kot poroča moskovska radijska postaja, je neko sovjetsko sodišče generala Andre-jeviča Vlasova, ki je leta 1943 ustanovil „Rusko legijo”, da bi se bojeval v službi Nemcev, skupaj z ostalimi 11 obtoženci spoznalo za krivega. Vlasova so nato obesili.
-»■
Jugoslovanski odbori v Parizu. Londonu in Rimu so sklenili, da sestavijo pod vodstvom dr. Mačka jugoslovansko vlado V izgnanstvu, ki bi priznavala avtoriteto kralja Petra.	(„Weltnachrichten.”)
*
„Nimamo nobenega uradnega miru, tem' več nekaj takega samo na papirju" — j® dejal M. Churchill pri neki vrtni vesebci v Seafordu. (Sunday Express).
Samo malo strokovnjakov je bilo mnenja-da bo po eksploziji uničenih veliko .število bojnih ladij. Največji nauk, ki ga imamo p° poizkusu na Bikinih, je dejstvo, da mora priti atomska energija pod strogo nadzor-- stvo. Bolje rečeno: ni problem nadzorstvo atomske energije, temveč nadzorstvo človeškega pohlepa, nevednosti, nesporäzum-nosti, ki se hoče poslužiti atomske energij® za svoje uničevalne namene. Proti atomski energiji je samo eno sredstvo: še močnejša moč božje in človeške resnice. Imamo na izbiro samo propast ali bratstvo človeštva. (Christian Science Monitor).
V britanskem zasedbenem pasu Nemčij® je bilo toliko vojnih zločincev obsojenih na smrt in „pripravniki" za nadaljne procese so tako številni, da bodo morali najeti še enega uradnega rablja — tako so pred kratkim poročali iz Wuppertala. (Daily Worlter)-
Zgodba o petelinu
Matija Medved in Janez Puc iz Vodic sta bila dobra soseda in prijatelja. Imela sta lepe grunte, polne kašče žita in polne hleve živine. Mlada posestnika sta se poročila pred štirimi leti. Pridni ženki, Lenka in Meta sta jima porodili vsaka po dva otroka, deklico in dečka, tretji pa je bil pri obeh na potu. Bila sta v botrinji. Zakaj bi tudi hodila, pa čeprav k sorodnikom, iskat botrov? Pomagala sta drug drugemu pri oranju, setvi, košnji, žetvi in mlačvi.
Tako sta živela Matija in Janez v božjem miru daleč od mesta skozi štiri leta. V petem letu spomladi se je pa hudobec Zdrahar zaklel, da ju spre.
Na vsezgodaj nekega jutra, ko še ni pokukala prva jutranja zarja izza gora, je sedel na plotu med dvoriščima obeh sosedov, si podpiral brado, se popraskal za ušesi in zlobno zasmejal.
„Nekaj moram ukreniti, da mi poglavar ne posmodi čeljusti, ko se vrnem s potovanja. Hud je in divja po peklu, da vse trepeta pred njim če ne delamo zdrahe. Moram jo napraviti med Matijo in Janezom. Kako pa?"
Tuhtal je. da bi si izmislil kaj prav izvirnega. Tedaj je zapel Medvedov petelin v kokošnjaku, Pucov se mu je odzval z enako močnim glasom.
O ta Medvedov petelin. Gospodinja Lenka je bila nanj ponosna bolj kot na svojo svinjo plemenjakinjo. ki jo je krmila z vso skrbnostjo, da srečno porodi tropico mladih prašičkov.
„Jo že imam," se je, zlobno zasmejal peklenšček in’ zakikirikal tako glasno, da je zvabil Medvedovega petelina iz kokošnjaka. Počasi so mu sledile kokoške. Skočil je na plot in mogočno zapel Tedaj se je prikazala na vrhovih gora zarja in kmalu nato sč zaplesali sončni žarki v mlado jutro.
Hudobec Zdrahar je skočil s plota na Pu-covo dvorišče, odprl leso in zopet glasno zakikirikal. Medvedov petelin mu .je sledil na Pucovo njivo, posejano z ječmenom, za njim so pritekle kokoši. Tudi Pucov petelin je zvabil svojo jato za prijateljem. Obe kokošji družini sta se pasli na njivi, kjer je poganjalo in zelenelo žito. Tedaj je stopil Janez Puc iz hleva. Ko je zagledal svoje in sosedove kokoši na ječmenovi njivi, ga je pograbila jeza. Zagrabil je debelo poleno in stekel na osredek, ga zagnal med pasočo se jato in zadel Medvedovega petelina v glavo. Kokoši so se razpršile na vse strani, petelin pa je omahnil na tla. zafrfotal še parkrat med zelenim nizkim ječmenom n obležal.
Hudobec Zdrahar se je v grmovju onkraj potoka zarežal, nato pa izginil brez sledu.
Janezu Pucu je bilo za hip nsprijetno pri srcu. Vedel je, da je bil ponosni in lepi petelin Medvedovi Lenki najljubša žival pri hiši. Toda le za hip. Takoj nato je zamahnil z roko in si mislil: zakaj pa ne pazijo na svojo kurjo zalego. Dvignil je petelina in ga odnesel pred vrata Medvedove hiše.
Lenka je videla skozi kuhinjsko okno, kaj se je zgodilo z njenim ljubljencem. Srce jo je zabolelo in silno ogorčenje popadlo.
Stekla je v hlev k možu in mu med jokom pripovedovala o krvavem dogodku. Matija je bil hiter kot burja in je kmalu vzkipel kot mlado vino.
„O ti grda nesramnost. Še opraviči se ne. Iz zlobe ti ubija žival in jo vrže pred vrata. O le čakaj, Janez! Ta petelin te bo drago stal."	N
„Matijče, vrzi petelina pred njihova vrata. Jaz ga ne bom jedla. Preveč se mi smili ta lepa žival," je tarnala Lenka.
Matija je pograbil petelina in ga zagnal pred vrata Pucove hiše.
„Na, tu ga imaš. Požri ga sam! Da te ni sram, ubijalec, razbojnik", je rohnel razjarjeni Medved.
Puc je pritekel s svojo ženo Meto pred vrata in začele so se grožnje, prerekanja in preklinjanje. Da ni pomirjeval razjarjenih sosedov Medvedov stric Groga; bi se soseda stepla in sosedi zlasali.
Mrtvega petelina ni mara! ne Medved ne Puc. Stric Groga jima je svetoval spravo.
„Skupno snejmo žival, pa prijatelji ostanimo in drugega petelina kupimo, in mir besedi."
„Kaj se vtikate v to reč," je godrnjal Medved.	i
„Sedaj naj dobi še nagrado, ker je razbojniško ubil živalco!" je vpila Lenka.
„Grdun je bil! Zakaj je pa šel v leso?" je ropotala Meta.
Groga je bil pameten človek. Pobral je petelina in ga odnesel stari bolehni Tafenci, ki je še komaj hodila ob palici in oseben-kovala v soseskini hiši na koncu vasi.
Med sosedoma se je vnelo sovraštvo. Niti pogledala se nista več, niti ogovorila. Ce sta se srečala, sta se ognila drug drugega. Tako sta delali tudi družini. Le stric Groga je gledal to zdraho z žalostjo, a razprtih sosedov ni mogel pomiriti .
Kar je Medved obljubljal, to je tudi sto-.
ril. Letel je v mesto k odvetniku in na dolgo in široko pripovedoval zgodbo o ubitem petelinu. Odvetnik je vložil ovadbo zaradi zlobne poškodbe tuje lastnine in za žaljenje časti. Puc ni molčal. Tudi on je pohitel k možu pravice in vložil zasebno obtožbo zaradi žaljenja časti.
Ko je bilo to prvo pravdanje končano in ■ sta bila soseda obsojena zaradi žaljenja, Puc pa oproščen zaradi prestopka poškodbe tuje lastnine in sta oba morala plačati po 50 goldinarjev stroškov, nista odnehala. Pritožila sta se na okrožno sodišče, ki je pa njune neutemeljene prizive zavrnilo. Zopet sta si olajšala mošnjičke vsak za 10 goldinarjev. Pravico sta pa hotela doseči. Medved je tožil za odškodnino, kei^ mu je Puc ubil petelina. Puc je tudi tožil za odškodnino, ker mU je Medvedova kokošja jata napravila na mladem ječmenu škodo. Pravda je tekla in tekla. Sodnik je skušal soseda poravnati, a bila sta trmasta in se nista hotela podati. '
V septembru je porodila Medvedova Lenka čvrstega fantka. Treba bi ga bilo nesti h krstu. Babica Pepa iz Podkraja je debelo gledala, da se Matija ni zganil in stopil k sosedu povprašat za botre Matija se je . popraskal .za ušesi, a storil ni ničesar. Drugega botra tudi ni šel iskat. Zdelo se mu je sramotno, da bi menjaval botre in kršil stari običaj.
Zgodilo se je. da je čez dva dni porodila tudi Meta ravnotako krepkega fantka. Tudiv Janezu je bilo nerodno prositi Matijo za botra.
Tedaj je pa babica j?epa vzkipela in se razhudila v obeh hišah
„Sramota za soseda, da še ubogima otrokoma iž trme in medsebojnega sovraštva zadržujeta krst. Počakajta še dan ali dva. Ali ne vesta, da otroka lahko čez-noč umreta. Take male stvarce so nežne. Vsaka sapica jim-škoduje. A jaz ne bom več gledala tega pohujšanja. Otroka vzamem, pripravim povoje in odenem z odejami ter ponesem v
^vlic usode
Kaj se plaho mi umikaš, kam bežiš, ko te lovim?
Meni nihče ne uide, nikdar poti ne zgrešim.
V mojo knjigo si zapisan davno že pred rojstvom bil, stala sem ob tvoji zibki, ko se nisi še rodil.
Šel si daleč v tuje kraje, truden, brez imetja, sam: preden si se tja namenil, čakala sem te že tam.
Kaj v bodočnosti te čaka. tudi to že davno vem— tajnosti, ki razodeti jih ne morem in ne smem.
Nihče me ne bo uničil drugi kakor časa zob, ko bom zadnjega zemljana položila v hladni grob.
Limbarski
Podkraj, naprosim cerkovnika in njegovo ženo za botra in dam krstiti. Kaj porečejo ljudje in župnik, se pa brigajta vidva. Meni je le to mar, kar poreče Bog."
Pepina pridiga je zalegla. Medved in Puc sta se pražnje oblekla in s težkimi koraki prišla drug do drugega in prosila za botre. Ker ženi nista mogli k fari, ju je nadomeščala Pepa.
Ko so se vrnili od krsta, so naprävili pojedino. Pri dobri vinski kaplji se je vsem razvezal jezik. Soseda sta sklenila, da končata neplodno in nepotrebno pravdanje zaradi petelina in živita poslej zopet v miru in slogi. Najbolj je bil ta dan vesel stari Groga, ki je dejal: „Ali je bilo treba, da sta se skoraj pol leta prepirala za oslovo senco? Povabila bi bila drug drugega na petelinjo pečenko in mir bi bil v soseščini. Tako se v.ama je pa smejala vsa‘vas, ko sta metala denar odvetnikom. Skromno nevestino doto je požrlo to neumno pravdanje."
Matija in Janez sta poslušala in se praskala za ušesi in rekla: „Kar je bilo, je minilo. Pravdala se pa ne bova več."
Trčili so s kozarci in nazadnje še peli:,
„En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatlje povabil, še sam ga bom pil."
Hudobec Zdrahar je oprezoval okrog oglov, mrmral in se napihoval, ker mu je zdraha sicer uspela, a se je zaključek končal s spravo in je krst rodil novo. še trdnejše prijateljstvo- Hudobec pa je z dolgim nosom odkrevsal v gozdove lovit polhe in premišljeval, kako se opraviči svojemu poglavarju, ker je zdraha nehala S krstno vodo in soseskino spravljivo ljubeznijo. Tolažil se je s kletvijo in mrmral: „Kaj se bom jezil. Vedno ne ■ morem zmagati. Pri pijancih in igralcih bo pa več sreče."
Tako zgodbo iz starih časov mi je pripovedoval šaljivec Smodin, ki že dvajset let počiva v hladnem grobu.
V kraljestvu lutk
Spisal Ft. Bazilij \
W.
(Ponatis dovol en samo s pristankom pisca)
„A sklatil te bom vendarle, baba stara! Ce tebi ne morem do živega, pa zagodem tvoji metli tako, da tudi ti ne boš mogla ostati v zraku. Hi, hi, hi! Ne boš se dolgo smejala!" Tako govori sam pri sebi n-vo pa Zakliče na ves glas, da trepetajočim meščanom zledeni kri v žilah: „Hoj. baba! Čarovnica Krivonosa, le bližfe pridi, če si upaš!"
„Ti črv mali. strem te", sikne čarovnica vsa bleda od jeze, se požene na trg, potem Pa odbrzi', čez strehe v višave, hoteč se zviška zakaditi v predrznega Jurčka. Toda ta že riše s čarovno palico skrivnostne kroge. Palica, pomagaj mi!
Metla naj postane muha, preden bom naštel do tri!
Ena, dve, tri... -
In glej: metla zgine pod čarovnico; samo drobna muha odleti proti oknu lutkovne delovne sobe. Čarovnica zakriči in -obupno krili s suhimi rokami. Zmanjkalo ji je opore...	,	■ ,'
«Pada, pada", vpijejo ljudje veselo in le-2eio iz skrivališč.	r
Tisti trenutek pa že prileti čarovnica s iako silo na tlakovana tla trga, da glasno besne. Nič več se ne pobere. ..
Črni maček pade naravnost v vodnjak, v katerem ga fantini z Jurčkom na čelu drže toliko časa pod vodo, da se je do smrti na-Pije. Niti malo se jim ne smili hudobna mr-cina, noseča v repu najmanj deset hudob-Cev. Vsako hudo se kaznuje...
Ko se vihar poleže, drve ljudje skupaj, se gnete, saj hoče vsakdo videti čarovnico Krivonoso od blizu. Dvorni norček, do-
slej čmčren in žalosten, ker je nakopal kraljestvu tolikšno nesrečo, se zdaj veselo postavlja na glavo.
„Vendar smo užugali babo brezzobo. Hi, hi, hi!"
Rešitelj Jurček se globoko oddahne, ko je le uničil zlobno čarovnico. Daši je bil hud boj, se je vendarle vse srečno končalo. Sovražnica leži pred njim — mrtva. Lutkovno kraljestvo je rešeno. Fant kar nekako prijetno omotičen posluša veselo trobentanje, razlagajoče se čez strehe z grajskega stol-pa.
