OKTOBER
1	6 Remlgij
2	P Angeli var. + 8 3 Terezija M. O. 4 N Rožen ver, >-ka
E P Placid « tT DionizLj
7	S SlaT. rožnv. C
8	6 Brigita
» P Diomnizij * 10 S FrančiSek Borg. U N Mater. B. Dev. 12 P Kolumbov dan 18 T Edvard 14 S Kalist V 4 Terezija O
ERIKANSKI SLOV
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
Getlo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d• emagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ
priljubljen slovenski
list y
združenih državah ameriških.
štev. (no.) 199.
chicago, ill., Četrtek, s. oktobra — Thursday, october 8, 1936
letnik (vol.) xlv
Odločilna pogajanja na vzhodu - Vrhovno sodišče zboruje
Na pogajanja, ki se bodo vršila v Nankingu, se stavlja zadnje upanje, da se odvrne grozeča vojna med Kitajsko in Japonsko. — Japonska ni več tako brezobzirna kakor prej.—Kitajska zahteva severne province za se.
VREDNOST LIRE ZNIŽANA
Mussolini znižal denar okrog tretjino vrednosti.
PRITISK NA
FAŠISTE
Šangaj, Kitajska. — Pre-piri med Kitajsko in Japonsko so v zadnjih tednih stopili že v tak napet stadij, da se javno govori, da bodo vodili do oboroženega spopada, ako se kaj izrednega ne dogodi. In za tako izrednost upajo, da se bodo izkazali razgovori, ki se imajo vršiti tekom tega tedna tned zastopniki obeh držav v Nankingu; ti razgovori so ta-korekoč zadnje upanje, do se spor brez resnejših posledic poravna.
Kitajskim nacijonalistom je japonske invazija v severno Kitajsko, gospodarska in vojaška, pričela postajati že neznosna in duška so svoji ogorčenosti dajali s pogostimi pro-tijaponskimi demonstracijami; obenem so vsa vzhodna kitajska mesta preplavili s protijaponsko propagando. Kitajska vlada uradno sicer tega ni odobravala, toda giba-hje nacijonalistov je bilo tako močno, da se mu je bila končno prisiljena pridružiti na tihem, ter mu ni nasprotovala. Končno je prišlo do dejanskih napadov na japonske dr- ivet jet starim žavljane, pri čemer so bili tri- 'jmenu fm, d.
Kitchener, Ont. Deček je dii i
namreč od rojstva slep in s^P^i revoluciji se je
zdravni-itan izrazil, da takih grozovi
Rim, Italija. — Mussolini je izdal pretekli ponedeljek več važnih odlokov, med katerimi je tudi ta, da se zniža zlata vrednost lire. S tem je Italija sledila Franciji, ki je izvršila pretekli teden podoben korak. Vsebina zlata v Uri se je po odloku znižala za okrog 41 odstotkov, vrednost lire pa je nasprotno padla za okrog eno tretjino, namreč od dosedanjih $7.70 za sto lir na $5.20. S posebnim odlokom je Mussolini istočasno tudi odredil, da mora vsak lastnik posestva posoditi Vladi '• pet odstotkov vrednosti svojega imetja. -o-
Francija prepovedala poulične demonstracije.
—o—
Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada skuša onemogočiti [podobne incidente, kakoršni za so se dogajali preteklo nedeljo po pariških ulicah, ko je prišlo do spopadov med fašisti in radikalci. V to svrho je izdala začasno odredbo, da se ne smejo vršiti nikake poulične demonstracije, ki bi utegnile privesti do izgredov. Istočasno se namerava izvesti nov pritisk na fašiste s tem, da se razpusti njih nova organizacija, o kateri trdi vlada, da je le nadaljevanje razpuščene-ga Ognjenega križa.
-o-
uporniška vlada sestavljena
Burgos, Španija. — Vrhovni poveljnik uporniških čet, general Franco, je v ponedeljek objavil imena mož v njegovi novi fašistični vladi za j ozemlje, ki ga imajo uporniki 1 zasedenega. Med drugimi je imenovan v vlado tudi njegov brat, Nicolas Franco, in sicer kot glavni tajnik fašističnega poveljnika.
sleporojeni izpregle-dal
Buffalo, N. Y. — Izredno jma^a Pri
ameriški parnik se vrnil iz španije
KRIŽEM SVETA
'DEVET MOŽ' SE ZOPET SEŠLO
j Pričakuje se, da bo vrhovno j sodišče ponovno razveljavilo še več nadaljnjih New deal zakonov.
Washington, D. c. — Po
štirimesečnih počitnicah se je pretekli ponedeljek vrnilo na svoje delo "devet modrih mož," iz katerih sestoji vrhovno sodišče Zed. držav in od katerih besede odvisi usoda
H

Mexico City. Mehika. — Državne volitve v mehiški državi Tlaxcala, ki so se vršile pretekli ponedeljek, so se zaključile s kaj krvavim rezul- 'zdravju in krepki, dasi znaša tatom. Tekom dneva je bilo 'xijih skupna povprečna starost namreč v različnih nemirih (71 in pol let, in torej ne ka-
V teku dveh tednov je že drugič gorelo pri posestnici Ra-kuševi na Ivanjskem vrhu. Sumijo, da je bilo obakrat zažgano od zlobne roke. — Težka nesreča v Tržiču na Gorenjskem. — Smrtna kosa in drugo.
Domačija žrtev požiga
Gornja Radgona, 19. sept, — Ni se še poleglo razburjenje tukajšnjega prebivalstva zaradi velikih nočnih požarov, ki sta uničila veliko domačijo posestnika Jauka v Dedoncih onstran Mure in vi-vsakega zakona, ki ga sprej-Jničarsko hišo in gospodarsko me kongres in podpiše pred-'poslopje posestnika Boroviča sednik.	v Ilercegovščaku, že je v če
Kakor razvidno, so vsi deveteri sodniki pri najboljšem
pobitih 13 oseb.
— Moskva, Rusija. — Iz vladnih krogov se poroča, da
„ , ,,	v v , , ee sestavlja program, po ka-
Boston, Mass.— Po vec kot	, , , .
terem se bo ruske brodovie
dvamesečnem plutju v španskih vodah se je vrnila pretekli ponedeljek domov ameriška bojna ladja Quincy, katera je imela namen, da po-izseljevanju tuje-
tako ojačilo, da bo prvo na svetu. Kakor trdi list Pravda, se bo posvetila posebna pozornost izdelovanju podmornic.
j — London, Anglija. — Podobno kakor v Parizu, so se
je pred par tedni ubiti
Ta incident je dal japonski Vladi povod, da je poslala v
uspelo operacijo je izvršil dr. izemcev iz Španije,^ Okrog
Val. A. Decot nad nekim de- '5(>0 ]iudi ^ na ta	pre" {tudi tukaj vršili preteklo ne-
dečkom, p0|P^ala v Pristafisca .drUglh delj0 spopadi med fašisti in limenu Wm. D. Brohman, iz (držav, 500 drugih pa je pre- nacijonalisti, prj katerih je
bil peljala na trgovske ladje O	2Q() ogeb ranjenih y
kapi
že, da bi kateri nameraval odstopiti, dasi jih je šest takih, ki bi bili upravičeni do popolne sedanje plače, ako se umaknejo.
Kakor znano, je bila večina sodnikov postavljena od republikanske vlade; da ni naklonjena New dealu, se je lahko razvidelo, ko so bili ovrženi skoraj vsi zakoni, ki so bili sprejeti pod Roosevel-
tovo upravo in predloženi te- njem požaru prispeli gasilci
viacti povoa, aa je posiaia v pomočjo omenjenega ^..u,-,-	_ v . . .jo1o
severno kitajsko ozemlje nove ka je izpregledal in se zdaj torti zgodovina še« ni videla

Čete svojega vojaštva, ob kitajsko obalo pa svoje bojne ladje. Ta čin pa Kitajcev ni preplašil, še manj pa pomiril. Grožnje Japoncev niso izdale; nasprotno, kitajski nacionalisti so začeli čimdalje bolj neustrašeno in odkrito zahtevati, da Japonska umakne svoj vpliv s kitajskega ozemlja in tudi odpokliče svoje čete od tam. Istočasno se je kitajska vlada v Nankingu pričela pripravljati za grozečo Vojno z Japonsko.
Ako se vzame v poštev prejšnje brezobzirno obnašanje Japonske napram Kitajski, ko je enostavno z vojaško silo zasedala province, drugo Za drugo, je precej presenetljivo, da v sedanjem slučaju He napravi podobnega koraka in ne udari. Morebiti vidi, da se je Kitajska vojaško opomogla in bi ne bil obračun z njo tako lahek kakor pred par leti. Morebiti jo tudi Rusija kaj plaši.
Ne glede na to, kaj je Vzrok, da Japonska ni več tako odločna, dejstvo je, da se pripravljena, pogajati s Kitajsko. Dočim pa je še pred fiedolgim stavila Kitajski svo-"zahteve," je zdaj izpreh menila ta izraz v "priporočila." Toda tudi glede teh ni 'dosti upanja, da bi jih Kitajska sprejela, kajti postala je tako narodno zavedna, da se &!ede severnih kitajskih prodne sploh ne mara več pogajati, lejkoč, da je to kitajsko °2emlje in nima japonska nI ^ake pravice, da bi ji predpisovala, kako naj se to ozem
uči spoznavati, kakšen jejVeč ljudi, pravi, je pobitih v svet. Kakor pripoveduje jozadju kakor pa na frontah; zdravnik, je imel deček šare- najhujše pa ima šele priti
nfco na očeh zrastlo skupaj, da ni bilo nikake odprtine, skozi katero bi mogla priti svetloba v oko. Potom operacije je zdravnik izrezal primerno odprtino, na kar je opazil, da bo potrebna še ena operacija. Pod šarenico znotraj sta bila namreč oba' očesa prevlečena z mreno. Ko je še to oviro odstranil pretekli mesec, je deček pričel spregledovati in bo zdaj lahko kmalu v šolo šel.
o-
ponedeljek pa je bilo poklicanih pred sodišče nad 100 aretiranih demonstrantov.
