i*«* » coivio ■■*■ (ztti teto LXX' _ . Stev. 283 a V Ljubljani, v torek, 8. decembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozem« »tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 ta inserate. Podružnica! Izhaja vsak dan ijotra) razen ponedeljka In dneva po praznika. Novo mesto. g Urednlltvo In apravai Kopltar|eva 6, l|obl|ana. t Izključna pooblaščenka ta oglaševanje italijanskega in lujega | Redazione, Ammlalstrailouei Kopitarjeva 6, Lnbiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. § Telelon 4001—4005. Abbonamentl: Mete 18 Llre| Ettero, mete A) Lire, bduiuct domenica. anno 34 Lire, Ettero 50 Lire. C. C fj Lubiana 10 650 per jli abbo-namentP 10.349 pet U toterzlonli • Flllatei Novo mesto. Concessionarla esclnsiva per la pubbllciti dl proventenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Vladar v Napoliju Napoli, 7. decembra. AS. Nepričakovano je v soboto ob 11 v spremstvu svojih pribočnikov do-potoval v Napoli Nj. Vel. Kralj in Cesar. Vladarja so sprejeli pretekt, zvezni tajnik in poveljnik tamošnje obrambe. Vladar je takoj krenil na krajo, prizadete po letalskih napadih. Po bolnišnicah je obiskal žrtve sovražnikovega divjaštva. Za vsakega je imel vzvišene tolažilne besede. Ljudstvo se odziva Duceju Rim, 7. dec. AS. Oklicu, ki ga je Duce naslovil na župane meslnih in kmečkih občin v zvezi z izpraznjevanjem most, so takoj odgovorili. Med stotinami in stotinami brzojavnih odgovorov, ki so že prispeli v Beneško palačo, so zlasti pomembni naslednji: Neka piemontska občina sporoča, da je poskrbela žo za nad šest tisoč oseb, neka druga občina ob Comskem jezeru pa brzojavlja, da se podpiranje pri izpraznjevanju krajev nadaljuje in da se bo nadaljevalo v zvestem izpolnjevanju »Vaših zapovedi«. Take brzojavko so poslale tudi občino iz alpskih dolin in iz krajev v Apeninih. Treba pa je povedali še to, da so tudi preseljenci sami povsem razumeli Ducejev klic in pokazali potrpljenje, zaradi česar delo bratske fašistične vzajemnosti dosega največje uspehe. Osne cele Tefeurb© v Tunisu Sovražne izgube znašajo 1100 ujetnikov, 72 oklepnih vozil, 41 topov, 40 možnarjev in 374 avtomobilskih vozil — Letalski napad na Bcno in Philippeville — 7 anglsških letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Si' objavlja: Povečano delovanja topništva in ogledni-ških oddelkov v zahodni Cirenajki. Na t u n i š k e m odseku, kjer so bili končani očiščevalni nastopi v cestnem in železniškem križišču Tel) ur ha, kjer so bili trdi boji ed t. do 4. decembra, znašajo sovražne izgub"" skupno 1100 ujetnikov, 72 oklepnih vozil, 41 topov, 40 možnarjev in >74 avtomobilskih vozil. Italijanska in nemška letala so znova bombardirala pristanišči v Boni in P h i I i p p e -vil le ju ter nekatera železniška križišča v Tunisu ter so povpročila znatno škodo napravam, skladiščem in vozilom. Osni lovci so v dvobojih nad Sev-rno Afriko .sestrelili 7 nasprotnih strojev. Tri naša letala se niso vrnila z vojnih nastopov. Bern, 7. dec. AS. Po najnovejših poročilih jo glavni stan prve angleške armade v francoski Se- Nemški uspeli pri Tuapseju Brezuspešni sovjetski napadi pri Tereku in med Volgo in Donom - Mnogo sovjetskih postojank razbitih - Na zahodu je bilo včeraj sestreljenih 35 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 7. dccembra Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Severno od T u a p s e j a so nemški lovci v naskoku napadli kljub težavnim terenskim in vremenskim prilikam močno utrjeno gorsko postojanko in zavzeli nad (» bojnih postojank. Ob* uporabi svžih sil se je sovražnik severno od Tereka med Volgo in D o n o m ter v velikem kolenu r"ke Dona brezuspešno zaletel proti nemško-rumunskim postojankam. Tudi na srednjem in severnem odseku j« sovražnik kakor doslej zaman napadal. Na več mestih šo bili nasprotniki iz krajevnih vdorov vrženi nazaj, na drugih odsekih pa so bile sovražne postojanke že s topniškim ognjeni razbite. Uničenih je bilo 37 taukov in oklepnih vozil. V Cirenajki se je povečalo topniško in ogledniško delovanje. Bombardirano so bile angleške postojanke ter neko preskrbovalno skladišče. V Tunisu so bili sovražni tanki in tovorni avtomobili rilj težkih letalskih napadov. Krdela bojnih letal so ponoči bombardirala pristanišči Bone in Philippeville. Nemški lovci so v sredozemskem prostoru brez lastnih izgub sestrelili 6 sovražnih letal. Angleško letalstvo je podnevi pod zaščito oblakov napadlo zasedena zahodna področja. preteklo noč pa z a h o d n o in j u g o -z a ho dno Nemčijo. Prebivalstvo jc imelo izgube. Pri teh napadih nad Rokavom in nad nemškim obalnim področjem so nemški lovci, proti- letalsko topništvo in topništvo vo.ino mornarice sestrelili podnevi 30 angleških lovskih letal in bombnikov, ponoči pa 5 bombnikov. Zgubljena so bila 3 lastna letala. Lovska letala so podnevi z dobrim učinkom napadla cilje v jugovzhodni Angliji. Berlin, 7. doc. AS. Navzlic silovitim snežnim nevihtam so nadaljujejo na vzhodnem bojišču zagrizeni obrambni boji. Boljšoviki so kljub strašnim izgubam, ki jih stalno doživljajo, nadaljevali svoje napade, pa so jih nemške in romunske čete sistematično vse odbile. Na odseku med Volgo in Donom so protinapadi ter krajevni ofenzivni sunki Osnih sil dosegli znatne uspehe. Zadnje dni so rdeči zgubili 60 tankov, 50 topov vseh vrst ter so imeli veliko število mrtvih. Samo na tem odseku so zavezniki prijeli 400 sovjetskih ujetni-•kov. Drugo zelo visoke izgube so bile zadano Rusom v pokrajini, ležeči jugozahodno od črte Ka-linin-Tonopec. Ti ruski napadi so so na tem odseku v zadnjih 24 urah ponesrečili pod osredotočenim ognjem nemškega topništva. Po bilanci, objavljeni v nemškem listu »V81-kiseher Beobachter« o vojnih dogodkih med 29. novembrom in 5. decembrom je razvidno, da so ,ie občutno zmanjšal sovjetski zalet na bojišču pri Stalingradu, kakor tudi južno od črte Knlinin-Toropec. Sovjetsko letalstvo je v zračnih bitkah zgubilo 177 letal, nadaljnjih 36 letal pa jo bilo Berlin, 7. dec. AS. Nemška uradna poročevalska agencija je izvedela, da so angleška bojna letala izvedla strahovalne polete na jugozahodno Nemčijo. Nekaj bomb je povzročilo lažjo škodo. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih pet napadajočih lelal. \Y, Eno Ido vojne na Daljnem vzhodu Tokio, 7. dec. AS. Japonski zunanji minister Tani je imel ob obletnici vojne za veliko Vzhodno Azijo radijski govor, v katerem je pozival sto milijonov prebivalcev, naj 6e z vsemi silami bore tako dolgo, dokler ne bosta morali Anglija in Amerika prenehati z vojno. Sedanja vojna je konstruktivna vojna, ker hoče zgraditi nov red v svetu, katerega žele Japonska, Italija in Nemčija. Velik del njegovega govora je bil posvečen ameriškim izzivanjem proti Japoncem ter anglosaškim načrtom, ovirati vsak razvoj japonskega naroda. Navzlic japonski odkritosrčnosti pri vvashington-skih pogajanjih ni bilo mogoče ničesar doseči, ker so Amerikanci zahtevali od Japonske nemogoče stvari. Japonski zastopniki so videli, da so Amerikanci želeli, naj drugi narodi slede njihovi politiki, vodeč jih v vojno ter pripravljali vojaški nastop proti Japonski. Zahteve, naj Japonska odstopi od pakta trojne zveze, popolnoma umakne svoje sile iz Kitajske ter francoske Indokine, naj ne prizna nangkinške vlade, so imele namen, naj Japonska prizna nadzorstvo Washingtona nad vzhodno Azijo. Pri tem so pozabili na žrtve Japoncev, bodisi v madžurski vojni, bodisi na Kitajskem ter 60 ogrožali Japonsko samo. Šest mesecev po vojni napovedi so vsa sovražna oporišča v vzhodni Aziji padla v japonske roke in osvobojene države so 6i pridobile svojo samostojnost, njihovo prebivalstvo pa navdušeno sodeluje z Japonci pri nadaljevanju vojne. Mogočen uspeh je dobila japonska diplomacija pri sklenitvi napadalne obrambne zveze s Tajsko; odnošaji z Mandžu-kuom in narodno Kitajsko so vedno tesnejši. Poleg tega je bi' 11. novembra lanskega leta sklenjen z Italijo in Nemčijo pakt za nadaljevanje vojne proti Anglosasom, tako da je vojna za veliko vzhodno Azijo neločljiva od evropske vojne. Na koncu je minister dejal, da sedanja vojna ni ie oborožen konflikt, marveč spor med starimi in novimi ideologijami. Ni vzrokov za bojazen pred sovražnimi napori in zlasti pred napori Združenih držav, ki bi rade oživotvorile gveriljo proti Japonski Seveda pa ne smemo podcenjevati severnoameriškega oboroževanja, je zaključil minister Tani. Berlin, 7. decembra AS: Tukajšnji tisk poudarja. da so številke o izgubah v ameriški katastrofi ari Pearl Uarbouriu. katere, je oo enem verni Afriki priznal, da ima Os v Tunisu znatne t osnih letal na Bono zadali temu pristanišču znat- sile in da so Italijani in Nemci dobili zadnji to- 1 no Škodo. den v Tunis važne okrepitve. Angleško poveljstvo je moralo tudi priznati, da je Osno |>oveli-stvo dobilo ua razpolago dovolj topništva in da se s svojimi silami, kakor ludi s svojo letalsko premočjo Angležem trdo ovira pot na treh odsekih tuniškega bojišča. Angleško poveljstvo končno priznava, dn so se Angleži nn raznih krajih morali umakniti, kakor tudi, da so bombni napadi Hitler odlikoval maršala Bastica Hitlerjev glavni slan. 7. dec. AS. Hitler je dne decembra podelil maršalu Italije in guvernerju Libije Bastiru zlati nemški križec v priznanje za zgledno sodelovanje z neniško-italijansko oklepni-ško vojsko in /a odločno pod|>oro, ki jo je Bastico vedno nudil. s osni v Tunisu Rim, 7. dec. AS. Poročila iz anglosaškega in zlasti severnoameriškega vira bi rada zakrila vtis, ki so ga naredili zadnje dni vojaški dogodki v Tunisu iu na splošno v celi francoski Severni Afriki, kjer so Osna letala grozovito bombardirala zavezniške čelo na pohodu, zbirališča ljudi iu vojna sredstva, bojne ladje, pristanišča, pristaniške naprave in letališča. Ker ne morejo priznati resnično pomembnih uspehov tega bombardirali ja, govore le o močnem delovanju Osnega letalstva. Anglosaški listi in njihova propaganda pa vpijejo, da so italijansko-nemškc letalske sile v Severni Afriki v znatni manjšini. Anglosaški viri hi radi prevrnili tek dogodkov, ki so nastali po njihovem izkrcanju v Severni Afriki in tožijo, da nimajo dovolj sredstev za napad in niti dovolj ladjevja, da bi lahko napredovali v Tunisu. Na drugi strani bi radi vzbudili vtis, da imajo za- vezniki v Severni Afriki dovolj letalstva, samo težave angloameriškega letalstva so večje od težav Osnega letalstva zaradi tega, ker nimajo dovolj sposobnih letališč, na drugi strani pa so italijanska letalska oporišča zelo blizu bojišča. Po zadnjih porori l i h se tudi vidi, da je Osno letalstvo potopilo sovražne ladje, nalovorjene s strelivom za Andersonovo armado, ki ho odslej pogrešala strelivo. Nai bo že kakor kolu vsekakor je res, da so splahnele utvare sovražne javnosti o hitrem in lahkem boju. Anglosasi morajo hočeš nočeš še enkrat priznati. Čeprav tega nočejo povedati, da so bili doseženi veliki uspehi pri izkrcanju v Severni Afriki lo zato, ker so bile francoske oblasti domenjene z napadalci. Položaj pa se |e temeljito spremenil, ko so namesto sil, ki so dajalo le videz, da se borijo, stopilo Osno sile, katere vodijo čisto drugačni nameni. Dr. Goebbels o sedanjem p^ožaja Duše je dal Angležem zaslužen odgovor • Borba sa bo nadaljevala do končne zmage letu objavilo ameriško mornariško ministrstvo v resnici večje. Iz ameriškega poročila je razvidno. da je bilo potopljenih pet oklepnic. dve pola.galki min ter velika plavajoča popravljal-n i ca za ladje kakor tudi 80 vodnih in 97 navadnih letal. »Volkischer Beobachter« piše, da so zamolčali potopitev še dveh oklepnic, najmanj treh križark itd. Ameriški predsednik je te izgube prikrival svojemu narodu ter nevtral-ccm celo leto. Spominjajo se še, kako je bil ameriški minister Knox od Rooscvelta samega poslan na kraj katastrofe, ter je na povratku izjavil, da je biila škoda v Pearl Harbourjv. zasidraine mornarice malenkostna. Od takrat se v Ameriki nihče ni več upal dotakniti Pearl 1 larbourja, toda zdaj so bili prisiljeni k priznanju, ker niso mogli več molčati o obsežnosti izgub, ki pa v celoti tudi zdaj niso bile objavljene. Berlin, 5. decembra AS: Ob veliki politični prireditvi v Sjvortni palači, kjer so se zbrali vsi prvaki nemškega narodnega socializma, je imel minister dr. Giibbels velik govor. Govoreč o sedanjem položaju je minister izjavil, da je potrebno, da sc spomnimo nu |>oložaj v scptoin-liru J9"9. da se prepričamo o obširnosti nemških zmug. Če bi bilo mogoče tedaj predvideti, da so bomo v decembru 1942 nahajali ob Volgi, v Stalingradu, Tunisu in Bizerti, ne bi bilo potrebno imeti hudih skrbi. T iste tedne je bil naš |»ogled obrnjen ne na Volgo, temveč na Reno in naši vojaki se niso borili za Bizcrto, temveč za obrambo Sanrbriickena. Operacijska oporišča, s katerimi smo razpolagali jirctl tremi leti, so bila zelo maloštevilna, dočim se zdaj raztezajo do robov kontinenta ter obsegajo med drugim na jplodovite.jšo zemljo in bogata ležišča surovin na vzhodu. To je bistveno sam smoter vojnega vodstva. Čisto drugačen je položaj, v katerem so se znašli Angleži, ki zaradi pomanjkanja uspeha izmišljajo »taktične uspehe« in strateške zmage«. V zadn jem času so naredili mnogo hrupa zaradi v Afriki doseženih uspehov. Kaj je njih famozni operativni uspeh proti Romtnelu? Uspelo jim je začasno odstraniti neposredno nevarnost, ki je pretila Egiptu. To je vse. Ta uspeli je enak onemu, o katerem Anglosasi trdijo, da so ga dosegli s svojim podvigom v francoski Severni Afriki. V luči dejstev se vidi očitno, da zasedba Maroka in Alžira ni bila vojaška zmaga, temveč zmaga intrige. Ni treba mnogo za zasedbo ozemlja, do katerega lastniki otlptjo vrata. Če bi imeli Angleži in Američani resnično namen ustvariti drugo fronto v Evropi, si ne bi izbrali najdaljšo pot preko Atlantika in Afrike. Najkrajša pot je še vedno ona med Dovverom in CaJaisom. Očitno so se prepričali, rla je to tudi najbolj nevarna pot, smrtna pot. ln njih prepričanje je bilo ojačeno na dokon- čen način s strahovitim polomom podvzetja pri Diepp u. Gobbels je nato govoril o položaju nn vzhodu. Izhajajoč iz tega rla čas dela izključno za sile Osi, zlasti v kolikor njih vojni in gospodarski potencial vedno bolj narašča, jo minister izjavil: Tudi sovjetske ofenzive ne morejo bistveno spremeniti sedanjega položaja. Mi smo neomajno prepričani, da bodo na vzhodu lx>li;i možje, boljša rasa, boljša ideologija in boljša akcija dosegli dokončno zmago. Tudi to pot \isi usoda Anglije na nitki, kakor med prvo svetovno vojno. Tudi danes kakor tedaj skušajo Angleži maskirati z najbolj surovimi sredstvi svoj obupni položaj. Toda mi to pot popolnoma razumemo to igro, tako da bodo vsi ChurchiN lovi ilnzionistični triki postali povsem neplodni. Churchill lahko prikazuje položaj kakor hoče, vendar nam bo moral dovoliti, da bolj zaupamo poveljnikom naših podmornic. V novembru ki je bil najhujši mesec v letu glede na udejstvovanje podinorniške vojne, smo potopili nad milijon sovražnega brodovja. Obravnava,joč potem angleški poizkus izkopati prepad med narodom in režimom je (.ii!>-bels izjavil: Zadnji teh poskusov je veljal italijanskemu narodu. Duce jim jc dal zasluženi odgovor. Zdaj se bodo Angleži verjetno obrnili do nas, poslužujoč se običajnih smešnih sredstev in običajnih grotesknih načinov. Mi se lahko samo sočutno smejemo, zlasti če pomislimo, dn je nemški narod na dokončen način dokazal, da ni dostopen Za noben manever te vrste. Boj se nadaljuje in se bo nadaljeval do zmage, ki ne bo izostala. Zmaga bo uresničenje glavnega pogoja veličastnega končnega cilja, to je zaupanje nemškega naroda v Hitlerja tako veliko in globoko kakor danes, je zaključil Giibbels. To je zaupanje človeka, ki ve. da bo slednjič vodja dosegel vse ciljc, po katerih hrepeni. Rim, 7. decembra. AS. Za 25. obletnico finske neodvisnosti jt bila v nekem rimskem kinematografu slovesna proslava v spomin trdega boja finskega naroda za svobodo. Pri proslavi je biil navzoč zastopnik glavnega stana, veleposlanik« Nemčije tn Japonske, madžarski poslanik x. .