Na trg pride kralj s princesko, da si ogle-v data čarovnico
„Zopet se moramo zahvaliti za rešitev našemu Jurčku..." reče.
Toda Jurček brž popravi: „Čarovni palici, ne meni! Ona nas je rešila. Zato zasluži ,da ji dam poljubček." Cmok ...
„Rešeni smo torej. Veselimo se znova pridobljene svobode! Krivica je zopet poražena. Živela pravica!”
„Živela ..." zakliče vse.
Ko pa se hoče Jurček dotakniti čarovni-činega trupla, da ga odnese s trga, presenečen krikne, zakaj od Krivonose ni ostalo nič drugega kakor trhel štor, povit v umazane cunje.
„Se bolje!" se zasmeje. „Zažgimo spomin na preslano grozo!"
Zdajci priteče grajski kuharček z gorečim polenom. Hip nato pa že pleše dvorni norček okrog ognja, iz katerega se-vali po vsem trgu zelen dim. Tako strašno smrdi po žveplu, da se mora množica umakniti do grajskega stopnišča.
Kralj s princesko se namerava vrniti v svojo palačo. Ko pa se še enkrat ozre in pomaha ljudstvu, mu pogled prestrašeno obstane. Vse se okrene in zdrzne. Se krikniti ne more nihče spričo začudenja.
V odprti lutkovni omari stoji namreč ča-
rovnik Zlotvor s svojim spremstvom — rešen. Vsem se takoj zjasni, da je to delo čarovnice Krivonose in njenega črnega mačka.
„Ha,, ha, ha! Gorje sem klical na vas in dohiti vas zanesljivo. Polna mera . . . Ha, ha, ha! In še celo čarovno palico mi je poklonil neumnež Jurček .. . Ha! Zapomnili si boste dan maščevanja ..." kriči in vihti v roki napačno čarodejko, katero mu je vrgel pred noge Jurček, ko je odšel iz omare.
Čarovnik riše po zraku kroge... Zaman! Neprestano žlobudra skrivnostne besede, jezi se in preklinja, ne more pa ničesar storiti. Palica, popolnoma podobna pravi ča-rodejki v Jurčkovih rokah, neče in neče ubogati.. .
Kralju, h kateremu, se boječe stiska princeska. uide preko lica rahel smehljaj Ne. Ne sme in noče pokazati čarovniku, da se ga boji. Dvigne desnico in zakliče proti omari: „Hoj, čarovnik Zlotvor! Izpusti tisto palico in vrzi jo proč, ker ne moreš z njeno pomočjo, poslati nad nas niti zrna toče. Prava tvoja čarovna palica je v rokah . .."
„ ... mene!" zavpije Jurček in ponosno pokaže svoj zaklad. „Le oglej si jo! Takoj lahko okusiš njeno moč!"
Čarovnik Zlotvor je presenečen, saj je bil do dna duše povsem prepričan, da lahko s čudotvorno palico mirnemu prebivalstvu lutkovnega kraljestva mnogo škodi. Počasi ga je namerjal trpinčiti. Zdaj pa se mu nepridiprav Jurček celo posmehuje in mu kaže pravo čarodejko. Prevaran je, toda strahu pokazati ne sme. Zategadelj Jurčku ošabno zakliče: „Ha, ha, ha! Kar imej jo! Ne bo ti koristila v boju zoper mene! Le poskusi s palico nadme, če si upaš!... Ha, ha, ha!"
„Ali ne vidiš in čutiš zelenega dima, ki zasmraja trg? Ali veš, kaj to. pomeni? Čarovnice Krivonose ni več. Kaznovala jo je moja čarovna palica- Prav tako pa naj tudi tebe in tvoje spravi s sveta!" odgovori Jurček
in že nareja čudodelne kroge... Hoče, da se omara podere ter podsuje seveda Zlotvo-ra z njegovo družbo vred.
Toda kaj to pomeni? Tudi prava palica naenkrat ne uboga. Samo tri strele so švignile iz zlate kroglice na njenem koncu, da jo je prestrašeni fant vrgel od sebe. Vila Lahkokrila se tačas zopet nevidna skloni k njegovemu ušesu in mu zašepeta: „Palica je izgubila čudodelno moč, ker je ubila čarovnico. A ne boj se! Cvet, katerega sem ti dali, še imaš. Skrbno ga varuj in pazi nanj!"-
Ko čarovnik vidi, da je tudi Jurček brez nevarnega orožja, se zasmeje kot sam oče peklenščkov. Obenem pa ga popade/ divja jeza nad fantom, ki mu je uničil dragocen zaklad. Že misli poslati nadenj svoje podložnike, rjoveče v omari in bliskajoče z zelenimi očmi. Ko pa ugleda med ljudstvom močno postavo velikana Telebana in na stopnišču četo oboroženih vojakov, se premisli.
„Pes, pa me daj. če moreš!” Tako rajši sikne, se še enkrat grozeče zareži ter zavihti na zmajev hrbet. Za njim sede na zelene luskine dekla Smrt, nato pa zaprhuta zmaj z velikim krili. V spremstvu dveh peklenščkov se dvigne v višino, potem pa obstane na stopnišču gradiča, ki ga je pripravil Jurček za viteza Orloslava. ^
„Tu bom prebival s svojim spremstvom", pove začudenemu ljudstvu Zlotvor. „Vam pa obljubim, da ne bom miroval Prišla bo ura, ko boste pomnili čarovnika Zlotvora. Ha, ha, haf..." In kakor v odmev zarjove strašni zmaj, a rdeči in črni hudobec se zakrohota-ta.
Ljudstvu objame srca moreča bol. Se Jurček postane nekam otožen. Kralj pa zažu-ga s-, pestjo desnice proti gradu na pečini in reče: „Da, čarovnik Zlotvor! Prišla bo ura, ko bo zmagala pravica, Živela pravica!
rmaceva
bajta
Zanimivi ljudje
Zelo zanimivi ljudje so Giljeki. narod ki prebiva na otoku Sahalin, ob vzhodnoazijski obali njed Sibirijo in Japonsko.
Giljek se nikoli ne umije, ker se boji. da bi se s tem pregrešil zoper duha vode. Namesto vode vzame mast morskega volka in si s to odrgne kožo. Vsaka družina ima kočico za poletje — taf — iz skorij in lesa in hišico za zimo, ki ji pravi toraf. Ta je zgrajena iz suhe opeke. Nobena od teh hiš pa nima oken. ker se Giljek noče zameriti duhu luči. Dim prihaja iz koče skozi majhno odprtino, zato pa so skoro vsi prebivalci bolni na očeh. Ogenj v koči ne sme ugasniti. Prižigajo ga tako, da drgnejo med seboj kos trdega in mehkega lesa. Ljudje bi lahko dobili vžigalice, pa jih ne marajo zato, „ker jih je izumil Japonec s pomočjo hudega duha". Vrhutega vžigalica, ugasne in pri tem bi umrl duh ognja. Goreče vžigalice Giljek ne sme metati v vodo: duh ognja bi se potopil in razžalil duha vode; torej dvojni gfeh. Giljek tudi ne sme pisati in ne risati, ker misli, da bi se tovarišem, ki po gozdovih lovijo steze tako zmešale, kakor so črke na papirju. Giljek ima tudi puško, toda ne novo, temveč navadno staro; na kresilni kamen. Giljek je mnenja, da je duh stare puške bolj izkušen kakor nove in zato strel bolje zadene. Ko pride na svet fant. dobi ime človeške čednosti: previdnost .hrabrost itd., dekleta pa ime dogodka. ki je bil važsn za čas ob rojstvu: burja. sreče ribolov, požar itd. Giljeki strogo pazijo. da se isto ime v družini ne uporablja dvakrat. Ime umrlega se sme izgovoriti šele takrat, ko so ustrelili medveda, sicer duša ne najde pokoja. Medveda imenujejo modrijana in „Gospoda gozda". Lovec, ki ustreli medveda ga mpra zarotiti, da je varen pred njegovim maščevanjem. Mrtvemu medvedu mora odrezati glavo in šape ter to zagrebsti na mestu, odkoder je ustrelil medveda. Sicer pa je Giljek prijazen človek in gostoljuben. Sled vsake civilizacije odločno odklanja. ker hoče živeti raje s svojimi bogovi v miru, kakor pa s tujimi ljudmi v prepiru.
Raj je nebo posejalo zemljo z zlatom, da tako odsevajo polja? Poletje — cvetje dozoreva v sad — kmet trepeče zanj a se obenem veseli.
Grmač ima bajto na bregu.
Kakor povezan koš. Slamnata streha, okenca, da komaj* pest porineš skoznje, zid iz tramov, ki se od starosti rjavo svetijo. Na čumnatinem okencu rdeče mežika iuk-sinja.
Grmač sedi na klopci pred bajto. V dolini je cerkev Sv. Martina, župnišče in lepo obdelani grunti.* Petrov, Jaškov. Devsov, Ožbovčev, Ceglarjev.
Ceglarjevega Grmač najbolje vidi. Košata rdeča streha, velika okna, na katerih leži sopce. Na dvorišču raste divji kostanj.
„Moja bajta je krastova šiška", obide misel Grmača. „Strop v kuhinji je zakajen, stene se svetijo od saj. Ni življenja todle. Se mačka se rada potepe v dolino.
„Prodam in amen. Ceglarju prodam, kakor sva se zmenila. Odrine mi stotake, jaz mu dam ključ in zbogom Breg."
'Nič ni prav Grmaču. Navsezadnje ni tako lahko reči zbogom hiši, kjer si se rodil in rasteh
Po bezgu diši. Za zimo je dajal čaja.
Čudno tesno postaja Grmaču. „Res nizko v bregu je tale bajta, toda iz doline je videti prijazna. Posebno, ko se sonce upre vanjo.
Prav vstati mora Grmač. Ce se po pravici vzame, hišica ni napak. Okenca so res majhna, pa kar pravšna. Kakor oči. Streha. No, slamnataje ne moči pa ne skoznjo. Vrtiček je lep. Nekaj pušpana, melisa, meta. na oglu kamilice, vinska trtica ter gredica zelenjave.
Grmač je pustil vse tako kakor so uredili mati. Nič ni spreminjal. Mati so radi imeli zdravilne rože pri hiši, kadar je prišla bolezen.
Kar sam ' zanese korak Grmača k hlevu, ki se tišči brega Dve kozi in nekaj zajcev.
Prekleman, tole pustiti tudi ne bo lahko. To je Grmačeva družinica.
„Belka, Belka."
Koza takoj sliši in se trga z vrvi.
„Poglej no, živalco, kako ti je razumna, čeprav je z Brega " je toplo Grmaču Zajci skačejo kar eden preko drugega.
„Nemara sem Ceglarju preveč obljubil", grize v Grmaču. „Besedo sem mu dal."
Kar nič pri volji ni Grmač. Še tega ne vidi, da bi bilo na hlevu popraviti in da se bo treba tudi drvarnice usmiliti. Vse mu je prav. Še nikoli tako. Saj končno nobena gruntarska hiša v dolini ne popije tdliko sonca, kot njegova bajta. Od jutra do večera se koplje v žarkih. Še zadnjo zarjo ujame, ko gre sonce čez Jemnik
„Prekvato, da sem se zarekel Ko bi ne bila bajta nič vredna, bi se Ceglar tudi ne gnal. kakor se žene. Kaj bi mati rekli, ko bi vstali iz groba?"
„France, tako ti povem; domek je domek, čeprav ga je le za bobek." In bi šli z zgarano roko skozi štrene sivih las. Grmaču je z vsakim hipom bolj težko. S tesarjenjem dobro zasluži, dela ne manjka. Z leti si postavi hišico v dolini. Na takole bajto Neža ne bo šla. 1	, .
Vprašal je pa še nikoli ni. To je tudi res.
Grmač kar ne more naprej. Kakor bi rad razpredel misli sebi v korist, koj se mu za-vozlja nit. Še zdaj se pozna pušpanu, kje je bila odtrgana vejica za žegnano vodo ob materini krsti. Na, sin pe že sili od doma.
Danes se mora odločiti- Pod noč pride Ceglar pp zadnjo besedo,
Grmač se spet vime na klop. Todle so vsak večer sedeli mati in molili rožni venec. Drugega niso več mogli. Po večerji je sedel tudi France. Dolina je ležala pod njem v rahli soparici, njive so se vrstile od Ožbov-čevih do Ceglarjevih bukev. Potlej je prišel počasi mrak in luči v vasi. Cez čas zvezde in krhelj meseca, ki je žel zadnje oblakce, ki so zatirali zvezde.
Pozno v noč so se oglasili fantje na vasi. Grmača kar grabi v dušo.
„Ceglar bi gotovo ne pustil te klopi z mirom. Tudi bi vse prenovil. Nič bi ne ostalo starega. Zdaj še diši po materi, potlej bi vse postalo tuje."
Fuksija na okencu mežika kakor starka z rdečkastimi zasolzenimi očmi.
Grmač se z obema rokama tesno oklepa klopi.
Ne bo lahko oditi.
Na večer gre France v hišo. Strop nizek,
Metuljček
Metuljček pisan sredi polja, nad belim cvetom vsak dan leta.
Pot ozka je do čaše dna, kjer sladek med se mu obeta.
Odgrne z nogo cvetni prah. tesno se k rožici privije.
A glej, metuljček zdaj na mah, preteče krila spet razvije.
Vihrav postal je njega let, srdito rožo pogleduje.
„Kdo spil je danes cvetni med? cvetico jezno povprašuje.
A rožica skrbno molči, skrivnost bo zase ohranila.
Ji v lice belo šine kri, morda se vest je oglasila.
Franček Kolarič
razkošatena zelena peč za vrati, pod oknom porisana materina skrinja.
France jo odpre. Na vrhu njen molitvenik s koščenimi platnicami, ki so porumenele. Dvoje pisem in nekaj starih Večernic.
Spodaj so široka Židana krila, auba in sklepanec. Grmačevi prsti drsijo po spominkih.
Tole ne bo mogel nikamor nositi. Tu pustiti pa tudi ne bi želel.
Počasi zapre skrinjo in sede nanjo. Pod noč pride Ceglar.	^
Grmeč ga čaka na vratih.
„No, France, se bova zmenila?"
„Tako povem, Ceglar. Na Bregu ostanem. Nič ne prodam, še kamenčka ne s poti, ne naročja melise, še jagode ne z bezga. Poglej fuksijo. Do ovinka bi gledala za menoj. Ti bi je ne zalil in zvenela bi. Ne morem. Do nocoj se nisem poznal. Mrtvi so v tej bajti živi."	%
„Tako, tako", je Ceglar presenečen.'