--o-
idejo "radikalcev" bodo pobijali
Philadelphia, Pa. — B. Chappie, podpreds. Amer. Rolling Mill Co., je v nekem govoru pozival ameriške industrijalce, naj se postavijo po robu "radikalnim" idejam, ki
TRPLJENJE ZA SVOBODO ,
Port of Spain, Trinidad. — Izmučeni in izstradani so prispeli semkaj peteri kaznjenci, ki so pobegnili iz francoske kaznilniške kolonije v Cayenne po 14 dneh vožnje v ma-em čolnu. Na svojem begu so Sli skozi strahovito trpljenje, izpostavljeni naravnim vplivom in brez hrane. Skozi štiri prve dni ro imeli na morju neprestan vihar, ki jim je odnesel iz čolna ves pripravljen živež. Tako so morali naslednje dni veslati brez hrane najprej pod tridnevnim nalivom, nato pa pod petdnevnim pri-pekanjem vročega tropičnega aolnca.
umikajo srebro pred japonci
Šangaj, Kitajska. — Kdkor trdi neki japonski list. se je iz '
kitajske centralne banke iz-_____ ______________
vozilo zadnje čase srebra za se razširjajo proti delodajal-84 milijonov dolarjev, in sicer lcem, in naj v svojih oglasih v Ameriko in v angleške ko- 'dostavljajo razna "resnična lonije. Iz finančnih krogov se [dejstva." — Pod .besedo "ra-povdarja, da umika Kitajska dikalizem" je seveda v tem svoje srebro zato, ker priča- slučaju mišljena borba delav-|kuje vojno z Japonsko in hoče 'stva za izboljšanje položaja, {preprečiti, da bi prišel nje jn magnati tega seveda ne zaklad v japonskei roke.	odobravajo.
trtek zvečer spet gorelo, in sicer pri posestnici Ralcusevi Mariji na Ivanjskem vrhu. Žrtev plamenov so postali hiša in gospodarsko poslopje, dve svinji, 60 kokoši, vsa krma in gospodarsko orodje. Posestnico Rakuševo je obiskala požarna nesreča v teku dveh tednov že vdrugič. Prvič bilo je isto tako zvečer — sta ji zgorela klet in uta, v kateri je bila velika stiskalnica. Tedaj je zgorelo tudi 20 sodov polovnjakov in nekaj sena.
Na kraj nesreče
mu sodišču. Pričakuje še, da iz bo enaka usoda zadela še nadaljnje New deal zakone, zlasti tiste, ki' niso naklonjeni velikim denarnim magnatom.
-o--
s kislim mlekom gasili požar
Winona, Minn. — V neko šolo v tukajšnji bližini' je udarila strela in povzročila požar. Prostovoljna požarna bramba je sicer prihitela na pomoč, toda ni mogla ničesar ukreniti, ker ni imela vode na razpolago. V tej stiski je nekdo predlagal, naj bi šli k bližnjemu farmarju po kislo mleko, katerega je imel veliko kad. Storili so to in v resnici tudi pogasili ogenj s tem nenavadnim sredstvom.
širite amer. SLOVENCA
Stavešincev, vendar je bi lo gašenje zaradi pomanjkanja vode na visokem bregu, zaman in so se morali omejiti le na reševanje živine in drugih premičnin, kolikor jih še ni zajel plamen. Škoda znaša okrog 50.000 Din, ki z zavarovalnino ni poravnana, ker je bila posestnica zavarovana komaj za 5000 Din. Domneva se, da je bil obakrat požar podtaknjen. -o-
Žrtev dela
Tržič, 12. sept. — Predvčerajšnjim popoldne se je v Tržiču zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal Alojz Brejc, zaposlen kot delavec pri tvrdki "Peko." Ko je z drugimi delavci razbijal skale, se je zavalila nanj okoli 500 kg težka skala in mu do-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umri Jožef Cesar. — V Stični je umrla Marija Klavs, rojena Flander, učiteljica, ki je zadnja leta službovala v Velikem Gabru. — Pri Sv. Juriju ob južni želez, je umrl Franc Povalej, spoštovani posestnik pri Sv. Primožu. — V Ljubljani je umrl August Ničman, mestni u-pokojenec.
-o-
Roke mu je zmečkalo
Anton Kukavica, 21 letni delavec iz Dev. Marije v Polju je bil zaposlen pri nekem podjetju. Ko je zadnje čase vozil vagone po medenskem klancu kjer delajo cesto, se mu je po nesreči prevrnil eden vagončkov ravno na roko in mu jo zmečkal v zapestju.
-o-
Nesreča na ulici v Zagrebu Pred trgovino Kastner in Oehler na Ilici v Zagrebu se je zgodila huda tramvajska nesre-so pri zad- ga, katere žrtev je postala Margareta Škof iz Logatca na Notranjskem. Dobila je tako hude poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnico.
-o-
Z roko v stiskalnico Nevarno se je ponesrečil 12 letni Franc Žnidaršič, sin posestnika v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Pri prešanju sadja je po neprevidnosti prišel z desno roko pod stiskalnico, katera mu je roko popolnoma zmečkala, da se je bati, da bo fant izgubil celo zapestje.
Slovenski voli z&. Španijo
Iz Maribora poročajo: V torek 15. sept. so v Ribnici na Pohorju naložili na vagone 28 lepih težkih bikov in volov, katere so prodali Španiji. Poslali so jih do Splita z vlakom, odkoder so jih z ladjo prepeljali v Španijo in sicer v Madrid.
-o-
ANGLEŠ KI KRALJ V ŠKOTSKI NARODNI NOŠI
lje upravlja.
Z veliko pozornostjo se pričakuje, kaj bodo prinesla omenjena pogajanja v Nankingu, ali spravo, ali vojno. Kakor omenjeno, se kitajska vlada pripravlja za drugi slučaj in oborožuje linijo, kjer utegne priti do spopadov.
besedno odtrgala desno nogo, Xramvaj ga je zadel levo nogo pa dvakrat zlomila. Na Zalog]d cegti y Ljubljani je Nesrečnega delavca so takoj tramvaj zadel v 28 letnega Jože. prepeljali v ljubljansKo bol- ^ 2agarja, delavca z Gorenjskega in ga podrl 11a tla. Zaradi poškodb ki jih je dobil, so ga morali oddati v bolnico.
--o-
Angleški kralj Edvard je precej presenetil svoje škotske podanike, ko je nedavno mesto Ballater, oblečen v njih parodno nošo, kakor ga kaže gornja slika (na levi,).
prišel med nje v
nišnico. Njegove poškodbe so tako hude, da je lc malo "panje, da bi ostal živ.
-o-
Bik ga j« ubil
Karol Komperšek, iz Žitnic v občini Jurjevski dol je pri posestniku Jožetu Režonji opravljal razna mizarska in tesarska dela. Hotel je popraviti tudi jasli, h katerim je bil privezan bik. Ko se je Komperšek pripravljal k delu ga je bik nenadno s tako silo pritisnil ob jasli, da je Komperšku počil želodec. Kompevšek je po sedmih urah trpljenja podlegel bolečinam. — Komperšek si je sam kriv nesrečne smrti, ker je proti volji gospodarja šel na delo, predno je ta utegnil bika odstraniti.
-o-
širite amer. slovenca
Usoden padec
Brezposelni mesarski pomočnik Štefan Tajnikar iz Celja je po nesreči padel z nekega kozolca 20 čevljev globoko na tla in se nevarno poškodoval. Poleg drugih poškodb si je zlomil tudi nekaj reber.
-o-
Na kol se je nasadil Hudo se je ponesrečil 12 letni dijak Janko Berčič, sin strojnika iz moške kaznilnice v Mariboru. Skakal je s poda v slamo in pri tem po nesreči priletel na priostren kol, ki je bil skrit v slami. Kol se je fantu zasadil v stegno tako močno, da je na drugi strani pogledal ven. Morali so ga oddati v bolnico.
Stran 2
»AMERrKANSKI SLOVENEC®
'CetrteE, 8. oktobra i 936
Amerikanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta Za četrt leta
Naročnina;
..$5.00 _ 2.50 „ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ___________________________$6.00
Za pol leta __________________________________ 3.00
Za četrt leta ________________________________ 1.75
Posariie*!na številka
______________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in ^merica. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...............................—$5.00
For half a year ________________________ 2.50
For three months ________________________ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ___________________________$6.00
For half a year _______________________ 3.00
For three months _________________ 1-75
Single copy ................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan iji pol pred dnevom, ko izide list, — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
P. Hugo:
Kdo je začel
Namreč špansko civilno vojno. To vprašanje je Mr. Jontez sprožil in mi hotel kot z nekakim pagat ultimo zapreti sapo. Kajti po njegovem, in še mnogih drugih, so začeli fašisti in nosijo tudi vso odgovornost za strahotne posledice. Kdor drugače misli in govori, ni le smešen, pravi Mr. Jontez, ampak je pravo budalo. O, le počasi Janez, le počasi z budali, da sam ne ostaneš budalo. Ko bi ti malo več španske zgodovine poznal kot od včeraj in še nekoliko razločka med kdo in zakaj zraven, bi malo bolj previdno govoril, da ti kaj nazaj ne prileti.