«■»•• • >1 x i | ter druge številne osebnosti, višji uradniki in Štetje živine in vozil na spansKem venka skupina ranjencev in pohabljencev obo-Madrid, 7. dec. AS. Vojaška oblast je izdala 1 roženih sil. Ko je godba kraljeve garde odigra-uredbo, po kateri bodo morali prešteti vse konje, la narodni himni in simfonijo Sibeliusovo >l'in-osle, prašiče, mezge, govedo, vozove in motorna ska«, je imel finski poslanik Talas ognjevit povozila. Uradno štetje mora biti opravljeno do vor. Sporočil je tudi ginjen pozdrav vsem ju-31. decembra. Oblasti bedo prešteto blago lahko na.škim zastopnikom italijanskih oborozenil sil pobrale v zvezi z novo delno mobilizacijo. v imenu finskih vojakov, ki se bore za iste ide- 25 letnica svobodne Finske ale. Potem jo podali pregled rlveh obdobij boja, Nevtralci obsojajo Edenov govor Carigrad, 7. dec. AS. Edenov govor je naletel na zelo neugoden odmev v Turčiji. Lisii ne zakrivajo 6voje kritike h govoru angleškega zunanjega ministra ter se strinjajo v izjavah, da predstavljajo angleški načrti nevarnost za Evropo. »Tasviri Eikar« piše, da bo Eden brez dvoma poskušal opravičiti svoje neprevidne izjave, ko bo videl, kako neugoden vtis je imel njegov govor zlasti v nevtralnih državah. Takšni govori, kakršen je Edenov, nadaljuje list, nimajo druge posledice. kakor budno pazljivost med nevojskujo-vimi se državami ter jih silijo k potrebnim varnostnim ukrepom. »Tasviri Efkar« Diše tudi, da i namerava Anglija brez dvoma postaviti svet v j vrsto Indije, kjer je bila potlačena vsaka oblika | svobode, dkdam* pa piše s svoje strani, da daje | namen, postaviti Anglijo, Združene države in Sovjete nad V6e druge države, tem državam povod, da dobro premislijo. List nato ugotavlja, da so izjave angleškega ministra v kričečem nasprotju z atlantsko karto in pripominja, da zavezniki ne skrivajo svojega namena, gospodovati nad svetom in pravi, da je Edenov govor brez dvoma mrzel tuš za države, ki se bore ob strani Anglije v upanju, da bodo ohranile svojo neodvisnost. ki ga je finsko ljudstvo imelo za svojo neodvisnost. Finsko ljudstvo se sedaj vojskuje v tretji vojni za nedotakljivost svoje rodne grude in zn ohranitev svojih izročil v [xipolncm tovarištvu z vojskami Osi proti skupnemu sovražniku, ki se imenuje boljševizem. Tople poslanikove besetle so sprožile dolgotrajne in navdušene manifestacije za prijateljski narod, za njegovo hrabro vojsko in za vse bojevnike Osi. Nato je Maša Silvcr za|iela nekaj finskih narodnih pesmi. Končno so zavrteli tudi zgodovinski dokumentarni film o vojni, ki so ga posneli finski vojaški operaterji, kar je dalo zbranim priliko, da so se seznanili z vsemi junaškimi pejanji, ki so jih storili finski vojaki pori poveljstvom svojega maršala Mannerheiina od 1. 1939. do danes. Napetost v Siriji Ankara. 7. dec. AS. V Siriji in Libanonu se je napetost, ki jo je povzročil spor med De Gaul-ieom in Darlanom povečala še zaradi vmešavanja sovjetskih agentov. Komunistična stranka jo poslala Do Gaulleu spomenico, v kateri se jezi nad nadaljevanjem viehvjskega režima v Afriki ter odkriva, da je stopila na po/.oriščo tudi Moskva, ki je pred nekaj tedni sklenila s|iorazum z Do Gauilejem, ki je omogočil agitacijo na Bližnjem vzhodu in je zato v njenem interesu, da podpira gaulliale. Sestanek hierarhov L One 2. in 3. t. m. je bil običajni sestanek pokrajinskih hierarhov. Sestanek se je začel s pozdravom Duceju, ki ga je odredil zvezni podtajnik Capurso. Dopoldne so poročali o delovanju raznih središč dotični tajniki; v razpravo je posegel zvezni podtajnik, da bi v sporazumu z inšpektorji pojasnil nekatere točke, ki so bile predmet |>o-ročil. Popoldne je zvezni podpoveljnik GIL-a podal navodila za delovanje te organizacijo, zlasti šolskih kuhinj. Razprave so se nadaljevale 3. t. m. zjutraj, jubljanske pokrajine !>opoldno pa Je zvezni podtajnik podal njih pregled zveznemu tajniku. Poročali so tedaj tudi inšpektorji. Zvezni tajnik je zaključil sestanek g toplo zahvalo hierarhom, katerim je dal navodila za nadaljnjo delovanje s posebnim ozirom na zimsko dobo. Sestanka se je udeležil zvezni direktorij, zvezni podpoveljnik GIL-a, tajnik pokrajinskega Dopolavora, zaupnica ženskih fašijev, pokrajinska tajnica kmetskih gospodinj, pokrajinska tajnica gospodinjskih pomočnic in direktor lista »Prima linea«. Go s podarstvo Poenostavljenje statistike v Nemčiji. Sedaj se v Nemčiji veliko dela na poeuostavljanju dajanja statističnih podatkov, tako da se prepreči ne[>o-trebno delo in zapravljanje papirja. Vsa statistična služba 1h> centralizirana. Poseimi strokovnjaki bodo izdelali nove statistične formularje za podjetja in bodo tudi ustanovljeni novi statistični uradi za obdelovanje prispelega gradiva. Taki uradi žo obstojajo pri ministrstvu za orožje in municiio, pri Najvišjem vojaškem |>oveljstvu in pri Delovni fronti. Novi urudi bodo izdelali skupne vprašalne pole. Prvi tak način dajanja statističnih podatkov se nanaša na 15. avgust, ko so morala podjetja javiti število svojih uslužbencev. Kazni, ki jih izrekajo gospodarske organizacije v Nemčiji. Izšla je naredba, po kateri jo zvišana za predsednike posameznih gospodarskih skupin v vsedržavnem obsegu možnost kaznovanja pripadnikov z, denarnimi globami od 1000 na 10.000 mark za prestopke glede »discipline itd. Tudi je razširjen delokrog predsednikov glede teh kazni. Možne pa so pritožbe proti kaznim. Nemška družba za raziskovanje lesa. V Berlinu je bila ustanovljena nemška družba za raziskovanje lesa, kjer sodelujejo vsi interesirani uradi in organizacije. Delo 6e bo vršilo predvsem v 6 strokovnih odborih. Posojilo General Motorsu. 250 zasebnih ameriških bank (od 14-nik v pokoiu Josip Seigerschmied dne 25. novembra na Blejski Dobravi nenadoma umrl, zadet od kapi. Pokopal ga je dne 27. novembra celovški škofijski kancler ob asistenci šestih duhovnikov. Pokojni župnik se je rodil dne 21. januarja IS6S v Idriji; gimnazijo in bogoslovje jc dovršil v Ljubljani in bil dne 23. julija 1891 posvečen v mašnika. Služil je kot kaplan v Spodnji Idriji jn Kostanjevici, tot župnik j>a v Zaplani, v Lenaji in v Naklem do svojega vstopa v pokoj (1936), ki ga je preživljal na Blejski Dobravi. Ta je sedaj n« veliko žalost izgubila s tem svojega dušnega jmstirja. Župnik .Seigerschmied je bil neumorno delaven. V Zaplani je po potresu sezidal novo cerkev. Družba sv. Mo-liorja je izdala njegov spis »Pamet in vera« v treh zvezkih 1. 1901, 1903 in 190?. Spisal jc tudi vsako leto cnc šmarnice, čeprav niso vse izšle v tisku. Izdal je n. pr. Marija najboljša mati, 1916, Krščanska mati, 1913, Sv. Družina, Marija vrtnarica, Marija in katoliška akcija itd. Kot odličen cerkven govornik je priobčil nekaj pridig v »Duhovnem Pastirju«. Bil je brat nedavno umrlega župnika pri Mariji Bistrički na Hrvatskem. Naj mu 6veti večna luč. Omejitev reklame v Nemčiji. Nacionalni svet za propagundo in reklamo je izdal nove predpise o reklami |x> naslednjih načelih: 1. V javnosti se ne sine z reklamo vzbujati napačen vtis o možnosti nakupa proizvodov, ki jih ni več na razpolago v neomejenih količinah. Pri obsegu reklume se mora uj>oštevnti razpoložljivost posameznih predmetov. Reklama z« proizvode, katerih proizvodnja je kontingentirana, se mora napram potrošniku omejiti ua nekaj nasvetov o njih najliolj racionalni porabi in največjem možnem varčevanju. Vsaka vz|»od!>uda k nakupu blaga kot n. pr. izložba blaga ali posebno nu-denje D.laga v prodajo z opozarjanjem na prednosti, ki jih ima, so prepovedane za te predmete. Končno je prepovedana reki ima za vse proizvode, katerih proizvodnja je prepovedana. (11 Sole). Nemška zmaga v boksu V berlinsko športni palači so gledali včeraj mednarodni boksarski trohoj med Italijani, Madžari in Nemci. Za ta trolioj je poklonil Hitler dragoceno trofejo pod naslovom: »nagrada naroda«. Priborili so si jo nemški boksarji, ki 6o bili tokrat v nenavadno dobri formi. Od 32 možnih točk so jih dosegli 28. Madžarska ekipa si je priborila 12 točk, italijanska pa 8. Od pomembnejših včerajšnjih prireditev omenjamo še gostovanje najboljšega berlinskega moštva v hokeju na ledu Rot-Weisa v Kfilnu. Rot-\Vciss je premagal kolnske igralce hokeja s 10:2. Športniki, ali že veste ... ... da so uvedli v italijanskem kolesarskem športu nove in umestne reforme? Tako se bodo smeli amaterji udeleževati naj>omih cestnih dirk samo v razdobju |>o 14 dni. Omejili so tudi dolžino prog; amaterji IkkIo smeli dirkati samo na progah do 120 km. Edina izjema bo samo dirka za »trofejo padlih«, ki l>o znašala 150 km. Omejitve se nanašajo tudi na poklicne dirkače in veljajo za tekmovalce prvega razreda do 230 km, za tekmovalce drugega razreda 180 km, za začetnike pa 75 km. S stališča zdrave telesne vzgojo so omenjeno mere zelo umestne. ... da je imenoval nemški prosvetni minister Roberta Schoberta za novega načelnika za telesno vzgojo? Schobert je naslednik pokojnega dr. Karla Krummla, ki se je poleti emrtno ponesrečil. ... da se pripravljajo švedske telovadkinje na veliko turnejo po Nemčiji? Gostovale bodo v Berlinu, Draždanih, Breslavi in na Dunaju, kjer bodo pokazale staro, toda še vedno znamenito švedsko gimnastiko. ... da je sodil en sam sodnik 100.000 tekem, odnosno izpitov za državni športni zjiak? To čitamo o Berlinčanu Ilanslu, ob priliki njegove 50 letnice. ... da se je izjavilo francosko športno vodstvo prolj industrijskemu športu? Nova uredba o francoskem športu stremi za tem, da bi bila društva samo šj>»rtna, brez političnega ali stanovskega stremljenja. Predpisi so tako strogi, da bodo morali celo industrijski športni klubi, ki so nosili naslove svojih podjetij, spremeniti svoja imena. ... da so ugotovili strokovnjaki končni vrstni red najboljših deseteroborcev v lahki atletiki? Prvo mesto so priznali Smidtu (Nemčija) s 7280 točkami, drugo Anelu (Švica) 7078, tretje Tliom-sonu (Danska) 7005. Na četrtekm mestu je letošnji ameriški prvak Tervvilliger, ki je dosegel 0S02 točki Delitev krompirja, fižola In sira Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata daje sledeče sporočilo: Krompir. Dne 23. novembra t. 1. se je začela zadnja delitev krompirja letošnjega pridelka, ki se 1k> zaključila z onem 13. decembra. Kdor si krompirja ni nabavil do tega dneva, izgubi pravico do nubave krompirja. Svetujemo, naj si vsaka družina napravi malo zalogo, ki naj traja do novega pridelka leta 1943. Fižol: V teku je delitev 1 kg fižola na osebo z odrezkom »H«. Ta delitev se bo zaključila z dnem 19. decembru. Sir. Delitev sira. ki je bila namenjena za november se bo začela z 9. decembrom na od-rezka »A« in »B« navadne živilske nakuznice. Prodaja krav mlekaric Kmetijski oddelek Visokega Komisariata, obvešča živinorejce, da se vrši v torek dne 8. decembra od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v gostilni Rastohar — Kanlovški most — prodaja prvovrstnih plemenskih krav dobrih mJeka-karic. Predstava Pokrajin. Dopolavora Pokrajinski Dopolavoro je priredil na večer 4. t. m. v prostorih Dopolavora Oboroženih Sil varietetsko predstavo za častnike in italijanske Dopolavori6te. Predstava, ki je bila prirejena v pretečenih dnevih že za vojaštvo, je tudi ta večer žela popoln uspeh. Imenovanje Izrednega komisarja »Bolniškega fonda« Objava Redna uprava »Bolniškega fonda«, ustanovljenega z naredbo prometnega ministrstva bivše kraljevine Jugoslavije z dne 30. maja 15)22 štev. 16.276-22, se razpušča. Za izrednega komisarja navedene ustanove se imnuje comm. dr. ing. Faust Gianaroli, višji glavni inšpektor državnih železnic, ki so mu v zvezi s tem poverjeni vsi posli, za katere so pristojni organi redne uprave te ustanove. ^Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Spojitev občin Kočevje mesto in Kočevje okolica Občini Kočevje-mesto in Kočevje-okolica se spojita v eno samo občino, ki dol>i ime Kočevje. Občinski sedež ostane v mestu Kočevje, ki je glavni kraj združene občine. Okrajni komisar v Kočevju naj izvrši to naredbo in odredi jx>trebne ukrepe, da se uredijo morebitna vprašanja imovinskega, davčnega ali drugega značaja v zvezi s spojitvijo teh občin. Komunizem je izven zakona. Komunisti so sovražniki človeške družbe, sovražniki naroda. Gospodje, pozor! KLOBUCARNA „PAJKtt Vam strokovno osna-ži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se ni i poroča RUDOLF PAJK. Sv. Petra cesia38, Miklošičeva cesia 12, nasproti hotela »Union« Ljubljančani! - Pomagajte pri zasledovanju zločincev! To je vaša narodna in človečanska dolžnost! DOM IN SVET št. 7—10 je izšel! Naročnike lepo prosimo, da ga dvignejo v naši knjigarni, ker ya bodo tako najhitreje dobili. — Kdor ga ne bo niouei dvign ti mu ga bemo dostavili na dom. UPRAVA DOMA IN SVETA Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred Škofijo 5 FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER 81. ZGODAJ ZJUTRAJ PA JE SV. MAGDALENA RAZDELILA ANGELČKOM KANGLICE IN JIM DEJALA: »POJDITE NA ZEMLJO S TO ZLATO ROSICO!« v X > SPOTOMA PA SO SREČALI SVETLOKRII.O ROŽNATO ZARJO, KI JIH JE POSTAVILA NA ZEMLJO. 33. z""**' ^ ' m- m — "ij a •)-■ h ' v" - ^tfe ' IN ANGELČKI SO ŠLI IN KJER SO VIDELI ŠE KAKŠEN LISTIČ ALI NAPOL UVELO ROŽICO, SO JI PRILILI. POIZVEOOVANJA. Najdena J« biln na Ambroževem trgu rnoSka žepua ura in so dobi na ZaloSki cesti 113. KDOR POTREBUJE premog ali drva, naj pride z nakaznico k »GORIVO« Karlovška cesta 8 1jj!. Tpt. '"i. iSi n?!. .ii? .!!*■ * .tftr :!*' 17 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Na pomlad 1875 si je nenadoma izmislila, da bi odpotovala kopat se v morje ob Normandiji. Cesar jj je odsvetoval, češ da so politične razmere v Franciji napete. Govoril ji je, da avstrijska vlada nima dobrih zvez z mlado francosko republiko. To potovanje bi zelo slabo odmevalo po evropskih dvorih. Kaj bodo rekli v Berlinu? Bismark si bo dovolil zopet kakšno strupeno domislico? Sicer pa je Francija postala zatočišče anarhistov in cesarsko Veličanstvo bi bilo izpostavljeno atentatom?... Rotil jo je, da naj odneha od svojega načrta: »Ce boš šla v Francijo, se Ti lw zgodila nesreča...« Te besede so nanjo tako vplivale, da je napravila oj>o-roko. Vendar pa je vztrajala pri svoji zamisli. Visok uradnik avstrijskega dvora je odpotoval v Normandijo, kjer je najel za cesarico lep bogat grad pri Fecampu. Grad je ležal v celem gaju nasadov hortenzij. Elizabeta je dopotovala v grad 81. julija, spremljala jo je njena sedemletna hčerka Marija Valerija. Otrok je bil živahen in ljubezniv, vendar slabotnega zdravja in je potreboval kopelji v morju. Kakor vedno, je cesarica tudi tokrat privedla s seboj veliko spremstvo. Pripeljala je tudi svoje vozove in svoje konje. Samo služabnikov je bilo devetdeset oseb. Če k temu prištejemo še dve dvorno spremstvo, tedaj si lahko izračunamo, da so bila cesaričina potovanja silno draga in da so veljala dvor bajne vsote. Cesar pa je bil svoji ženi silno naklonjen in je vse to plačeval iz svoje zasebne blagajne, ne da bi bil kdaj rekel le besedico. Elizabeta se je kopala vsako dopoldne. Popoldne pa je jahala po okolici, obiskovala je bližnje cerkve in gradove, kmetije in r>o-kopališča, z višin pa je sanjala o sveti neiz.mernosti morja. V tej zeleni in senčni pokrajini se je izredno dobro počutila. Kmetje in drugi prebivalci pa ji niso ugajali. Zdeli so se ji premalo vljudni. Plemstvo je izginjalo, novopečeni bogataši republike pa se še niso naučili obnašanja v visoki družbi. Dne 11. septembra pa je cesarica za jahala konja, ki še nj poznal pokrajine. Pred neznatno oviro se je konj ustrašil in z vso silo treščil cesarico ob tla. Cesarica je omedlela. Takoj so ji prihiteli na pomoč. Ko so jo prenesli v grad, je bila še brez zavesti. Rane pa niso bile težke in zdravniki so ji določili več dni počitka. varnost rCpUbhKe' da bl ukrelula vse P<"rcb»0 *a vladarjevo pa Te bom naučila, da boš vedela, da sem jaz cesarica...