„Ne morem drugače. Bregov je dosti, a samo eden moj. Razumel boš Ceglar,"
Za čas sta še posedela, potlej se je Ceglar vrnil v dolino. Grmač je sedel do mesečine na klopi. Ko je bil Breg ves zlat, je France na široko odprl vrata. Mesečina je bruhnila v zakajeno kuhinjo.
Potlej je Grmač z veselim korakom stopil čez'prag. Še prej pa je z roko pogladil fuksijo. ki je čakala na roso.
Vrat pa ni zaprl.	Iztok.
MIIIMUIMIMIinMIMIIIIMIIIIIMUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllMUIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIMUIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIItMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllMIIIIIIMIIllllllllllllll
Pravijo, naj napišem napeto ljubezensko zgodbo. Ljudje kaj takega radi čitajo, pravijo. Mladi zato, ker jim je nekako merilo za njihovo lastno zaljubljenost, stari zato, ker se spomnijo na minule lepe čase.
Kupil sem torej zavoj papirja in naostril vse svinčnike, ki sem jh našel po žepih in predalih. Potem sem se zaprl v sobo s hrano za sedem dni, zaprl in zagrnil sem okna, da bi' me ne motil cestni šum. porinil budilko pod vzglavje in nagrmadil nanjo vse razpoložljive blazine, zavezal krpo pod vodovodno pipo. izključil radio in kanarčka, ki sem ga pregrnil z brisačo (kletko, ne kanarčka), dal jazbečarja Jakca v sosedovo varstvo, si prižgal pipo in sedel k pisalni mizi. Na mizi pa je stala slika moje Alenke.
Minilo je pol ure. Pol ure vzhičenega sprehoda po ljubkem obrazu moje Alenke. Od okrogle bradice (z jamico) sladkih usten, malega noska, velikih, jasnih, temnih oči (kaj bi le storili brez pridevnikov!) do gladkega čela. temnih kodrov in zopet nazaj. Od levega rožnatega ušeska preko okroglih ličec (z jamico) do desnega rožnatega ušeska in zopet nazaj.
Minila je ura. Ura več ali manj posrečenih poizkusov, narisati podobo ljubljenega bitja na pole papirja pred seboj. Pri tem sem porabil prvo četrtino papirja.
Uvidel sem, da tako ne bo šlo S težkim vzdihom sem zaklenil sliko moje Alenke v predal in vtaknil ključ v žep,,kjer ga gotovo ne bom iskal, ko ga bom najbrže kmalu pogrešal. Vzel sem novo polo in nastavil svinčnik. Torej ljubezensko zgodbo bom napisal. Napeto od začetka do konca. Ha. to jo bodo prebirali! Mladim se bodo tresle roke in razbijala srca, stari bodo zmajevali z glavo, ali jokali ob spominik, ali zboleli od razburjenja. V šoli jo .bodo čitali pod klopni in v vseh družbah bo glavno jedro pogovorov. Moja Alenka pa mi bo vsa ponosna padla okoli vratu in me vlekla na še-tališče, da bi njene .prijateljice pozelenele od zavisti. Mogoče bodo tudi na „vitjih mestih" postali pozorni na mojo nadarjenost. Mogoče me bo ravnatelj našega gledališča pozval, naj napišem ljubezensko dramo. In mogoče, ne — prav gotovo mi bo potem velika založba v glavnem mestu poslala ponudbo, naj napišem ljubezenski roman in sklenem pogodbo za nadaljnje ljubezenske rbmane. Postal bom slaven in lepega dne bom dobil Nobelovo nagrado
Torej napeto ljubezensko zgodbo.
A kako naj začnem? Kaj naj napišem? Kdo naj bo zaljubljen? In v koga? Naj bo srečen ali žalosten konec? Koliko mrtvih?
Moji možgani so bili nenadoma kakor iz najtršega cementa. Vedno, kadar sem mislil, da sem našel posrečeno zamisel, se mi j« v naslednjem hipu zopet izmuznila. —
O. muze, modrice, spremljevalke Phoebus-a (znan tudi pod imenom Apolon, glej rimsko mitologijo!), boginje lepih ved. zaščitnice umetnikov in pisateljev, — zakaj ste me zapustile?! Zakaj mi izpodmikate Pegasa, pe sniškega konja, zakaj mi ne kanete kapljice božanske Hipokrene na svinčnik? —Zdelo se mi je, da čujem plapolanje njihovih tunik v sobi in, jojmene! — ravnokar sem videl tam v kotu eno izmed njih, ki mi kaže figo! — Ne, bil je le privid, rojen iz gostih oblakov dima moje pipe. Proč z njo! Hladnokrvno sem izpolnil junaški sklep in zaklenil pipo v drugi predal mize. — Sedaj pa prav zares na delo!
Torej napeto ljubezensko zgodbo.
Kako naj začnem? Z romantičnim opisovanjem sončnega zatona, v grmovju poje slavček, jasmin dehti... Ne, to je preveč posladkano, ni napeto, ne spada v stoletje atomskih bomb. Morda je bolje, če začnem z ugrabitvijo lepe mladenke, ki si iz obupa, ker jo je ugrabil nepravi, prestreli srce? — Tudi ne*. Prežalostno razen tega. bi bilo s tem tudi konec zgodbe. Torej kaj? Poroka? To bi bilo kvečjemu za konec zgodbe in ljubezni. — Hej, muze, jo že imam! S pismom bom začel, z ljubavnim pismom, z zagonetnim ljubavnim pismom.
Kakor namazan zapleše svinčnik po papirju in začetek je storjen:
Ljubljena Melita, ti edina, božanska, prekrasna!
Ne prestraši se, draga, mojega pisma. Pišem iz L..., kamor sem se moral zateči, že veš zakaj. One stvari bom v kratkem uredil in potem pridem po Tebe. Oh, kakšna večnost bo za mene ločitev od Tvojih rdečih usten! Umiral bom od hrepenenja po Tvojem objemu, gineval po nežnem, opojnem vonju, Tvoje bližine. Trepetal bom za Tebe. Čuvaj se, moja sladka krasotica, one osebe, že veš koga mislim: A. . . ! Vsak utrip mojega srva je Tvoj. Vroče Te objamem in poljubim na Tvoja mehka, sveža, rdeča usteča, —
Bum. bum, bum!
Prestrašen sem skočil kvišku, da se je prevrnil »tol. Nekdo je z vso silo trkal na vrata.
Bum, bum!
„Boris!" Bum, bum! bum!
Ona je, moja Alenka!
Skočil sem k* vratom in jih odprl. Vsa zasopla mi je moja Alenka padla, naproti. Ujel sem jo in posadil v naslanjač.
„Kaj se tako zapiraš, Boris? Moj Bog, kako sem se prestrašila, ko sem videla JaKca pri sosedu. Mislila sem že, da si odpotoval, se ponesrečil, umrl, moj Bog!"
„Pomiri se. slonček, saj vidiš, da sem živ in zdrav!" Pobožal sem jo po črnih kodrih in nežno poljubil njena sladka usta. Toda moja Alenka se mi je izvila iz objema. Začudeno se je ozrla po sobi.
„Kaj to pomeni? Okna zastrta, tiho je, kakor v grobu, radio izključen, Lukec zagrnjen pri belem dnevu! — Kaj pa počneš?"
Radovedno je stopila k mizi. toda v naslednjem treriutku je presunljivo kriknila, zgrabila list, kjer je bil začetek moje zgodbe in mi ga pomolila pod nos.
„Ha! To je torej! Zato se zapiraš pred menoj! Zato zagrinjaš kanarčka, še soncu ne daš v sobo, da te ne bi motilo pri, pisanju ljubavnih pisem. Podlež! — Moj Bog, da sem morala to doživeti!"
Hotel sem odpreti usta, pojasniti, razložiti, a moja Alenka je kakor hudournik, če je jezna in obenem kakor mačka. Kar videl sem, kako se ji ježijo lasje in zdaj pa zdaj bo začela: Ph. phhhh!
„Molči! To pismo pove dovolj. Melita! — Meliiiita, Meeliiiita (pri tem je sladko na-šobila usta in zamežala). Že vem, to je ona rdečelaska z nabrežja. O, saj sem opažala, kako zavijaš oči, kadar jo srečaš na cesti."
Hotel sem ji povedati, da se moti, da niti ne vem, kako je oni ženski ime, da „zavijam oči" le, ker ima navadno pri sebi jaz-bečarko in se bojim za krepost svojega Jakca.
„Molči! ,.. Pišem iz L.’ Torej v L... greš. Kje je L...? Kaj je L...? Zateči... Aha! ,Ze veš zakaj.’ Aha! .. . ,One s(vari bom uredil’ .. . Aha!.. . ,Pridem po Tebe . ..’ (pri tem je z roko obrisala oči in nos. Kako ljubka je bila v svojem srdu! In kako me
je ljubila!) — Najbrže se moraš zateči zaradi kakih črnoborzijanskih poslov!... .Umiral bom od hrepenenja’ . .. Oooooo!"
Od ihtenja ni mogla več glasno čitati. Le tu in tam se ji je med stokom izvila beseda.
usten ...opojnega vonja’.... haha, po naftalinu!... Trepetal... čuvaj se... krasotica) .. . o-o-o-o! Škili in noge ima krive!... Osebe, že veš’... A... A..? A... — toje, to je, — to sem jaz!"
Bruhnila je v glasen jok. Prepaden sem obstal, do kosti presunjen od žaloigre, do , katere je privedlo nesrečno naključje.
„Toda, Alenka, daj da ti... ”
„Molči! (PhIPhhhh!) Podlež! Hinavec! Kako si še upaš izgovoriti moje ime? Ničesar ne moreš tajiti. Kje je moja slika? Ni je! Odstranil si jo! In si še drzneš oskruniti moje lice s tvojimi hinavskimi poljubi. Tudi kaditi si nehal. Njej na ljubo. Ti. strasten kadilec. To pove vse! Grem in nikoli več me ne vidiš!"
Znova- je zaihtela, a obsedela je v naslanjaču.
„Alenka, žabica, poslušaj me ..."
„Molči! (Ph! Phhhh!) Ravno o pravm času sem še prišla, predno bi se z oklici osmešila pred vso faro ..."
„Oklici? — Alenka! Torej je očka privolil? Juhuuuuuu!”
Zgrabil sem jo. ne meneč se za njen odpor. Vzdignil sem jo in zavrtel po sobi, da so njeni kodri plesali po zraku.
„Pusti me! Takoj me izpusti!"
Ko mi je zasadila vseh deset nohtov v lica. sem jo postavil na tla.
„Dosti!" sem zagrmel. (Vedel sem iz izkustva ,da samo z' gromom ukrotiš razjarjeno žensko.) „Zaprl, zapahnil, zagrnil, zaklenil, izključil sem vse, ker sem pisal po naročilu urednika Krevsa ljubezensko zgodbo. V veži je telefon, pojdi ip vprašaj ga!”
Gledala me je še vedno srdito, a čutil sem, da se zmaga nagiba na mojo stran.
„To pismo je začetek. Ne, kake Melite nikoli poznal nisem, tudi one ženske, ki jo navajaš, ne poznam, le Jakec se pozna z njeno jazbečarko. In da boš vedela, da niti pri.natršem delu ne opustim misli na tebe, poglej one osnutke, to si ti, ti in zopet ti v. najmanj dvesto izvodih. Tako. Sliko sem pa zaklenil, ker šem preveč zaljubljen, če jo vidim in ne morem pisati ljubezenske zgodbe če sem zaljubljen."
Sedla je nazaj v naslanjač. Na priprtih trepalnicah so se sušile poslednje solze in okoli usten se je počasi prikradel smehljaj.
„Sedaj pa pojdi!" sem končal.
S široko odprtimi očmi me je pogledala in znova so se ji ulile solze.
„.... in povej očetu, da je vse v redu. Za oklice bom že jaz skrbel in da bo. . " '
' In potem je bilo vse dobro .. .
Stevijka 33 — Stran 5
4
I
mladem svetil
Andersen, veliki poznavalec otroških src nam odgovarja po mesecu, ki nam takole pravi:	'
Gledal sem mladega častnika, ko je prvikrat oblekel častniško uniformo, ko mu je zasvetila na ramah zlata zvezda; gledal sem princesko v lepi poročni obleki, a na nobenem obrazu nisem videl blaženosti, kot sem videl to na štiri leta stari deklici, ki sem jo od daleč motril.
Pozno zvečer je prinesla šivilija novo obleko; hčerkica jo je morala takoj obleči, da bodo videli, kako ji pristoja.
Mesec, ki je svetil skozi okno je dajal premalo svetlobe. Prižgati je bilo treba luč. Deklica je stala nepremično sredi sobe in se vsa srečna nasmihala.
„Jutri boš šla v novi obleki na sprehod", ji je govorila mamica; deklica v svoji sreči vzklikne :
„O mamica, kaj bo rekla tetka, ko me bo videla tako lepo!"
Ali ne bi to z drugimi besedami izraženo Veljalo tudi za 18. letno deklico?
Angleški pregovor pravi, da je otrok oče človeku, ali kakor Milton, „da se iz detin-
stva vidi človek, kakor iz jutra dan.” Ali ne bi mogli na osnovi tega tudi reči, da je deklica mati žene — in potem lahko vemo. kake bodo bodoče žene.
Dokler deklica sprašuje, kakšna je. sprašuje deček, kaj je; ona že v mladosti hoče, da ji kdo dvori, dočim iifia deček smisel za dvorjenje, a si istočasno želi razširiti znanje.
Otroška soba je kraj, kjer lahko otroka najbolje spoznaš in ga tudi najlažje vzgajaš. Mati bi lahko delala čudeže, če bi imela več časa. mnogokrat pa tudi ,če bi imela več smisla in ljubezni za vzgojo otrok.
Deklice zelo rade poslušajo, kadar jim kdo kaj pripoveduje in nikdar jim ni preveč. — Pripovedovanje je v prvi vrsti naloga babice. Male vnučice skačejo okrog nje in jo neprestano nadlegujejo s prošnjami. Posedajo okrog nje in z veliko napetostjo pričakujejo,' kaj jim bo povedala.
Pripovedke in pravljice so zelo važno vzgojno sredstvo.	, l
To, kar je cvetju hladna rosa, je otroški duši lepa pravljica. Mnogo lepih pripovedk, ki so jih babice pripovedovale vnukom, je v poznejših letih urejalo mlada življenja.