Ni glavno vprašanje, kdo je začel. A ker si ga načel pomudiva se malo ob njem. Da, ko bi ti malo predvčerajšnje zgodovine Španije poznal, bi lahko vedel, da ta vojna ni njen začetek, ampak je le njeno nadaljevanje. Začetka in začetnika je tedaj treba iskati dalje nazaj. Njen poče-tek sega še v monarhične čase Španije. Pripravljati so jo jeli framasoni, ki so se tam zlasti pod diktaturo Primo de Rivera močno razpasli. Ker so pa vedeli, da ima katoliška Španija najmočnejšo človeško oporo v svoji katoliški monarhiji oz. dinastiji, so najprej njo vzeli na muho. Vse prevratne elemente so organizirali proti njej. Desna roka pri tem krtovskem delu so jim bili socialisti pod vodstvom sedanjega premiera Largo Caballere, učenca moskovske šole. Svoj prvi cilj, republiko, so aprila 1931 brez prelivanja krvi dosegli.
Njih končni cilj pa ni bila samo republika, kot so to lahkovernim dopovedovali in jih na to limanico lovili, ampak docela laizirana, od vere in cerkve popolnoma ločena republika. Morda bi se jim bilo po njih znani previdni taktiki in pri prav tako znani zaspanosti španskih katoličanov tudi to stopnjema brez posebnega odpora posrečilo. A takrat so imeli v tej družbi odločilno besedo že moskovsko pobarvani in od tam podpirani socialisti, ki so hoteli stavljeni cilj z jurišem doseči. Ko je radikalno-sociali-stični blok poleti 1931 zmagovito izšel iz volitev, je takoj pokazal vse svoje karte. Ustava, ki jo je konec istega leta republiki dal, je izrazito proticerkvena in boljševiško nadahnjena.
Konservativni katoliški krogi, med katerimi je bilo tudi mnogo navdušenih republikancev, so zdaj spoznali, kam pes taco moli. Odločno so protestirali, da laizirana republika ni bila njih ideal in da jo odklanjajo. Toda zaenkrat je bilo prepozno. Radikalno-socialistični blok je bil v sedlu in jim porogljivo klical: Bist du nicht willig, so baruch' ich Gewalt. Ce se nočete udati, se bote pa morali. Vsak odpor je izzval še radikalnejši kulturni boj. Prve goreče cerkve in samostani in prva prelita kri so pričali, da je proticerkveni in protiverski kurz na pohodu, pripravljen na vsako žrtev za dosego svojega cilja.
To je konservativnim elementom raznih strank docela odprlo oči. Pod vodstvom Gil Roblesa, voditelja mlade "Ljudske stranke" so osnovali desničarski blok s skupno platformo: Karkoli bo že bodoča Španija politično, versko je bila, je in mora ostati katoliška! S tem programom je šel desničarski blok na intenzivno politično, socialno in prosvetno delo. Ker se je tudi ljudstvo, v globini srca še vedno verno, začelo zavedati resnosti položaja, se je ta blok v čudovito kratkem času tako okrepil, da je zmagovito izšel iz volitev 19. nov. 1.1933. Vse je bilo prepričano, da je katoliški značaj Španije za vedno rešen, levičarski, takrat že docela rdeči blok, pa prav tako za vedno poražen.
A ta se ni topo udal v svojo usodo. Takoj je šel na delo, da čim prej zopet dobi v roke iztrgane vajeti republike. Zavedal se je pa tudi, da če bi čakal novih volitev, bi med tem Gil Robles že preveč utrdil svoje postojanke, da bi jih mogel z volivnimi glasovnicami zavzeti. Zato se je odločil za državni puč, s ciljem, Španijo takorekoč z enim mogočnim udarom pretvoriti v čisto boljševiško republiko. Ta drzen sklep ni bila kaka zgolj politična pustolovščina. Bil je za to dokaj dobro pripravljen. Bivši ministerski predsednik in vojni minister, sedanji predsednik Azana, je že tedaj, ko ie bil še v vladi, socialiste za vsak slučaj dpbro oborožil. Kot se je pozneje dognalo, so bili založeni z orožjem v vrednosti za 13 milijonov pezet.
Zaupajoč na to oboroženo silo in meneč, da je desničarska fronta še vsa slabotna, so oktobra 1934 kar udarili. Mimogrede povedano, Mr. Jontez in drugovi, to je bil oboroženi boljševiški udar proti legalni ljudski vladi. Pa bolj legalni, kot je sedanja, po milosti ruskega rubla in preveliki dobrodušnosti tretjine katoličanov, ki niso šli na zadnje volitve izvoljena. Da, to samo mimogrede, da se ne bote več skrivali za "legalno" vlado ter od tam streljali na "vstaše" ji one, ki ž njimi drže. Za vse vsaj enaka pravica!
Ko bi bila boljševikom oktoberska revolucija vspela, bi bila vsa Španija že jeseni 1934 taka velemesnica. kot je danes. Kajti kjerkoli so bili začasno zmagoviti so vpri-zarjali taka bogoskrustva in grozodejstva, kot jih vpri-zarjajo danes. Samo v provinciji Asturiji, kjer so se naj-delj držali proti vladnim četam, je bilo okrog 50 duhovnikov, redovnikov in redovnic zverinsko mučenih in pomor-jenih in na stotine cerkva in samostanov požganih. Tako bi bili z ognjem in mečem paševali povsod, ko bi vladi ne bilo vspelo vstaje potlačiti.
Tu moj dragi elevelandski Janez je začetek španske civilne vojne. Začeli so jo boljševiki. Ta vojna, ki zdaj divja, je le druga etapa, le nadaljevanje one, samo na širši podlagi. Koj ko so bili boljševiki po februarskih volitvah zopet na krmilu, so začeli s terorjem nadaljevati. Masne aretacije desničarjev, požigi cerkva in samostanov in morija je bila znova na dnevnem redu. Vlada ne le ni ničesar storila v zaščito življenja in premoženja svojih političnih nasprotnikov, ampak je še na stežaj odprla ječe, iz katerih so se vsipali najtemnejši elementi proti cerkvam, samostanom in duhovnim osebam, da se do drage volje in do bestialnih nagonov zmaščujejo nad njimi. Desničarjem ni preostalo drugega, kot obrambo svojih pravic vzeti v svoje lastne roke. Naravna in božja postava jim jamči pravico za to obrambno vojsko, ki so jo boljševiki začeli in jo s takimi grozodejstvi nad neoboroženimi nekombatanti nadaljujejo. Tako je! In kdor nasprotno trdi, kot naš elevelandski Janez, tisti je budalo.
Zato, dragi moj Janez, budalo kar lepo previdno v svoj žep vtakni. Kajti če bi ga vtaknil za svojo motormansko kapo in bi širša javnost ki jo prevažaš po mestu vedela kaj to pomeni, bi utegnil imeti kmalu prazno karo. Budali namreč nihče rad ne zaupa svojega življenja. In končno bi ti ostal samo provizorični zamašek iz koruznega storža, ki je pa preslab fundament za ekzistenco.
PARADA LEGI JON ARJEV V CLEVELANDU
Cleveland, O.
In zopet Cleveland boje rekli bravci, da, gospod urednik, saj pa imamo tudi vedno kaj za poročati. Prvič nas je toliko Slovencev in Jugoslovanov sploh, da bi bilo kar škandal, če bi vsaj enkrat na teden ne pokukal kakšen dopis v A. S. iz Clevelanda, da bi številni naši rojaki, ki so nekoč živeli v Clevelandu, izvedeli, kako' je tukaj.
Danes je dan po legijonarski paradi, še danes mi šumijo po glavi bobni in trompete, kaj ta? kega še nisem nikdar imel prilike videti in slišati.. Da, prav tako zatrjuje tudi vse tukajšnje ameriško časopisje in legijonarji sami tako izjavljajo, da kaj takega, kar so dosegli v Clevelandu s svojo parado in številno u-deležbo, še niso nikjer drugod v Ameriki poprej priredili.
Prvo bodi povedano, da je parada trajala neprenehoma 11 in pol ure, namreč od desete ure dopoldan, kar se je začelo točno in pa do 11. in 25 minut zvečer, ko so zadnje trupe prikorakale v
Stadijon.
Ta dan se je oblekla Amerika v sijajno, vsakojako praznično uniformo, ali. pa na stotine načinov, nalašč v ta namen izdelano obleko. Ta dan je Amerika pokazala, da ima v sebi življenje in ljubezen do artistične obleke in posebno barvnih uniform, v katerih so korakali po številnih ulicah vsakojaki zaslužni veterani in dosluženci s tisoč odlikovanji na prsih. Korakali so veseli in jasnih lic, pa tudi s ponosom, kakor mora biti ponosen vojak na svoj vojaški stan. Ti možje so prihiteli iz vseh držav ameriške Unije. S seboj so pripeljali tudi družine, napolnili so ves Cleveland, vsa stanovanja in ceste, 70.000 jih je bilo v paradi, 500.000 je pa gledalcev, oblegalo ob straneh ceste ves dan. Sam sem bil med njimi od 9. ure zjutraj do sedme zvečer. Ker pa ni le bilo ne konca in kraja slikovite parade in ker mi je že davno poprej zmanjkalo filma, sem rekel sam prisebi: "Le korakajte do kraja, moje noge niso lesene."
Čudim se, kako so mogli vzdržati tolik napor na vročem solncu.
Dan jim je bil naravnost izbran,
solnčn, vroč, toda pogum, ki so ga imeli, jih je držal, kakor drži vojaka njegova služba in disciplina v komandi.