« Tudi .. ' v Londonu in v Monakovem je rada obiskovala norišnice. V Mona- naslednjega dne so bile novice o cesaričinem stanju boljše, kovem se je zlasti zanimala za L..lezen svojega bratranca princa , ff f 'ec'aJ P'sa! sv°.ii ženi: »Zahvaljen bodi Bog, da se Otona Bavarskega, drugega sina kralja Maksimilijana je vse tako končalo. Niti si ne upam pomislili na to, kako bi se Lahko bi se reklo, da jo je neprestano zasledovala' vest o dedni obremenjenosti VVittelsbachovcev. grozna za- Deveto poglavje. Med tem časom pa je rasla ob njej mlada osebnost, v kateri je s tihim ponosom ugotovila, da ji je zelo podobna. Njen sin Rudolf, ki se je rodil 21. avgusta 1858., je postal lep mladenič. Vzgajali so ga daleč proč od matere pod nadzorstvom lahko vse preobrnilo. Kaj bi jaz brez Tebe, ki si dobri angel mojega življenja...« Elizabeta se je vrnila v GodSlo dne 3. oklobra. Nekaj mesecev je živela mirno, redno življenje, predana branju in jahanju zlasti pa glasbi. Strast za potepanje pa jo je kmalu zopet zajela. V marcu 1S7« je že bila na lovih v Angliji, na Škotskem in na Irskem. To se je nadaljevalo naslednja leta in listi so poročali, da se ' 'jativojvodinje Sofije. Vzgoja je bila strogo vladarska in deček je je cesarica nenadoma pojavila na Tirolskem, v Dalmaciji, na'ILivaV- žc v z20(,ni< mladosti dokazal živahno razumnost in veliko rado- skem, v Grčiji, na Štajerskem, na Krfu in ob Renu. ..........vednost. Izražal se je pravilno, naravno in izbrano. Silno lahko se Ves ta nemir pa dobro razkriva skrivnost Elizabetincga noira ie u£il tuiih jezikov. Njegova okolica je bila često presenečena njega življenja. ' ' ' zaradi pravilnosti njegovih opazk in njegove sodbe. Sicer pa je Komaj je bila nekaj trenutkov sama, pa je že bila vsa pre- imel llohro srce> hil ie silno občutljiv, plemenit in ponosen. Ljubil strašena, nestanovitna in nestrpna, zmedena in izmučena. Na videz Ra"los,°jnost in kdor je z njim blago ravnal, ga je takoj pri- pa tega je ni nič več opravičevalo. , dobil zase. Uprl pa se je vsakemu nasilju, kadar se je razburil, Njeno dušo so zajemale črne misli. Strah pred žalostnimi do- je Tg0Va je''a 1na,{azovala strahotna razmerja, godki jo je vedno navdajal. Bila je tiha in zasanjana in je mislila Njegov! ^telji niso imeli nobenih težav s poučevanjem. Njena smrt, zlasti pa na tisto, kar sledi ni po smrti ničesar več...« Od časa polna vdanost usodi: »Vedno se nam „B— „„, UB111 „,„ . ,,.,„,,.„ pripravil... Naj storim kar hočem, umrla bom, kakor mi določa p0SU>', J° k' a,ko ,eset en >n "^'"en, preziral je tradicijo in se je - U"'UL" navzel izredno drznih nazorov o političnih in verskih vprašanjih. . določa usoda... Vem, da grem strašnemu cilju nasproti, toda ta cilj mi je določila usoda...« Nato pa se je zopet silno dolgočasila. Na svet je gledala, kakor skozi kopreno. Nad vsem je obupavala, ničesar si ni več želela. Nekaj pa vendarle pričakuje. Toda kaj... Kadar se je počutila preslabo, tedaj ni mogla ostali mirna na enem kraju. Zato je potovala, da bi zbežala.sama pred seboj. Zn vsako j>otovanje se je odločila silno nenadoma in v teh njenih odločitvah je bilo nekaj bolnega. Tako raz|ioloženje prestolonaslednika avstrijskega cesarstva jo marsikoga presenečalo, z grozo pa je gledal na sina pobožni cesar Franc Jožef, ki je smatral za svelo vse, kar je bilo v zvezi z monarhijo. Zato so bile zveze med očetom in sinom skoraj vedno napete, jiogoslo je prišlo do prepirov, nazadnje pa sta bila popolnoma sprta. Zato pa je Rudolf tembolj nežno ljubil svojo mater. Sicer pa poznavalci razmer niso dvomili, da je Rudolf svoje čudne nazore prejel od svoje matere. Zlasti so trdili, da je mati sina Njena živčna razkrojenost pa ni vplivala na njen razum. Sicer učila o tem, da so načela o socialnih veličinah smešna, da so oseb-pa se je celo mnogo zanimala za vprašanja, ki so v zvezi z blaz-1 nc svobode svete in da morajo vsi liudie biti med seboi predvsem nostjo in je rada obiskovala zdravstvene zavode za umobolne.. Ne- i iskreni. Najdba trupla in pogreb župnika Geohelija Minuli so 4 meseci, odkar je vdrl na čelu oljorožene tolpe v župnišče v Zaplani montanist, vrhniški partizan Stane Dobovičnik, in oddal 2 revolverska strela proti svojemu sošolcu in velikemu dobrotniku župniku Jožetu Geoheliju. Težko ranjenega župnika so potem Dobovičnikovi pajdaši odnesli nekam v gozd. Te dni so oboroženi fantje^ ujeli nekega partizana, ki je izpovedal, da leži truplo g. župnika v Vranjih pečeh nad Podlipo. Prvo adventno nedeljo so tamkaj našli razmesarjeno truplo župnikovi farani. Iz izpovedbe ujetega partizana in ugotovitev uradne komisije, ki je šla v Vranje peči, posnemamo zgodbo o strahotnem zverinstvu, ki so ga izvršili partizani nad dobričino, župnikom Geohe-lijem. Težko ranjenega so odvlekli v neko svoje taborišče, kjer so ga med mučenjem zasliševali in ga potem obsodili na smrt. Pred justifikacijo jo župnik poklonil enemu svojih rabljev, sedaj tudi že ubitemu partizanu Janku Gostiši, svoj rožni venec. Nato sla padla dva strela v glavo in župnik je obležal nepremičen na tleh, kjer so ga partizani pustili ležati, misleč, da je mrtev. Takoj nato so se zapletli v bitko z italijanskimi stražami in se šele čez nekaj časa vrnili na mesto »justifikacije«. V svoje veliko začudenje so tedaj opazili, da župnik še vedno diha, nakar so mu s puškinimi kopiti razbili glavo. Truplo so vrgli nalo čez 50 m visok skalnat prepad v Vranjih pečeh in iznad prepada navalili nanj težke skale, ki so truplo popolnoma poinečkale. Od obleke so mu pustili le hlače, vse drugo so strgali z njega. V hlačnem žepu so sedaj našli ključe od župnišča in robec z monogramom, ki so polog zasilne obveze na ranah, ki jih je prizadejal Dobovičnik. in poleg partizanskih izjav, edini dokazi za mrtvečevo identiteto. Kajti glava je bila tako razbita, da vkljub značilnosti njene obliko in pa belo meliranih las, mrtveca ne bi bilo mogoče več prepoznati. Truplo je ležalo v zaplaninski cerkvi do srede, 2. t. m. , ko se je dopoldne ob 9 vršil slovesen pogreb. Oboroženi fantje so ves čas stražili krsto z zemeljskimi ostanki svojega župnika, fa- njiini 6e je zgrinjala vsa ostala množica pogreb-cev na vaško pokopališče, kjer je bil na sredi med župljani namenjen zadnji dom g. župniku. Po pogrebnih obredih jc najprej v imenu župlja-nov in ol>oroženih fantov spregovoril poveljnik Logar, ki je poveličeval pokojnikovo delo za domačo faro. Njegove besede so tonile med glasnim jokom vdanih faranov, ki so sicer že štiri mesece molili za svojega rajnega župnika, pa jim je vendar ta pogreb Iztrgal iz srca krik neutolažljive bolesti. V imenu vrhniške občine je govoril še odvetnik Marolt, ki je podčrtal kulturno udejstvovanje pok. župnika Geohelija. Itajni župnik je bil velik umetniški talent in po njegovih načrtih je bilo preurejeno farno pokopališče, ki jo gotovo najlepše v vsej pokrajini. Še dolgo po pogrebu so klečale množica župnikovih faranov na pokopališču in se mu v molitvah zahvaljevale za vse neštete dobrote in se mu priporočale v trdni veri, da je njihov svetniški župnik danes tudi njihov priprošnjik pri Bogu. Lurd našega stoletja - Fatima na Portugalskem Lurd na Francoskem je poznan po vsem svetu zaradi Marijinih prikazovanj in izrednih čudežev, ki jih ni mogoče tajiti. Postal je ena največjih Marijinih božjih poti, ki jo je obiskalo že na milijone romarjev in jih l>o še. Lota 1917. pa je prav tako zaslovela na Portugalskem majhna vasica, ki se imenuje Ffitima Tega leta se je večkrat prikazala Marija trem otrokom in se z njimi pogovarjala. Ljudje seveda v začetku po večini tega niso verjeli in so se otrokom smejali. Ko pa so ta prikazovanja v samotni in tihi dolinici poleg vasi mogli videti tudi oni, se je glas o tem hitro razširil in ic vse hitelo v Fatimo. Tako so bile večkrat cele množice priča prikazovanj. 13. oktobra je gledalo prikazen nad 70 tisoč ljudi iz vse Portugalske, vernih in nevernih, učenih in neukih, bogatih in siromašnih. Nekateri so čudežni prizor celo fotografirali. Portugalsko časopisje je o tem mnogo pisalo, toda vihar svetovne vojske je tudi te izredne dogodke prevpil. Vendar pa je postala Fatima na mah silno obiskana Marijina božja pot. Njen sloves gre po vsem svetu. Godi se mnogo čudežev. Vsako leto prihaja več ko milijon romarjev k »Naši Gospe presvetega 'roženega venca v Fiitimi«, Marija je v prikazni z otroki mnogokrait govorila ter jim dajala navodila za niihovo versko življenje. Pri tem jim je pa tudi povedala stvari, ki se tičejo vsega sveta. Ena še živeča pa-stirica — sedaj redovnica — je po 25 letih razo-dela del skrivnosti, ki jih je Marija zaupala otrokom. Fna izmed teh skrivnosti je: Vojna (prva svetovna) vojna) gre h koncu. Toda če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga, se bo pod naslednjim papežem razvnela druga, še hujša. Ko boste neko noč videli skrivnostno, nepoznano svetlobo, vedite, da je to znamenje, ki vam ga pošilja Bog, preden l»o svet ka/.novan /a njegove zločine z vojsko, lakoto in s preganjanjem Cerkve in papeža. Več narodov 1h> razdejanih.« Medtem ko je verno !jud«tvo že davno izreklo svoio sodl»o o fotimskih dogodkih, je Cer-ker — kakor vedno v podobnih primerih — dol-go vrsto let s škroptrlozno natančnostjo in strogostjo preiskovala vso zadevo ter je šele po 1' letih izrekla svoje mnenje, ko je I. l'»30. izjavila. da so videnja otrok v dolitrci Iri,, verodostojna in da se češčenje Naše Ljube Gospe Fa-tiui.-ke uradno dovoljuje. Kako očuvamo filodendron čsz zimo rani pa so hodilf jokat in molit za njegov dušni blagor. Pogreb je bil veličasten. Čeprav šteje župnija komaj nekaj čez 500 duš, se je udeležila pogreba množica mnogo nad 1000 ljudi. V cerkvi je govoril rajnemu v spomin vrhniški dekan g. Janez Burnik, ki je nalo tudi služil slovesni rekvi-jetn. Množico pogrebcev v cerkvi niso našle dovolj prostora in so napolnile tudi prostor pred cerkvijo ki ga je obkrožala strumna frontna kolona oboroženih fantov z Zaplane, Vrhnike, Sv. Jošta in iz Rovt. Po zadušnici se je razvil pogrebni sprevod. Spredaj so stopali šolski otroci, za njimi farne cerkvene bratovščine in potem nosilci številnih vencev. Štirinajst duhovnikov vrhniške deknnije je prepevalo pogrebne pesmi. Krsto so nosili člani Katoliške akcije ob častni straži domačih miličnikov. Za pokojnikovimi svojci so sledili vojaški poveljnik iz Logatca polkovnik Mantuani v spremstvu oficirjev in vojaškega duhovnika, delegacija oficirjev Protikomunističnih oddelkov in zastopnik vrhniškega župana. In za Slovenčeva knjižnica v letu 1943 Duhovno zdravje in resničen napredek s pridom lahko dosežemo z branjem dobrih, vrednih knjig. Danes pa je plemenitega čtiva, tudi vedril-nega, potreben prav vsak. Res veliko število Slovencev je v današnjem času razumelo poslanstvo knjige in z naročništvom izkazalo zaupanje naporov lastništva »Slovenčeve knjižnice«, ki si je nadelo visoko kulturno nalogo, dati našim družinam, slehernemu Slovencu v roke dobrega prijatelja — dobrega svetovalca. Da more ta cilj dosegati, je »Slovenčeva knjižnica« sestavila spored drugega letnika zbirke iz dobrih in najboljših del književnosti 15 narodov. Veliko je v zbirki zastopanih domačih mladih in starejših pisateljev. Imena Aino Kallas (ena najboljših finskih pisateljic), Fogazzaro, Bordeaux, Blackmoore, Za-gorčtnov, Lagerlol, Puškin, MaIxot, Nicodemi, Dante, Curvvood, Rodzvvieczovna, Federe, Heer itd. ter Levstik, Trdina, Kersnik, Jalen, Šali, Dular, Krivec, Beličič itd. so gotovo imena, ki najbolj zgovorno pričajo, kako bogat in vreden je izbor »Slovenčeve knjižnice«. Vsak mesec izidejo tri knjige in stanejo broširane za naročnike vsaka 6 lir, v polplatno vezane vsaka 13 lir, v celo platno vezane pa 20 lir. Vezane knjige so v prekrasni opremi po zamisli arh. VI. Gajška in je tako lepih knjižnih oprem malo na našem trgu. Knjige lahko plačujete mesečno. Zaupanje, ki ga z naročništvom gotovo izkazuje vsak zamisli te zbirke, je najkrepkejša opora naporom za dobro narodovega duhovnega zdravja in napredka ter obenem vsakomur piemneito spričevalo njegovega kulturno socialnega čuta in delovanja. Ljubljana, 7. decembra. Rastlina filodendron je postala zadnja leta med Ljubljančani zelo priljubljena okrasna rastlina, ki jo družine rade goje v 6vojih stanovanjih in cvetličnjakih, poleti pa seveda tudi na prostem, recimo na vrtu. Rastlina, ki spominja po cvetu in plodu še najbolj na domačo rastlino »škrnicelj« in je nekako v sredi med palmami in bršljanom, razveseljuje človeka že zaradi svojih bujnih listov in izredno zanimivega ustroja 6tebel in korenin. Umevno je torej, da so upravičene želje naših naročnikov, naj jim pojasnimo, kako jo varovati v zimskem času. Filodendron je doma v tropični, to je južni in 6rednji Ameriki, odkoder je bila znešena v Evropo. Dosedaj 60 vzgojili približno kakih 220 vrst. Rastlina zra6te — vsa| nekatere vrete — tudi po več metrov v višino, jo je pa takoj lahko spoznati po njenih širokih in kakor človeška dlan razcepljenih listih na dolgih pecljih. Svoje grško ime ima zaradi 6voje lastnosti, da 6e v 6voji domovini mora pri rasti opirati na debla dreves, v Evropi, to je v cvetličnjakih, pa seveda potrebuje oporo, ki jo ji dodeli vrtnar. Rastlina ima, kadar odraste, zračne korenine, znane j>od imenom »liane«, to je dolge, vrvaste tipalke, ki vise navzdol in ko do6e- Iz dela in življenja od tu in tam J Jiacbt/ega JtajeAike^a V Brežicah je umrl 71 letni kočevski pre-seljenec Franc Jaklič iz Srednje vasi pri Kočevju. Nesreče. Motocikelj je podrl v Mariboru 80 letnega nadzornika bolniške blagajne v pokoju Andreja Sajnica. Mož je pri padcu dobil nevarne rane na levi nogi, zlomil si je gleženj in se potolkel j>o glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico. — Ključavničarski vajenec Franc Slap-šak iz Košakov pri Mariboru si je zlomil desnico. Smrtna kosa. Umrli so v Mariboru: 70 letna Antonija Antolič roj. černetič, žena uradnika; 68 letni delavec Ivau Krofič in 13 letna dimni-karjeva hčerka Viktorija Babič. Dalje so na svojih domovih umrli 80 letni železniški uslužbenec v pokoju Franc Ramelj, 75 letna hišna posest, in žena stražnika Ivana Kopič; 53 letni trgovski uslužbenec Vodopivec Rudolf, 50 letna Ana Satler. V Ormožu je umrl 32 letni trgovec in posestnik žage Ludvik Kuharič. V Trčovi pri Košakih je umrl posestnik Matej Likovec, v mariborski okolici je umrl posestnik Franc Jaklič. Božične počitnice se bodo za vse šole na Spodnjem Štajerskem začele v nedeljo, 20. decembra. Zaključile pa se bodo z nedeljo 3. januarja 1943. T H Go-Kosljske#a Na fiolniku jo bilo začetkom decembra zborovanje krajevne skupine, katerega se je udeležilo 285 zborovaleev. Zborovanje je bilo v lepo okrašenih prostorih uslužbencev bolnišnice na Golniku. Na zltorovanju je bilo razdeljenih 51 začasnih članskih izkaznic koroško domovinske zveze, 4 pa so dobili dokončne članske izkaznice. Požrtvovalno delo ženske krajevne skupino na Golniku. Članice ženske krajevne skupine na Golniku so glede na letošnjo dobro sadno letino napravilo že več sadnih zbirk in so oddale znatne količine jabolk okrožnemu vpdstvu v Kranju. Pred kratkim so nabrale pridne nabiralke zoj)et mnogo jabolk, iz katerih so nakuhale 150 kg mezge za neko vojaško bolnišnico. Za zimsko akcijo so si tukajšnje žene jKJstavile nalogo, da bodo izdelale za j>osadko neke podmornice več, 7. žimo napolnjenih zglavnikov s prevleko vred. Tudi ta darila so bila že odposlana. V Št. Vidu "h Savi so začetkom decembra na slovesni prireditvi izdali nadalnjih 200 članskih izkaznic koroške domovinske zveze. "Velika dvorana je bila ob tej priložnosti do zadnjega kotička napolnjena. Slovesnost je začela godba carinske obmejne postaje Št. Vid, ki je zaigrala venec koroških pesmi. Zanimivo predavanje o Afriki v Kranju. Začetkom decembra je bilo v dvorani hotela Stare I riošte v Kranju zborovanje bojevniškega tovari- » KULTURNI OBZORNIK F. S. Finžgar: Zbrani spisi XI. zv. Založila Nova založba v Ljubljani. 