Slovenske šole v Gorki
V dneh od 8. do 25. julija t. 1. je doživela Gorica dogodek, ki bi ga bilo škoda prezreti; prvi maturantje so zaključili študij na slovenskih srednjih šolah. To so bili sploh prvi maturantje slovenske gimnazije v Gorici in prvi maturantje slovenskega učiteljišča po dolgoletnem presledku.
Sicer so oboji le eno leto obiskovali slovenske srednje šole, ki so šele začele z delom in še ni moglo biti na njih vse v redu (pomanjkanje prostorov, učil. knjig . ..) vendar so ob koncu šolskega leta radi priznali, da bi bilo v resnici škoda, če bi še to leto zamudili. Ni se čuditi, da je nekaterim maturantom prav hudo, ko zapuščajo šole, ki so jih smeli obiskovati to leto. in upravičeno lahko pričakujemo, da bodo znali vedno in povsod s ponosom povedati, kaj jim je bila in kaj jim je dala slovenska šola. V začetku jih je nekoliko plašil drugačen način dela in večja strogost, kakor so jo bili vajeni poprej; ko' pa so se privadli, so uvideli, da bo tudi to le v njihov prid in so se oprijeli študija z zanosom, ki je vreden občudovanja.
Vsega skupaj je maturiralo 52 kandidatov, od teh 36 na učiteljišču (21 rednih in 15 pri-Vatistov) in 16 na gimnaziji, (12 rednih in 4 privatisti). Od teh je uspešno opravilo ma-iuro na učiteljišču 14 rednih dijakov in 7 Privatistov, na gimnaziji pa 10 rednih dijakov in 1 privatist. Ostali imajo popravne izpite iz enega ali več predmetov; delali jih bodo v jesenskem izpitnem roku.
Slovenska nižja šola v Gorici je zaključila Pouk 1. julija z zadnjo šolsko uro. Dne 6. julija je bila v stolnici zaključna šolska maša; Cerkvenemu opravilu so prisostvovali skoraj vsi učenci zavoda, deloma tudi njih starši in profesorski zbor z ravnateljem. Po maši so se učenci zbrali v svojih razredih, kjer so jim dali navodila za počitnice in jim izročili šolska izpričevala.
Dne 3. julija so se začeli privatni vstopni izPiti za II. in III. razred in so se zaključili 9- julija; dne 8. julija so se začeli nižji tečajni izpiti rednih učencev in privatistov in so se zaključili 18. julija; dne 22. julija so
Pomanjkanje obleke
za I. razred in so
se začeli sprejemni izpiti se zaključili 26. julija.
V začetku šolskega leta je bilo pripravljenih okrog 550 učencev in učenk, dokončno redno vpisanih je bilo 207 učencev in 255 učenk, skupaj 462. Med letom je bilo odjavljenih in odstranjenih 8 učencev in 7 učenk. Ob koncu šol leta je štel zavod 198 učencev in 248 učenk, skupaj 446. ki so bili razdeljeni v 16 oddelkov. Razred je izdelalo 116 učencev in 188 učenk, skupaj 304 (68.15%).
„Globlje so mi segle pripovedke mladih dni, kot pouk v poznejši dobi”, pravi Schiller.
Ali si morete kaj lepšega predstavljati kot mater z otrokom v naročju, ko mu pripoveduje? Kako zamaknjeno jo gleda. Kako zadržuje dih. da ne bi preslišal kake besede ali prezrl kakega migljaja.
Srečni otroci, ki lahko poslušajo pripovedovanje matere. Ti bodo dobri in pošteni ter ne bodo imeli za bol in veselje drugih zaprtega srca. V poznih letih pa se bodo s hvaležnostjo spominjali lepih dni mladosti, ko jim je mamica pripovedovala.
Deklica izkazuje rtmogo ljubezni, a je tudi mnogo išče; dočim deček — osredotočen vase — malo daje, a še manj išče. Deklica je požrtovalna, veliko misli in dela za druge, manj zase. Za ljubeznivo besedo in topel pogled še ne more dovolj zahtevati.
Koliko nežnih otroških src gine in zamre, ker jih ne ogreva materina ljubezen — ljubezen nikogar.
Deklica je blaga, dočim je deček osoren. Deklica rada preboli krivico, hitro pozablja in odpušča, ne pozna maščevanja, dočim je deček večkrat maščevalen in zloben. Ce bi to maščevalnost matere pravočasno krotile. ne bi bilo toliko gorja na svetu. Vendar je treba pripomniti, da niso vsi dečki taki.
V deklici se rano kaže tudi pobožnost. Majhna je in še ne zna moliti, pa že rada hodi v cerkev in tam sklepa roke, kot vidi to pri starejših. In kako lepo moli z mamico večerno in jutranjo molitev. Molitev, ki jo nauči mati, je otroku vedno sveta in je nikdar ne pozabi.
Otroci obeh spolov hodijo zelo radi s starši na sprehod. Tudi tu se opaža znatna razlika med spoloma. Deček leta za metulji in čmrlji, se skriva in lomi šibe, dočim nabira deklica rožice in jih nosi materi ter očetu.
Tudi v domači hiši in na domačem vrtu ima deklica veliko veselje s cvetjem. In to ne samo v otroški dobi, temveč vse življenje. Dečkom običajno za cvetje ni. V poznejši dobi se ga fantje sicer vesele, a le tistega. ki jim ga da izvoljenka.
(Dalje prihodnjič).
Pogled v Rožno dolino
Od nekega dopisnika smo prejeli:
Izvedel sem, da je bilo v neki trgovini v Beljaku shranjenih 35.000 metrov sukna oz. l°dna. To blago so poslali na Dunaj, da na-rede tam obleke in jih potem razpošljejo P° trgovinah Podpredsednik Trgovske zbornice pojasnjuje po časnikih, da to bla-9o ni preostanek vojaške zaloge, temveč da je kupljeno od Konzumnega društva.
K tej stvari bi rad dal nekaj pripomb, bržkone se je blago takoj v začetku sorazmerno delilo med vse dežele Avstrije. Za-*;aj te velike zaloge blaga na Koroškem ni-s° takoj razdeljevali? Sedaj je odšlo blago na Dunaj, da narede obleke in potem bodo obleke kot pravijo sorazmerno razdelili vse dežele. Koroška bo torej dobila le *0 del od blaga, ki ga je sedaj dala na Du-Radi bi vedeli, ali druge dežele niso dobile drugega blaga in če, zakaj mora bi-' Koroška prikrajšana, ko je na Koroškem prav tako pomanjkanje obleke kot v drugih Predelih Avstrije?
Grabštajn
Iz Grabštajna nam pišejo:
Pred leti sp kmečka dekleta darovala cer-vi lepe oltarne prtiče, na katerih so bili «‘»venski napisi. Ti prtiči so sedaj izginili
I
in jih na oltarju ni več videti. Ali samo zato ker so na njih slovenski napisi in bi žalili vernike, ki so večji del S:ovenci? Se drugo je. kar nas žali. Na križevem potu so bili leta 1938 slovenski napisi. Ali ne bi bilo tudi tu upoštevati „Wiedergutmachung"?
Djekše
Iz Djekš so nam med drugim pisali:
Slovenci spoštujemo duhovnika, četudi je Nemec. Vendar nam je bilo zelo hudo; ko je pod Hitlerjem izginila naša beseda iz cerkve. Zelo smo bili veseli, ko smo dobili zopet Slovenca za dušnega pastirja. Ko se je vse pripravljalo na obisk škofa, so se nekateri poslužili priložnosti in zahtevali nemške pridige ter nastopili zoper svojega župnika. Tudi med verniki se je našlo nekaj ljudi, ki so spomenico za škofa podpisali, še več pa jih je bilo, ki tega niso hoteli storiti. Verniki smo škofu zelo hvaležni, ker agitaciji velenemških krogov ni nasedel.
Še nekaj bi pripomnili. S poukom slovenščine v šoli nismo zadovoljni ,ker se otroci nauče premalo materinščine. Imeli smo svojčas tu tudi dva orožnika, Slovenca in enega Nemca. Ne vemo, zakaj so Slovenca
odstavili. Sedaj imamo tri orožnike, ki so vsi Nemci in ne razumejo našega jezika. Takšne razmere so za nas nevzdržne.
Žihpolje
V bližini Celovca leži lepa vas Žihpolje. kamor roma vsako leto na Marijin praznik, 15. avgusta veliko število vernikov. Letos, eno leto po končani vojni bo slovesnost še prav posebnega pomena. Slovenci iz Roža, kakor tudi iz Celovca se bomo ta dan zbrali v Žihpoljah, da se zahvalimo Mariji za mir in prejete duševne ter telesne dobrote. Isti dan bodo velika romanja tudi v Železno Kaplo, Podgorje, Nončivas in v Grebinjski Klošter. Povsod bo romanje koroških Slovencev, vroča molitev in posvečenje Mariji v veliki stiski.
Rožna dolina
Dne 1. avgusta nas je zadela velika nesreča. Sredi nevihte je pričela padati toča, ki je naredila izredno veliko škode v okolici Bistrice. Toča je bila debela kot orehi in je najstarejši ljudje ne pomnijo take. Ajda in koruza sta popolnoma uničeni. Toča je razbila tudi več šip na stanovanjih.
Kruh v zgodovini
Bili so časi. ko še človek ni umel peči kruha Prej je moral človek pr^noditi dolgo pot razvoja. Traja’o je tisoč :n tisoč ie , pieden se je od krvo’očnega lovca povzpel do umnega živinoreja Marsikaj, kar se nam dandanes zdi vsakdanje in samoumevno. si je človek da vrvne pridobival počasi :n mukoma. Polagoma se je učil'vplivati na živalski svet, polagoma je začel segati se po rastlinah ter jih negovati. Postajal je smetovalec. One pradavne čase. ko je človek prvič redil domače živali in sadu koristne rastline, prebival pa ne več v jamah, ampak ob jezerih v stavbah na koleh. imenujemo novokameno ali neolitsko dobo. Ime nam pove. da je bil človek tedaj ze dovolj spreten, da si je iz pripravne kamenine, zlasti iz kremenjaka, izdeloval orpdje in orožje. Zakaj pa ne iz železa? Ker ga se ni umel dobivati iz rude.
Odkrili so na mnogih mestih (n. pr. v La-budski dolini) ostanke, ki pričajo o življenju v onih davno minulih časih, ko se je^ človeška omika šele porajala. Ne na Koroškem, pač pa v Švici so našli tudi ostanke najstarejšega kruha. Ležal je varno zakopan med. ropotijo neolitskih mostiščarjev, ki so nekoč životarili ob švicarskih jezerih. Radi boste verjeli, da ne gre za kake kolače! Prazgodovinski kruh ima vse polno napol zmletih prosenih in pšeničnih zrn. So pa vmes tudi cela zrna. Kruh je brez luknjic. iz česar lahko sklepaš, da ni bilo kva-šenja. Z drugimi besedami — testo ni vzhajalo. Zoglenela skorja priča, da so kruh pekli na jako vročih kamenih in ga povrhu pokrivali z žerjavico. Izkopavanja v Švici so spravila na dan tudi zelo preproste žrne (mlinske kamne za ročno rabo).
Iz teh najdb moremo precej točno ugotoviti ,kako je napravljal neolitski človek svoj kruh. Žitna zrna je med dvema gladkima kamenoma toliko časa mlel. da je nastala nekaka debela moka. Tej je prilil vode, in ko je mešal, je dobil testo. Kamni in žerjavica so bili že pripravljeni, testo je prišlo brž v vročino in peka kruha se je pričela. Silno klavrn je bil ta kruh, in dandanes bi peka gotovo zaprli, če bi na tak način kvaril ljudsko zdravje. V onih časih pa je pomenil takle način peke prav znaten napredek. Saj so pred mostičarji živeli še navadnejši ljudje, ki niso sadili, niso mleli in ne pekli. Jemali so zrna od trave, ki je rastla v prosti naravi, ter jih žvečili.
Nedvomno se je v pradavnem času Večkrat prigodilo, da je pustil človek testo ležati. nakar se je začelo kvasiti. Spočetka je človek to zmes seveda zavrgel, češ, pokvarjena je. Po naključju, ali pa ker je videl. da mu zaloga pohaja, jo je dal kdaj vendar peči — in nastal je pravi kruh. Kajpada je minilo precej časa. da se je iznajdba udomačila in razširila. Vse kaže, da domovina pravega kruha ni v Evropi, ampak - v Egiptu in Mezopotaniji. Sploh sta te dve deželi poleg Indije in Kitajske zibelki človeške omike.
Feničanski trgovci so pluli po 'Sredozemskem morju ter širili kulturne pridobitve, ki so jih bili videli pri Egipčanih in Babiloncih. Ti isti trgovci so kasneje zanesli kruh med Grke. Od Grkov pa so dobili kruh Rimljani. To je, po vsej verjetnosti pot, ki jo je hodil kvašeni kruh — pot od vzhoda na za-pad. Mostičarji v Alpah se iz svojega niso menda nikdar povzpeli nad strnjeno, zrnato laboro. Šele Rimljani so po svojih osvojitvah utrli kruhu pot v Galijo (Francijo), Belgijo in Anglijo v alpske in renske dežele.
Ko so bili Rimljani še preprost narod kmetovalcev. so se hranili z močnikom, ki so ga zvalali „puls". Moko od pire so zalili z vodo. solili, zamesili v testo in potem skuhali v cmoke. Rimski vojak ni dobival „komisa". Nosil je s seboj vrečico pšeničnih zrn in iz„ njih si je sam — v žrnvah — mlel moko za kruh in zdrob za kašo in močnik. Peka kruha se je zdela Rimljanom tako imenitna spretnost, da so govorili: „Tega nas je učil grški bog „Pan". Zato so kruh nazi-vali „panis".
Romanje v Železno Kaplo
14.	avgusta ob pol 9. uri večerna maša s pridigo, procesija z lučicami, spovedovanje, nočno češčenje
15.	avgusta zjutraj od p.ol 7. ure naprej sv. maše, spovedovanje. Skupno sv. obhajilo. Ob pol 11. uri skupna slovesna božja služba — ob lepem vremenu na prostem skupno ljudsko p?tje, slavnostna pridiga, posvečenje Marijinemu Srcu. Nato zadnja sv. maša v cerkvi.
Ob pol 2. uri stanovski nauki za može in fante v župnijski dvorani, za žene in dekleta v farni cerkvi. Ob 2. spokorna procesija iz farne cerkve sv. Mihaela k D. M. v Trnju, tam pontifikalne večernice, pridiga, pete litanije, zahvalna pesem.
Sporočilo
Natančen spored slovenskih radiiskih oddaj dobite v dnevnih časopisih.