Kakor sem že zgoraj omenil, mi še danes šumi po glavi od razbijanja bobnov in trompet. To je umevno iz tega, da je bilo istih 190 godb po številu in mnoge ta-Jko velike, da so že samo godbe [tvorile sijajno parado. Na čelu j godb so bili diregenti, ki so vihteli in metali v zrak palice. Mnoge godbe so imele po več takih. V mnogih godbah so se v tem odlikovale ženske in dekleta. Mnogo je bilo mladinskih godb mladih komendantov in zopet sijajno vzraslih junakov. Vsaka država je poslala vse najbolje kar je imela doma. Že samo kar je država New York vprizorila, bi bilo dovolj za en dolg popoldan. Tako ni hotela država Illi-jnois zaostajati, ali pa druge dr-jžave enako. Ogromne trupe policajev na konjih kakor tudi na motornih kolesih in pešci, so tvorili ogromno parado in želi velik aplavz. Indijanci, Črnci in vse druge grupe, so hotele nad-rivati druge v posebnih opravah. Med vsem tem so pa krasile flo-tile in vsakojake lokomotive, ki so povzročale veliko ropota in zvonenja. Medtem so pa pokali možnarji na flotah in s tem pomagali utrujene ljudi vzdržavati na nogah. Nikdo ne bi rad zapustil take prilike; dasi so bili ljudje lačni in žejni, toda zanimanje je bilo tako veliko, da so očetje in matere držale svoje malčke že vse zmučene na rokah ves dan in na vročem solncu.
Vračam se nazaj k onim bese-idam namreč: Amerika se je oblekla v praznično obleko in pokazala sijaj in krasoto bogastva, ki ga ima v tem, da se obleče kadar jo kdo pokliče k temu.
Marsikaj si je slednji od tega domišljeval: Dandanes smo v časih, ko se govoriči o komunizmu in prekucijah. Toda, Ameriki se tega ni treba bati. Kdor je gledal na te legijonarje, ta je lahko sklepal sodbo o silni moči, katero ima naša vlada v svojih legijonarji h, ki so že šli skozi skušnje življenja na svetu. Komunisti si lahko prste opečejo, aki se bodo igrali z takim ognjem v Ameriki. Ce tudi je bila to le parada, vendar se je bralo na obrazih teh mož nekaj resnega, nekaj modrega. Ta parada je dala mnogim poguma in ponosa na Ameriko. Iz sijaja uniform se pa tudi lahko sklepa tole: "Pravijo da tisti ki drži na obleko tudi velja moža." Dokler bo ameriški narod tako ponosen na svoje uniforme, ne bodo imeli nobene prilike čifutski komunisti ga zapeljati v komunistične intrige. To je pokazala slavnostna parada legijonarjev v Clevelandu dne 22. sept. z velikansko močjo in tudi odločnostjo. O priliki pride
še-	A. Grdina
--o--
VELIKA "FOOTBALL" IGRA V SHEBOYGANU
Sheboygan, Wis.
Tukajšnja mladina se pri-jpravlja za zanimivo zimsko športno igro "football," katero bodo igrali z jugoslovanskimi igralci iz Indianapolisa, Indiana, kateri so odnesli v letih 1932-33 prvo zmago med mestnimi igralci. Med temi
jugoslovanskimi ig)ralci so jmladeniči, ki spadajo k vsem jtrem velikim slovenskim podpornim jednotam. Omenjeni 'football igralci iz Indianapo-jlisa, West Side Yugo-Slavs, so pred dvema letom?, premagali tukajšnje South Side Athletic Club in sicer s 25 proti 0. — jKakor je rečeno, pridejo in-dianapolski igralci sem v Sheboygan v nedeljo 11. oktobra in se bo vršila ta športna igra v znanem Sheboygan Baseball Parku. Trideset igralcev pride iz Indianapolisa, ki odhajajo v petek zvečer 9. oktobra in pridejo v Sheboygan v soboto popoldne. — Lansko leto je naš football team slavno priboril veliko zmag in je slovel kot nepremagljiv. — Pričakuje se, da bo na football igrišču v Sheboygan Baseball parku v nedeljo veliko gledalcev, ker igra bo silno zanimiva že vsled tega, ker se bostg. spoprijela dva izredno močna in zmagovita teama. — Rojaki. udeležite se te športne igre.
Sheboygan Athletic Club
-o-
Z MICHIGANSKIH FARM
Manistique, Mich.
Ker že pošiljam naročnino, bom pa še napisal par vrstic za v list.
Vročino smo imeli preteklo poletje in sušo, kot marsikje drugod. Najhujše je pa bilo dne 13. in 14. julija, ker je nastalo blizu mesta veliko gozdnih požarov. — Letošnji pridelki na farmah so pičli. Čudno, da se še to zrastlo kar je, ko pa ni bilo cela dva meseca dežja, katerega je rastlinstvo tako potrebovalo. — Kar se tiče dela, se ne moremo še prav nič pohvaliti in tudi je mogoče da bo še slabše. Tako je vedno težje za one zelene papirčke, ki jim pravimo dolarji.
Jesen je tu. Dobro bi bilo se kaj zaposliti v "spodnjem štuku,' kakor je v svojih dopisih včasih večkrat omenil Tone s hriba, tam v Jolietu in njegov prijatelj Žorč. No, fanta, ali ga bosta to jesen kaj stiskala in ali bosta kaj sporočila v listu? — Ravno ko to pišem, nekaj pada, pa ni ne dež ne sneg. — Je že zima pred durmi. — Pozdrav vsem bralcem in naročnikom tega lista tukaj in v stari domovini. A. Krašovec -o-
ANGLIJI SE PRIPOROČA
LJUDSKA FRONTA
London, Anglija. — Znani angleški državnik Lloyd George je v nekem razgovoru, ki je bil priobčen v nedeljo, priporočal, naj bi se tudi jV Angliji ustanovila takozva-na Ljudska fronta, namreč j zveza v vseh radikalnih elementov^ kakor se je to zgodilo v Franciji in v Španiji. Posebej je govornik omenjal Francijo, rekoč, da Iso se s pomočjo Ljudske fronte uzakonile take točke, do katerih bi drugače ne prišlo razen potom diktatorstva. Po njegovem mnenju bi ustanovitev te fronte zmogla prevrat sedanje Bal d win o ve vlade.
med Slovenci po Ameriki
Rojak utonil
Cleveland, O. — V ponedeljek, 28. septembra so malo pred poldne našli v jezeru blizu 169 ceste truplo tukaj poznanega rojaka Franka Ur-ha, — Že v soboto zvečer je šel od doma in ker se ni vrnil, so domači začeli za njim poizvedovati, dokler niso res našli njegovega trupla v vodi. Urh je bil star 48 let in je foil doma v vasi Gozd pfi Kamniku, kjer zapušča še živo mater, brata in tri sestre. Tukaj v Clevelandu zapušča ženo, sina, hčer in sestro.
Poroka
Floral Park, Long Island, N. Y. — V tukajšnji katoliški cerkvi se je pred kratkim poročil Slovenec Paul Zalaznik, sin vrhniškega rojaka Mr. Pavla Zalaznika, ki ima lepo vre j eno farmo v Elk Creek, N. Y. Novoporočenec bo živel s svojo ženo v Scranton, Pa.
Na poti demov se ponesrečil
Aurora, Minn. — Tukaj dobro poznani rojak Mr. C. Vi-rant, ki se je kot delegat konvencije JSKJ v Clevelandu, vračal zopet proti domu s svojo soprogo in njenim bratom ter materjo, se je z avtom težko ponesrečil. V bližini Rice Lake, Wisconsin, je avto nenadno zdrknil s ceste in se večkrat prevrnil. Najhujše je bil poškodovan brat Virantove soproge Louis Kovach, ki je dve uri po nesreči že izdihnil. Ostali trije potniki so bili pripeljani v Rice Lake bolnišnico. Med njimi je zlasti težko poškodovan Mr. Virant sam.
kov
— PmA
Nesreče rojakov
Superior, Wyo. — pred kratkim je bil rojak Anton Česnovar težko poškodovan in je moral iskati zdravja v bolnišnici v Rock Springsu. —-Rojak Louis Jerach je pri neki nesreči izgubil desno oko.
- V Rochester, Minnesota, sta odpotovala iskat zdravja John Porenta in njegova soproga.
Smrt pobira
—	V Clevelandu, O., je umrla Marija Laušin, rojena Perko, v starosti 39 let. Zapušča soproga, hčer, sina in brata, kateri se nahaja v bolnišnici .za pohabljene vojake v Marilandu. Rojena je bila v Pennsylvaniji, kjer zapušča še očeta in sorodnike.
—	V Indianapolis, Ind., je umrl Martin Zakrajšek in sicer za rakom na želodcu. Rojen je bil v Runarskem, pri Blokah na Notranjskem in je bival v Ameriki 2(i let. Zapušča ženo in brata, v Lorait nu, O., pa sestro.
—	V Detroitu, Mic.h, je umrl Frank Skerbe, v starosti 50 let. Zapušča dva sina hi sestro.
~ a
o
na
rrt
M :P
tjq
>co O
a,
S
S
co 3:
<u
ni
si
4>
U OS
3 g
rs «
g
S
a m
• **
.2 5Š
J2 g
S <
'S -s
W	"T*
S
rt o
iT; O
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(130)
(Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice Burroughs
WSJ*- SBjKss:	i'l
;nited feature syndicate. 'flr'*
Ko so vojaki, ki so spremljali Tarzana kot častna straža, izvedeli, d? prihaja sovražnik nad nje, so bili takoj voljni pokoriti se Tarzanovim poveljem, ker so ga imeli za resničnega Is-kandra. Tarzan je pa dal še kratka povelja in odpravili so se na pot proti sovi ažjuka, tiho iu brez vsakega krika.
Tarzanova želja je bila, da bi Lady Beth ostala zadaj, toda ona mu je rekla, da mil je potrebna, da njegova povelja razloži suličarjem in na ta odgovor je moral Tarzan vsskako pristati. Tudi dr. Jones se je ponudil da gre z njimi, čeprav mu je Tarzan slikal nevarnost, da imajo oni drugi moderno orožje.