1942. Cena broš. 34 lir, polplatno 42 lir, platno 45 lir. Novi zvezek zbranih spisov je pisatelj ozna čil s skupnim naslovom Črtice. V teh črticah je zbral svoje krajše spise od dozorevajoče mladosti do zadnjih modrih let ter jih uredil v lepo zaokroženo celoto. Tako se od različnih strani odkriva pred nami podoba slovenskega življenja v zadnjih štiridesetih letih, kmečkega in mestnega, kakor ga je pisatelj gledal in spremljal s svojimi mislimi in čustvi. Bralec bo takoj spoznal, kako posebno v prvem delu (>Znanct s jx>ti«) stopa pred nas pisatelj satn in z lirično struno spremlja spomine svojega lastnega življenja, se pogovarja s svojimi znanci in prijatelji ter z mladostnim idealizmom zmaguje nad težavami, ki jih prinaša svet. Sredi »Znancev s poti« stoji on sam, duhovnik, telita svet z večnimi merili ter išče poti iz bojev in zablod življenja. Ni slučajno, da ga srce jiopelje na grob t rančiška Lampeta, tistega, ki si je najbolj želel pisatelja-duhovnika, ljudskega vodnika s peresom v roki. Selškega župnika velika noč in mnogo krajše lirske slike so posebno značilne za to. >kako sta se pri Finž-garju duhovnik in pisatelj strnila v cnein in istem hotenju: da ohranita, dvigneta narod ter ga privedeta k sreči. Prav iz tega hotenja sc je razvil Finžgarjev edinstveni realizem, ki včasih z mehko, obzirno dobroto, včasih pa z odločno roko odgrinja podobe družinskega, družabnega in narodnega življenja; take podobe v tej knjigi so Pomlad pod oknom. Služkinja, Sibirija itd. Ob teh podobah začutimo posebno moč pisateljeve socialnosti; on ne jx>zna samo odpora in obtožbe; ampak hoče biti tudi učitelj in dejanski pomočnik, ko blaži in vzgaja. Tako se nekateri spisi (Tale naš Jaka, Kovač popotnik, Za prazen nič), kjer ljudski zdravnik naglo stopa pred leposlovcem, pisateljeva krepka beseda in močna prirodnost se zaradi tega tem vidneje uveljavljata in zmagujeta nad tendenč-nostjo. V tem zvezku pa je mogoče od nove strani opazovati tudi Finžgarjev umetniški razvoj, kako se odmika od literarnosti v prirodnost, od zunanje lepote v bistvenost, od širine v kratkost in jedrnatost. Tako se Finžgarjevo celotno delo z novim zvezkom zelo značilno dojiolnjuje in v marsičem tudi poglablja. Dom in svet št. 7—10 Znanstveno kritični del. V znanstvenem delu je sedaj umetnostni zgodovinar dr. St. Mikuž končal svojo pomembno razpravo o Dovšku, enem največjih naših umetnikov ter baročnem mojstru. Tako je dal mono-grafičen pogled njegovega ustvarjanja ter dobro poudaril razvojno nit njegovega baroka, značaj njegovega iluzionizma ter vdor najnovejših realističnih oziroma naturalističnih motivov v njegovo umetnost. Končno da celotno oznako njegovega iluzionizma, ki ga uvršča v srednjeevropsko skupino, katere svojstven odtenek predstavlja, ustvarjajoč nam domači iluzionistični stil, Tako je ta mojster šempetrskih fresk, fresk na Sladki gori, v Lescah, Grobljah, Šenčurju in Kamniku ter drugod dobil lepo napisano in točno z umetnostno-zgodovinskega stališča pretehtano vrednotenje. Poglavje o njegovih oltarnih slikah in grafičnih delih pa je samo nakazano. Osem prilog njegovih fresk ponazarja to lepo studijo. Bartolomeo Calvi je priobčil v tej številki svoje nastopno predavanje na slovenski univer- žejo zemljo, preskrbujejo hranilne snovi rastlini, tako, da pravo, osnovno deblo lahko odmre in rastlina živi samo od zračnih korenin, to je od »lian«. V naših krajih je najlepši filodendron tisti, ki zraste kvečjemu kak meter visoko ali nekaj čez, višji filodendroni niso več tako lepi in tudi zahtevajo večje stanovanjske prostore, l ilouendron mora namreč imeti najmanj 10" C toplote, sicer zmrzne, oziroma odmre. To je treba vedeti za prezimovanje rastline. Rastlina ne prenese mrzlega zraka, ne prepiha. Vsaj vsakih 14 dni je treba rastlino, zlasti liste, umiti z gobo, namočeno v mlačni vodi. Pri nas se rastlina razmnožuje z odrezki zelenega stebla, ki jih vsaja vrtnar v dobro, humuz-no zemljo. Sprva zahteva rastlina izredno mnogo vode. Cvetovi so različni, od skromnih belih, pa do velikih, včasih celo škrlatne barve. Plodovi so podobni smrekovim Storžem, vendar pri nas rastlina nikoli ne da zrelih plodov s semenom. Zelo pripravna je na primer ta rastlina za okrasitev večjih prostorov, dvoran, cerkva, večjih 6oban, tam, kjer je stalna in primerna toplina, vendar ni potrebno, da bi bili ti prostori močno kurjeni. !zi, ki ga je imel v slovenščini 11. dec. 1941. Govoril je o konstitutivnih elementih Dantejevega umetniškega sveta. Postavil je Danteja kot sintezo italijanskega človeka ter opozoril na momente, ki so ga ustvarili kot pesnika: trpljenje, jeza na razmere, njegovo izobrazbo, svetno in bogoslovno ter na njegovo politično miselnost. Vse te trditve je podprl s citati iz Komedije in drugod. Ti so tu podani v Debevčevem prevodu, ostali pa v prevodu T. Debeljaka, med njimi znani Carducijev sonet Pesnikova pravica. Dr. Ivan Gralenauer je zaključil svoje Nove doneske k zgodovini narodne balade Lepa Vida, s štirimi obrazci, s katerimi na znanstven način skuša obnoviti najvažnejše baladne obrazce. Najprej obnavlja tako dve predhodnici naši baladi, namreč pesem o ugrabitvi mlade ženc-matere po neverniku, pomorskem plenilcu, pod naslovom »Osirotela mlada mati-vdova« ter o nasilni ugrabitvi krščanskega dekleta po neverniku: Sestra Petra bana. Nato pa obnavlja dva tipa Lepe Vide, namreč ihansko-dolenjski tip Mlada Vida, ter dolenjsko-elegijski inačični tip Lepa Vida, ki je znana po Rudež-Smoletovem zapisu in Prešernovem prepisu. Osrednjo razpravo v tem zvesku pa je napisal Tine Debeljak pod nasloven Pesniški Krim. Tu obnavlja znano legendo o ugrabljeni poljski kneginji, ki jo je zajel v davnih dneh tatarski han s polotoka Krima iz mesta Bahčisaraf ter jo zaprl v svoj dvorec. Tam se je zaljubil vanjo ter ji dajal prednost pred vsemi ženskami harema. Marija pa je živela v molitvi in v mislih na domovino in sorodnike. Gruzinka Zarema, poosebljena strast, pa se čuti potisnjena v kot, ter iz ljubosumnosti umori Marijo. Han Girej da Zarcmo utopiti, Mariji v spemin pa postavi v svoji sobi vodnjak s križem, ki pretaka namesto njega solze. To je »Vodnjak solza« ali »Bahčinsarajski vodomet«, ki je našel svoje pesnike v Puškinu in Praznik idealizma Leta 18=>4. je Pij IX. uradno proglasil kot od Boga razodeto resnico, da je Devica Marija bila od prvega trenutku svojega spočetja po posebni božji milosti in božjem privilegiju t ozirom na Kristusove zasluge obvarovana vsakega madeža izvirne krivde. Zn verne katoličane je biln proglasitev te verske resnice veliko zadoščenje iu pravo zmagoslavje njihove pohožnosti do božje Matere. Za Evropo, ki je takrat tonila v materialističnih filozofskih nazorih ter v imenu znanosti in napredka skušala izločiti duhovnost, je bila tu resnica nepojmljivo kljubovanje vsem modernim znanstvenim dognanjem. S to resnico je bila sredi blata in umaza-nosti življenja vernikom potrjena njihova vera v brezmadežni vzor. Navkljub naturalizmu, ki je prikazoval življenje umazano iii po nuji grešno, je Cerkev pokazala nn čisti vzor, ki se je dvignil visoko nad močvirje in zublestel v svoji bre/.inadežnosti. Praznik Marijine brezmadežnosti je zato praznik človeškega stremljenja po lepem, čistem, nesebičnem in duhovnem življenju. Je dokaz, da je človek rojen za nekaj višjega, da se more in moru dvigniti i/, ni/.kotnosti življenja. Že zgodaj se je za Marijo ustalila prispodoba, ki jo liazivlje morsko zvezdo. Zvezde so nekdaj bile mornarjem zanesljiv kažipot, kazale so jim smer njihovega jadranja v brezkončnih morskih razdaljah. Za človeka pa jc bre/.madcžnost božje Matere smernica v njegovem življenju, kažipot, ki ga vodi do lepote in čistosti življenja po Bogu. Ce smemo imenovati človeško stremljenje po lepem, čistem iu dobrem idealizem, je praznik Brezmadežne praznik idealizma. Taki dnevi, knkor je današnji praznik, so /a kristjane vedno tudi opomin k njihovim dolžnostim, ogledalo njihove notranjosti. Praznik Brezmadežne z vsem svojim zunanjim si-jajem in /. globoko notranjo vsebino glasno sprašuje kristjane, kam plove njihovo življenje, ali je krmilo njihovega delovanja, mišljenja in govorjenja usmerjeno na ono zvezdo, ki kaže pot v pristanišče, na Morsko zvezdo. V velikih zgodovinskih trenutkih se je često dogajalo, da so mnogi začeli zamenjavali dobiti z zlim, greh s krepostjo, lastno korist s koristmi krščanstva, laž in obrekovanje s krščansko vnemo. Dogajalo se je tudi, da so se pod lepimi in spoštovanimi imeni skrivali škodljivci in pohujševalci, ki jih je na znitnj razjedala gorečnost /n hišo božjo, od znotraj pa so bili drohovi, polni smratlu in nesnage, šele čas je podrl njihove pobeljene stene in prikazal vso gnilobo, ki je že prej širila svoj strup po okolici. Kdor pa gleda nn Brezmadežno kot svoj v/or, kdor stremi po tem vzoru, ta hodi po svetli poti pravega krščanstva. Praznik Brezmadežne j<* torej praznik čistega krščanskega idealizma; nesebične vneme in ljubezni. Glasno sprašuje kristjane iu jih opominja, da pogledajo vase in ugolovc razdaljo, ki jih loči od njihovega vzora — od brezmadežne Marije. Kajti največja nesreča /a kristjana je, če je kristjan le po besedi, po srcu in dejanju pa pogan.__ Komunistična svoMa... Komunistka, ki se v zadnjem »Slovenskem poročevalcu« naziva za »katoliško« ženo, je zapisala; »Svoboda misli in verske delavnosti je ena glavnih točk programa »Osvobo-dilne fronte.« Pri Grosupljem pa sc jc zgodilo preti nekaj tedni tole: Ko so partizani v neki kmečki hiši naleteli na kaplana Hočevarja, ga najprej niso spoznali. Šele ko je zaprosil, da mu iz njegove potne torbe vrnejo brcvir, ga je partizan vprašal: »Torej si duhovnik? — Potem moraš z nami!« Nato ga je pograbil in ga oilvedel k tnalu: »Maševal pa odslej ne boš več!« in mu na desni roki odsekal vse prste. Nekaj dni nato so kaplana Hočevarja pri .Škofljici ubili in pokopali. Takšna jc resnica o komunistični svobodi misli in o komunističnem spoštovanju verskega prepričanja in udejstvovanja. šiva Kranj in okolica. Na zborovanju je govoril tudi vojak iz Afrike, ki je z lepimi slikami jx>-nazoril nevarnosti in napore puščavske vojne. saniaaaaaBaaBaaaHBBBBaaBBBaBSBsna laročajte »Slovenca«! Mickievviczu. Oba — Rus in Poljak — sta obiskala ta vodnjak in ga ovekovečila v pesnitvi in v sonetih. O genezi teh pesnitev ter o taki poeziji Krima je Debeljak napisal studijo, v katero je vpletel več prevodov Puškinovih krimskih pesmi (Hvalnica Krimu, Pismo Čaadajevu, Ne bom o rožah pel, Oblakov bežnih vrsta... Ob vodnjaku v Bahčisaraju Izpolnil željo sem . . .) ter tudi dva Mickievviczeva soneta iz cikla Krimskih sonetov (Bahčisarajski vodomet, Grob Potock). Ta študija velja kot uvod v celotni prevod Puškinove južne poeme Bahčisarajski vodomet, katero je po Ivanu Hribarju prepesnil Tine Debeljak. Tako je tu pesnitev postavljena v zvezi s studijo kot pesniški dokument romantičnega Krima. Ta študija iz ruske in poljske književnosti ter prevod najbolj romantične Puškinove pesnitve, kakor ga je v 87. letu starosti prevcl Hribar in po njem popravil urednik, bosta izšla v posebni bibtio-filski izdaji že za ta božič z linorezi akad. slika-rice Bare Remčeve, na kar opozarjamo žc sedaj. S tem je znanstveni del končan. V književno-kritičnera delu se ocenjuje St. Janežič-Kociprov roman Goričanec, Glavan Li-koviča, Malešiča in Lovrančiča, ki so izšli v Slo-venčevi knjižnici, Beličič-Budakovo Ognjišče in Ur-banijev Mali slovenski svet. J. S. pa Kempčanovo Hojo za Kristusom. Osrednja ocena v tein delu pa jc Grivčeva podrobna obravnava Nachtigalovo veliko delo Euchologium sinaiticum ter opozarja na problematiko zveze frisinških spomenikov s stslv. književnostjo. Obenem ocenjuje tudi književno vrednost Euchologija, na kar se dozdaj fi-lologi niso ozirali. Z zadoščenjem lahko ugotavlja, da se Nalitigalova dognanja ujemajo z njegovo znano tezo o početkih slovenske književnosti. Isti ocenjuje tudi van Wijkovo predsmrlno izjavo o jezikovni in slogovni vrednosti strcslv. Žitij sv. Cirila ter ob beležbi teh rezultatov tudi že opozarja na nov problem jezika spomenika Glaio- ^hjoim^ §tmace Koledar Torok, 8. decembra: Marijino brezmadežno spočetje; Kongregacije in dijaki; Evtihijun, papež in mučenec. Sreda, 9. decembra: Peter Fourier, škof; Gorgonija, devica; Levkadija, devica in mučenica; Basijan, mučenec. Četrtek, tO. decembra: Loretska Moti božja; Mclhij ad, papež; Julija, devica in mučenica; Evlalija, devica in mučenica. Lunina sprememba: mlaj S. decembra ob 2.59. llersceh napoveduje jasno vreme. Novi grobov; + V Ljubljani1 je umrla v 7j l.-tu starosti P e p c a Pire. Pokopali so jo v soboto popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Sv. maše za-dušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakobu. Blug ji spomin! * — Vreme na Miklavževo se je spremnilo. že proti večeru v soboto se je vreme močno spremenilo. Mraz je odjenjnl. V soIkiIo je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +5.2, v nedeljo, na Miklavževo, pa je toplomer popoldne zaznamoval celo +8.4. Od sobote do nedelje zju-traj je labno deževalo ter je v tem času padlo 7.5 mm dežja, tudi v nedeljo je deževalo in je dežomer do ponedeljka zjutraj nameril 1.2 mm dežja, lako da je v dveh dneh padlo 8.7 111111 dežja. Primemo velika množina vode. V nedeljo zjutraj jo bilo še nekoliko mrzlo, ko je bil jutranji minimum zaznamovan —1.6, v ponedeljek zjutraj pa se je temperatura že dvignila nad ničlo, bilo je -f0.2. V nedeljo zjutraj je barometer padel na 759.3 mm, a v ponedeljek se je naglo dvignil kar na 770.4 mm. — Mnogi večkrat vprašujejo, kakšni so pogoji za razne sv. odpustke in katera so dobra dela, ki jih je Cerkev obdarila z odpustki. V decembrski knjižici »Duhovni koledarček 1945« (priredil A. Luskar) najdete točen odgovor na v-a ta vprašanja. Knjižica stane t liro in sc dobi v knjigarnah. — Ravnateljstvo Drame potrebuje gramofonsko ploščo s posnetkom tenorske arije iz 3. dejanja Verdi jevega »Othellac (I Jcsdemona. Desdcmona). Ako inva kateri ljubiteljev Drame to ploščo, ga uljudno naproša ravnateljstvo, da jo proda ali pn posodi upravi gledališča. — Ne čakajte zadnjega dneva. Zdaj je še čas. Bes lepe in umetniško izdelane fotografije, v različnih barvah, z dve do štiri poze, vam naredimo vaše slike. Legitimacije retuširane v enem dnevu. Ob nedeljah in praznikih atelje odprt ves dan. Se priporoča Kocniur Marjan, fotografija, Društvena >4 — Prešernova 9. — Nova odkritja v Aosti. V zadnjem času so pri izkopavanjih v Aosti prišle na dan nove rimske zgradbe. Med temi zavzema prvo mesto Porta Praetoria. Z gledališčem, amfiteatrom, Av-gustovim lokom in ostanki mestnih zidov tvori Porta Praetoria glavni del arheološke rone starega mesta Augusta Praetoria. Mestna vrata, okrog katerih so podrli hiše, so obnovili. — Hud vihar nad Buenos Airesom. Nedavno jc nad Buenos Airesom divjal hud vihar, ki je povzročil veliko škodo. Brzojavne in telefonske zveze so bile vse pretrgane. Vihar je zahteval tudi številne človeške žrtve. — Kriminaliteta med mladino v Newyorku. Število zločinov, ki so jih zagrešili otroci pod 14 let, se je v Ncvvvorku zvišalo od začetka vojske za 4t odstotkov. — 517 smrtnih žrtev mrzlega vala v šansha-jn. Mrzli val, ki jc nenadoma pritisnil, je v šanghaju zahteval