Romarska cerkev Marije Device v Trnju
Po ljudskem izročilu se je prikazala Mati Božja pastirjem, ki so pasli v tej okolici, kjer stoji dandanes cerkev Device Marije v Trnju, večkrat ob sobotah po mlaju. Skalnato in strmo pobočje je bilo porastlo z grmovjem in trnjem. Ovce so večkrat hodile v ta kraj. Pastirji so jih našli klečeče in Mati Božja se je pojavila kot beloobleče-na žena med trnjem. Prebivalstvo iz okolice je spoznalo, da naj ta kraj posveti Mariji. Sezidali so cerkev. Ko pa so bili z delom gotovi, jim je manjkala sT'ka Matere Božje. Bog sam jim je priskočil na pomoč. Vozniki iz Boštejeve hiše iz Železne Kaple so vozili vino iz Italije, pa jim je prinesel nek nspoznan moški Marijin kip ter dejal, naj ga postavijo tam. kamor jih bodo konji vodili. Ko so prišli do Železne Kaple so šli konji naravnost k novi Marijini cerkvi. Kakor je mož dejal, tako so storili. Postavili so-v cerkev kip Matere Božje in imeli od slej naprej, sv. mašo ob nedeljah po mlaju v tej cerkvi.
Po nekem dokazilu je posvetil cerkev 19. ok'obra 4385 patriarh iz Aquileje, Fran-ciscus. Bržkone pa so dokončali gradbo cerkve šele pozneje ker je bila cerkev še dvakrat posvečena in sicer 1441. in ’ 433. leta. Verniki so v velikem številu obisko-, vali Mateij Božjo v Trnju.
S turškimi napadi so prišli za vernike in za cerkev hudi časi. Prebivalci so iskali zatočišča v utrjeni cerkvi v Trnju. Prvič so prišli Turki leta 1473. Pri vhodu v Železno Kaplo so napravili prebivalci zatvornico, da bi lahko preplaviti mestece. Leta 1483. so prišli Turki zopet pod poveljstvom Ahmed paše. V težkem boju se je pojavilo na nebu ime Marije in hudo neurje je povzro-či’o poplavljenje in s tem uničenje Turkov. Ostanki tega obzidja se vidijo še danes pri romantičnem vhodu v Železno Kaplo.
Za časa Jožefinizma so bili za to cerkev zopet hudi čaši. Cesar Jožef II. je izdal nalog, da se mora odstraniti iz cerkve V Trnju vse zahvale, ki pnČ3'o\0 čudežnih .ozdravljenjih in da se sleče kip Matere Božje. Župnik Pruner je res izvršil ta ukaz. a ljudstvo je bilo tako ogorčeno, da je župnika napadlo v župnišču in stražilo cerkev tri dni in tri noči. Kip je moral cerkovnik zopet obleči. Ko so izvedele oblasti za ta po-stopek, so strogo pokarale župnika v prisotnosti zastopnikov občine. Isti ukaz so iz-dn'i še enkrat Tokrat je prišel v Kaplo ko-m' -er H. v Hauslab z 21. vojaki, toda ko js uvidel, da ljudstvu ni mogoče priti do živega js zooet odšel. Po dolgotrajnih poga-jan 'h so sk'eni'i, da ostane vso pri starem. Ljudstvo pa je še v vačjem številu romalo k Materi Božji.
v'? a M '-rs 8-"ja in c*r»-»v
S' V:a Malore Božje ja gotski les~ni kip, ki predstavlja Marijo z Jezusom. Na najsta-rsjši sliki iz leta 1596. je isti kip še nepoškodovan in brez obleke naslikan. Poznejše
Dober računar
slike predstavljajo ta kip odet v oblačila. Leva roka sedaj manjka. Ljudstvo poroča o tem, da je imela Mati Božja na levi roki dragocen prstan. Nek oskrbnik Sonegg-a je vzel kipu prstan in ga dal svoji ženi. Žena je kmalu, nato nenadoma umrla. Iz jeze je pustil oskrbnih odrezati kipu roko. Bog pa ga je kaznoval ;roke so se mu posušile in kot berač si ni mogel vtakniti niti kruha v žep. Oblačila Matere Božje menjajo po praznikih in liturgičnih barvah.
Cerkev je zidana v gotskem slogu z rebrastimi oboki Oltar je v baročnem slogu in bogato pozlačen Prestol Matere Božje obdajajo kipi sv. Janeza, sv. Ane, sv. Katarine in sv. Barbare. En stranski oltar je posvečen sv Jožefu, drugi pa sv. apostolu Jakobu. Prostorna kapela sv. Ane služi spovednicam. Njen oltar je zgrajen v roko-koju. Cerkev ima dva stolpa .kakor vidimo to že v Valvasorjevi sliki 'iz leta 1688. Kapela sv. Ane je bila preje cerkev sama zase, dokler je niso prestavili leta 1820. v Marijino cerkev. Na zunanji strani cerkve je na steni prenovljena freska, ki predstavlja smrt Marije, Vnebohod in sv. Ano.
Od ceste prideš po 80 stopnicah do cerkve. Preje so bile to svete stopnice po katerih so se romarji po kolenih povzpeli do cerkve. Danes je v stopnišču križev pot.
Leta 1940. so cerkev poplnoma prenovili. Škof Rohracher jo je na novo posvetil 29. junija 1940.
Ob vseh praznikih Matere Božje v cerkvenem letu se vrši v tej cerkvi služba božja, kakor tudi na god sv. Jožefa.
Kip Matere Božje v Trnju stoji vzvišeno na prestolu. V desni roki drži mogočno kraljevsko žezlo, na glavi krono in na prsih zlato žareče srce. prebodeno z mečem sedmih žalosti Iz srca se dvigajo plameni ljubezni. v drugi roki drži božje Dete. Zveličar nas vabi z iztegnjeno ročico, skozi vse trnje življenja, v levici pa drži zemeljsko kroglo si križem. V njegovih prsih je prebodeno srce, obdano s trnjevo krono. Pod prestolom pa je trnje, kakor je rastlo v okolici Marijinega svetišča. Trnje je simbol našega krščanskega življenja, ko romamo skozi to solzno dolino. Ampak ravno to trnje, vse trpljenje v življenju, naj nam bo gotova pot do večnega življenja.
Smrtni slučaji v letu 1945
Kakor sporočajo, je leta 1945 umrlo na Dunaju 51.000 ljudi ,to je na 10.000 oseb 358 slučajev. Tolikšna umrljivost je bila do sedaj med ljudmi bele polti nepoznana. Pretresljivo je število slučajev pri dojenčkih, ki se je zvišalo na štirikratno število od leta 1938. Izmed tisoč otrok jih je umrlo 191. Smrtni slučaji so se tudi pri nas zelo pomnožili v zadnjih letih.
Ljudi je umrlo	leta 1944	1945
Celovec okolica	172	235
Šmohor	150	188
Dobrlavas	172	316
Velikovec	172	204
Pliberk	91	116
Tinje	101	135
Rožek	162	218
Borovlje	167	189
Celovec mesto	626	649
Bistrica pri Pliberku
Sicer ni kaj posebnega, pa se bomo vseeno oglasili, da boste na tekočem o dogodkih pri nas.
V	nedeljo smo imeli v Serčerjevi gostilni občni zbor prosvetnega društva „Peca", na katerem smo izvolili nov odbor. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Iz Celovca je prišel dr. Joško Tischler, predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki se je tudi udeležil o5^ čnega zbora. Prav lepo nam je orisal pomen in namen prosvetnega društva. Za novega predsednika je bil izvoljen Biolnov sin, g. Janko Pečnik, za tajnika ga g. Krištof Lojze. Podpredsednik je g. Kušej Franc.
Preteklo sredo zjutraj smo izvedeli žalostno novico, da je umrl Svečev oče, Janez Kraut. Pokopali smo ga v petek 2. avgusta na domačem pokopališču.
Pretekli mesec pa smo imeli v Šmihelu poroko. Poročila sta se Lencej Kraut, Klinov sin in Grilova hčerka Micka. Mlademu paru želimo v njunem življenju mnogo sreče in božjega blagoslova.
Rinkole
V	nedeljo smo imeli pri nas vsakoletno žegnanje. Ker je bilo lepo vreme, je od vseh krajev prišlo mnogo ljudi. Dopoldne smo imeli pranganje in slovesno mašo. popoldne pa blagoslov s petimi litanijami. Kot nikjer na Koroškem, tako tudi pri nas ni šlo brez plesa. Mladini bo pač treba pokazati še kaj drugega, da bo svoj prosti čas koristneje uporabila. Mor'da s poukom slovenske zgodovine in pravilne slovenščine.
Praktični nasveti
Tipke klavirja lahko očistite, če jih odrgnete s ščetko, namočeno v alkoholu ter nato umijite z vodo in milom.
Okna in ogledala se bodo svetila, če jih večkrat odrgnete najprej z navlaženim in nato umijete z vodo in milom.
Nikar si ne belite glave, če se vam je začelo v družbi zdehäti. Najhitreje si pomagate tako, da denete hrbtno stran roke na grodnico med želodcem in zadnjim rebrom in zdehaje bo pojenjalo.
Učiteljica se je na vse pretege trudila, da bi Janezka naučila šteti do šest. A ves njen trud je bil zaman. Na šolo pride nadzornik in na nesrečo vpraša vprav Janezka, naj-šteje dd šest.
„Zna samo do pet. naprej pa ne”, mu pojasni učiteljica „Vse sem že poizkusila, pa ga ne morem pripraviti do tega, da bi štel čez pet."
„Že nimate pravega načina", ji odvrne gospod nadzornik „Bom pa jaz poizkusil, boste videli, da bo šlo." In gospod nadzornik še loti nadebudnega Janezka.
„Janezek, pridi sem k meni."
In Janezek pricaplja pred gospoda nadzornika.
„Ako ti da mamica eno jabolko koliko jabolk imaš?"
„Enega", se odreže Janezek.
„Ze’o dobro. In sedaj ti da oče še enega. Koliko jih imaš sedaj?"
„Dva", odvrne Janezek.
„Prav dobro, že vidim, da bo šlo, pravi gospod nadzornik. „In domov pride brat, pa ti prinese še eno jabolko. Koliko jih imaš sedaj?"
„Tri."
„Vrlo dobro. Iz tebe bo še nekaj", in smehljaje potreplja' Janezka po rami, jezno pa pogbda učiteljico.
„Sestra te ima rada. pa ti da še eno jabolko Ali veš, koliko jih imaš sedaj?"
„Sedaj imam štiri, gospod nadzornik."
' „Imenitno. Sedaj pa pride na obisk še teta in ti podari eno jabolko. Koliko jih imaš pa sedaj?"	__
„Pet "
Nadzorniku so kar gorela lica od zadovoljstva.
„Saj sem vedel ,da si hraber dečko. Če bo šlo tako naprej, postaneš še nadzornik. Sedaj pa dobro pazi Koliko jabolk pa bi potem imel, če ti dam še jaz eno?"
„Dosti.”
Gospodu nadzorniku je postalo vroče, hitro nograbi klobuk in izgine iz razreda.
lltorcla vas (jo zanimalo
Ameriški senat je odobril novi načrt za nadzorstvo nad cenami. Ta načrt bodo predložili v podpis predsedniku Trumanu v končno odobritev. Po novem zakonu bo urad za cene mogel spremeniti nekatere točke, ki so bile v veljavi do 30. junija, razen za nekatere proizvode, kakor meso, žito, mlečno izdelke, tobak in petrolej.
*
Glavni ravnatelj za gospodarska vprašanja pri italijanskem zunanjem ministrstvu dr. Di N o 1 a in predsednik nizozemskega trgovskega odposlanstva Sherenburg sta podpisala gospodarski sporazum za ureditev trgovskih izmenjav in plačil med Italijo in Nizozemsko. Sporazum predvideva letno izmenjavo blaga v vrednosti 50 milijonov florintov. Italija bo Nizozemski dobavljala vrtnarske proizvode, surovine, tekstilne izdelke in stroje v, zameno za semenski krompir, radijske aparate, elektrotehnične izdelke, kemične izdelke in plemensko žiifino.
*
Ameriški minister za poljedelstvo 'Anderson je izjavil članom prehranjevalnega odposlanstva, ki je obiskalo Indijo, da bodo Združene države v najkrajšem času poslale Indiji vsaj 500.000 ton žita. ker bodo naslednji meseci zelo kritični za prehrano v Indiji.
' *
V Angliji so pred kratkim objavili pregled ukrepov britanske vlade za zmanjšanje davkov v namenu, da bi pomagali zvišati proizvodnjo. Znižanje dohodninskega davka bo znašalo na leto skupaj 500 milijonov šterlingov.
*
Sicer je narava vse tako uredila, kakor je pametno in človeku v prid, vendar se nam zdi. da se ta red v zadnjih časih neko-
liko spreminja vsaj kar se tiče .razmerja ^med moškim in ženskim spolom. Vedno več se rodi deklet in vedno manj fantov. Dokaj pereče je to vprašanje v vladarskih rodbinah, kjer gre za ohranitev dinastičnega imena. Angleški kraljevski par ima n. pr. dve hčerki in nobenega sina, egiptovski kralj ima tpdi samo hčerke, prav tako perzijski šah in še več drugih.
* *
Na avstrijskih vseučiliščih študira preveč deklet. Na filozofski fakulteti je vpisanih 3894 slušateljev .med njimi 2092 deklet. 90% teh deklet namerava izbrati poklic profesoric, čeprav jih je možno v to službo sprejeti le 20%. Na drugih oddelkih nered ni tako velik, vendar pride povsod na tri slušatelje eno dekle. Morda je res, da pri izpitih dekleta nadkrilijo fante, življenje pa kaže, da pozneje zaostanejo. Naravni poklic ženske je pač žena, mati in gospodinja.
*
Na občnem zboru Škotske cerkve je predsednik Attlee dejal, da ne more nobena mednarodna organizacija zajamčiti miru, če je ne vidijo duhovne moči idealizma, ta pomeni, duhovne moči večnih resnic, ki veljajo povsod in za vse ljudi. Današnjemu svetu je treba duhovnega vodstva. Kakorkoli se cerkve med seboj razlikujejo, v tem se' strinjajo, da kažejo človeškemu rodu vrednote, ki veljajo povsod in vselej.
*
Kot poroča „Reuter", je vojaški guverner ameriškega področja v Nemčiji general MyNarney izjavil, da je utemeljeno upanje, da bodo mogli živilske obroke za Nemce na področju v oktobru spet dvigniti na višino, ha kateri so bili v pretekli zimi, to je na 1550 kalorij na dan. Dejal je, da meni, da bo pridelek področja zadosten, za omenjeno povečanje. Glede dobav goriva za
prihodnjo zimo, je izjavil, da je mogoče, da bodo mogli dobiti premog za domačo osebno uporabo in urade v večjih količinah, kot so bile preteklo leto.