Toda dr. Jones in Lady Beth se nista dala oplašiti Tarzanovim besedam, četudi sta morala sama priznati, da imajo nasprotniki zares moderno orožje, medtem ko ti Canaaniti posedujejo le siarokopitne sulice. — Tako je cela skupina mirno nadaljevala pot proti sovražniku pod Tarzanovim vodstvom.
Tarzan, izkušen v opreznosti in previdnosti, je vedel, kako se je treba vesti, da sovražnika, ki nič hudega ne sluti, preseneti. Vedel je, da je sovražnik v premoči, tako po številu, kakor tudi po orožju, zato je bila ta nje-Rova previdnost na mestu. Kljub temu je bilo težko reči, kdo bo zmagal.
Četrtek, 8. oktobra 1986
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
PO 21 LETIH IZ RUSIJE
HITLERJEVE FALANGE
Belgrad, 4. septembra.
Jakob Stupar, doma iz občine Homec, okraj Kamnik, je odšel leta 1915 s 17. pešpolkom na rusko bojišče. Pri bojih na Dnje-stru je izginil in od tedaj ni bilo od njega nikakega glasu več. Domači so ga smatrali za mrtvega in njegovi rojaki so vklesali njegovo ime z zlatimi črkami v spominsko ploščo padlim in pogrešanim vojakom, ki je vzidana na zidu cerkve v Radomljah.
Lansko leto pa je prejel nepričakovano od njega pismo njegov stric, ki pa je že umrl pred 15. leti. Pismu je Stupar priložil pismo za svojega brata Gregorja, kateri pa je tudi že umrl leta 1918 v svetovni vojni. Te dni pa je Jakob Stupar prišel z ženo in tremi otroci čez Varšavo, Bukarešto v Belgrad, kjer se želi pred odhodom v svoj rojstni kraj od-počiti pri svojem bratu v Zemu-nu. Dopisnik ljubljanskega "Slovenca" je dobil od njega nekaj zanimivih podatkov. Tako le pripoveduje:
"Nezavestnega so me s težkimi ranami na roki in glavi našli na bojišču ruski sanitejci. Po daljšem zdravljenju v bolnišnici, kjer sem se prvič zavedel, so me poslali z ostalimi ujetniki v Taš-kent, kjer sem ostal ves čas do svojega povratka v domovino."
,'S čim ste se preživljali v Rusiji?"
"Po nastopu revolucije sem se začel ukvarjati s čevljarstvom, česar sem se izučil od svojih to
di, ki praznujejo praznike in nedelje. Vendar pa praznujejo skrivaj."
"Kako pa je s šolami?"
"Šoloobvezni pouk se začenja z 8. leti. Za knjige, zvezke in ostalo morajo skrbeti sami starši. Glavna predmeta sta: govorništvo in nauk o komunizmu. Na ostalo se ne polaga veliko važnosti, tako da konča veliko otrok vse šole, vendar pa znajo komaj dobro čitati in pisati. In taki ljudje prevzamejo potem vsa javna mesta v državni upravi. Otroci nekomunističnih staršev pa so sploh izključeni od šole. Za neruske narode so sestavili gramatike in učne knjige pisane v njihovih jezikih ali ne v latinici, dočim so za ruske učence pustili malo skrajšano cirilico."
"Tudi oženili ste se v Tašken-tu?"
"Da, tam sem se oženil. Moja žena je hči bivšega poštarja, donskega Kozaka. Imam dva sina in eno hčer. Oče žene je ostal v Taškentu na svojem posestvu (ki meri 800 kvadratnih metrov), ako smem tako imenovati to krpo zemlje. Vendar pa velja za buržuja. Ni gobovo, ali je v tem trenutku še na tem posestvu, ker so že ob času mojega odhoda pritiskali nanj, da vstopi v kolhoz."
"Zakaj se niste že prej oglasili?"
"To vpraašnje pa mi niste pravilno postavili, ker bi moral jaz vprašati, zakaj nisem dobil
ki so izpodjedali to vlado. Parlament se ni mogel oglašati, a večini ljudstva je bilo tako všeč in si je to želela. Le nekaj nezaposlenih politikov se je vznemirjajo in ti so polagoma pripravljali tla, ki na njih stoji Španija v teh dneh.
Kolona za kolono jeklenih čet se je vrstila nedavno ob nazijski proslavi v Nuerenibergu. S to parado je mend a hotel Hitler javno pokazati, da je pripravljen za_spopad z Rusijo, katero je v svojem govoru brezobzirno izzival.
varišev vojnih ujetnikov v Ru- nikakega odgovora na vsa moja siji. Leta 1926 sem na meji sa- 'številna pisma, ki sem jih pi-mega Taškenta kupil malo po- sal sestvo, katerega sem obdeloval, poleg tega pa sem se bavil s prevozništvom, ker sem imel dva konja. Pozneje sem moral obrt
opustiti, ker so mi oblasti prepovedale izvrševanje čevljarske obrti, kajti v Rusiji ne poznajo samostojnih obrtnikov in so me smatrali za tovarnarja (imel sem 8 pomočnikov). Pozneje sem se popolnoma posvetil prevozništvu, ker posestvo ni bilo tako veliko, da bi moglo preživljati mene in mojo družino, zlasti še radi visokih davkov, ki so mi jih naložili. Kljub temu pa nikar ne mislite, da sem imel bogzna kako življenje, saj si nismo mogli privoščiti pri kosilu nikdar več kakor samo eno jed. Kajti 1 kg kruha stane od 4 do 5.50 rubljev, 1 kg mesa 12 do 16 rubjev, 1 kg masti 18 rubljev itd. Pa še tega ne morete dobiti v -vsakem času, ampak morate čakati po 3 do 4 ure, da pridete na vrsto. Za otrobe za konje pa je treba čakati tudi celo noč. Ker dobi delavec 3 do 5 rubljev plače na dan, si lahko predstav ljate, kako izhaja. Obleka pa je skoro nedostopna delavcu, ker stane n. pr. že ena srajca "ruba-ška" 60 rubljev. O cenah v času lakote, ko smo morali plačevati po 50 rubljev za 1 kg kruha in mesto po 60 do 70 rubljev za 1 kg, ne bom niti govoril."
"Kakšne so politične razmere v Rusiji?"
"V Rusiji računajo samo z dvema vrstama ljudi. Ali si komunist ali pa te smatrajo za svojega nasprotnika. Kot tak pa težko najdeš delo in če ga najdeš, te plačajo trikrat manj kot pa komunista."
"Kako pa je tam bilo v verskem pogledu?"
"Cerkve ni več. V našem kraju so vse cerkve razdejane ali pa se uporabljajo v druge namene. Našo katoliško cerkev, katero f-'mo zgradili sami vojni ujetniki v Taškentu, predelava j o sedaj v krema tor i j za sežiganje mrličev. Moja dva otroka je krstil naš duhovnik, ki je slučajno potoval skozi Taškent. Vendar pa o tem ftirnam nobenega potrdila. V ce-!em Taškentu, ki ima 700.000 Prebivalcev, je sedaj samo 1 du-, hovnik pravoslavne vere in še ta mora stanovati na pokopališču. Komunisti imajo tam najlepši prostor, pripadniki vseh ^er pa imajo skupno pokopališče. Kljub takim razmeram pa Je v Taškentu še zelo veliko lju-
"Ali se vam mar ni kedaj po-preje nudila prilika, da pobegnete?"
"Tudi to sem poskušal in to takoj po revoluciji, vendar pa sem pozneje opustil vse poskuse, kajti, poglejte mojo glavo, lasje so mi posiveli v eni noči po takem brezuspešnem poskusu."
"Bili ste prevoznik in imeli posestvo. Torej ste morali prinesti s seboj tudi denar in druge vrednosti?"
"Da, kar sem imel, sem prodal in prejel za to par tisoč rubljev. i
ostalo ocl molka, ki mi ga je dala Prepričan sem, da se bo našel s seboj moja sestra, ko sem od- v Sloveniji vkljub vsemu tudi
skromen kruhek za tega mladega in popolnoma osivelega moža, ki se po 21 letih vrača iz Rusije kjer ni našel raja, kakršnega
ha j al na vojsko, in pa — moji;
sivi lasje tu gori. In oboje nosim nazaj v svojo rojstno vas. Za otroke pa že upam najti tam gori krstnega botra ..."
obetajo oni naši komunisti, ki niso še bili tamkaj.
DEŽELA BOLEČIN IN GORJA
Čim delj trajajo boji v Špa-1 začela streljati na katedralo, ki
Sleherni pozna položaj teh dni. Vsak dan in vsako uro prihajajo vesti groze in okrutnosti. V Escorialu so umorili 114 av-guštincev, ki so jih imeli ondi šest tednov zaprte. Iz hvaležnosti za dobro vzgojo, ki jo je ondi prejel, je predsednik Azana obljubil tem avguštincem, da se jim ne bo ničesar zgodilo, dokler bo njegova beseda še kaj zalegla. Toda gospod Azana niipa nobene besede več, sicer bi bil mogel preprečiti le nove zločine.
Dalj poročajo, da so rdeči miličniki v romarski cerkvi na Montserratu vse razrušili, karkoli kaj spominja na vero. Razumemo bistvo takšnega strahotnega dejanja: v Španiji hočejo zatreti vsakršen spomin na vero, da bi deželo pripravili za sprejem komunizma. Marksisti se dobro zavedajo, da je vera v srcu ljudstva, ki še ni okuženo marsistično, trdo in globoko ustaljena. Zato morajo pač najprej porušiti ta trdni temelj, da bodo mogli na njegovo mesto postaviti boljševistično mišljenje. Zavedajo se, da je verni človek tisti človek, ki zna slušati, ki spoštuje lastnino, ki spoštuje zakone, ki more le na njih obstajati človeštvo.