v eni noči 517 smrtnih /rtev. Med žrtvami so večinoma berači, ki so jih zjutraj na!li zmrzn jene ob cestah in ulicah. — Vojno tovarištvo preko groba. Mlad vojak iz Magrleburga je padel poleti leta 1917. Njegov stotnik je prevzel skrb za hčerko, ki se je rodila par mesecev po smrti tovariša. Mesec za mesecem in leto za letom je nalagal v hranilnico na otrokovo ime trotov znesek. Te dni se jc hčerka padlega voiaka, ki je med tem postala stara 25 let, poročila z mladim vnja.kom. Danes že star častnik se ni ustrašil dolge poti od zahoda flo Magdcburga. in se je odzval povabilu na poroko. Tnko je skozi 25 let ostal zvest svoji obljubi. Bil je otroku padlega tovariša dober svetovalec in dobrotnik. Lep zgled vojnega tovariša preko groba. — Sto jezikov je govoril. Te dni je preteklo 75 let od rojstva nekdanjega genija zn jezike nemškega zunanjega urada, legacijskega svetnika Emila Krcbsa iz Esdorfa pri Schvveldnitzu. Za kardinalom Mezzofantijem je bil Krebs največji genij za jezike. Popolnoma je obvladal 59 jezikov. Poleg tega pa se je lahko pogovarjal še v nadaljnjih štiridesetih jezikih. Krebs je bil lita, ki ga bo proučil podrobneje v posebni razpravi. Van Wijk ga je zaslutil, prof. Grivec ga hoče pod tem vidikom razbrati ter dopolniti svoja odkritja glede 11. fris. spomenika ter dopisovanje kneza Koclja z Rimom. V Zapiskih pa je Tine Dcbeljak označil zapuščino pokojnega pesnika Silvina Sardenka, ki je zelo zanimiva. Je tu ohranjenih mnogo rokopisov, beležb, zapiskov in prepisov pesmi, urejenih pesniških zbirk novega pesniškega gradiva, pa tudi starega, zbrane v pesniške knjižne cikle, prevodi cerkvenih himnov, več deset kongrega-cijskih iger, zasnove novih ciklov, zbirk, načrtov itd. itd., predvsem pa načrti knjižnih izdaj za vsako leto do leta — 1952! Iz vsega tega se vidi, kako izredno marljiv je bil Sardenko ter kako resno je pojmoval svoj poklic pesnika. Spričo tolikega gradiva se še celo čuti potreba po posebni izbrani antologiji tega tipično svečeniškega pesnika na našem Parnasu, v marsičem bolj podobnega Gregorčiču in Medvedu, kakor se na prvi pogled zdi, S tem zvezkom je Dom in svet zaključil svoj 54. letnk. ter vabi na naročila 55. letnika. Revija je tako potrdila, da je premagala vse krize v sebi in je vzdržala tudi težo današnjega dne. Obljublja, da hoče »kakor doslej gojiti vse panoge slovenskega književno-umetnostnega ustvarjanja ter vzdrževati zvezo z vsemi rodovi slovenskih pisateljev, ki motre svet in življenje z vero v Boga in ljubeznijo do slovenskega naroda«. V prihodnjem letu bo revija izšla dvakrat na leto v nezmanjšanem obsegu, in sicer obakrat kot v sebi zaključen uraetniSko-književni zbornik, enkrat v prvi in drugič v drugi polovici leta. Tako bo ohranjena tradicija revije, obenem pa bo vsaka polovica letnikn kot posebna knjiga z bogatimi umetniškimi prilogami. Spričo težav na knjižnem trgu, bo cena vsakega zbornika »Dom in sveta« javljen^ pravočasno posebej,^ sin tesarja in se je rod.il v Freiburgu v šleziji. Islandsko se je naučil v treh jezikih. — Zbirka pujčevin iz celega sveta. Francoski markiz Ecergeaux je strasten zbiralec naj če v in, ki jih ima zbranih mnogo vrst v lastnem muzeju. Človek bi mislil, da tak muzej 111 nič (io,sobnega, saj zadostuje imeti primeren prostor, kamor spravlja pajčevine, ali ta zbirka markiza nima z zaprašeno pajčevino v neizrabljenih prostorih nič skupnega. Navdušenje za lepoto in raznolikost pajčevino je vodila francoskega markiza po svetu. Večkrat je bil v tropičuih deželah. Prepotoval je Brazilijo in Argentino in s svojih potovanj je prinesel mnogo najrazličnejših pujčevin. Zbiranje paj-čeviu ni bilo vedno lako enostavno, kakor bi si človek mislil, že r jen prevoz je združen z velikimi težavami, ker je treba paziti, da se nc zamaže ali raztrga. Poleg tega je v tropičnili deželah cela vrsta strupenih pajkov, ki se srdito branijo, če jim hoče človek raztrgati mreže. Več sto lepo spredenih pajčevim, ki so jih predli pajki po vsem svetu, iftia ta francoski čudak v svojem muzeju, na katerega pa je zelo ponosen. — Smola vlomilca. Pri nočnem obhodu je našla policija v Santiago de Chile slalio oblečenega moža na ulici nekega predmestja. Mož si je pri padcu zlomil obe nogi in kričal na vse pretege. Spravili so ga v bolnišnico, kjer ga je kriminalni komisar temeljito zaslišal, tako, da je nato priznal, da se mu je nesreča pripetila pri poskušenem vlomu: stena balkona, s katerega se je hotel spustiti na tla, je popustila, da je strmoglavil v globino. S pristno tatinsko predrznostjo je vlomilec sedaj še poskušali zaradi nesreče to/iti hišnega lastnika in je našel tudi pravnega zastopnika, ki je dostavil tožbo lastniku hiše, kjer 6e je pripetila nesreča. Vlomilec zahteva primerno odškodnino z utemeljitvijo, da okolnost, da je ravno on poskušal vlom. lastnika ne oprošča dolžnosti skrbeti za to, da ohrani zid na balkonu v rednem stanju. — Nevarna ježa na losu. Lov na lose na Švedskem so jo pred kratkim začel. S tega lova je prišla v javnost naslednja prigoda. Nek 53-lelcn ogljar je ustrelil velikega losa in ga je hotel 7, nožem popolnoma končati. Ko je porinil nož v navidezno mrtvo telo losa, je ta skočil na noge 111 oddirjal. Ogljar pa se je krepko držal za nož in se ritensko vsedel na losov hrbet. Deset minut je los z največjo hitrostjo divjal po gozdu, preden se je zgrudil na tla. V tem času je bil obraz moža od vej popolnoma razpraskan in tudi od obleke je na njem oslalo čisto malo. Bil pa jo kljub temu srečen, da je dobil svoj plen. — Ogromno število nesreč v vojnih tovarnah Združenih držav, število delavcev, ki so v Času od decembra lfHl do konca novembra 1942 zaradi obratnih nesreč v ameriški oboroževalni industriji izgubili svoje življenje, znaša 44.500. Šle-vilo ranjenih cenijo na približno milijon. ^uMjana 1 V počastitev spominn pokojnega g. Goloba Alojzija so darovali stanovalci mestnih hiš na Vodovodni cesti namesto venca 250 lir in za isti na.men na grob pok. g. Schvveigerja Antona stanovalci Hranilnikih hiš 280 lir Vinccncijevi konfercnci sv. Cirila in Metoda v Bežigradu. Bog plačaj! i| Družba sv. Vincencija Paveljskega ima danes, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, nebesne zavctnice Vincencijevih konferenc, sv. maiio ob 7 v imarjaniški kapeli. 1 V svetišču sv. Terezije na Kodeljvem je danes ob 8.45 govor o Brezmadežni, nato slovesna služba božja s skupnim sv. obhajilom mladine Slovesnost bo opravili g. p. Krizostom. Zbor mladincev bo izvajal Rihovskega Missa Ixrretta ob spremljavi orkestra. Popoldne ob 4 govor, nato posvetitev Mladinskega doma brezmadežnemu Srcu Mirijinemu, pete litanije Matere bo/jo in blagoslov. Sledi cerkvena proslava v gledališču. 1 ti rižanski moški kongreganisti imajo danes na praznik Brezmadežne zjutraj ob 7 sv. mašo s skupnim obhajilom, zvečer o šestih pa shod: govor, rožni venec, pete lavretanske litanije. 1 Vodstvo po razstavi Mušič, Sedej. Zonič ho imel danes, na praznik, ob 11 v Jakopičevem paviljonu akad. slikar prof. Ivan Vavpotič. Za uvod si je izbral posebno temo, zato bo vodstvo izredno zanimivo. 1 H. Vnanja Marijina kongrrgacija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob 3 shod. Voditelj. I Prof. Janko Mlakarja »Bajtnrska princesa« na frančiškanskem odru. V nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 11 in ob 3 popmldne bodo igrali v frančiškanski dvorani Mlakarjevo veseloigro v 4 dejanjih »Bajtarska princeza«. Vabimo vas, da si nabavite vstopnice že v predprodaji. 1 Glasbena akademija priredi v petek, 11. t. m. ob 18 v veliki fi>lharmonični dvorani svojo prvo produkcijo. Na si>orcdii so pevske in instrumentalne točke. Programi |>o 3 lire (za dijake I lira) bodo od četrtka dalje na ruzpolago v Matični knjigarni. 1 Jezikovni t"čnjj — italijanski, nemški, francoski itd — v središču mesta pri Trgovskem ličnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično tekom tega tedna. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (p> želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovunje in informacije dnevno do 19. ure. 1 Ker jc bilo za ponedeljkov simfonični koncert izredno veliko zanimanje, se Ik> ta koncert s celim s|H>redom ponovil, in sicer v ponedeljek 14. t. m. ob 18 v veliki unionski dvorani. Simfonični orkester bo ponovil pod vodstvom I). M. Šijanca celotni spored III. simfoničnega koncerta in Ivo tudi pri ponovitvi sodeloval pianist prof. Anton Trost. Vstopnice za ponovitev koncerta hodo od srede dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Malice. IV. simfonični koncert l>o v petek 18. t. m. prav tako v veliki unionski dvorani. Dirigiral ga bo violinist Karlo Rupel. Vstopnice za ta koncert pridejo v predprodajo v ponedeljek 14. t. m. 1 Tine in Franca sta poleg drugih osrednji osebi v drami: »Višarska polena.« Pristno kmečko življenje s svojo trdoto in dobroto nas pritegne, da v nnpetein pričakovanju sledimo igri. Slovensko delo domačega pisatelja zasluži pol-noštevilen obisk. Ker je za predstavo zelo veliko zanimanja, igrali jo bodo danes v torek, 8. decembra, priporočamo, da si oskrbite vstopnice v predprodaji, ki Ikv v torek od 10 do 12 in dve uri pred nričetkom v društveni pisarni, Pctrar-kova 12, 1. nadstr. 1 Umetniška rnzsfavn Franca Pavlovca v galeriji1 Obersnel. Danes na praznik je otvoritev razstave znanega našega pokrajinaria ter enega najboljših slikarjev Frančiška Pavlovca v galeriji Obrsnel. Ker slikar ni razposlal za to priliko nobenih vabil, prosimo javnost, naj si pride ogledat zanimivo razstavo, ki bo gotovo nudila veliko zanimanje med občinstvom. Razstavlja nova dela, večinoma pokrajine. Vabimo vse ljubitelje umetnosti, da si ogledajo tc nove stvaritve priznanega čopiča. 1 Dekliška Marij, kongregncija pri sv. Jakobu ima na praznik Brezmadežne. 8. decembra. sv. mašo s skupnim sv. obhajilom ob pol b. Popoldne ob 3 govor, posvetitev Brezmadežnemu Srcu Marijinemu in pete litaniie M. B. — Ob 5 v farni dvorani murijanska akademija z igro »Marijin otrok. 1 Miklavževa nedelja. Drima leta je navadno Miklavž že močno pobelil plan in ravan. Letos smo bili še brez snežne odeje, ko je drugače v soboto nekam kazalo, dn bo nam sneg pobelil polja in travnike. Miklavževe nedelje so bili srčno veseli vsi malčki, ko so zjutraj pregledovali Miklavževa darila. Lepe Miklavževe prireditve so bile v sobolo in nedeljo. Tam v frančiškanski dvorani je bilo veliko vrvenje oba dneva, ko je Miklavž delil darila. Tudi v gledališče k mladinskim predstavam je prišel Miklavž z bogatim in velikim spremstvom. Vreme je bilo v nedeljo sicer čemerno, zato pa pripravno, da so ljudje obiskovali razne kinopredsjave in gledališča. V Jakopičevem paviljonu pa je bila ob udeležbi mnogih ljubiteljev lepih umetnosti odprta razstava umetnikov Mušič-Sedej-Zonič. 1 Po drva naj pridejo lastniki poslovnih prostorov, javnih obratov in zavodov, ki so že dobili nakaznice za kurivo, na mestno pristavo, Povšetova ulica št. 12, kjer je sedaj dosti naža-gnnih drv. Kdor pa lahko prevzame kar cela Enlcna, naj gre po nje na športni prostor SK jubljana na Ciril-Metodovi cesti. 1 Licitacija v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15 bo v soboto 12. t. m. ob 15. uri popoldne, ko bodo prišli na dražbo predmeti zastavljeni mcscca majnika. Za dražbo pripravljeni predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. 1 Mladinska predstava Golieve božič, pravljice »Pcterčkove poslednje sanje« bo na praznik popoldne. Zgodba o nn smrt bolnem dečku, ki blodi v sanjah po kraljestvu kralja Matjaža in božičnem gozdu, je polna poezije in prav-Ijičnosti. Predstavo b< obiskal tudi sv. Miklavž in obdaroval otroke, za katere bodo darila prispela vsaj do začetka predstave, ki bo ob 14. Za predstavo so cene znižane od 12 lir navzdol. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. I »Angel 7. avtom«. Mladinska opereta v treh dejanjih. Vsebina se godi na zemlji in pokaže bedno življenje ubožnega dečka, ki pride v ne-ijesa in pomaga svojemu dobrotniku, da se tudi njemu posreči priti vanje. Slikovito dejanje z baletom in otroškimi zbori, pri katerih sodeluje preko 40 otrok, je zanimivo tudi zato, ker igrajo glavne vloge tudi otroci. Opereta je imela že predlanskim zelo živahen uspeli, ker tvorita središče zanimanja dva otroka: Joško (revni, hromi deček) in njegova prijateljica Metka. Glavne vloge igrajo še: Janko — sv. Peter, Anžlovar — Štrukelj, Stritarjeva — mačeha, Barbičeva — Biserku, Koširjeva — Urša, Pia-neeki — stražnik itd. Dirigent: B. Simoniti; režiser: Maša Slavčcva; koreograf: ing. P. Golovin. 1 J. Massenet: »Tliais«. Opera v sedmih slikah. Po romanu Anatolea Francea prirejen libreto, delo L. Galleta, prevod Niko Štritofa. — Vsebinsko predstavlja izpreobrnitev aleksan-drijske hetere Thais, ki jo privede v naročje cerkve creinit Atanael. Naznanila GLEDALIŠČE: Drama: Torek, 8. decembra ob 14: »Peterčkovu poslednje sanje.« Mladinska predstava. Miklavžev nastop Izvon. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Ples v Trnovem.« Izven. — Sreda, a. decembra ob 111.30: »Deseli luat.« Hed A. — Četrtek, IU. decembra ob Iti.30: »Šestero oseb iščo avtorju.« Ited Četrtek. — Petek, 11. decembra ob 16.30: »Primer dr. Hirna.* Premiera. Hed Prciniprski. — Sobota, 12. deoembra ob 16: »Oče naš.« Izven. Znižane cone ob 15 lir navzdol. Opera: Torek. 8. decembra ob 10.30: »Angel z avtom.« Mladinska opereta. Prvič v sezoni. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 16: »Thais.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Srodu, U. decembra oh 16: »Slepa miš«. Hed Sreda. — Četrtek, 10. decembra ob 16: »La Boheme.« Hed Premierski, — Petek. 11. decembra: Zaprto. — Sobota, 12 decembra oh 16: »Thais.« Izvon. Cene od 24 lir navzdol ROKODELSKI ODER. Danes ob pol 5: »Višarska polena.« Predprodaja vstopnic na dan predstavo od lil. do 12. ure in dve uri pred pričotkom v društveni pisarni. Petrarkova 12 1. RADIO. Torek, S. decembra. 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa — Poročila v itulijunščiui — 12.20 Plošče - 12 30 1'oočila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa — Porojila v italijanščini — 13.15 Poročilo \ rhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Plošče — 13.25 Oporno glasbo vodi dirigent Morelli. sodeluje sopranistku Auna Dureo Cantile — 14 Poročilu v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Operetna glasliu — 14 Poročilu v slovenščini — 17.15 Plošče »Ln Voce del Pudrone — Cotumhiu« — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stane Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Tipična glasba — 21 Orgelski koncert Pavla Hančignja, sodeluje violinist ,lnn Slnjs — prenos iz cerkve sv. 1'etr« v Ljubljani — 2130 A. Nicotorn: Pogovor s Slovenci — 21.40 Koncert sopranistke Ksenije Kušcj — 22 Orkester, vodi dirigent Frngna — 22.45 Toročila v italijanščini. LEKARNE. Vočno službo imajo lekarne: v torek: mr. llakarčič, Sv. Jakoba trg U; mr. Humor. Miklošičeva c. 20. in mr. Murmayer H., Sv. Petra c. 78; v sredo: mr. Sufnlk. Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjfček, Gosposvetska c. 4, in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. oktobra 31. POIZVEDOVANJA. Kdor pngrcfia rokavice, usnjene, ki si jih je nekdo ponevedoma nataknil namo-sto svojih, naj se zglasi nn Poljanskem nasipu 10, II. nadstropje, vhod čez dvorišče, stanovanje g. F. T. Dne 5. decembra zvečer sem Izgubila očala nn poti od Kongresnega trga nn Poljnnsko cesto. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Iz Novega mesta Ljudska posojilnica, r. i. n. j. v Novem mestu sprejema vloge »a vista« proti obrestim \%\ 2% nudi za navadne vloge, razpoložljive vsak mesec 10—30%; vezane na tri mesece po 2 in pol odstotka, vezane na 6 mesecev po 5%, de-potne naložbe pa brezplačno. Daje kratkoročna posojila in posojila na tekoči račun. Vrši posredovalne posle. Varčujte, dokler imate dohodke! Iz Velikih Lašč V vseh zadevah naših listov »Slovencac, »Slov. doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« kakor tudi »Slovenčevega koledarja« in »Slovenčeve knjižnice« se obračajte odslej na Zadrugo v Vel. Laščah, kjer plačujte tudi naročnino z,a gornje liste. Za vse omenjene posle bo skrbel g. Janez Kiselj. Prav tako naj se tudi naročniki iz škoc-janas Turjaka in Roba obračajo na Zadrugo v Vel. Laščah. H G&K&Hjsk&oa V Preddvoru pri Kranju se je začel v krajevni skupini desetdnevni tečaj za šivanje. Mno go deklet se je prijavilo. V glavnem b >do delale blazine za požrtvovalne mornarje na podmornicah. — Mladinska delovna skupina v Preddvoru že pridno izdeluje igrače za otroke. — ženska krajevna skupina v Preddvoru je v novembru oddala 114 kg posušenega sadja za vojake. Lep uspeh nabirke v Litiji. Pri zadnji cesfni zbirki so vzbudili posebno pozornost v Litiji možje v črni častni obleki SS. Bili so to člani pred kratkim postavljene SS samopomoč. Zato so še prav posebno uspeli. Radod«rnost litijskega prebivalstva in požrtvovalna služba mož samopomoči je dosegla 3200 mark za zimsko pomoč. V Dolu pri Ljubljani so umrli Jakob Pavč-nik, Terezija Prašnikar in Frančiška Remic. Zaključek šolskega tabora v Kamniku. Pred nedavnim je imelo v graščini v Volčjem potoku 25 deklet tečaj za voditeljice delavnih 6ktipin. Na tečaju naj bi se usposobile za delo na kmetih.za kuhanje in šivanje. Na Gorenjskem je bil ta tečaj prvi te vrste. Kljub omejitvam, ki jih povzročajo razmere, so se vsa dekleta izurila v kuhanju, šivanju in gospodinjstvu, tako da bodo 6edaj lahko delovala kot voditeljice delavskih skupin po raznih krajih. 14-dnevni tečaj je bil zaključen s prisrčno prireditvijo. Sadjarstvo na Gorenjskem. V Kranju je bila leto6 ustanovljena vrtnarska posvetovalnica, ki naj bi pospeševala 6adjerejo na Gorenjskem, kjer je podnebje zelo ugodno. Prebivalstvo 6e 6 pridom obrača na posvetovalnico. Vse okrožje je razdeljeno v pet sadjarskih okrajev, v vsakem okraju nadzira negovanje sadnega drevja in pobijanje škodljivcev okrajni sadjar, kateremu pri delu pomagajo pomočniki, v posameznih krajih pa za to določeni sadjarji. Uspeh posvetovalnice 6e že letos pozna. Ker so kmetje porabili precej več škropilnih sredstev kakor lani, zato je bila tudi letošnja 6adna letina izvrstna. V krajih, kjer ni60 imeli škropilnih naprav, 60 kmetje dobili potrebno orodje na posodo. Dobra letina na Gorenjskem. Letošnja letina je na Gorenjskem bila izvrstna in je v primeri z lanskim letom v veliki meri pomagala prebivalstvu pri samopreekrbi. Dočim je še lani moralo biti uvoženih do 90% živil iz Reicha v zasedena ozemlja Koroške in Gorenjske, je letošnji pridelek tolikšen, da je Gorenjska celo nekatere pridelke izvažala v oslalo ozemlje države, ne da bi bila 6 tem prehrana Gorenjske kaj prikrajšana. Tako je bilo samo iz kranjskega okrožja izvoženih na primer 309.000 kg jabolk, 53.000 kg hrušk, 1700 kg češpelj, 952 kg orehov itd. V kranjskem okrožju samem so nabrali tudi tri milijone kg krompirja. V Vodicah je začela delovati Združena hranilnica. Pred nedavnim je bila izvedena v Vodicah združitev hranilnic. Sedanja hranilnica bo začela z decembrom poslovati in 6icer vsako drugo nedeljo. Obresti so določene takole: za vedno razpoložljive vloge 2.5%, za vloge na 6 mesečno odpoved 3%, vloge ua enoletno odpoved pa 3.25%, Vabimo vse naročnike, da ostanejo reviji zvesti in jo tako podpro za bodočnost. td Nove skladbe Stanko Premrl: 20 božičnih preludijev. Ljub- | Ijana 1942/XXJ. Izdal in opalografiral Roman Pahor. Podobne zbirke samih božičnih preludijev nismo, mislim, že od Hladnika sem dobili. Tudi ni bil nihče bolj poklican, da jih napiše, kot ravno Premrl. Saj je s svojimi božičnimi pesmimi, posebej še s svojimi božičnimi samospevi pokazal, da zna s posebno tenkočutnostjo zadeti vprav božično razpoloženje, kar je marsikateremu drugače dobremu skladatelju odre-čeno. Tudi ti božični preludiji so predvsem izliv religijozno čustvene duše; kot taki bodo dobro izpolnili vrzel v naši orgelski literaturi. Po večini so vsi preludiji prosto iznajdeni, je rojen zdaj«; dva preludija sta izrecno označena kot pastoralna, drugi zaslužijo to označbo po svojem značaju. Vrstijo se pa po zgledu druei Ii preludijskih zbirk po tonovih načinih od C do E-dura oziroma od F do As-dura. Za. izvajanje so splošno srednje težki, nekateri nagibajo tudi k obem skrajnostim, vendar pa prav težkih kakor tudi prav lahkih v zbirki ni. Slog je dosti jasen in prozoren, vendar uporablja skladatelj tudi lepo mero harmoničnega okrasja, dosti bogato kromatiko in ponekod nagle modulatorične okrete. Zbirko posebno zdaj za božično dobo priporočamo. Etudn za kitaro. Priredila in izd.ala St. Kranjc in J. Turšič. Ljubljana 1942,-XXI. Opn|o-grafiral M. Kuna,vcr. V zbirki je deset etud. Ve- činoma so grajene tako, da doprineseta avtorja najprej akordično-harmonično shemo etude, nato pa isto izrabita figurativno, melodično, ritmično, včasih jo tudi širita ali krčita. Nekatere etude služijo kot vaje za igranje lestvic ali akordov, druge so bolj melodičnega značaja. Zbirka je pisana jasno, prstni redi so razvidno označeni. Ljubitelji tega instrumenta etude priporočamo. M. T. Umatniška razstava v Jakopičevem paviljonu se je v nedeljo odprla. Tokrat razstavljajo trije umetniki: Zoran Mušič, Maksnu Sedej in Jovan Zonič. Prva sta našemu občinstvu že znana, tretji pa se je sedai predstavil kot prizananja vreden umetnik. Ze takoj prvi dan razstave je pokazalo občinstvo veliko zanimanje za razstavo in pojavili 60 6e tudi že kupci. Zoran Mušič razstavlja 12 olj in 3 gvaše. Način njegovega slikanja daje umetninam videz neke patine, kar se izvrstno ujema z motivi, ki jih slika, na primer »Starinsko razpelo« ali »gotski svetnik -, ki 6ta na tej razstavi nedvomno najboljši Mušieevi stvari. Maksim Sedej razstavlja po večini olja in pa štiri lesoreze, nekaj risb in dva gvaša. V njegovi umetnosti je nekaj samoniklega in izrazitega ter ima zaradi tega že svoj krog občinstva. Nov je v naši umetnosti Jovan Zonič, ki je po poreklu Črnogorec, živi pa že dalj časa v Ljubljani. Izkazal se je za dobrega slikarja, zlasti portretieta. Poleg olj razstavlja tudi številne risbe kot ihistracije za »Gorski Vijenac«. Tudi tu 6e je Zonič izkazal za spretnega risarja. Ta razstava je nov dokaz živahnega umetniškega življenja v našem me6tu in zalo vabimo občinstvo, naj 6i jo ogleda. —r. Jubilej cestnih svetilk Pred 150 leti, točno na večer I. januarja 1793, so v Ljubljani zagorele prve cestne svetilke Neki šaljivec je svoje dni dognal, da so ceste stare Ljubljane le takrat razsvetljene, kadar ponoči nastane kak požar. A to je povsem zgodovinsko resnično. Prav do zadnjega desetletja IS. stoletja so Ljubljančani zvečer tn ponoči v popolni temi tavali po cestah. Sicer je večina hiš v notranjem mestu imela pri vratih svoje laterne, a te so morali hišnih lastniki prižgati le takrat, če je v mestu gorelo in mimo tega pa takrat večidel niso hotele goreti. Dalje je bilo mesto vsaj delno razsvetljeno tedaj, če je bila na reduti kaka plesna prireditev. Tiste dni, ko 60 bili ondi plesi, so bili lastniki vseh vogalnih hiš in V6ch poslopij od Čevljarskega mostu do redutnega poslopja iu mostu Sv. Jakoba dolžni po naredbi iz leta T790., da so pri hišah gorele svetilke od 6 zvečer do belega dne. A ker človeku ni dano, da bi večno plesal, je imelo prebivalstvo Ljubljane le 15 redutnih večerov na leto razsvetljene ulice v tistem delu mesta. Slednjič je okrožni urad posegel v to zadevo. Dne 15. decembra 1791 je poslal magistratu odlok, da naj v osmih dneh pošlje predlog glede na uvedbo 6plošne cestne razsveMjave, kakor je bilo takrat že po drugih mestih v navadi. Ker so na okrožnem uradu že poznali 6trah magistrata spričo izdatkov, saj so bile mestne blagajne zmeraj prazne, je bil tisti odlok precej ironično sestavljen. Med drugim je bilo zapisano: »Prav nič ne dvomimo, da bo magistrat v svojem gremiju in tudi med meščanstvom našel dovolj bistrih glav, ki bodo iztaknile primerna, a vendar nikogar preveč obre-menjajoča sredstva.« Toda niti v magistralnem gremiju niti med meščani ni bilo moči najti takšne bistre glave, ki bi bila mogla kje iztakniti primerna denarna sredstva, ne da bi naložili meščanom »prostovoljnih prispevkov«. Te pa so meščani odklonili, saj so jim bili naložili že preveč »prostovoljnih dajatev«, Ki so se zmeraj spremenile v redne davke. In tako ni hotel magistrat o vsej tej zadevi sploh ničesar vedeti. Jako mikavno jc zasledovati pota te splošne obstrukcije spričo gesla: »Bodi luč!« Tu bi imeli pisci komedij dovolj hvaležne snovi. Najprej 6e je magistrat trudil 6 tem, da bi našel tak predlog, ki bi ga okrožni urad brez dvoma zavrnil. In ga je tudi našel: Obdavčenje hiš z davki za luč! Kakor je bilo pričakovati, je okrožni urad ta predlog koj odklonil, saj bi predložena sredstva obremenila meščane, česar pa okrožni urad ni maral. Pozval je magistralni svet, naj priporoči kaj boljšega, in je sam nasvetoval denarno pridobitveni načrt, ki se mu je že vnaprej videlo, da je bil neizvedljiv. Okrožni urad )e predlagal, naj za šest krajcarjev j>ovišajo vstopnino v redutno dvorano; naj še za enkrat toliko zvišajo takse za prekoračenje časa v javnih lokalih in za godbo v gostilnah in zasebnih hišah, naj zahtevajo od sleherne gledališke predstave j)o en goldinar in po tri goldinarje za s|irejem v meščanstvo; dalje naj povišajo takse lastnikom stojnic na trgu; naj zahtevajo po en krajcar za sleherni funt masti ali teletine, ki jo kdo odnese iz mestne meje, in še več drugih podobnih drobcev za izhod iz zagate. Toda vsota 1360 goldinarjev, kolikor je magistrat naračunal za razsvetljavo, 6 tem še zdavnaj ne bi bila dosežena in mimo tega bi bili ti denarni viri jako nezanesljivi. Kaj torej napraviti? Da bi dal magistrat kak prostovoljni prispevek iz svoje blagajne, je bilo povsem nemogoče, češ da že zdaj komaj zmore dajatev 30 goldinarjev na leto za obe svetilki pri rotovžu! Tako ni ostalo drugega, ko da je bilo treba — kot se je to žc sploh udomačilo — potrkati na velikodušnost in lokalni patriotizem Ljubljančanov, štirje odlični mščani so krošnjarili po mestu s polo in so nabirali podpise in zbirali 'milodare« za razsvetljavo ljubljanshih cest. A za večji znesek so se zavezali le mestni stanovi, in sicer so podpisali znesek 200 goldinarjev. C. kr. tobačna režija je podpisala celih IS goldinarjev. In od drugod ni dala zbirka več kot 1S7 gld in 54 krajcarjev. Večina sploh ni dala in ne podpisala ničesar, češ da vedo iz lastne skušnje, kako se prostovoljne dajatve zmeraj izcimijo v obvezne davke. Zamisel glede na prostovoljne prispevke je torej povsem pogorela. Toda kol kulturno-zgodo-vinske priče so te sul-skripcijske pole, kt so jih popisali ljubljanski meščani in jih posuli z opazkami, na vsak način pomembne. Saj nam nudijo zanimivo podobo nastrojenja tedanjega ljubljanskega prebivalstva. Kot značilen primer tega nastrojenja utegne zlasti veljati neki hišni posestnik iz Gosposke ulice, kateremu se je mestna razsvetljava dozdevala povsem odveč in je to 6\oje na-ziranje tudi izčrpno utemeljil. »Razsvetljava,« tako je zapisal, »je 1. glede na varnost meščanov nezadostna in nepotrebna, saj je bilo naše provincialno mesto Ljubljana od svojega početka dalje zmeraj brez razsvetljave, in le malokdaj, da, skoraj nikoli ni bilo slišati o kakih napadih ponoči, ki so jih mesta s prekrasno razsvetljavo vedno tako polna. Tudi je videti taka razsvetljava tembolj nepotrebna, ker se je varnost povzpela na tako popolno in trdno 6topnjo, da so celo jx>drli mestno obzidje in mestna vrata, kar je hilo vendar nekoč sezidano zaradi varnosti meščanov. 2. Se zaradi toliko drugih dajatev, ki jih mesto izterjava z grožnjami in rubežnijo, ne morem odločiti za noben prispevek, ki 6eni bil zanj povabljen pod videzom prostovoljnosti, ki pa bi ga kasneje terjali od mene z grožnjami, kaznimi in rubežnijo, pa čeprav ne bomo imeli nobenih koristi od razsvetljave, ki jih zdaj obljubljajo, da, celo to se utegne zgoditi, da bo razsvetljava slabo uspevala zaradi pohlepnih najemnikov.« Ta pesimist je končal svoje pomisleke s klasično pri|X>m* bo: »Odkar obstaja Ljubljana, ni imela nikoli razsvetljave, zatorej je tudi zdaj ni treba!« Po tem načinu zvenijo skoraj vse tiste opazke na subskripcijskih polah. Prebivalci Starega trga so utemeljevali svojo odklonitev z vprašanjem, češ komu naj bi mestna razsvetljava kaj koristih? Saj je ne potrebuje ne plemstvo in ne meščanstvo! Plemiči 6i sami svetijo, če odidejo v megli iz hiše na reduto. A tudi meščani niso potrebni razsvetljave, zakaj priden in pošten meščan gre itak zgodaj spat in ninta navade, da bi zvečer taval po cestah. Torej bi razsvetljava koristila le tistim ljudem, ki hodijo na plese, redute, v gostilne in kavarne. Ta nit o »zgodnjem leganju k počitku« se vleče dalje v pripomni neke osebe, ki meni, naj bi plačevali stroške za mestno razsvetljavo le tisti meščani, ki se radi zabavajo. Pravi, da naj zvišajo vstopnino za plese in zabave in je naračunal do 30 gld več donodkov te vrste, kar bi zaradi velikega števila zabave željnih meščanov dalo lep znesek na leto v ta namen. Italijanske čete na Korziki Zasliševanje sovjetskih vojnih ujetnikov. Tolmač in ruski deček, ki so ga ob Dnjestru prijeli italijanski vojaki Drugi utemeljujejo svoje odklonilno stališče glede na problem o mestni razsvetljavi zaradi jkv l>olnonia osebnih razlogov. Neki uradnik, na primer, je napisal, da bi koj izpričal svojo ljubezen do Ljubljane s j>osebnim zneskom za razsvetljavo, če bi mu redno izplačevali pokojnino, ki mora zdaj čakati nanjo po več mesecev dolgo. Drugi meščan pa je zapisal z očitkom na ljubljanske hišne j>o-sestnike, da ne more nič dati, ker 6o mu sj>et stanovanje podražili. Splošno je večina Ljubljančanov odklonila udeležbo glede na denarne prispevke za mestno razsvetljavo. Poziv na njih lokalni patriotizem je bil brezuspešen. Tako so slednjič sklenili, da si bodo pomagali s tem, kar je bilo na razpolago. Kakor smo že omenili, je bilo hišnim posestnikom notranjega mesta ukazano, da morajo imeti pri hišnih vratih svoje laterne. Čudovito pri tem je bilo pa to, da jim ni bilo ukazano, da morajo biti laterne — razen pri j>ožarih — tuli prižgane! Vsega skupaj je bilo teh svetilk 214. O kaki enotnosti glede na obliko in velikost latern seveda ni bilo niti govora. Te svetilke so morali na stroske c. kr. gradbenega ravnateljstva obesiti na isto višino in, kolikor je šlo, tudi v isti razdalji, kar se pa ni zgodilo brez hudega preklanja s starokopitnimi hišnimi posestniki. Mimo tega se je i/kazalo, da je bilo treba naročiti približno prav toliko novih svetilk. In slednjič so nastali no\i 6tro»ki tudi za nabavo potrebnega petroleja. Sicer sc je trgovec Meri jvonudil, da bi posodil potrebni znesek za dobavo petroleja, vendar je hotel imeti ludi kako poroštvo glede vrnitve denarja. Torej se denarnemu vprašanju na noben način ni bilo moči izogniti. Ker torej niso zadoščali zneski, ki 60 jih bili nabrali, so morali slednjič pač zavreči prvotni pogoj, da namreč prebivalstva ne bi smeli obremeniti. Zato so ukazali tistim obrtnikom, ki bi imeli s to novostjo največ koristi, to je krčmarjem, kavarnarjetn in trgovcem z lastnimi hišami, da morajo imeti svojo laterno. Ta ukaz je naletel seveda spet na hud odpor, ki se je le težko polegel. Tako se je približal dan 1. januarja 1793, ko naj bi ta tako trudapolni in skrpucani 6istem enotne mestne razsvetljave prestal 6vojo preizkušnjo. Pa je povsem propadel. Svetilke so ugasnile že ob devetih zvečer — očividno v največje zadovoljstvo tistih Ljubljančanov, ki so že