*
Sloveči pisatelj in pesnik Herman Bahr je leta 1917 zapisal: „Vojna ljudi ne bo spremenila, sreča jih ne spreminja in tudi trpljenje ne. Nič jih ne spremeni. ^Od zunaj jih ni mogoče ozdraviti. Karkoli se z njimi zgodi jih ne poboljša, dokler se v njih samih ne zgodi čudež. In če se je čudež zgodil v njih. potem je vseeno, kaj še z njimi dogaja od zunaj.
*
Iz Abesinije so izgnali 78 Italijanov, med katerimi je 10 žensk in 9 otrok; zdaj so v taboriščih Eritreje, kjer čakajo na odhod. Agencija „Reuter" je izjavila, da so prejeli 1. julija odlok obesinskega notranjega ministra, naj zapustijo državo v 8 dneh.
*
Švicarski zvezni svet je dal zvezni zbornici zakonski osnutek za prvo posojilo 8 milijonov frankov, ki naj služijo raziska-vanju o atomski sili v prihodnjih petih le’ tih. Poročilo pravi, da so v Švici že dalj časa preučevali vprašanje atomske sile.
*
Zastopnik Združenja za sovjetsko filmsko proizvodnjo je naznanil, da se bo Sovjetska zveza udeležila mednarodne kinematografske umetniške razstave v Benetkah, in sicer z večjim številom sovjetskih filmov.
*
Kakor poroča kronist „Daily Expressa uporabljajo za rešitev človeških življenj v operacijskih dvoranah strup s hitrim učinkom, ki ga uporabljajo južno ameriški Indijanci za zastrupljanje puščic. Strup p°' znajo pod imenom „curarin" in ga dobivaj® iz lubja nekega južnoameriškega drevesa. „Curarin" povzroča onemoglost mišičja; zato zadostuje le najmanjša količina mamila izgubo zavesti.
Posestniške razmere in slovenski kmet
Ni dolgo tega, kar smo brali v nemškem časopisju vsebino poročila, ki so ga izdale deželne oblasti na Koroškem o gospodarskih in prehranjevalnih razmerah v deželi. Med navedenimi podatki so posebno zanimive številke, ki naštevajo stanje zemljiške posesti na Koroškem. Za trenutek se danes pomudimo pri teh številkah in premislimo, kaj pomenijo za slovenski kmečki živelj na Koroškem.'
‘Zemljiška posest' je razgaljena v koroški deželi takole:	skupno je na Koroškem
37.404 kmetijskih obratov najrazličnejše velikosti, ki obsegajo 1,056.593 hektarov ■ zemeljske površine. Od te skupne vsote vse kmetijske zemlje je odpade na male in prav majhne kmečke domačije do 5 ha velikosti, katerih je skupno 14.248. komaj 2.9% celokupne površine. Srednjih kmetijskih obratov od 5 do 20 ha je skupaj 12.570 in nanje odpade 13.5% celotne površine. Velikih kmetij od 20 do 100 ha je škupnh 9.209 in obsegajo 33.3% celokupne površine. Veleposestev je v deželi v celoti 1377 (t. j. posestev, ki presegajo 10» ha površine), a nanje odpade skoraj polovica kmetijske zemlje, namreč 48.4%.
Da bo vsakemu bralcu na prvi pogled jasna slika o posestniških razmerah na Koroškem, bomo te številke navedli čisto pregledno.	‘
Vrsta obrata Št. obr. Pov. v ha Pov. v % Male dom. do 5 ha 14.248 30.641.0 ha 2.9% Sr. kmet. 5—20 ha 12.570 142.671.5 ha 13.5% V. kmet. 20—100 ha 9.209 352.164.5 ha 33.3% Velep. nad 100 ha 1.377 511.394.0 ha 48.4% Ostanek v izmeri okroglo 19.000 ha ali 2% odpade na državna, deželna in cerkvena Zemljišča.
Navedene številke nudijo zanimivo sliko. Približno polovica zemlje na Koroškem je v rokah 1377 veleposestnikov; tretjina pa v rokah velikih kmetov. Tako ima v deželi okrog 82%). to je več kot tri četrtine zemlje značaj velikih obratov. Lahko torej zapišemo, dä V koroški deželi izrazito prevladuje Velika' posest, torej gospodarstva, ki po velikosti večji del presegajo velikost zemljišča. ki ga Slovenci štejemo za „grunt". Samo okroglo 18% pa preostane zemlje za Srednje in male domačije.
Še bolj značilna slika se nam pokaže, če primerjamo število .obratov in velikost njim pripadajočem zemljišču. Dočim odpade samo na 1377 veleposestniških obratov skupno 511.394 ha zemlje .obsegajo male in 'srednje kmetije, ki jih je skupaj 26.818, komaj 173.282 ha zemlje. Ce računamo, da na vsaki kmetiji živi po en gospodar s svojo družino, vidimo, da je razmerje med samostojnimi gospodarji' in njim pripadajočo zemljo na-Koroškem vse prej kot zadovoljiva.
To vprašanje pa zadobi še prav posebno značilno podobo,, če ga obravnavamo v zvezi s koroškimi Slovenci. Na žalost nam objavljena statistika ne navaja posestniških razmer po posameznih občinah. Pokazalo bi se namreč, kako v slovenskih obči-
nah prevladuje srednja in mala posest. Ce je pa tudi v takih občinah kaj velikih kmetij ali celo veleposestev, so čisto zanesljivo v pretežni meri v nemških ali vsaj nem-čurskih rokah.
Z gospodarskega vidika proti veleposestvom na splošno ne more biti pomislekov. Nasprotno: mnogi gospodarstveniki trdijo, da so edino velika posestva donosna. Ona v svojem veleobratu do kraja lahko izkoristijo vso moderno kmetijsko tehniko, kar je iz gospodarskega stališča pač vredno priznanja. Tudi je res, da veleposest proizvaja mnogo več, kot pa porabi za vzdrževanje svojega gospodarja in delovnih moči. Zato je zlasti v prehranjevalnih krizah dobro za deželo, ki ima veliko število veleposestev.
Ali takoj moramo dostaviti, da gospodarstvo samo vendarle ni vse. Naglasiti je treba. da niti ni najvažnejše — saj gospodarstvo ni in ne morč biti samo sebi namen, marveč je namenjeno blaginji človeka. In če je temu tako .potem ni v redu, da se 14.248 kmečkih družin gnete in preriva na zemlji,
Paša na ajdi —
Letos smo čebelarji spet do kraja razočarani. Spomladi je dobro kazalo: izredno lepo' in toplo vreme je pospeševalo razvoj družin in donos medu. In res! 2e konec aprila smo ponekod s smehljajem pod .brkami (tako so se smehljali tudi taki. ki ne nosijo brk!) opazovali lepe vence medu ob robovih zalege, vence, ki so jih čebele začele že pokrivati. „Letos pa bo", smo se. tolažili in v duhu že računih, kaj bomo za sladko strd v teh kislih in grenkih časih vse dobili: za srajce in gate blaga, robe za obleko in čevlje, da ne bomo strgani in napol bosi tekali po tem grešnem svetu. Tako smo ugibali, ko smo težkali sate.
Sv, Ambrož je ukrenil drugače: „Ne bo nič z vašo črno borzo." In je dopustil v aprilu» in maju ter še v delu junija strahovito sušo. Bali' smo se že. da se bo popolnoma posušila trava po travnikih. Naše čebelice so sicer pridno izletavale, a od tedna do tedna se je donos krčil. V času največje spomladanske paše so družine v resnici samo „brenčale". Letale so na pašo, dobile pa skoraj niso nič. Kvečjemu toliko, da so se mogle pripraviti na rojenje, ki je bilo letos na višku. Je ponavadi zmiraj tako: kadar je paša spomladi prav odlična, družine še na rojenje nekako pozabijo. Saj kar ne utegnejo! Letos so imele pa zadosti časa, zato so rojile, da je bilo veselje. Nekateri — recimo po pravici: skoraj vsi — čebelarji so se rojev, zelo razveselili. Po čebelnjakih so zijale gluhe praznine iz prejšnje jeseni in zime. Z roji jih bomo zamašili.'
In smo res mašili praznine, pri tem pa pozabili na to. da so nastajale v izrojencih nove praznine. Družine so nam opešale. Treba’bi bilo dobrih donosev, da bi si opomogle. Donosi so pa žal izostali. Danes smo na tem, da bomo spet morali družiti.
Kdor je junija kaj točil, se je julija teme-
ki obsega nekaj nad 30.000 ha, a 1377 veleposestniških družin se košati na zemlji, ki meri nad 500.000 ha.
V zadnjih desetletjih se mnogo govori o agrarni reformi. Posebno v dobi po zadnji svetovni vojni je to vprašanje zadobilo velik pomen. Danes je popolnoma pravilno na dnevnem redu v prvi vrsti socialno vprašanje širokih ljudskih množic in ne nazadnje tudi socialno vprašanje kmečkega človeka. Tega pa najbolj pritiskajo posestniške razmere, ki vpijejo po pravični ureditvi. Pritiskajo pa te razmere tudi slovenskega kmeta na Koroškem.
Nič ne tajimo, da pravična in pravilna rešitev posestnega razmerja ni lahka stvar.
Cim trdnejši je v narodu kmet. tem trdnejši je narod; zakaj iz kmečkih hiš in dru-. žin izhajajo >zdrave fizične in moralne sile v narodno celoto.
Nas koroške slovenske kmete to vprašanje zelo živo zanima. Zato bomo enkrat prihodnjič povedali kako si zamišljamo njegovo rešitev.
zadnje upanje
Ijito kesal. Moral je vračati. To je pa za čebelarja huje, kakor bi mu živo kožo rezal s hrbta...
Zdaj je pred nami še ajda — zadnje upanje. Po nekaterih krajih jo je že uničila toča. Tam bodo čebelarji morali žival prepeljati v pašo drugam. Upajmo, da vsaj ajda ne bo odpovedala. Mi se pa ravnajmo po starem čebelarskem pravilu: v ajdovo pašo postavimo samo zelo močne, zdrave in v redu družine. Od takih lahko pričakujemo lepih uspehov. Nad slabiči v ajdi naj se pa vesele vrtoglavi začetniki, ki ocenjujejo čebelarjenje po številu panjev. Končno bodo' le prišli tudi oni na naše, z njimi pa vsi tisti, .ki m.enijo. da s takimi navodli le prazno slamo mlatimo. Bog daj, da bi bilo prvih in drugih čim manj! Potem bo medu več. To pa želimo in hočemo.
Sovražnik krompirja
Da ujame policija enega samega hrošča, katerega potem pod strogim nadzorstvom pripelje k preiskavi, se zdi kot ideja, ki bi se zdela humoristu nemogoča. Ampak ravno to se je zgodilo pred kratkim v Wolver-hamptonu v srednji Angliji in ni se težko Vzdrževati smeha, kajti britansko ministrstvo za poljedeljstvo je spoznalo v tem hrošču znanega, škodljivca krompirja — Koloradskega hrošča. V Anglijo so ga prinesli v košarici solate iz Holandske. Kar se enkrat zgodi, se zgodi še lahko tudi večkrat in je tudi zelo lahko mogoče, da pridejo na ta način novi hrošči v deželo ali kar je še prav posebno neprijetno, da so prišli v deželo že drugi pred tem, ki so ga sedaj zasačili. 2e skoro eno stoletje.se boje poljedelci tega hrošča. Po njegovem imenu je dobila njegova domovina, Colorado, žalo-
stno znamenitost, kajti tam se je ta Koloradski hrošč prvič pojavil in juničil pridelek krompirja. Za Svoje potovanje križem kra-žem po Združenih državah je potreboval sa-mo 20 let.
Potem, ko se je ta hrošč naselil v Quebe-cu, se je zdelo, da se bo pripravil na prekomorsko potovanje, kar je povzročilo veliko zaskrbljenost pri evropskih poljedelcih. Dovolj enakih izkušenj so namreč že imeli z uvozom iz Novega sveta. V istem trenutku se je pojavila v Franciji Phylloxera. ki ;e hotela uničiti nesmrtne francoske vinograde, ter se razširiti po vsej Evropi. Čudno, da so tudi pri tej kreaturi mislili, da prihaja iz Colorada, kjer se je razplodila na divji trti. To pa ni vplivalo na to, da ne bi pozabili Koloradskega hrošča. Torej so se vlade potrudile. da začnejo s protiukrepi. Koloradski hrošč je postal znamenit po britanskem poljedelskem zakonu o škodljivcih in zeliščnih boleznih. Čeprav ni uspelo Koloradskemu hrošču priti do leta 1917 preko Atlantskega oceana., so ga v Angliji s pozornostjo zasledovali.
Kljub ostrim ukrepom je prišel ta hrošč leta 1924 v Nemčijo in je zelo zmanjšal evropski pridelek. Enkrat se je vgnezdil tudi v Angliji na poljih v bližini Tilbury Docks; toda tam so ga kaj hitro zatrli. Posledica pa je bila, da je dobil ta-hrošč zakon zase. Letos se mora Anglija odreči svojemu vinu iz Jersey-a, ker je ta otok na žalost okužen.
Varčuj z denarjem
,.Kdor na malenkosti ne pazi, polagoma propade". Salomonova modrost je v teh besedah. Modrost je to. katero mora vsak pr*-jatelj ljudstva starim in mladim priporočati.
Ne mislimo pisati o varčevanju zato, da bi koga navajali h skopuštvu, marveč da vam predočimo posledico lahkomiselnega razmetavanja denarja.
Človeku je dana trojna last: prva last mu je duh in duševne moči, ki se jih nikoli in nikjer nesmemo odpovedati. Druga last je telo in telesne moči, ki jih lahko drugim posodimo ali darujemo, kakor se n, pr. mati daruje družini. Tretja last je zunanja, denar, zlato, zemljišča. Najmanjše dobro je to. a vendar velikega pomena. Kot žene voda mlinska kolesa, tako nekako žene denar ljudi na delo.
Iz blagostanja, katerega si ljudje ustvarijo s poštenim zaslužkom, izvirajo mnoge želje, ki so pametne, a velikokrat tudi nespametne. Tem poslednjim željam se odpovedati je varčnost.