Komunisti pa hočejo omajati postave in razbiti table postav. Hočejo izbrisati sleherni spomin na Kristusa. Hočejo cerkve —
dnevi v letu, ko je cerkev natrpana z vernimi ženami, ki klečijo pred božjo Materjo in po ure dolgo prebijejo v iskreni, v dno duše segajoči vdanosti pred Marijo. Take podobe miru in pokoja, popolne pozabe vsega pozem-skega in najgloblje tišine so boljševizmu seveda nevarne. Zatorej : E'crasez 1'infame! Pogini, nesramni ca!
ZAHVALA
Kohler, Wis.
Ako bi v ar., gQgpod urednik, takole potegnili kot so mene in mojo ženo, bi bila le razlika to, da bi vi imeli bolj čedno obleko, ker pri vašem tiskarskem delu se ne zaprašite kot se mi po tovarnah. Tako so naju potegnili, da se niti
Tole je bistvo boja rdečih v ,pr-eoblekla nisva v bolj pra-Španiji: iztrebiti vero! — Še iznično obleko, raj naju so ho-nedavno je dejal neki rdeči vo- .teli presenetiti in to se jim je dja v Madridu, ko se je pogovar- prav dobro posrečilo. Kako jal z nekim tujcem o pokonča- jmalo sva kaj takega pričakovanju verskih umetnin: "Zdaj ,vala, ste videli vsi. Saj nisva
,bila prav nič pripravljena in
lahko v eni uri več storimo, kakor bi sicer v dvajsetih letih." -o-
se niti ikega
nisva nadejala
mm
i—ne, za najino 'zakonsko živ
MREŽE PROTI
Kakor poročajo
kaj ta-•5. letno Tudi nismo pričakovala, da imajo rojaki toliko prijateljskega čustvovanje do naju, kot so ga ti nama izkazali.
LETALOM iz Londona,,
preizkušajo na Angleškem nov Dragi rojaki in prijatelji; pripomoček zoper napade iz zra- povrniti nama bodG ]e težko> ka. S topovi izstrelijo krogle, ki ko na cdo nemogoče; vse> niso napolnjene z razstreljivom, |kar ;te za najino j3neiiaderje temveč z gosto jekleno mrežo. 'storilL Bodite pa prepričani) Ko se krogla v zraku razpoci, K bodemo ob p,jlikah to sku_ zleti nn^a iz nje in pada potem ga]a; za geda.	^
s pomočjo padal polagoma proti j
niji, tem več je ugank, ki nam jih zastavlja ta dežela. Bitke za Irun, ki jih je bilo vendar moči iz Hendayea z daljnogledom opazovati, so bile polne takih gro-zovitosti, ki jih človek ne bi prisodil niti Španiji, čeprav so bili ondi politični boji zmeraj eno samo besno sovraštvo. Soglasno javljajo vsa poročila, da so hiše zažgali nalašč in da so važna poslopja nalašč z dinamitom razstrelili.
Takih podob pa kar ne more-
je pač najlepša v Španiji. Madrid bržkone ni še tako poškodovan, ker ondi še ni takih bojev.
Spominjamo se nekega lepega dne v maju 1925, ko se je ob enajstih dopoldne premenjala straža. Grad, ki je pač najbolj izrazita in najbolj skladna stavba v Madridu, ki je bolj mesto novejših zgradb, stoji veličastno pred nami. Na velikem dvorišču vrvi živo življenje: nova straža prihaja. Razvija se prizor, ki ni le očarljiva slika paradnega iz-
Na me i i so mi pobrali ves de-l™ spojiti z onimi, ki jih pozna- vežbanja španske armade, mar-.1. preKrasen sieuer mai nar. Pustili so mi le toliko, da mo iz Španije v mirnih časih, več more fcjf n, njej preso- ^J- V c« ki je
sem prišel do Varšave in to kar Kraji, ki se njih imena zdaj to-imam na sebi. Celo fotografije ljkanj imenujejo, ko Malaga 1 o-od družine in bratova pisma soU^o, Irun, San Sebastian, Grami odvzeli. Čudno, da so moji že-|nada> 80 bili resmča Jatoclsca ni pustili izvirno maturitetno miru in pokoja. San Sebastian izpričevalo. Od Varšave do ju- je je bilo letovišče višjih slojev
goslovanske meje mi je pomagal iz gPanije ko tudi 12 FranciJe" brat, sedaj sem pa popolnoma. Malaga je bila zmeraj mirno in brez vseh sredstev."	j miroljubno mesto, v Toledo in
"Kako je z dovoljenjem za po-1 Seviljo pa je prihajalo vedno
tovanje iz Rusije v inozemstvo?",največ tujcev. V Seviljo so pri-
"Jaz sem čakal nanj dovolj _hajali vsi oni, ki so se hoteli po-dolgo. Meni so končno dovolili; 'bliže seznaniti z andaluškim živ-le z ženo in otroci je bila težava. Jljenjem, Toledo pa je bil raj pri-Takoj po mojem odhodu iz Taš- jateljev umetnosti. V bojih za kenta pa je vlada izdala dekret, j Alcazar (v Toledo), so močno da imajo vsi inozemci sprejeti poškodovali to mogočno štirikot-državljanstvo ali pa se izselijo, no poslopje, ki se dviga visoko Seveda je tamkaj še ogromno nad mestom in ki daje mestu, število inozemcev. Tudi Slovenci i boty ko katedrala, posebno zna-so med njimi. Tako se nahaja|čilpo podobo. Ker je bilo v po-tamkaj n. pr. med drugim tudi slednjih stoletjih že večkrat pre-še moj prijatelj Franc Zakraj-'zidano in ker ima orjaške zido-šek, doma iz vasi Loke pri Za- ve, ki kljubujejo celo sedanjim gorju. Mnogi bi želeli domov, ali izstrelkom, je pričakovati, da
ali porušiti ali pa jih oskruniti, da bi nihče več ne mogel niti misliti na to, da bi se še kdaj zatekel v te prostore v svojih skrbeh in s plamenom vere v srcu.
In samo zato skrunijo samostan na Montserratu.
Visoko zgoraj na hribu, ki je poln bajk in legend, ki ne pripada le Španiji, marveč je last vsega sveta, se dviga samostan, ki ga je zlasti vzljubilo špansko ženstvo. Na dvorišču samostana, pred vrati romarske cerkve, sto-| ji prekrasen steber z Marijinim
vsa v
ahvalo nama ste jih ste
ga nama priredili, in za tako jveliko vdeležbo, vse to mirno |bode ostalo v dolgotrajen prijetni spomin na vas. Še enkrat |S.rčna vam hvala vsem skupaj in Bog vam naj bode plačnik.
Navzoči ro bili: Miss Frances Primozich, Miss Mary Pri-mozich, hčere ; Walter Primo-Windsor, N. C. — Nekemu jzieh. sin; Mr. in Mrs. Kopf in mlademu črncu, po imenu J .[družina; Mr. in Mrs. Voight; Johnston se je preteklo ,Mr. Frank Novak; Mr. Martin
..	. , ... ,najine najpnsrcnejse
tlom. Pri velikih brzinah ki jih «Z;1 yRe darovG; ki
razvijajo napadalna letala, bi jpoklonili Za lep večer> kj jim bilo komaj mogoče se izogniti tem široko razpetim zračnim mrežam. Če pa zaide kakšno letalo v mrežo, tedaj se zaplete vanjo in se mora brezpogojno zrušiti na tla.
-o-
.. NEVARNI NAPADALEC UBIT
nedeljo zum in
tem stanju je zdiv- [chuck, Mr. jal po cesti in streljal na levo jMr. in Mrs in desno ter ranil 15 oseb. IKohler, Wi Varnostni organi so ga končno obkolili v neki kolibi in ga ubili.
-o-
DIJAŠKE CENE NA 'L' ŽE*
očividno zmešal ra- Boerner.Mr. in Mr?. F. Adam-
l Mrs. H. Svetlin, Joe Turk, vsi iz
jati ves vojaški ustroj španskih j'skrivnostnem polmraku, molijo čet. Spočetka se ne moreš spri- !■španske žene in prosijo, Mater
jazniti s prav počasnim in izrazito slavnostnim korakom paradnih čet. Toda vojaštvo samo je
božjo, da bi jim naklonila blagoslov otrok.
Iz vse Španije in iz franco-
nima.jo potrebnih sredstev za pot."
"Ali ste morda kaj računali nato, da se tudi pri nas v Jugoslaviji sedaj živi težje in da utegnete biti brezposeln?"
"Popolnoma sem na to računal. Meni ni do takega udobnega življenja kot morda vi mislite. V času mojega bivanja sem marsikaj poskusil in marsikaj znam. Delal sem tudi v kemični tovarni, v prejšnjih letih pa sem bil mizar. Ne domišljam si mnogo, vendar pa upam, da bom našel v svoji domovini srca, ki bodo čutila z mano. Tam v Rusiji tega ni. Želel sem si nazaj v svojo rojstno vas in da ne brez razloga, mi boste že verjeli.
"Srečo pa ste res imeli, da ste po tolikem trpljenju in preganjanju ter smrtnih nevarnostih, ostali živ?"
"Vidite . . . (i/.vlekel je mali križek, zavit v svilen trak), to je
Alcazar ni imel toliko škode, kolikor bi je bilo, če bi rdeča tolpa
dobro. Moštvo je srednjih po- ske£a j^a prihaja na tisoče že-stav, nežnih udov, toda gibčno, ina- Mnogo pretresljivih poročil Uniforma je ko vlita na telesih, j imamo, kako je bila njih molitev Huzarji so odlično opremljeni. I uslišana. Ta romarska cerkev je Svetlomodra barva jopičev se [tako rekoč jedro verskega živ-blešči v soncu. Medtem, ko sedenja v deželi. In vprav ta kraj straža izmenjava precej v cere- j tolažbe, pobožnega duha hočejo menijah, pa izvrstno igra godba,uničiti, hočejo izbrisati spomine pehote. Zvoki odmevajo po širo- nanj in to delajo, da bi uničili
LEZNICI
Chicago, 111. — Vodstvo tu-,, kajšnjih naduličnih železnic 1 je objavilo v sredo, da so uvedene nove vozne cene za dija-štvo. Ako potuje deset ali več dijakov pod 19 let starosti, je vezna cena za nje samo polovico navadne cene, namreč pet centov.