prej dejali, da nima pošten meščan kaj delati na cesti, kadar se stemni. Dejali so, da je trgovec Meri dobavil slab petrolej. Toda spet je bil magistrat tisti, ki je bil tepen, in ki ga je razočarani okrožni urad hudo pokaral. Po tem prvem propadu se je ljubljanska cestna razsvetljava kmalu poboljšala. Leta 1797 so bile na ljubljanskih cestah že zvončaste laterne. ki njih luč ni, kakor prej, razsvetljevala le hišnih 6ten, ampak je svetila tudi po cestah. Prihodnje leto so uvedli tudi posebne davke za razsvetljavo, ki so jih morali plačevati hišni posestniki in obrtniki. Tisti črnogledi, ki so bili prerokovali, da se bodo prostovoljni prispevki za cestno razsvetljavo izci-mili kaj kmalu v redne davke, so bili zdaj sijajno opravičeni. Tozadevni davek je bil precej visok, in kdor ni plačal, je bil kaznovan. A V6e to se ie zgodilo po naredbi okrožnega urada. Magistrat je še nadalje vztrajal pri svojem »sovražnem stališču do luči«. O priliki je skril celo neki dvorni razpis, ki naj bi po njem plačevali za razsvetljavo lekarnarji in trgovci. Kar komedija se je razvila iz te zadeve, pri čemer 6e pa magistrat ni branil zahtevati tistih zneskov od lekarnarjev in trgovcev. Ti pa, misleč, da vse to izhaja od magistrata, so začeli »davčni štrajk*. A vprav to je hotel magistrat imeti. Saj mu je bilo največ do j tega, da bi »na licu mesta« prikazal višji gosposki, 1 kako ljudstvo sovraži to novo6t. Začela 6e je huda preiskava in magistrat je dobil zaradi svoje sabo taže na vso moč hudo grajo. Zaradi te, za današnje pojme komaj razumljivi mržnje Ljubljančanov sjiričo ponovne razsvetljavi mesta, niso še niti v začetku 1'». stoletja pravilno delovale cestne svetilke v Ljubljani. Res je bil na tančno določen čas, kdaj naj se prižgo svetilke (ki ga je oznanil tako zvani .požarni zvon« na Gradu), in tudi čas, kdaj naj jih ugasnejo. Toda kdo se je za to zmenil! Svetilke so večidel ugasnil devetih zvečer, kakor leta 1793. Sicer pa je imelo takrat mesto le sedem mcsecev na leto razsvetljavo, in 6icer od 15. septembra do 15. aprila, in to le 22 dni v meseni odštevši tistih 15 dni c pustu, ko so morale goreti laterne v okolici redute. s čimer je bila odveč druga razsvetljava po cestah ki jo je, po mnenju magistrata, ljudstvo tako so vražilo. v drugih j>etih mesecih pa je bila Ljul • Ijana v popolno temo zavita. Vendar se je s tisto ponesrečeno razsvetljeva' no premiero na dan 1. januarja 1793 zasekaia pn vrzel v sistem po|>o!iie »zatemnitve«. Balzamirana krava lVigodok je resničen ter se je pripetil pr< . kratkim na Nizozemskem. Pastirji, ki so pasi svojo živino po prostranih pašnikih, so med govedom opazili kravo, ki je stala vedno nn enem in istem mestu. Ko so se ji približali, so ugotovili. da je krava balzamirana. Zadevo so takoj sporočili gospodarju, kateri jc potem izročil vso stvar policiji. Varnostni organi so kaj kmalu razsvetlili ta primer ter so ugotovili, du so kravo pinoči tatovi ukradli, jo zaklali in odrli. Meso spravili nn varno in ga hoteli po visoki ceni prodati. Kravjo kožo so potom zo|)ct napolnili, jo znšili ter balznmirali in p -;- "•i tra .• t -i:> jrijj iljf jj]ijjjj|t " '' IIIcIE"!" "iiiil j i;;«!, [tni lu!! !;!: .;;!;!! 'iiiiiii iJIIHIIJil!. .t!!!! —!. .!!"*!! .1 ■ntRntimim 4 liliji! Zakaj ga je tako pogledal? Ali je mislil I na tekmo? Saj bi 11111 moralo biti všeč, l da som zamudil priložnost za stopnjevanje zmogljivosti. Moja lenoba je Janezu samo v prid. Ali pa je mislil na kaj drugega? Kaj ga briga, če me sreča z Majdo! Morda pa mu ni vseeno? Zavedel se je, da premišljuje in da je hitrost popustila. Nagnil se je spet naprej in dirjal, da se je prašil sneg za njim. Znoj 11111 je silil v oči in usta, vedno več je bilo okusa po slanem. Nenadoma se je vprašal: »Zakaj se preteguješ, Matevž, ko bi bilo prijetnejše hoditi tako kot včeraj ali pa sedeti v druščini in zbijati šale pri taroku!« Zakaj sc je gnal? Sam ni dobil pravega odgovora na to vprašanje. Zaradi pokala prav gotovo ne, saj je samo jkj-srebren in konec koncev tudi kaj posebno lep ni. Zaradi jx>ročila v časopisu, kjer bo 7, debelimi črkami zapisano »Matevž Andraž jo zmagal že tretjič...« itd. Ne, tudi to mu ni jx>trebno. Všeč pa mu je, ker bo bral oče in ker bo sestra Ančka jioročilo izrezala ter ga spravila tja med mod družinske listine. Ne. ne, za nekaj drugega gre pri mladih ljudeh. Sile je treba sprostiti, vložiti jih v neko udejstvovanje, boriti se in zmagati; v mladih letih v športu, kjer krotiš samega sebe in svojega ku-javega »brata osla«, j>ozneje pa, če Bog da, tudi na drugem področju. Vse o \ pravem času. Ne. Matevž ni bil lenuh in se ni strašil iiaf>orov. Dvakrat je že okusil slast zmage. Duševno moč je čutil in prijetno zavest je imel, čeprav je bilo težko zdržati do konca. Da, to so tekme: vso moč ti posrkajo in te izžemajo kakor berač limono, potem pa spet vračajo: odpornost, moč, zdravje, ponos. Če se je že odločil, da bo še letos tekmoval, bo to tudi storil. Opotekajoč se je pritekel nazaj na igrišče. Tam je opravil še en krog v hoji, da bi umiril sapo, ki je sopihala ko lokomotiva savinjske želznice. Oskrbnik je pripravil medlem vročo prho. Ah, kako je prijala Motevžu, preznojenemu od nog do glave! Vso nesnago je izpral s kože, nazadnje pa je dobil še posodo svežega snega. Vriskal je, ko se je drgnil, čevljar pa je vlekel svojo pipo in kuril. Kakor po vsakem ostrem treningu, tako je dobil Matevž tudi tokrat nn licih ostrejše poteze; bil je res utrujen, vendar prijetno utrujen in v koži ga je žgalo. Dnevi pred prazniki Pred prazniki je imel še obilo opravkov. Z Majdo sla si ogledovala božične izložbe s smrekami in darili, ki so jih kupovale matere otrokom, bratjo sestram, možje ženam. Rad je jiostajal pred trgovinam s sanmi in drsalkami, smučmi in oprtniki. Koliko novega in koliko lepega je čutil v teh deskah, širokih in ozkih, težkih in lahkih, klanih iz jesena, breze, akacije ali hikorija! Tu je Majda samo poslušala in se čudila strokovnjaškim pripombam, ki jih je komaj razumela. Potem sta kupovala: volneno ruto za mater, cigare za očeta ter lepo povest za brata Cirila. Kako rada bi že poznala Majda to ljudi, ki jih ima Matevž za svoje. Ali so mu podobni? Ali so navadni kmetje kot drugi, ali pa so v njih duše, sorodno Matevževi? Kako neki bi jo sprejeli, Majdo, če bi prišla z njihovim študentom na obisk in j>ove-dala: »Midva se imava rada«? Matevž bi še kupoval, toda ostalo mu je samo šo toliko, kolikor je potrebno za vožnjo po železnici. In tisto najvažnejše, kar je želel prinesti v hribe nad Sv. Lovrencem ali bo kupil? To bi bila mati vesela, če bi zaslišala v topli domači hiši ljubljanske zvonove, petje in glasbo! Oče ni kupil radijskega aparata, ker ga ni tako hudo želel in ker je računal: toliko in toliko metrov lesa bi moral prodali ali pa kar celega vola. Je to nekaj, kar gre pristnemu grun-tarju, odmaknjenemu od vseh novotarij, le nerado v giavo. Potrebovali bi ga pa: razveseljeval bi jih ob zimskih večerih, Ciril pa, ki l>o prevzel domačijo, bi lahko poslušal marsikatero koristno predavanje o poljedelstvu, gozdarstvu in sadjarstvu. Taka domačija kot je Andraževa, si sme privoščiti omariro, ki jih bo družila s svetom. Ne samo sme, mora! Matevž ni več okleval, stopil je v trgovino in začel izbirati. Dali so mu na up izvrsten aparat, ki je pel kakor orgle. Prav za božični večer ga bo doma namestil, račun pa bo pokazal, kadar bo oče dobre volje. »Nazaj v Ljubljano me ne bo pošiljal 7. njim in ga bo plačal. Na roko ali na obroke, kakor bo hotel.« Majda mu je kaj takega odsvetovala in menila, da bi hilo boljše, če bi se prej dogovorili; Matevža pa je mikalo presenečenje. In tudi Majdi je pripravil nekaj malega, vendar zelo ljubkega. Mesto se je obrnilo v predhožifno razpoloženje. Večkrat je snežilo, tako dn nikjer ni bilo videti rjave prsti. Pravega mraza še ni bilo. Na velikem trgu je stal cel smrekov gozd, mimo pa so prihajali ljudje 7. velikimi in malimi zavitki. Ponekod je že dišalo po poticah, v velikih izložbah pa so se svetila drevesca z drobnimi lučkami, jaslice 7, mahom. angeli s trobentami; tudi orehi, lešniki, mandelji in dalel.jni so oznanjali svojo. Tu so ponujali rojene gosi s pe-terŠiljem v kljunu, tam prelestno cvetje, pozlačene storže in posrebreno omelo. Vsakdo je iui<4 tekoče drobne skrbi, vsakdo pa je tudi našel časa. da je stopil še v cerkev in se jiomudil v toplem adventnem premišljevanju. Otroci so so pogovarjali o čudežu, ki so bo še ta teden zgodil, dekleta o novih zimskih oblekah, fantje o smuku, odrasli o veselju, ki ga l>odo pripravili svojcem. Življenje se jo stopnjevalo v intimnem pričakovanju praznikov, le zemlja je dremala, odeta s svojo belo odejo. Matevž je obračal škatlo in ugibaj če ji bo všeč. Bila je lesena in gola, samo pod ključem je bilo vrezanih nekaj drobnih zvezdic. Umaknila sta se iz mesta, da bi si v miru voščila praznike. Nekam nerodno in negotovo ji je ponudil Matevž svoje darilo: »Vidiš, to so moje prve dilco, ki sva jih izdelala s Cirilom, ko sva bila še majhna. Toliko radosti sem doživel na njih, da sem jih čuval še potem, ko sem jili zlomil. Škatlo sem dal napraviti iz njih in vanjo boš spravljala, kar boš hotela.« Majda je bila ganjena, zakaj skrinjica je bila res lepa. Tako sk> men se ji je zdel dar, ki ga je pripravila sama: volnene rokavice z okraski, ki menda prav zaradi tega niso uspeli, ker si je toliko prizadevala, ln šo nekaj mu je prinesla: malo potico, da bo imel za na pot. To so bila njuna prva božična darila. Kolikokrat si jih bošta še izmenjala: enkrat, petdesetkrat, nikoli več...? Kdaj bosta sedela za praznike pri istem ognjišču? Čez leto, dve. . nikoli? Hodila sta in hodila ter poslala bolj otožna ko vesela. A. ho»aftaro: 56 Palača ob „ezeru »Oprostite,« je dejal Finotti, ki si jo hotel pridobiti naklonjenost grofice Foske, ki je postala rdeča kakor kuhan rak in si je pomagala iz zadrege s kozarcem liarola. »Oprostite, grof. To je pač vseeno Kdor je tako srečen, da se je rodil z medom v ustih, kajti temu lahko primerjam sladko narečje, naiejeno za Gracije v Venerini Soli, kdo bi si kvaril okus s francoščino ali angleščino? Grofica ima popolnoma prav.« »Glej, glej! Mislila sem, da ste slabši. Prav zares. To mi jo pa zelo všeč, da ste se zavzeli zame, ubogo revo Naj bo naš jezik kakršen koli, a vsaj ni poln kosti in trnja, kakor so drugi. Zakaj bi zametavali svojo materinščino? Moj ubogi Alviz jo govoril vedno le v beneškem narečju. Čo govorimo s tujcem v njegovem narečju, naj bo. A, da bi govorili tako med seboj, to pa nikakor ni prav.« Da bi prišla zopet do sape, se je hotela okrepčati z Barolom. Toda komaj je približala kozarec ustom, ga je zopet postavila na mizo in začela kričati. Nepo, ki se mu je medlem posrečilo, da je materi nasul precejšnjo količino soli v kozarec, se je zdaj smejal na vse grlo. »Poklicala sem vas kot duhovitega človeka med temi duhoviteži,« je Marina tiho dejala Fi-nottiju »Ah. markiza.« je odvrnil ta in vzdihnil. »Kaj pomaga vsa duhovitost. Mnogo rajši bi bil petindvajsetleten tepec.« Grofica in Nepo sta medlem tako rogovilila, da so tudi grof, Vezza in Steinegge prišli v salon. Ferrieri so je ssmo za trenutek približal vratom, a ni vstopil. Porabil je lo priliko, da je neopažen izginil in so ves večer ni več prikazal. Ko je Marina videla, da jo stric prišel v sobo, jo vstala od mize in krenila z Nepom proti dvorani. »Ljubko je bilo vašo pripovedovanje o skokih,« mu je dejala smeje se. Medtem ko ji je hotel odgovoriti, sta šla mimo grofa Cezarja in Marina je pogledala strica z bleščečimi očmi. Grofica Foska, ki je bila še nevoljn« zaradi sinove potegavščine, je šla mimo njega, ne da bi ga pogledala. Grof je pogledal na uro. Bilo je že pol desetih. zanj že kar nenavadna ura. »Gospodje si Imdo brez dvoma želeli k počitku,« je dejal in se okrenil k Steineggeju in oljema gostoma. Ne da bi čakal na njihov odgovčir, je velel, naj se pčipravfco sveče, nato pa je odšel v dvorano, »Mislim,« je dejal sestrični in njenemu sinu. »da l>oste po tolikih naporih in doživljajih gotovo potrebni počitka.« »Toda, predragi stric...« jo začel Nepo in se mu bližal z razprostrtimi rokami ter z majhnimi in hitrimi koraki Grof mu ni pustil, da hi nadaljeval. »Seveda, zlomka I« je dejal. »Sveče bodo takoj pripravljene.« Nepo se je na mestu obrnil in se vrnil k Marini z glavo stisnjeno med rameni in namršeniie.i obrvmi. Grofica Foska je skušala posredovati. »Cezar,« je tiho dejala grofu,« pravi original sle. Prav nocoj hi otroka rada govorila z vami in vam povedala ...« »Da, da, da,« jo hitro odgovoril grof. »Prav dobro razumem, prav dobro razumem. Tukaj so sveče.« Vsako ugovarjanjo je bilo odveč. »Kaj pa vi?« je vprašal grof, ko je ostal sam z Marino. »Ali ne greste ludi vi k počitku?« »Mi ne želite ničesar povedati? Niste zado voljni, da sem ubogala vaš nasvet?« »Moj nasvet? Kako lo?« »brez dvoma.« Stala sta deset korakov oddaljena drug od drugega in se gledala postrani. »Poja-nite mi,« je dejal grof, položil »rtčo na mizo in se popolnoma okrenil proli nečakinji. Poleg Marine je na marmornati mizici stala kristalna vaza s cvetlicami. Marina se jo sklonila nad cvetlice in dejala: »Se ne spominjaš več?« »Jaz?« jo vprašal grof in si položil roko na prsi. »Jaz tla sem vam svetova! « >l)a, vi,« je odvrnila Marina. »Tik, preden sta prišla oba Salvador. Bilo je v knjižnici. Rekli ste mi, da nisva ustvarjena, da bi živela skupaj, da jo imel moj bratranec sijajen položaj, da se namerava poročiti in da naj mislim na to.« »Prav. Morda sem to res rekel,« je povzel grof v zadregi in si pogladil lase, »A tedaj bratranca šo nisem poznal, vam pa se ni zdelo p trebno, da bi vprašali za moje mnenje, pre sle sprejeli njegovo ponudbo.« »Zdaj ga poznam dovolj. Popoln plemič j'-, nenavadno razumen, odličen, duhovit in simpatičen. Prav lak se mi zdi kakor vam.« »Kakor meni?« »Seveda. Ali niste rekli nocoj grofici, da ste zelo zadovoljili s to poroko?« »Brez dvoma. Ker se vam ni zdelo potrebno, da bi mo vprašali za mnenje in ste se odločili kar sami, sem seveda zadovoljen. Hočem pa poudariti...« Grof je umolknil, ker je vstopila Kati. »Za božjo voljo!« je vzkliknila starka. >Opio-stite mi. Mislila sem, da ni več nikogar tukaj. Prišla sem iskat grofičino pahljačo.« »Tukaj ni nobene pahljače,« je osorno dejal grof in jo divje pogledal. »Oh, ne, ne,« je zamrmrala uboga nedolžna Kati. Nemudoma je umaknila skozi vraU svojo suho postavo in svoj dolgi nos. »Hočem pa poudariti,« je povzpel grof po kratkem molku, »da vam jaz tega nisem nasve-toval.« »A jaz se vam zahvaljujem za nasvet,« je odvrnila. »Presrečna sem.« Grof br se rad razjezil, a se ni mogel. Res, da se je Marina odločila, no da bi se posvetovala z njim. A kljub temu so še ostale besede, ki jih je pred nedavnim izrekel v knjižnici in na katere ga je ona zdaj spomnila. Popolnoma je bil pozabil nanje in zdaj mu je bilo žal, da jih Jb izrekel. »Sle zadovoljna?« »Prepozno bi bilo, če bi zdaj to zanikala. A ovedala sem vam že, da sem srečna.