Pred vojno so metali ljudje svoj denar za alkohol. Ko so ugotovili, da j'e alkohol strup, ki v prekomerni množini le škoduje, so se pričeli temu užitku odpovedati, nekaj pa so k temu pripomogle tudi razmere same, ker ni bilo dobiti vina, Prav tako je z brezmejnim veseljačenjem in kajenjem, kakor tudi z raznim šminkanjem, ki vsekakor ne nudi posebnega lepotnega užitka. V uživanju še ni nihče našel miru,in zadovoljstva.
Fantje in dekleta. Vaš 'namen je poiskati si dom, svoj zaslužek in si ustanoviti lastno družino. Tudi lastni dom mislite. Toda kako bi bilo mogoče to narediti brez varčevanja in pravočasnega zbiranja prihrankov.
1.
Selško žegnanje
Na Prtovč je sijalo sonce, da je bil Ratitovec ves v luči. Ptičji zbori so Se kosali v smrekovi hosti kakor da hočejo priklicati sonce prav na veje.
Prtovč je lepo naselje, ki leži visoko na hribu. Ima cerkvico Marije Pomagaj, ki je podružnica Selške podružnice Sv. Križa, ter kakšnih deset hiš, ljubko postavljenih nedaleč od cerkve. Sadno drevje lepo obeta. Za vsako hišo stoji in otroci se že vesele medenčkov. zgodnjih jabolk, ki so lepo rumeni kakor maslo in se v ustih kar razpustijo. Nemara na žemlji ni tako lepe vasi kakor je Prtovč. Res pozimi ne prideš daleč, še k maši ne vselej kadar ni shojene poti. Vas je v beli odeji kakor pozabljena igračka. ki jo je nekdo jeseni pozabil vzeti s se-hoj v dolino. Samo strehe je videti in zdolgočaseni dim. ki bi se rad Visoko dvignil, Pa ga mrzli zrak tišči nazaj v dimnike.
Na pomlad pa Prtovč zadiha. Prvo cvetje ie na Senožetih. Kurjice, zvončki' in trobentice. Beli kolobarji .se kar prepletajo z rumenili, da — če jih človek dolgo gleda — kar oči bolijo. Ko se vzdramijo čebele v Skovinčevim Tn Jajtovem ulnjaku, tedaj je vsa reber šumeč plaz in majhni mesnati rde-či cvetovi rdečega resja komaj zdržijo role pridnih delavk. Kar puste čebele pobero čmrlji — črnčki in rjavčki, ki imajo gnezda Pod rahlo privzdignjenim mahom. Z jablan se cvetni prah kar usipa, leskovi abränki bingljajo kakor majhna vimena, smreka cvete, Tedaj je Prtovč vas cvetja in šumenja, hudje pozabijo na zimo in debel sneg in pot , ^o Železnikov se jim zdi vsako nedeljo ka-k9f pot na semenj. Daleč je do cerkve, poldrugo uro hoda., toda brez maše ni nedelje. Vsi Prtovčani hodijo k maši. Na štirinajst ša stari: Jajt, Škovinc, Jašek, Matičovc
in Potrata. Seveda s palico, da se imajo kam upreti. Starim nogam se pot pozna. Mlade so .spešne. Podlončani in Draboslarji se tudi poti ne , bojijo. Imajo do cerkve res nekaj malega bliže kakor Prtovčani. Se vsaj pri cerkvi ljudje dobijo in kaj pomenijo. Zgornji, srednji in spodnji Drabosler skoraj -ne pridejo čez teden v dotiko z ljudmi. Sami živijo v svojem kotu kakor krti. Tudi Novak pod Prtovčem, ki pridela toliko mernikov žita kakor je dni v letu; živi samotno kakor puščavnik. Do ljudi ima daleč in je kar vesel nedelje, ki ga pripelje v njihovo druščino. Človek se vendar rad o tem in onem razgovori.
Cerkvica Marije -Pomagaj redko v Jetu zbere ljudi. Kakšna črna maša se bere v njej in kadar je suša, romajo ljudje Mariji in prosijo za dež. Tako se pa samo na daleč meni s sv. Mohorjem, pozdravlja sv. Križ in ob večerih odzdravlja sv. Miklavžu. Kp noč zagrne Prtovč tudi cerkvico odene v svoj žametni plašč. Tedaj Prtovški možje pokadijo svoje pipe, ženske poklepetajo in z možmi vred ugibajo o vremenu.
Lepo bo. grdo bo — Ratitovec ve dosti povedati
Največji gospodar na Prtovču je Škovinc. Cel grunt je. Pet krav ima, dva vola in šest otrok. Cene je najstarejši, Minka najmlajša. Tudi kajžo ima skonča vasi V njej stanuje Rotija} dninarica, ki je sicer doma iz Pod-lonka pa živi na Prtovču odkar so ji starši umrli. Škovinc ji js do smrti prepustil kajžo.
Reva se ni imela kam obrniti, za delo je bila pa pridna kakor zlepa ne kakšna dekla. Zdaj je delala pri tem kmetu, zdaj pri onem največ seveda pri škovincu, ki ji je rad pomagal.
Bilo ji je okoli trideset let. Ni bila lepa, grda pa tudi ne. Nekaj dobrega in vdanega je ležalo v njenih očeh. Gosti kostanjevi lasje so ji obkrožali nizko čelo. zgarane roke so ji bile grampave in žuljave. života je je bila nekoliko nerodnega toda močnega. Fantje niso ravno tiščali za njo. vendar so se radi menili. V pogovoru je bila nekam moška in o kmečkem delu je vedela več kakor mladi gospodarji.
„Škoda za dekleta, da je tako sama," se je Škovincu večkrat zasmilila. „Blagor možu, ki jo bo dobil. Res, da bosta oba mlatila revščino, žegen bosta pa imela. Rotija ni napak. Samo, da bi pametna ostala. Zi-darčkov Tine se ji liže, toda dekle naj ima pamet. Pijanček ni zanjo. Saj nekaj ima gotovo prihranjenega. Tinetu diši, denar, ne Rotija."
škovinc pijanega bajtarja Tineta ni čislal. Dober tesar je, ni mu kaj reči, toda denar se ga ne drži. To je po očetu podedoval z bajto vred. Škoda za fanta, ki bi bil lahko pošten kakor so drugi. Tako pa ne bo nikoli nič prida iz njega. Kar bo zaslužil bo zapil, na stara leta bo pa drugim v napotje. Škovinc ve, ki je imel že z njegovim očetom opraviti. Saj . je bil tudi vsem v breme. Kadar je bil trezen so ga ljudje radi imeli, pi-
janemu se je pa vsak ognil. Bil je zadirčen in strupen, da so se ga vsi bali.
*
Okrog sv. Petra in Pavla je pričel cveteti lan. Prtovški kmetje so ga zelo sejali. Poznalo se je. če je platno doma. Res, da je, z lanom dosti dela in da zahteva mehko prst, toda zlepa ni kakšna bil človeku tako. hvaležna kakor lanena stebelca.
Ko lan cvete, je na Prtovču najlepše. Kamor pogledaš, sama modrina. Nebo je modro, lanena polja so modra, še oči -kmetov so modre. Toda lan cvete samo -zjutraj; ko postane sonce vroče se cvetje zapre in njive posivijo. V očeh kmetov pa. ostane modrina nespremenjena Saj bo drugo jutro lan spet moder in ves breg bo moder, kakor morje v katerem se zrcali nebo.
Prtovčani so šli k maši v Selca. Gospodarji skupaj, otroci na svoje, ženske spet posebej.	;. ,
Kejžarjeva Rotija.gre s Škovinčevo deklo Marjeto, ki je pri hiši že skoraj dvajset let.. Rotija se z Marjeto najbolj razume. Obe sta revi. Od jutra do večera samo delo, le ob nedeljah se malo odpočijeta in pomenita.
„Tako lepega lanu že dolgo let nisem videla,” je Marjeta z očmi božala položne njive. Gruntarske si bodo napravile platna za balo, če ne bo. kakšne toče. Kakšna stebelca!" se kar ni mogla načuditi lepi .rasti*
Marjeta ni pozabila misliti nase. Od življenja ni nič več pričakovala. Živeta je samo še za Škovinčev grunt. Kar je bilo Šho-vinčevo je bilo tudi njeno. Otroci so jo klicali za, tdto, bila je nepogrešljiv član za Škovinčevo mizo V miznici je imela svojo žlico in svoj kos kruha, pri otrocih prvo besedo za materjo. Škovinc jo je spoštoval in jo imel bolj za domačo kakor za deklo.' Marjeta je vedela, da ne bo šla prej od hiše, dokler je ne bodo štirje zanesli na voz
Skrbimo za siromašne olroke
Sveti Oče je 6. januarja v posebni okrožnici opozoril svet na milijone otrok, ki vsled vojne nimajo niti najnujnejšega za življenje. V raznih državah umirajo otroci od lakote. Ne najdejo živil, obleke, krova in tudi ljubezni ne. ki bi jo tako nujno potrebovali. Hvaležni moramo biti onim, ki so s svojo radodarnostjo doslej pomagali mladini, ali ta pomoč ne odgovarja veličini zla, vsled česar je treba narode pozvati, da se spomnijo potreb mladine in pomagajo omiliti in lajšati bedo. Sv. Oče priporoča, da se v vsaki škofiji določi dan, ko bodo z molitvami prosili božje pomoči in duhovniki razlagali ljudstvu potrebo, da se s prispevki podpira delo, ki ima namen skrbeti za trpečo, zapuščeno mladino. To je dolžnost. ki se tiče vseh ljudi in vseh strank. Posebno krščansko ljudstvo je dolžno darovati. Vsakdo naj pomisli, da bo ta mladina nosilka bodočnosti, zato je treba, da vzraste nepokvarjena na duši in telesu. Kdor ima malo. naj od tega rad da svoj prispevek, kdor živi v obilnosti, pa naj se zaveda, da ga siromaštvo, lakota in stiska mladine obtožuje. Ce cerkev Jiodi po stopinjah svojega Üstanovitelja, mora skrbeti za otroke in mladino. Prva njena skrb je, da se ne omadežuje otroška nedolžnost. Neštevilni so zavodi, v katerih se vzgaja mladina in se jo pripravlja za življenje. V naših groznih dneh nam ne zadostujejo več stari zavodi. Nepregledne so trume otrok, ki hirajo lačni in umirajoči. Nimajo ne očeta ne matere, ki bi jih oblekla in oskrbela. Zapadli so jetiki, pa ni zdravil in ni človeka, ki bi jim stregel. Druga mladina pa postopa po mestnih ulicah in hodi brezposelna po slabih potih, a nikogar ni, ki bi ji nud'1 zavetje prod bedo, grshom in hudobijo. Naj pomagajo vsi,, ki so dobre
IMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllll
N3ši najmlajši na delu
Pravilne rešitve naloge iz „Mladega Korotana" so nam poslali še sledeči:
Polonca Wutte, Globasnica (Mala vas) Fordi Bicpl, Stebrn pri Pliberku Ja-es Čertaj, Kotmara vas Martin Hotiraic, Bukovje pri Dobrlive'i Fani Ivančič, Podravlje Micka Hutmorova iz Kočuhe.
Pavlina Ivančič, Podravlje Ivica Kosirun, Bistrica na Žili Mavra Jonsohatz, Globasnica.
M c ha Fpicler, Ruda.
volje, da se borimo proti trenutni nevarnosti in preteči bodoči škodi.
V Celovcu so imele Uršulinke za dekleta tri zavode: dekliški šolski zavod. Angeli-num in sirotišnico Nacisti so zavod razpustili, redovnice so odšle: nekaj v Ameriko, nekaj v Francijo, Belgijo, Jugoslavijo in Italijo. Še se niso vrnile in one, ki so se vrnile, so izmučene, prostori so zasedeni. Križevske sestre so vodile Vincentinum, zavod za siromašne dečke. Nacistična vlada jim se zavod vzela in pobrala premoženje. Slovenske šolske sestre so imele v Št. Jakobu v Rožu lepo sirotišnico za deklice. Hvala Bogu so se vrnile in zopet se - zbirajo dekleta pod njihovim varstvom. Usmiljenke so imele v Treffenu velik zavod za fante sirote. V Šmartnem pri Celovcu je bil velik zavod Maria Jossfinum, kjer so usmiljenke negovale sirote-otroke. Nacizem jih je pognal z doma Nekaj jih je našlo nov dom v Tinjski proštiji, nekaj jih je prišlo v Grebinj, večje število pa ,jih je za časa nacizma umrlo. V Kazazah (Harbach) pri Celovcu je velik zavod Sester Dobrega Pastirja. Tjakaj pošiljajo občine nesrečna
dekleta, s katerimi si posvetna oblast ne 1 ve več pomagati. V večnost jih vendar ne sme pošiljati. In dekleta delajo skupno z redovnicami, obdelujejo ves dah svoja polja, preživljajo se s svojim delom. Otrok pozabi na to, kar je bilo in se pri delu zopet veseli svojega življenja. Ti zavodi se skoro vsi vzdržujejo z lastnim delom. Po prvi svetovni vojni smo videli dekleta ^ sirotišnice nabirati po' hotelih odpadke živil, s katerimi so doma pitale mastne prašiče. V poletnih dneh so redovnice pošiljale dekleta v gozd nabirati črnice in gobe za prehrano. Sedaj je bilo vse razdrto. Nacizem nam je zapustil -samo razvaline. ob katerih žalujejo otroci in mladina — ptički brez gnezda.
A nesreča je posegla še dalje. Posegla je ljudem, tudi premožnim, v žepe in jih iz-, praznila. Še je nekaj premoženja, ali če je treba kaj podvzeti, šele vidimo, da današnji denar ni več zlata krona. A kje dobimo blago za obleko? Kje čevlje za zimo? Nadloga, ki je prišla nad narode, je tudi očividna kazen. Ne očitajmo greha otrokom in mladini, sledimo besedam Svetega Očeta, pomagajmo mladini, da otremo gorke solzS in napolnimo mlada srca zopet z novim zaupanjem.
Pasji dnevi
OlisoMe vojaški smlišč
Zaradi nedovoljene posesti orožja in mu-nicije so obsodili Zettinga Josefa na 13 mesecev. Oswald Agnes na 6 tednov. Pasterka Jakoba na 14 dni pogojno Dolinschka Fran ca na 14 dni pogojno. Traunika Albina na
9	mesecev in Sadjaka Klemensa na 9 mesecev. zapora.
Zaradi nedovoljenega prestopa zaporne cone so obsodili na 100 S globe Huber Moniko, Tasser Ano in Auserja Sebastijan na
10	dni zapora zatadi istega prestopka Sca-bo Ferenca in Feimer Leopoldino.