--o-
Mr. in Mrs. John Jakovic jin družina; Mr. in Mrs. Peter jDrol in družina; Mr. in Mrs. Steve Radovan in družina;
dru-Fer-Mrs. Mr. dru-Anton
Mr. in Mrs. L. Urbas in jžin^; Mr. in. Mrs. Anton in družina; Mr. in Frank Horžen in družina in Mrs. Carl Bergach in žina; Mr. in Mr, Smerke in družina;
IGRAČE V SLOGU ČASA
Čas se zrcali, ne nazadnje, tudi v novotah v področju otroških igrač. Iz nekega angleškega strokovnega lista posnemamo,
kem, z mnogimi ljudmi obkroženem prostoru in se širijo v sosednje ulice, odkoder neprestano
tudi vero ljudstva
Kakor so svetišča božjih potov, kamor prihajajo ljudstva v
prihajajo gledalci. Vsi pozdravi- svojih skrbeh in nadlogah, že od jo razvito zastavo. Ljudstvo ra- nekdaj tisti kraji, kjer se izraža dostno sledi temu prizoru. vera, ki premika hribe, tedaj je
Bilo je _	še posebej cerkv na Montsrratu
Tedaj je bila še monarhija, tisto Pogorišče, kjer se razvijajo tedaj je vladal še general Primo nepozabni prizori. So določeni de Rivera. Prav nič ni treba zdvajati o tem, da so bili Španci prav zadovoljni s to diktaturo in je bilo nekaj častihlepnežev,
Mr. in
Mrs. Frank Šircel in družina; Mr. Anton Povšič in otroci; Mr. in Mrs. John Kocjan; Mr. in Mrs. Joe Suscha, Mr. in Mrs. Frank Repenshek starejši, Mr. in Mrs. Rudy Marin-hek, Mr. in Mrs. J. Jenko, Mr. in Mrs. Jakob Skrube, Mr. in Mrs. Jakel, Mr. in Mrs, Anton Cvetan, Mr. in Mrs.
Mr. in John Mr. in Mrs. Joe Mr. in Mrs. Frank
TVl
da se dobe gradbene garniture s
....	i • Frank Gruden
pravimi majhnimi opekami, .
. , , vV r. , „ fPl&ninschek ometom m zidarsko žlico. Dobe;	^
se nadalje za lutke kopalnice	1
tekočo vodo, majhna letala, ki G°def; Ml" "
izvršujejo v zraku loopinge. Predvsem pa je dobiti izredno mnogo vojaških in vojnih igrač.
ŽENSKO ZA DELO
Kvačkarice korald in vde-valke korald. Samo izurjene. 22 i So. Market st. 2. nadst. Chicago.
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu, Včeraj so bile cene :
Dinarji:
Za $ 2.65..................
Za $ 5.10..................
Za $ 7.40..................
Za. $ 9.85..................
Za $12.00..................
Za $23.50.....V.N..........
Za izplačila v dolarjih:
.. 100	Din	Za	$ 5.00 pošljite..........$ 5.75
. 200	Din	Za	$10.00 pošljite..........$10.85
300	Din	Za	$15.00 pošljite..........$16.00
.. 400	Din	Za	$25.00 pošljite..........$26.10
500	Din	Za	$40.00 pošljite..........$41.25
1000	Din	Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $ 9.00....................100 lir
.......500 lir
Za $ 4.65.................... 50 lir
Za $43.00.....
Iver se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
jciHM jEiiem
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West CermaU Road, Chicago, Illinois
NAZNANILO
Zopet je prišel čas, da si lahko privoščite prigrizek
dobrih domačih klobas,
MESENIH ali KRVAVIH.
Na razpolago jih imamo za vas vsakokrat ob koncu tedna. — Se priporočamo!
JERIN & SENICA
-:- SLOVENSKA'MESNICA -.-2059 W. 23rd St. Tel. Canal 7172 Chicago, III.
4
nik, Mr. in Mrs. Mike Progar, Mr. in Mrs. John Suscha, Mr. in Mrs. Ludwig Sčitina, Mr. in Mrs, John Chuk, Mn in Mrs. Anton Kopina, Mr. in Mrs. Valentin Skruba, Mrs. Ana Podbregar, Mrs. Mary Bowhan, Mrs. Clara Susha, Miss Mary Rezel, Miss Dorothy Haaek, Miss Frances Susha, in Miss Jane Susha, Mr. Frank Blahuta, Mr. Martin Žitnik, Mr. Walter Haack, Mr. Anton Primozich, in Mr. Frank Anzič, vsi iz Sheboygan, Wis. Mr. John Droll iz Cleveland, Wis., Mr. in Mrs. Zalar iz Milwaukee, Wis., in Joje Spingar iz Kansas.
V riučaju, da je katero ime izpuščeno, prosimo, da nama dotični oprosti. Imen je
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
toliko, da je iste težko vse v glavi ohraniti.
Frances in John Pr'.T»on?oh
očala
lili.
j,
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje
8Mb
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsalt dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC
"•-Miwuffinmrpn
Četrtek, 8'. oktobra 1936
4 f

USODNA ZEN A
Ivan Slivnik.

"Odkod pa imaš to uspelo podobo svojega velecenjenega strica?" je vprašala.
Janko jo je premeril s pogledom, ki je izražal vse mogoče. "Podaril mi jo je, ker sem ga prosil."
"In si seveda zelo ponosen nanjo?"
"Gotovo da. Čeprav izgovarjaš ti to besedo s posmehom, je vendarle moj velece-njeni stric."
"Potemtakem ga imaš za nekakšen vzor?"
"Da, ljuba moja. In ves ta čas se mi je videlo, da delaš tako tudi ti. Vsekako si kazala to kaj razločno s svojim vedenjem."
"Vedenje vara," je rekla Beatrika objestno.
Janko jo je spet tako čudno pogledal. "Nu, zdelo se mi je, da sem še nedavno videl njegovo sliko okiteno s cvetjem na tvoji pisalni mizi."
Beatrika je skomignila z rameni. "To ni nikak dokaz. Slika je pač stala tam, in okvir se mi je zdel tako gol. Sicer pa mi je zelo napoti."
Če ti je napoti, daj jo vendar nazaj v mamin album. Ako ne bi imel že te, bi te jaz naprosil zanjo. Takrat, ko je stric Viktor prišel in si jo vzela iz albuma, bi jo bil prav rad imel. A ti mi je nisi hotela dati. Povedal sem stricu, da si me prehitela tisti dan, ko sem si jo hotel vzeti. V nadomestilo mi je dal tole."
Rdečica zadrege je zdajci udarila Bea-
iki v obličje. "Ti si mu povedal, da sem si vzela sliko na dan njegovega prihoda?" je vprašala negotovo.
"Da, jaz."
Beatrika je še enkrat prečitala napis: "Najvišje je resnica." Nato pa se je zge-nila, kakor bi vrgla nekaj od sebe.
"Eh, če bi sam spoštoval resnico, bi imel nemara prav, da se povišuje nadme! Zdaj potemtakem ve, da sem mu natvezila pravljico, ko sem mu toliko govorila o njegovi sliki. Lahko si misli, da sem se le norčevala. To mi je ljubše, nego če bi mu ostalo prepričanje, da sem bila res zaljubljena vanj. Tako visoko kakor on spoštujem resnico tudi jaz. Ničesar nisva dolžna drug drugemu," je pomislila.
Niti zaslutila ni, da se je izpremenilo Viktorjevo vedenje proti nji od tistega trenotka, ko je zvedel, da ga je nalagala "aradi slike.
"Nu," je rekla Janku, "le imej svoj sveti vzor! Najbrže je goljufiv kakor vsi drugi."
Brat ni odgovoril. Vedel je, da govori Beatrika le zato tako posmehljivo, ker čuti, da je postal stric Viktor napram nji hladnejši in umerjenejši.
Marljivo se je poglobil v svojo nalogo, in ko Beatrika še vedno ni šla, ampak je radovedno ogledovala to in ono, je dejal bolj odkrito nego vljudno: "Izgini že vendar, Beatrika, saj vidiš, da me motiš pri učenju."
Udarila ga je po ramenu. "Radovedna sem, kdaj se naučiš tega, da je treba kazati v občevanju z damami boljše manire."
"Vrag te nesi!" je osorno odgovoril Janko.
"Sirovina!" je vzkliknila ona ter šla.
"Raglja!" je viknil brat za njo.
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
V občevanju s sestro so mu bile manire res deveta skrb.
16. POGLAVJE.
Viktor Trtnik se je bil vrnil s Kaluto s svoje poti. Njegov obraz je bil zelo resen, skoro mrkel. Poznalo se mu je, da ni doživel nič prijetnega ta dva dni.
In Kaluta ga je gledal s svojimi zvestimi očmi, kakor bi nosil z gospodarjem vred vse breme njegovega turobnega razpoloženja.
Obdajal ga je s podvojeno skrbjo in mu izkušal čitati sleherno željo v očeh.
Viktor je to videl. Z dobrodušnim nasmeškom je nekoč položil roko na služab-nikovo ramo.
"Težke so nama bile ure, moj dobri Kaluta," je dejal. "Malo je manjkalo, da nama ni počilo srce, ko sva gledala obup uboge ženice. Kaj ne?"
Kaluta je sklonil glavo. Oči so se mu vlažno zasvetile.