« »Poslušajte. Marina« Ze dolgo časa grof ni govoril z nečakinjo s ioliko nežnostjo, kolikor je je položil v ti dve besedi. Hčerka njegove ljubljene sestre se je odločila za nekaj, kar io bo za vedno ločilo od njega. Vedel je. da ne bo srečna in zdaj se mu je zdelo, da ie on sam nekoliko kriv le zveze, ki je tako slabo obetala Hermežani ®hmm\ zanimanje za urnimi tenis Prvenstvo Ll^ipne si je priboril Bradeško- S10 tekmovalcev na turnirju Ljubljana, 7 decembra. Športni sekciji železničarskega športnega kluba llermesa moramo priznati, da se mu je posrečilo poživeti zanimanje za namizni tenis. Nedavno je priredil uspeli turnir, včeraj pa lepo prireditev za prvenstvo Ljubljane. Hermežani so si uredili primerno dvorano za šport z malo žogico v spodnji Mikličevi dvorani, ki je primerna tudi za prireditve, na katerih tekmuje čez 100 udeležencev. Toliko jih je namreč bilo včeraj. Igrali so pri treh mizah. .Med tem, ko so žogice živahno tleskale in so se pri eni mizi kosale deklice, pri drugih dveh pa fanlje, sem si ogledal mizo, ki je spominjala na Miklavževo prireditev. Le svetla pokala sla govorila za to, da gre za šport in za tekme. G. Pušenjak. ki je voJil turnir, mi je pojasnjeval darila; pokala je daroval mestni župan za absolutnega prvaka nad moškimi in ženskami. Tu sta bili še dve zapestni uri. nekaj planinskih knjig in nekaj leposlovnih, zavitki s sladkarijami in podobno. Nič čudnega, da so se igralci z drobnimi loparji v rokah jvošteno borili za mikavne nagrade. Posebno všeč so mi bile knjige, katerih bi želel videti pri podobnih prireditvah še več. Sploh se mi zdijo š|X>rtne prireditve, pri katerih je navada, da dobijo zmagovalci spominska darila, primerna priložnost za to, da se jim poklonijo lepe knjige. Želeti bi tudi bilo, da bi v bodoče odkupili kakšno umetniško delo. bodisi plastiko alt sliko, kar bi tudi tekmovalci z veseljem pozdravili. To bi bil prvi korak zbližanja med športom in umetnostjo. Zanimivo |e bilo motriti igre pri posameznih mizah. Med tem. ko so žogice, ki so jih udarjali fanlje, odskakovaie hitro in ostro, je bilo igranje deklet očividno počasnejše in nežnejše. Ne bi pa mogel reči, da so napravile vtis začetnic. Opazoval sem igro Meralove, Pogačarjeve in Bricljeve. ki so s sigurno roko poganjale žogo čez mrežo. Vseh tekmovalcev je bilo 110. Podelili so se v dve moški kategoriji in v eno žensko. Za prvenstvo Ljubljane se je potegovalo 64 igralcev. Med njimi |e bilo največ llermežanov, pa tudi nekaj Mladikarjev in Korotancev. Igrali 60 od zore do mraka. Organizacija turnirja je bila ludi tokrat prav dobra in so se igie razvijale brez zamud in protestov. Ves dan so imeli podjetni tekmovalci svojo puhliko — cenijo, da je obiskalo prireditev okrog 500 gledalcev — ki je mestoma prav živahno navijala. Za |irvo presenečenje je poskrbel neorganira-ni Poženel, ki je premagal favorita Aleša Strojnika in ga izločil iz nadaljnje borbe. Podobno se jc zgodilo tudi pri dekletih, kjer je Bricljeva, ki je igrala mirnejše, premagala izvrstno Meralovo. Največ tekmovalnega znanja je pokazal včeraj dijak Bradeško, ki si je priboril pokal ljubljanskega župana. Najvažnejši tehnični rezultati so: I. moška kategorija III. kolo: Bradeško-Moran 2 : 0, Recek-Tršinar 2:1, Milovanovič-Ulčar 2 : 0, R. Strojnik-Gre-gorčič 2 : 0 Bogalaj-Šubert 2:1, Strojnik III-Meden 2 : 1, Gabrovšek-iMerala 12:1!, Poženel-A. Strojnik 2 : 0!!. IV. kolo: Bradeško-Milovanovič 2 : 0, Slroj-nik-Recek 2:1, Bogataj-Slrojnik III 2 : 0, Pože-nel-Gabrovšek 2:1. Finale: Poženel-Bogataj 3 : 0. Bradeško-Strojnik 3:1, Poženel-Strojnik 3 : 0, Bradeško-Bogalaj 3:1, Bogataj-Strojnik 3 : 0, Bradeško-Poženel 3 : 0. Ljubljanski prvak je poslal Bradeško (Korotan), drugi je neorganizirani Poženel, Irelji Her-mežan Bogataj in četrti tlerinežan Roman Strojnik. Ženske: L kolo: Merala-Velikonja 2 : 1, Polak-Sterle 2:1, Pogačar-Fugina 2 : 0. II. kolo: Bricelj-Merala 2 : 1, Pogačar-Polak 2:1. Finale: Pogačar-Bricelj 2 : 0. Prvakinja je postala tako neorganizirana Po-gačarjeva, druga pa je Hcrmežanka Bricljeva. Darila 60 bila razdeljena ob primernih nagovorih predsednika Hermesa dr. Maurija. zastopnika italijanske železniške delegacije inž. Pattavine in vodje turnirja g. Pušenjaka. Juventus je odpravil L imm s 3:6 Prvi poraz Livorna — Točko: Livorno 16, Torino 14, Juventus 12 Včeraj so opravili v Italiji 10. kolo državne- V naslednjem objavljamo celoten pregled Včeraj so opravili v Italiji 10. kolo državnega nogometnega prvenstva. Medtem ko je doslej Livorno zmagoval nedeljo za nedeljo in sla mu samo Bari in Triestina odtrgala pno eo točko, je doživel včeraj svoj prvi težji poraz. Čeprav je igral Livorno na lastnem igrišču in ob opori svojih številnih pristašev, je moral kloniti z razliko 3:0 in oddati obe točki Juventusu, ki jo trenutno na tretjem mestu. Položaj Livorna je sedaj, ko so odigrali prvo tretjino prvenstva, močno omajan. Torino mu je že za petami. Sploh je počasi raj je igr igri premagal s 4:1. Slika na vrhu razpredelnice je postala po včerajšnjem spredu precej jasna: Livorno še vodi z dvema točkama, Torino jih ima 14, Juventus in Lazio pa po 12. •no omajan, lorino mu je ze z.a peiuuu. opiun je Torino moštvo, ki je letos zelo solidno in jse počasi, toda sigurno pomika proti vodstvu. Včeraj ie igral Torino s Triestino in jo po živahni V naslednjem objavljamo celoten pregled nedeljskih izidov v A razredu: Genova: Ligu: ia : Venezia 1:0, Torino: Torino : Triestina 4:1, Bergamo: Atalanta : Milano 0:0, Rim: Lazio : Vicenza 2:1, Bologna: Bologna : Fiorentina 3:1, Bari: Roma : Bari 2:2, Milan: Ambrosiana : Genova 3:0, Livorno: Juventus : Livorno 3:0. Vrstni red moštev in točke: Livorno 16, Torino 14, Juventus in Lazio po 12, Genova 11, Roma, Bologna, Ambrosiana, Fiorentina in Milano po 10, Atalanta in Bari po 9, Liguria 8, Triestina 7, Vicenza in Venezia po 5. Dodajamo, da Roma in Liguria še nista odigrali tekme, za katero sta zaostali. V B razredu so padli naslednji izidi: Pescara : Napoli 3:1, Pisa : Savona 3:1, Cremonese: Edgar VVallace: 20 Skrivnost skrivljene sveže Roman. »Mislim, Monsieur Kara, da ste zelo inteligentni,« je nato spregovoril. Grk "a je pogledal, a to pol nic kaj zadovoljno. »Ne tako, da bi mogel odkriti povod vašega obiska,« je še dokaj šegavo odgovoril. »To vam pa kaj lahko povem.« je nadaljeval T. Ks. »Vi poznate vse v mestu. Med drugimi poznate lady Bartholomew.< »DA, res, zelo dobro poznam to gospo,« je odgovoril Kara hitro, tako hitro, da je T. Ks. po hit-rici odgovora sklepal, da je žo uganil, zakaj ga jo obiskal._ ^ e vc6te < j0 Vprašal T. Ks. z odločnim glasom, »zakaj je lady Bartholomevv prav sedaj zapustila mesto?« Kara se je zasmejal. »Čudno vprašanje! Kakor bi lady Bartholomevv zaupala svoje načrte komu, ki ga komaj nekoliko bolje ko slučajno pozna!« »In vendar,« je nadaljeval T. Ks., gledajoč v konec tleče cigarete, »jo dovolj poznate, da zadrzite kako njeno menico.« »Menico?« je vprašal Kara. Nehote se je zdrznil in T. Ks. se je sam pri sebi jezil, ko je opazil na Karovem obrazu lahko sled olajšanja. Zavedel se je, da je napravil hudo napako, ker je bil preveč jasen. »Omenjajoč menico.« je mirno nadaljeval, kakor ne bi bil nič opazil, »mislim seveda jamstvo, Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Pro Patria 0:0, Udine: Novara 4:1. Siena : Alessandria 4:2, Palermo : Modena 1:0, Fanfulla : Brescia 1:1, Mater : Anconelana 4:0, Padova : Spezia 2:1. Vrstni red in točke v B razredu: Spezia in Pro Patria po 14, Padova 13, Napoli, Pisa, Hre-scia in Anconelana po 12, Modena, Cremonese in Alessandria po 10, Fanfulla 9, Novara, Udinese, Palermo in Mater po 8, Siena in Savona po 7, Pescara 6. saaoE(B2HHi»MaBaHBiiaBaBBEB:gBa »Slovencev koledar« bo za mesto in za deželo! -'aaaaaBaBaaBaaaiaaiCBaaaBaaBaaBBaB' SVfiMSraafffp^'il "TrP^ r «« itiUMStTUaS 1 »i it*ffaHaaag». Delavniki: IS.30, 17.SO. Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 1S.S0. 15.50, 17.50, v kinu Union |o matineja ob 10.SO. FIlm noln paradoksnih scen in vedrestl je „Vila naprodaj"! V glavni vloj i Amedeo Kazzarl iu Vera Carmi KINO SLOGA — TEL 27-30 Odličen film no Puškinovi povesti Dvoboj 01. igralci- Fosco Giachetti, AsRia Noriš in drugi KINO UNION — TEL 22-21 Očarljiv« DOIUS DUllANTl v zanimivem filmu z, dvora Napoleona 11L liontesa Castlgiicne Krasni kostumi! — Igralci: Andrea (Jhecchi, Itenato Cia'ente KINO MATICA - TEL 22-41 Eden naUepSih filmov o n.aterl Zavržena V glavni vlogi Libertad Lamarqne S TAM LIO in OLIO v ve czabavnem filmu Leteča vraga Spored, ki ga velja videti! Projstnve na praznik ob 14 in ob J630 KINO KODELJEVO — TEL. 41-64 ki ga dA dolžnik tistemu, kaleri mu je posodil velike vsote denarja.« Kara ni odgovoril, pač pa je odprl neki predal pisalne mize, vzel iz njega neki ključ tel ga prožil T. Ks., ki je obsedel na svojem me6tu. »Tu imate ključ moje blagajne,« mu je rekel. »Svobodno lahko natanko preiščete vse, kar je v njej. če mislite, da bi našli kako menico, ki bi jo naj bil sprejel od lady Bartholomew. Upam, dragi moj, da ne mislite, da bi posojal denar, kaj?« je vprašal z užaljenim glasom. »Zdaleč ne,« je potuhnjeno odvrnil T. Ks. Kara ga je pa še vedno prosil, naj vzame ključ. »Zelo bi me veselilo, če bi vi sami nekoliko pregledali,« je živahno silil, »ker se mi zdi, kakor bi spravljali bolezen lady Bartholomew v nekako zvezo s kakšnim groznim oderuštvom, ki naj bi ga jaz izvajal. Izvolite se prepričati, kar bo obenem tudi meni zadoščenje.« V takem položaju bi kdor koli, mogoče tudi kak navaden detektiv, odgovoril z običajno vljudnostjo, češ da nima nikakega namena za kaj takega, na mestu Ta. Ksa. pa bi izjavil, da nima uradnega naloga preiskovati zasebne papirje in da v nobenem primeru ne more izrabljati prijazne vljudnosti. T. Ks. pa ni bil običajen človek. Vzel je ključe in jih nalahko potežkal na dlani. »Ta je ključ slovite železne blagajne v vaši spalnici?« jo porogljivo vprašal. Kara ga je pogledal s čudnim nasmeškom. »Ne, ni blagajna, ki ste jo odprli, gospod Me-redilh, v moji odsotnosti oh neki znameniti priliki,« je rekei. »Nemara že veste, da sem blagajno izmenjal. Sicer pa se mogoče ne marate ukvarjati s tem delom?« V Slovencu i dno 31. 10. 1942 je bil objavljen pod mojim imenom preklic s katerim javljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Mici Gabrovšek, Cesta v Itožno dolino št.!). To objavo pre-klicujem- — Meni zanj moja žena M.d Gabrov-iek nI dala še nobenega povoda, ker deslej ni napravila ie nobenega dolga. PRO®A SE trinadstropna hiša s štirimi konfortnimi stanovanji in centralno kurjavi, v centru mesta. - Informacije daje notar USLAKAR Ivan, trg Romašt.8 Industrijska obnova v UkrajS polagoma napreduje Berlin, 30 novembra, s. Nemžki listi povzemajo razne podatke iz članka ministrskega svetnika Ter-nidena v reviji »Štiriletni načrt« in poudarjajo znatne uspehe, ki jih je nemška uprava dosegla pri industrijskem obnavljanju Ukrajine. V donski kotlini, pravi pisec, so bili skoraj vsi premogovniki uničeni, toda danes je večina rovov že v obratu. Nedotaknjenih je bilo okrog 2 milijona ton premoga in s to količino so se lahko oskrbovale oborožene sile in industrija. Sedaj se krajevna izdelava povečuje stalno in v kratkem bo lahko nadomestila ves izvoz premoga iz Nemčije. Kolikor se tiče pridobivanja šote, pa je nemška uprava dosegla že več milijonov ton. Tudi zaloge železne rude, ki so jih pustili boliševiki, so velike Razen tega so obnovili tudi železarske kopalniške obrate v Krivoj rogu. Znova so v obratu tudi rudniki mangana pri Nokopolju. Za Nemčijo je bilo poslanih že 165.000 manganskih koncentratov. Številne indu«trijske naprave so bile popravljene in dane v obrat in sedaj pokrivajo potrebe čet, zlasti pa jih porabljajo kot delavnice za popravila orodja in orožja. Tako 60 na primer okrog 40.000 poljedelskih traktorjev dali znova v obrat. Tudi električne centrale so v mnogih krajih že popravljene, prav tako pa tudi mnoge tkalske tovarne. Bolgarska pogodba z nemško organizacijo Todt o obsežnih cestnih delih Sofija, 5. decembra, s. Bolgarska vlada je sklenila z nemško organizacijo Todt dogovor, po katerem bo imenovana ustanova naredila v Bolgariji 1200 km asfaltiranih cest. Spor zaradi petroleja v Venezueli Buenos Aires, 27. novembra, s. Do ostrega spora je prišlo med venezuelsko vlado in anglosaškimi kapitalisti, ki so gospodarji petrolejskih vrelcev v državi. Po poročilih, ki so doslej prispela, jc venezuelska vlada menda sklenila. da morajo dobički te industrije, ki so jo doslej pobirali izključno le Angleži in Sever-noamerikanci prinesli tudi nekaj koristi državi in jih je torej treba odslej naprej razdeliti na dva enaka dela. Ni potrebno reči, da anglosaški kapitalisti nočejo tega razumeti in se nočejo odpovedati niti drobca svojih dobičkov, pač pa cclo zahtevajo od vlade, da jim še naprej dovoli izrabljati petrolejske vrelce po določilih stare pogodbe. Poročila pravijo, da .je zaradi tega venezuelska vlada sklenila odločne protiukrepe. Telefon na Danskem Italijansko časopisje poroča, da se je na osnovi poročil raznih telefonskih družb gostota telefonov na Danskem v zadnjem letu zelo povečala. Sedaj pride na 1000 prebivalcev 125 telefonov, tako da pride na vsakih osem prebivalcev že 1 telefonski aparat. Časnikarska veda v Bolgariji. • Na visoki trgovski šoli v bolgarskem Svistovu so v letošnjem šolskem letu odprli enoletni tečaj za časnikarje. To je prvič v Bolgariji, da se časnikarstvu pridaje značaj znanstva. Letos bodo predavali odlični časnikarji in diplomati, med njimi zagrebški bolgarski poslanik Mečkarov. »Nasprotno,« je mirno odgovoril T. Ks. in vstal. »Preizkusiti hočem vašo verodostojnost.« Po tem odgovoru je Kara šel in mu odprl vrata. »Pokažem vam pot,« je rekel vljudno. Šel je po hodniku in na njegovem koncu vstopil v sobo. ki je bila prostorna in je prihajala vanjo svetloba skozi veliko okno, zavarovano z jeklenimi drogi. V kaminu je gorel ogenj in v sobi je bilo zadušljivo vroče, čeprav je. bil dan mrzel. »To je posebnost, ki jo morate kot pristen Anglež oprostiti,« je pripomnil Kara. Ob vznožju postelje je bila vzidana blagajna, ki se ni ločila od stene in je imela močna zelena vrata. , . , , T, »Tu so vam, gospod Meredith,« je rekel Kara, »na vpogled vse dragocene skrivnosti Remingtona Kara.« , . .. »Bojim so, da bi bil ves trud zaman,« je menil T. Ks., ne da bi poskusil s ključem. »Enakega mnenja sem tudi jaz,« je smehljaje se odvrnil Kara. »Čudno, da sem pogodil vaše mnenje,« je nadaljeval T, Ks. in vrnil ključ Karu. »Ne marate odpreti?« ga je vprašal Grk. »Blagajna je, kolikor se na te reči spoznam, sistema Magnus, ključ, ki sto mi ga prijazno dali, pa je imel čitljiv napis »Chubb«. Kolikor vem iz svoje policijske prakse, ključi »Chubb« zelo zelo redko odprejo blagajne Magnus.« Kara je bil v zadregi. »Kako sem bedast!« je vzkliknil. »Zdaj se spominjam, da sem poslal ključ, preden sem odšel v mesto, svojim bankirjem. Vesle, vrnil sem se sele davi. Takoj pošljem ponj!« Izdajatelj: inž. Jože Sodja »Prosim vas, ne delajte si preglavic,« je vljudno zamrmral T. Ks. Iz žepa je vzel usnjeno škatlico in jo odprl. V njej je bilo več vrst čudnega orodja iz jekla, lepo spravljenega v posameznih predalčkih. Iz enega je vzel nekak ročnik in spretno privil nanj nekaj, kar je bilo kakor jekleno dletce. Kara ga je začudeno in nekoliko zaskrbljeno gledal in videl, da je bilo dletce na koncu nekoliko ukrivljeno. »Kaj boste počeli?« je vprašal nekam razburjeno. »Vam takoj pokažem,« je odgovoril T. Ks. veselo. Živahno in spretno je vtaknil vitrih v ključavnico in ga previdno zaobračal, nakar 6e je nekaj dvakrat sprožilo. Ko je izvlekel vitrih, so se vrata v tečajih obrnila in se odprla. »Čisto preprosto, kajne?« je vljudno vprašal. Karov obraz se je trenutno spremenil. Oči, ki jih je uprl v Meredithove, 60 od razburjenosti kar blazno žarele. Pognal se je in 6e postavil pred odprto blagajno. »Mislim, da ste si preveč drznili, gospod Meredith.« je trdo spregovoril. »Ako bi želeli preiskati mojo blagajno, bi si morali preskrbeti dovoljenje.« T. Ks. je skomignil z rameni, vzel pripravo, ki jo je uporabljal, jo spravil v škatlo, katero je zaprl ter jo dal v notranji žep. »Vse to sem napravil na vaš poziv, dragi monsieur Kara,« je vljudno odgovoril. »Vedel 6em seveda, da je vaš ključ samo prevara in da ni6te imeli namena, da bi mi dovolili vpogled v svojo blagajno, kakor ne marate nič določenega povedali, kaj se je zgodilo z Johnom Lexmanom.c Udarec je zadel. Urednik: Viktor Cenčič