Ce vzhaja in zahaja pasja zvezda ali Syrius istočasno s soncem, če se živo srebro v barometru nevarno bliža najvišji stopnji, če naznanjajo vodovodne naprave vseh velemest svojim odjemalcem, da so „izčrpane", potem so pasji dnevi tu. To je tisti letni čas, ko začnejo ljudje z najbolj pohlevnim čustvom presti kakor maček, ko drvijo tisti, ki so podvrženi v ogromnem obsegu vplivom pasje zvezde, za imaginarnim repom in se vrtijo v krogu lajajoč in ko je zelo nevarno pričeti kak drug pogovor kakor o gozdnih sencah, kopališčih in izdelovanju sladoleda.
Pasji dnevi so postavili na glavo že stari Rim. Poročajo, da so bili sužnji in psi edina živa bitja, ki so se premikala na svojih lastnih nogah po mestu, medtem, ko so si prizadevali drugi prebivalci stokaje priti v osvežujočo senco rimskega polja, ali bolje rečeno, se pustili nesti tja.
Dandanes ni več patricijev in ne nosilnic, ampak pasji dnevi so ostali in se niso spremenili; spremenili so se samo v toliko, da mora večina velemeščanov delati in iskati svojo osvežitev v tolažljivi zagotovitvi me-tereološke postaje, da je temperatura padla za nekaj stopipj. Pasji dnevi so ugodni za tvorničarja sladoleda, na posestnike žolčnih kamnov pa imajo večkrat močen vpliv, ker ti kamni ravno v tem času radi po vdarijo svoj obstoj. V dneh, ko pasja zvezda vzhaja in zahaja istočasno s soncem, je jako priporočljivo paziti na svoje govorjenje in delovanje. Ce je nekdo slučajno pripadnik kake gotove politične smeri, potem naj nikar ne politizira. Medtem. ko vidimo v normalnem času v svojem političnem nasprotniku samo norca, se nam zdi v pasjih dneh otrpel in trmoglav, pre-
kletstva in izogibanja nameščenec v pisarn? je vsako besedičenje varna igra. Mogoče
vredtn idiot. Ce si ali v tovarni, potem s predstojnikom nega je sovražiti vse
leto, ampak v pasjih dneh bi bil človek v stanju, da ga zadavi. Pasji dnevi bodo šli mimo, čim bo pričel prvi jesenski dež, ampak njihove posledice bodo zaposljevale okrožna sodišča.	—vi.
Pojasnilo prizadetim
Kakor je že splošno znano, so bili z 31. julijem odpuščeni iz službe vsi učitelji na Koroškem, ki nimajo avstrijskega državljanstva. Gre skupno za 44 oseb.
Odpustitev se je izvršila po navodilu zvezne vlade, kajti glasom odgovarjajočega zveznega zakona, ni dovoljeno zveznim 'oblastem nastavljati inozemskih učiteljev.
Vsakemu prizadetemu učitelju pa je dano na prosto voljo .da vloži pri deželnem šolskem svetu prošnjo za zopetno nastavitev. Ce bo deželna vlada to prošnjo odobrila, je potem pričakovati, da bo zvezna vlada izdala nastavitveni ukaz. Upajmo, da bo oblastem mogoče do konca počitnic odpraviti te motnje med učiteljstvom, ki je potrebno za dvojezični pouk po koroških šolah, in ki je izvrševalo dragoceno delo.
Sovjetsko-madžarski sporazum
Kakor poroča budimpeštanska radijska postaja, je madžarski ministrski predsednik Ferenz Nagy v nedeljo obvestil višji madžarski gospodarski svet. da je Sovjetska zveza sprejela predlog madžarske vlade o izplačilu vojne odškodnine. Madžarska bi morala izplačati vojno, odškodnino v letih 1946, 1947 in 1948, zdaj pa so se sporazumeli, da jo bo izplačaia šele leta 1953.
MAMLU OGLASU
Pošteno Slovenko, staro 14—16 let (najrajši siroto brez staršev), iščem k dvočlanski družini v neposredni bližini Celovca- Dobi vso oskrbo v hiši (deloma tudi obleko in čevlje). Ponudbe poslati na upravo „Koroške kronike".	.1?2
Sprejmemo kamnoseke in strokovne delavce
za kamnolom. Nudimo najboljšo plačo, zalo dobro hrano in prijetno stanovanje. — Pišite nam, obiščite nas! Kamnolom „Niedrist", Lienz i. Osttirol. Jahnpl. 17. 153
Manjše posestvo želi Slovenka kupiti ali vzeti v najem pa Koroškem ali Spod. Štajerskem. Prevzame v oskrbo tudi posestvo, ki ga imajo za vžitek kaki stari ljudje, in se obveže za nje skrbeti do njihove smrti, ako potem njej isto pripade. — Ponudbe poslati na: Mostnik Fani. Münzenberg 114, p. Judendorf b. Leoben. 154
Vsestransko poštena Slovenka, vajena hišnih del in kuhe ter ljubiteljica otrok išče službe pri krščanski družini. Pogoj: do 10 ur dnevne zaposlitve; kot plačo želi le dobro hrano in lastno čisto sobico (tudi brez denarja). Ponudbe poslati na „Kor. kroniko" pod značbo „Slovenka". 155
dfaizvcd&e:
Iščem svojega moža Hudnik Miroslava, roj. 1914, doma iz Ljubljane, Hradeckega vas št. 38, po poklicu brivca. Nazadnje (lani v aprilu) je bil v Kranju. Ako je komu kaj o njem znano, naj sporoči na: Hudnik Marija, Železna kapla (Eisenkappel) 19, pošta istat	'56
Izseljenci iz Maribora! Dne 8. januarja t. 1. je odsek iz Maribora transport izseljencev skozi Madžarsko na Dunaj, kamor je prišel 14. januarja. Vodja transporta je bil Emil Cernec. V vlaku sta težko zbolela zakonca Stanoga. Njune dragocenosti in hranilne knjižice so prevzeli sopotniki. Cez nekaj dni sta oba umrla na Dunaju. Nakita in hranilnih knjižic pa sedaj ni nikjer mogoče najti. Vse osebe, ki bi mogle dati kake tovrstne podatke, naproša hči umrle Margareta Horvat. Seebach b. Murau (Steiermark), pošta ista. naj jih pošljejo na njen naslov.	157
iiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimnmiimiMHiMmimii
OBJAVE:
Deželni prehranjevalni urad na Koroškem sporoča:
Za zadnja dva tedna 18. dodelitvene dobe (od 2. do 15. septembra) bodo takoj oddajali imetnikom nakaznice za krompir 17 ^o. 20 po 4 kg krompirja. Oddajalo se bo na številko 18 označene odrezke II in III nakaznice za krompir 17 do 20.
Izdajanje mila
V 17. dodelitveni dobi bodo izdajali za meseca julij—avgust milo po 180 gr sveže teže in sicer na odrezke živilskih nakaznic 26 E; 126 E; 226 E; 326 E; 410 E.
in jo v krsti odpeljali v Selca. Svetokrižke-ga zvona' takrat ne bo več slišala.
Rotija jo je imela rada zavoljo pridnosti in razumevanja, ki ga je vselej pokazala do nje. Morda bi jo celo Škovinc v kajžo ne vzel, ko bi Marjeta tako ne pritiskala na gospodarja.
„Res, lan je pa tak, da ga je človek vesel, četudi ni njegov", je Rotiia potrdila Marjetine besede „Blagor kmetom, ki se lahko veselijo svojega. Me se nimamo česa. Delaš, pa nikdar na svojem, kako bo na starost? Včasih me prav skrbi."
Marjeta se je zvedavo zazrla' v prijateljico in skušala uganiti njene misli.
„Saj se nekaj govori" — Marjeti ni šlo rado z jezika“— "da se z Zidarčkovim Tinetom dobro razumeta. Nekajkrat so vaju ljudje videli iti skupaj- k maši. Morda pa na starost ne boš sama, čeprav se s Tinetom ne boš ravno opomogla."
Rotija je čutila, da Tine pri Marjeti ni ravno prav dobro zapisan Pa ni napačen fant. Res. to napako ima. da se vinu ne izogiblje, kadar je pa trezen, se pa da z njim prav lepo govoriti.
„Eh, ljudje se koj zaženo, da le dva skupaj vidijo", se je branila Rotija „Kaj bi se možila, ko se nimam na kaj?"
Hotela jc slišati kakšnega mnenja je Marjeta. Ta je šla dolgo molče ob njeni strani, potlej pa je dvignila glavo in preudarno rekla:
„Takole je. Ce bi pametnega moža dobila, zakaj bi se pa ne Otroke imaš rada, za delo si pridna! — misliš da bi ti Škovinc ne prodal kajže. da bi imela vsaj svojo streho?"
Rotija jo vprašujoče gleda.
„Kaj ljudje res že kaj govorijo?"
„S-v»-1-' če 'tosoodar mi je rekel če si
s pametjo skregana, da pustiš Tinetu, da lazi za teboj. Ni prida, da veš. Ni še dve leti, ko je prepeljaval Rebernikovo iz Pod-lonka. Ce se je ne bi usmilil Jakčev iz Selc. bi bilo dekle za vselej nesrečno. Tako si zapomni: pijanca, kvartača in babjeka se boj kakor naglavnega greha."
Marjeta je še z roko pritrdila svojim besedam
Rotija ni vedela kaj odgovoriti. Dolgo sta obe molčali. Šele na Češnjici se jima je spet odprla beseda. Dohiteli sta namreč Jakeljno-vo iz Studenega, ki je bila pri bolni sestri na Češnjici. Nekaj se je pretegnila in prehitro vstala po otroku Bog pomagaj, ko polje tako kliče in še otrok, ki bi mogli že poprijeti za delo. Zdaj bo ležala, da bo mož sitnaril. Saj je največ zavoljo njega tako brž vstala."
„Greš tudi v Selca?" jo je nagovorila Rotija. ki je hotela uiti mislim, ki so jo nadlegovale zaradi Marjetinih besedi
„Seveda navad se je treba držati " Nasmehnila se je kakor da bi vedela, da tudi Rotija ne leze za prazen nič tako daleč.
Sle so že pod Panovnjiki. Z vrha se je v sončno jutro oziral Sv. Miklavž
Slišati je bilo selško pritrkavanje.
Zadnji, so pričeli dohitevati prve. ki so se hoteli oddahniti. Vročina utrudi človeka. Rotijo je že kar zdelovalo. Ruto je zdavnaj morala spustiti na ramena, ker je čutila, da ji znoj spod las polzi po vratu. V cerkvi bo hladno in dobro je. če človek preveč , pregret ne stoji na kamnu.
Selški zvonik se je tresel od zvonenja. Ženske so se ozirale v line in ugibale kateri nabijajo.
Rotija je v gneči zgrešila Marjeto, ki se je odpravila naravnost v cerkev Kar všeč
ji je bilo. Morala je pogledati, če je Tine nrišel. Sicer so ji Marjetine beseda vzele polovico veselja, s katerim je pričakovala ta dan, vendarle ni hotela kar tako mimo vsega.
„Nikjer ni zapisano, da bi ga jaz ne mogla spreobrniti", si je zatrjevala in hodila mimo štantov.
„Bog ve, če mi bo kupil kaj odpustva?" ji je vstala misel, ko je ogledovala razstavljeno blago. Sama ni vedela ali bi ga vzela ali ne. Najraje bi ga ne. Marjeta ima dobre oči in ženske ji marsikaj nanosijo na ušesa. Več ve o Tinetu kakor marsikatera na Prtovču.
Kar težko ji je bilo, da je pogovor med potjo nanesel na Tineta. Bolj vesela bi bila dneva, ko bi njegovih grehov ne slišala. Zdaj bo venomer mislila ,da ne dela prav, če bo šla z njim
„Le bolj počasi, Rotija."
Za hrbtom se je oglasil Tine. Stresla se je in se brž zasukala
„Mislila sem, da te ni,” je^bila v zadregi.
„Videl sem te, ko si šla z Marjeto, pa nisem hotel motiti. Pri njej nisem dobro zapisan kakor nikjer na Prtovču. Skovinčevim sem sploh na poti "
Tine je uganil, da je bil pogovor med potjo tudi o njem. Dobro je poznal Marjeto. Že nekajkrat mu je prekrižala pot. Da ni bilo Marjete, bi nemara dobil Prešnikovo Rozo. Marjeta, samo Marjeta mu je spodnesla Rozino zaupanje.
„Še v mislih te ni nobena imela", se je zlagala Rotija, ker ji je bilo nerodno, da bi prišla kar med ljudmi navskriž.
„Človek ima drugih skrbi dovolj", je dodala.
Tine se je namehnil. Vedela je. da ne verjame.
„Sicer mi je pa vseeno", se je namrdnil. „Kdor drugim bolj verjame kakor meni, s tistim si ne bom dosti pomagal."
Rotija je čutila, da jo je nalašč pičil.
Žal ji je postalo, da je prišla. Mar bi šla k maši v Železnike. Sama bi bila in popoldne bi si lahko doma kaj pošila. Saj čez teden ne pride do časa. Zdaj bo ves dan slabe volje.
„Še nikoli ti nisem ničear poočitala", se je Rotiji zatresel glas. „Žal mi je, da nisem šla v Železnike."
Tinetu je bilo žal hudih besedi.
„No menda se ne bova zavoljo tujih ljudi sprla. Čakaj, kupim ti nekaj za odpustek "
„Ga ne vzamem", je bila Rotija huda. „Deset bo, v cerkev grem."
In se je obrnila.
„Počakaj vendar ihta. Saj grem jaz tudi ' Tine se je pognal za njo.
„Po maši grem koj domov, da veš. Ti pa po svojem hodi, če hočeš."
Rotija se ni dala pomiriti.
Tine jo je hotel pred cerkvenimi vrati zadržati, toda Rotija se mu je zmuznila in se zrinila skozi gnečo prav pred klopi. Tine je ostal zadaj Jeza ga je kuhala in z očrni je iskal Marjeto, ki je sedela v predzadnji klopi.
*
Cerkev je bila vsa v luči in na koru so, peli latinsko mašo. Med petje so se zdaj pa zdaj pomešali vriski možnarjev, ki so jih prožili fantje na Taboru
Rotija se ni mogla zbrati. Gledala je na oltar, toda v mislih je bila nekje daleč. Ni se mogla najti. Premlevala je Tineta in zdelo se ji je da jo z umazano roko tepe v obraz.
""(Dalje prihodnjič)-
„Koroška kronika'' izhaja ' teden k •> Vsak pet*k in stane dostavljena po pošti ali vaznašalcu 90 griSšev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring25/I. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.
/
f