"In dete, sahib — ubogo dete — kako je plakalo!"
Viktor je pokimal. "Zato, Kaluta, ker je videlo plakati mater, ne zato, ker bi bilo čutilo težo svoje izgube," je dejal resnobno.
Čudno se je godilo Viktorju. V pobitem razpoloženju, ki ga je bil prinesel s poti, ga je vlekelo nekaj tem silneje k Romani Severjevi. Ni je bil videl, odkar se je vrnil. Prišel je pozno zvečer, in drugo jutro je našel pri zajtrku samo gospo Sibilo in njeno hčerko. Romane ni bilo; velela si je prinesti zajtrk v sobo.
Gospa Sibila in Beatrika sta se mu zdeli nekam napeti in hladnejši nego po navadi. Smatral je to pri Beatriki za posledico slabe vesti in pri gospe Sibili za zadrego, vedoč, da ji je Beatrika priznala, kako jo je Kaluta zalotil pri pisalni mizi. Velikodušno je izkušal prezreti to vedenje in se je držal prijazno in neprisiljeno kakor sicer.
Beatrika ga je nekam posmehljivo vprašala, kako je bilo na potovanju. Obe sta videli, kako se mu je pri tej besedi stemnil obraz in kako je naglo preskočil na drug pogovor.
Takoj po zajtrku sta se dami poslovili. Opravičili sta se, da imata obilo posla z veselico, ki bo zvečer.
Ker je bil Janko v gimnaziji, je ostal viktor sam in ni vedel, kako naj prebije čas. Najrajši bi se bil peljal spet v tovarno, ako se ne bi bil bal, da se utegne zdeti vsiljivo.
Kaj mu je bilo storiti s tem dopoldne-vom?
Še bolj nego sicer je danes pogrešal svojega dela. Brez resnega posla mu sploh ni bilo dolgo obstanka.
Nekaj ga je vleklo na torišče Romani-nega delovanja. Tam je bilo dela v obilju. Tudi zanj bi se bilo našlo pri nji kaj opravka. Lehko bi se ukvarjal s svojim novim izumom. V tovarniškem laboratoriju mu je bilo na razpolago vse, česar je potreboval. Če bi šel tja, bi se tudi lehko resno pomenil z Romano o izkoristenju svojega izuma. Saj mu je nedavno rekla, da bi se rada zavzela za to stvar, od katere si je obetala mnogo uspeha.
TISKOVINE
ZBRANI SPISI, J. Krilati. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ............................................. 75c
ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest .............................................. 35c
ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .................... 60c
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50
ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga-
borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25
ZMISEL SMRTI, P. Bourget.
Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ..................... 75c
ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA. dve povesti v eni k nji,tri. Trdovezana 293 str. Obe povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25
ZVONARJEVA HČI, E. Miller.
Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja ...........i.................. 65c
ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ................:....................... 50c
ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem................ 50c
ZA MLADINO.
ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj ..........:.............
35c
BELOKRANJSKE ..OTROŠKE PESMI. Božo Radič .................... 35c
BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar. Pesmi za mladino ............ 30c
BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke povestice .......................... 25c
DANE. A. Rape. Mična poyestica 45c
DA STE MI ZDRAVI, drag! otroci. Dr. Iv. Robida. Poučne povesti ............................................ lOc
DIVJI MOŽ. Koroška pravljica.. 50c
KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni .............. 20c
KOLAČKI. Z risbami .................... 20c
KRALJ ZLATE REKE. John Ruskin. Pravljica .......................... 40c
LECTOV GRAD. Juš Kozak...... 50c
LEŠNIKI. Jos Stritar. Knjiga za odrastlo mladino .......................... 45c
MALI AVE MARIA. List za slovensko ameriško mladino ........$1.00
MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice .......................................... 60c
MIHČEV MIHEC. J. Korban.... 60c
MLADIM SRCEM. Ks. Meško.
Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po ...................................................... 25c
OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami........ 75c
ORLIČ. Mladinski list .................. 5c
PRIGODE ČEBELICE MAJE.
W. Bonsels. Roman za deco...... 75c
ROBINSON CRUSOE. Daniel
De Foe. Povest za mladino........$1.00
ROBINSON STARŠI. Povest z harvanimi slikami ........................ 40c
SLIKE IZ PRIRODE. Nande Verbenjakov .................................. 60c
VITOMILOVA ŽELEZNICA.
Još. Korban. Povest ........ ............. 45c
VOLK SPOKORNIK. Ks. Meško. Povesti ................................... 85c
VRTEC. Časopis s podobami za slov. mladino ................................ 75c
ZGLEDI BOGOLJUBNIH O-TROK. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po .................................. 45c
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD.
CHICAGO. ILLINOIS
Kamnali bi nas...
(Konec)
O deva se malo v mučeniško haljo in meni nekako, da "bi napredni elementi te napred-njake kamnali, ko bi postali izdajalci napredne misli in ne delali z dušo (?) in telesom za naprednost.." Tu postojmo. Nihče ni rad kamnjan, to se razume, in kurja polt mora spreleteti tudi kakega napred-njaka, ako bi pretilo kamna-nje. Vsaj moralično ti napred-njaki že zdaj kamnajo klerikalce, zgodovina kaže tudi in poroča, da je bilo dosti kam-nanja za katoličane že od spočetka. in ga je še zdaj in ga še bo. Ali so klerikalci, pravilneje katoličani v strahu ? Morda, večinoma pa ne, ker so tega že vajeni. Očividno pa so v strahu pred kamna-njem naprednjaki, vsaj na-prednjak g. Jon te z je začutil kurjo polt in je zapisal robo o — kamnanju. Naj so za zdaj brez strahu. Kaki klerikalci jih ne bodo kamnjali, dasi imajo precej strahu pred njimi, niti jih ne bodo kamnjali naprednjaki, saj bodo delali naprej z vsemi silami za naprednjaštvo, in za tako delo imajo naprednjaki le mnogo hvale, ne kamnov. Do not fear.
Stopiti je pa treba korak dalje.
Ako so naprednjaki vseh branž s svojim materializmom in ateizmom na pravem, je hudo le za klerikalce, ker ti ( dobijo kamne, kakor jasno

HRVATSKI MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza....................... 60c
VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25
SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75
VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza....$1.75
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
kažejo dogodki v Španiji in Mehiki in Rusija..naprednja-kom je dobro in bo dobro do smrti. Kako pa, če naprednjaki niso na pravem? Tu je ;reba preiti preko — smrti, preiti v drugo življenje, ki je, ako naprednjaki niso na pravem, pač pa na pravem klerikalci. V tem drugem življenju bo tudi za klerikalce nekaj in raznih težkoč radi tega in onega pri sodbi, ampak vobče ne bo kamnov, saj so bili pri borbi na pravem. Malo drugačna situacija pa se pokaže tam preko smrti za naprednjake, ki niso bili na pravem s svojim tajenjem drugega življenja. In tedaj, tedaj..napredna gospoda, ne morem vam pomagati, bo hudega kamenja in takega kamenja prav od tistih vrst, naprednih vrst, ki bodo tedaj, 'dasi prepozno morda, spoznali, da sto jih vodili v zmoto s svojim ' naprednjaštvom, in — kamni bodo padali, drugi in mnogo hujši kamni. Za nas klerikalce je zdaj malo hudo, ko pada, ako pa s smrtjo je-nja vse glasom materializma, ne bo kamnov, ker za grmom smrti bi ne bilo ništa više, in tudi za vas naprednjake ne bo kamnov, niti ne nobene hvale..ampak "armer Atheist, wie du betrogen bist, wenn die Hoelle keine Fabel ist," bote toliko že tudi te nemščine umeli.
--o-
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
1MSI ZASTOPNIKI
pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja.
Sr
Staro domovino v slikah
dobite v knjigi
V
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
'NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju..
KNJIGA STANE
$1.00
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, 111.
COLORADO. Canon City. Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Kapack
Crested Butte, — Martin Težak. Denver. — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, John
Zeleznikar.
Rev. P. Cyrii. O.S.B..
Pueblo,
1. Meglen.
ILLINOIS:
Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 1)1. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashlet. Oglesby, — Frank Jerin. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph B re-gar.
So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek.
Waukegan, — Andrew Košir.
INDIANA:
Elkhart, — Marv Oblak. Indianapolis, — Frank Urajnar.
KANSAS:
Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery. Kans. — Mrs. B. Omahne.
MICHIGAN:
Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Calumet, — Jos. Sustarsich
MINNESOTA:
Aurora, — E. Smolich. Chisholm, — Frank Laurich, Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — johana Kastelic, Anioni i Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley. — A. HejCler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Frank Cimperman in Angela Schneller.
MONTANA:
Butte in Walkerville,
ze in Kath. Tomazich.
East Helena, — Frank Smith
ohio:
Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge.
Mary Kot-
Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, 5t. Clair in okolico je zastopnica Mrs. Margaret Poznič. — Za Newburg in jkolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. Dman.
Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Jennie Intihar. Lorain, — Mamie Perusek Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin.
PENNSYLVANIA:
Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan. Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— *ev. Benigen Snoj, OFM., Matt Klu-čevšek.
Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zor«. .Pittsburgh, — John Golobich, Jos. ... Bahorcich.
Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert.
Strabane, Canonsburg in okolica, —
\nton Tomšič. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pan«ar
WISCONSIN:
Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre-■orčič.
Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland.
Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Peritžek.
WYOMING.
Kemmerer, Sublet, Diamondville,—
Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek
MISSOURI:
Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik.
PO RAZNIH DRŽAVAH.
San Francisco, Calif. — Mrs. Bar» Kramer, Mrs. K. Cesar.
Bridgeport, Conn. — George Feren-chak.
Little Falls, — Amalia Furlan. West Linn, Ore. — Marija Plantan-Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Rcnton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec.