POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE RflFIČNESTORlTOEi l^flRV/NO^čgj^aPI ffiifotpk ° p Ir anjeTin/tisk; jSWgrafiénoJoblikouanje , Mozirje Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 u)u)i0.onìa^raf.sì 26. julij 2002 izdelava el: 839-50 flflfcEflD termo, dipiomskeTnaloge^)^ma11r plastificiranje sfi^ejemlzahval __ malih oglasov za Savinjske novice ISiSBBEto No. Ljubnem ob Sctvln. .. - . Klub zgomjBsavinjskili 3}lrčUintov, Forät S, ; m ■ W'| ■ M DOPUST KMETJE? '■&& ti M 41 - idruga mozirje Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit ^ do 24 mesecev! Vse " uredite na avtošoli RELAX \ Mo/irju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečai CPP 14.7. ob 17.0C njesavinjska kmetijska ladruga Mozfje z. o. a tel: 03/837-08-90 POSLUŠAJTE MAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLPI kopalK^Bg 9 moške srajce^pr ženske bluze, majice s kratkimi rokavi, Bailee brez rokavov, Hlače kapri, kratke hlače, čevlji, natikači... www.radios4)ldi.si Izkoristite priložnost, da po usodnih cenah izberete kvalitetne izdelke! NOVA FREKVENCA - STAK StHATSjJ V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz raryteZc . s,MER! ,Zrocun PrihrSijskih pnhrankov! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj NOVO! NOVO! NOVO! simer V KT ŠMARTNO OB PAKI IN TPC ŠOŠTANJ! okna in vrata pvc-alu-pvc-alu-okna-vrata senčila-zimski vrtovi MOZNffiSL PLAČI Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800, ' —— PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 023 prvo LAŠKO, UNION BREZALKOHOLNE PIJAČE: COCA COLA, FRUC, VODA ZALA, RADENSKA ... MRITVE1N^RREV®Z4V/GR^DIINTSMi Vse na enem mestu za vašega konja (sedla, biči, uzde...) Velika izbira priključkov GF Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas www.avtosola-relax.si Informacije: • KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 78.4 p ita nò. grjvetrp, ii i krave (/a,/.ik'iìlTl njin lž]5itjnej>a',centra pp j^g| Prodaja, prevoz m^giriai betonskih mešanic Avtošola SrllaxJ RELAX Mozirje, Savin jska cesta 20 Tretja stran Kdo in zakaj potrebuje dopust? Nekateri delodajalci so v poletnih mesecih slabe volje, ker njihovi zaposleni koristijo zakonsko možnost letnega dopusta, vendar njihova slaba volja ni upravičena, saj lahko po oddihu od zaposlenih pričakujejo boljše rezultate. Strokovnjaki so že pred več desetletji ugotovili, da imajo počitnice številne pozitivne učinke na ljudi. Počitnice spodbujajo ustvarjalnost, saj se v času oddiha znova povežemo sami s sabo. Ker se dobro počutimo, smo zadovoljni sami s sabo. Imamo čas za vnovični pregled svojih vrednot, kar nas osrečuje. Počitnice varujejo pred psihičnim zlomom. Delovno aktivni, ki si večkrat načrtno vzamejo proste dni, imajo manj možnosti, da doživijo zlom in so bolj ustvarjalni kot njihovi preobremenjeni sodelavci. Počitnice ohranjajo zdravje. Kdor si občasno vzame čas, da si »napolni baterije«, se s tem brani pred prekomernim stresom, kar ima pozitiven učinek na njegovo splošno zdravje. Počitnice utrjujejo človeške vezi. Čas, preživet z družino in ljudmi, ki so za nas pomembni, je neprecenljiv. V teh odnosih uživamo, poleg tega pa s temi ljudmi ohranjamo tesne odnose, kar nas navdaja z občutkom varnosti, da v primeru težav ne bomo ostali sami. Vsak torej, ne glede na svoj poklic, za kakovostno življenje potrebuje dopust oziroma oddih. Koliko dopusta kdo potrebuje, da si odpočije, pa je zelo različno. Morda je celo bolj pomembno vprašanje, kakšen dopust kdo potrebuje, da si odpočije. Vsak bi si moral preživljanje prostega časa urediti tako, da zanj predstavlja počitek. Praksa kaže, da se nekateri ljudje bolj veselijo dopusta kot drugi. Zakaj? Odnos do dopusta je tesno povezan z zadovoljstvom pri delu. Če je služba nujno zlo in vir nezadovoljstva, potem se stres hitro kopiči in kmalu se pojavijo znaki utrujenosti ter potreba po dopustu. Kdor pav službi uživa, se ob delovnih izzivih potrjuje in osebnostno raste, doživlja dopust kot možnost, da počne tisto, za kar mu sicer primanjkuje časa. Podobno je tudi pri vrnitvi na delo, ki za mnoge predstavlja novo stresno situacijo, drugi pa komaj čakajo nove izzive. In kako dopustujejo tisti, ki »ne morejo« na dopust? Več o tem si lahko preberete v tokratni temi tedna. Želim vam prijetno branje! IZ VSEBINE: Občina Luče: Jeseni še en oddelek vrtca.........6 Zadruga Mozirje: Čisti dobiček ostaja nerazporejen..7 Velenje: Enajsti regijski posvet računskega sodišča............... 9 Nazarje: 2. razvojna konferenca lesarjev....9 Rečica ob Savinji 29. Od lipe do prangerja.. Menina planina 100 iet pašne skupnosti Galerija Mozirje Predstavitev projekta Gorših ljudi na svetu ni. Smučarski skoki Primož Piki v vodstvu celinskega pokala. ISSN 0351-8140, leto XL, št. 28,11. julij 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin kanjir, Alenka klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KO PREŽIVLJAJO POLETNE DNI NAŠI KMETJE? Nekateri ne morejo, nekateri pa niti nočejo na dopust Poletje je čas, ko med znanci najpogosteje slišimo pogovore o dopustu. »Ali ste že bili? Kje ste bili? Kdaj greste? Kam greste?« so vprašanja na to temo. Vendar nenehne podražitve zlasti goriva in hrane vse bolj vplivajo na naš standard in socialni položaj. In vse več družin si dopusta ne more privoščiti iz denarnih razlogov. Vtem pogledu tudi upokojenci niso na najboljšem. Obstajajo pa tudi poklici, ki so sezonske narave in ne omogočajo, da bi si ljudje lahko privoščili daljšo odsotnost. Eden takih je gotovo poklic kmeta, predvsem živinorejca. V tem času pa je najbolj intenzivna tudi obdelava poljščin. Seveda bi lahko našteli še vrsto poklicev, kot je gostinski, a smo se tokrat odločili pobližje pogledati kmečke in njim sorodne poklice. Izkazalo seje, da naši sogovorniki dopusta v klasični obliki, kot si ga predstavljamo, torej poležavanja na plaži s pivom v roki, sploh ne pogrešajo. Na življenje gledajo pozitivno in so zadovoljni z malimi radostmi, ki jim jih nudi. KAPACITETE NAMENJENE TUDI ČLANOM - KMETOM V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje imajo za svoje člane dve počitniški hišici, in sicer v Čateških toplicah ter v Podčetrtku. V omenjenih hišicah lahko počitnikujejo poleg članov zadruge tudi zaposleni in upokojenci. Kot pravi Blanka Plesec, ki v zadrugi skrbi za te zmogljivosti, se število kmetov, ki se odločajo za počitnice, vztrajno veča. Za dopust se odločajo zlasti mlade kmečke družine z majhnimi otroki pa tudi tiste, kjer sta pri hiši še dve generaciji, da delo med odsotnostjo nemoteno teče. »Za naše kmete je še posebej privlačno letovanje v Podčetrtku, kije dovolj blizu, da se je v primeru nuje možno hitro vrniti domov,« dodaja Pleščeva. NA DOPUSTU SAMO ENKRAT Martin Visočnik in žena Jerca kmetujeta v Lepi Njivi. Po domače se kmetija imenuje pri Bajdelnu in obsega okoli 30 hektarjev. Martin je kmetijo prevzel po starših in od leta 1986 kmetuje samostojno. Imata tri hčere - dve sta srednješolki, najmlajša bo šla v šolo jeseni. »Dopusta ne zmoremo niti časovno niti finančno. Za šolo mora biti, za davke in položnice mora biti. Če še kaj ostane, gre v novogradnjo. Novo hišo gradimo zato, da bi bilo najinim otrokom v življenju lepše,« prav Martin. Na dopustu so bili samo enkrat, ko Blanka Plesec ugotavlja, da se za dopustovanje odloča vsako leto več kmečkih, zlasti mladih družin (foto: Marija Lebar) je starejša hčerka zbolela inje počitnice na morju priporočila zdravnica. Pa še takrat so se že po treh dneh vrnili domov, saj jih je skrbelo, kako gre gospodarstvo. »Tudi hčerke ne silijo na dopust, saj vedo, kakšna je situacija. Koso bile še v osnovni šoli, so kdaj za kak dan odšle k sorodnikom, sicer pa so rade doma in veliko pomagajo pri delu tako na kmetiji kot v gospodinjstvu,« pravi Jerca Visočnik in nadaljuje: »Jaz sama bi se na dopustu verjetno počutila zelo nelagodno, ne bi se znala sprostiti, ker sem navajena vedno delati.« Martin še doda, da se v prostem času ukvarja z rezbarstvom. Ima pa tudi čebele, ki ravno v tem času zahtevajo največ pozornosti in dela. ŽE 37 LET VOZI MLEKO Antona Breznika po domače Miklavca iz Strmca pod Raduho ljudje v Lučah in okolici dobro poznajo. Na cesti ga namreč videvajo vsak dan že celih 37 let, ko na odkupno mesto v Luče vozi mleko. V Strmec so se iz Dupelj preselili leta 1960, koje mama po sorodnikih dobila Miklavčevo kmetijo. Z oddajo mleka je leta 1968 začel že Antonov oče, ki je več let kar z ročnim vozičkom prevažal mleko - na začetku le po pet litrov dnevno. Anton je leta 1971 kupil traktor in z njim vsak dan vozil mleko v dolino kar celih 15 let. Traktor ni imel kabine, tako da ga je v slabem vremenu dodobra premrazilo. Pozimi je na traktor spredaj namestil snežni plug in si sproti plužil cesto. Leta 1980, ko so njegovi otroci pričeli hoditi v šolo, je kupil kombi in z njim v Luče vozil mleko in otroke. Za skupni odhod na dopust so se odločili le enkrat, ko so bili otroci še šolarji. Za en teden so odšli na morje, pozneje so otroci odhajali na počitnice s starimi starši. Anton pravi, da z ženo dopusta niti ne pogrešata. Rada imata svojo zemljo in svoje delo, zato jima ni težko. Sedaj imata na kmetiji tudi naslednike, posvetiti pa se nameravajo tudi turistični dejavnosti. »Že vsa ta leta vstajam zgodaj, da opravim potrebno delu v hlevu, še preden odpeljem mleko v dolino. Trenutno imamo dvajset krav, od tega 13 molznic. Sedem junic pasemo na planini Pašne skupnosti Raduha - Javorje. Poleg svojega vozim na odkup tudi mleko ostalih kmetov. Trenutno jih je dvajset, odd- dopusta niti ne pogrešata. Rada imata svojo zemljo in svoje delo, zato jima ni težko (foto: Marija Lebar) orno pa okoli 3.000 litrov mleka. Vsakodnevna vožnja v Luče se mi vsa ta leta ni zdela pretežka, čeprav so bile pri tem seveda tudi težave. Mleko bom vozil še naprej, saj bi zelo pogrešal vsakodnevni stik in pogovore ob jutranji kavici z znanci v Lučah. Če človek na življenje gleda z optimizmom, gre vse veliko lažje,« pravi naš sogovornik. 0 Tema tedna ___________y »Le na kateri dopustniški destinaciji bi našel tako neokrnjeno naravo, kot je na Golteh, in kje bi se lahko počutil bolje?« se sprašuje pastir Franc Urbanc (foto: Marija Lebar) PASTIRJA NA STARIH STANIH Na Starih stanih na Golteh pasejo živino člani istoimenske pašne skupnosti z Ljubnega. Tam že šest let skrbita za njihovo živino Franc in Mira Urbanc iz Florjana pri Šoštanju. Prej sta dve leti pasla na drugi strani Golt, torej imata osemletni pastirski staž. Na planino prideta nekje konec maja in jo zapustita proti koncu oktobra, pač odvisno od vremenskih razmer. Pastirska hišica jima je tako prirasla k srcu, da jo obiskujeta tudi v preostalem letnem času in skrbita, da je vse v redu. Franc je bil pred tem rudar, žena pa je delala v Elkroju in sta redno hodila na dopuste. Pravita, da tega sedaj sploh ne pogrešata. Za Franca je razlika med temnimi jaški velenjskega rudnika in zelenimi pašniki, kjer je zdaj, nepopisna. »Kje bi lahko bil lepši dopust, kot tukaj, kjer sva zdaj? Kje bi lahko bil lepši razgled? Ni lepšega kot vstati, ko se svita in pogledati vrhove s son- cem obsijane Ojstrice na nasprotni strani! Vstajava, ko se svita in greva spat, ko se stemni. Ure ne potrebujeva. Jaz vsako jutro obhodim pašnike in pogledam, kako je z živino. Žena pa doma postori gospodinjska dela. Po potrebi gospodinji tudi članom pašne skupnosti, če na planini opravljajo kakšno delo. Tudi osamljenosti ne čutiva, saj se tukaj radi ustavljajo izletniki in planinci, obiskujejo pa naju tudi znanci. Med počitnicami pridejo k nama vnuki. Eden od njih seje, odkar hodi počitnikovat k nama, znebil nadle- žne astme, za kar je gotovo zaslužen tudi zdrav zrak. Če nama čas dopušča, za prijatelje narediva »katurovc« in si na-bereva rožic za čaj ter zdravilna zelišča in gozdne sadeže za lastno uporabo. Tudi to nama je neke vrste konjiček. Seveda vedno ne gre brez zapetljajev. Ravno minuli teden je strela udarila v smreko in pri tem ubila kravo. A svojega sedanjega življenja ne bi zamenjal, saj je vsak dan na planini, kot bi bil na dopustu.« Marija Lebar Martin Visočnik: »Dopusta ne zmoremo niti časovno niti finančno!« (foto: Marija Lebar) Naša anketa Gredo na dopust tudi kmetje? Poletje je čas dopustov. Mnogi ga bomo izkoristili na različne načine in tako napolnili svoje baterije za delo. Dopustniki se bodo podali v gore, na morje ali celo v tujino za kak teden ali več. Kdo bo kje in koliko časa »lenaril«, je seveda odvisno tudi od debeline njegove denarnice. Kaj pa kmetje, si tudi oni lahko privoščijo večdnevno odsotnost glede na debelino svojih denarnic in naravo svojega dela? Terezija Pahovnik, Krnica Koliko časa si kmet lahko vzame za svoj oddih, je odvisno predvsem od panoge, s katero se ukvarja. Pri nas se ukvarjamo predvsem z živinorejo, kmetijstvom in gozdarstvom. V hlevu imamo molznice, ki terjajo vsakodnevno molžo dvakrat na dan, mleko pa seveda tudi oddajamo. Če krava ni dobro pomolžena ob določenem času, kaj hitro zboli. Živali so namreč navajene na človeka, ki se z njimi ukvarja celo leto, zato je skoraj nemogoče najti za nekajdnevno delo odgovornega tujega človeka, da bi ga živali sprejele tako kot domače ljudi. Prav zato si ne moremo privoščiti večdnevnega oddiha. Se pa pogosto podamo na enodnevne izlete v gore in te intenzivneje izkoristimo. Edini večdnevni oddih sva si z možem privoščila pred leti, ko sta bila tašča in tast mlajša in sta lahko poprijela za vsa kmečka dela. Janko Podkrižnik, Radmirje Tam, kjer imajo gospodarji tudi svoje starše, se da vse delo na kmetiji tako organizirati, da si potem lahko privoščiš kak dan oddiha. Tudi sami smo se do sedaj vsako leto podali na enotedenske počitnice, včasih v planine, toplice ali na morje. Odvisno, kakor je naneslo. A sem bil potem pogosto z mislimi doma in tuhtal, kaj vse se tam dogaja. Če bi doma pustil kak stroj in zaklenil hišo, bi lažje »izklopil« vse, tako pa so ostale žive stvari, pri katerih ne moreš vnaprej predvideti, kaj se bo zgodilo. Na dopust se nikoli nisem mogel podati z denarjem, ki bi mi ga prinesla kmetijska dejavnost, temveč moja dopolnilna sečnja in spravilo lesa. Od sredstev iz te dejavnosti moram pogosto kupiti tudi krmila za živino. Marjana Rihter, Delce Ko sem prišla v Zgornjo Savinjsko dolino, so bili moževi starši pri močeh, da bi lahko poprijeli za delo, če bi se mi odpravili na dopust. Vendar tedaj ni bilo finančnih možnosti. Da bi kmetija »preživela«, je mož vseskozi hodil v službo, jaz po sem kmetovala. Z njegovo plačo in bornim dohodkom smo obnavljali domačijo, kupovali stroje, zato smo se na dopust podali le enkrat, ko sta bila otroka majhna. Pozneje pa bi se zaradi denarja lahko podali na oddih, a ni bilo tiste delovne sile, ki bi nam bila v pomoč v hlevu pri živini. Živimo namreč v takem kraju, kjer vsi kmetujejo in sosed ne more delati tudi v tvojem hlevu. Tisti pa, kije v službi, je tako obremenjen s svojim »šihtom«, da ne more zelo zgodaj v hlev, potem pa še oditi na delo. Jože Bider, Dol-Suha Sedaj sem že v pokoju in si lahko dopust privoščim kadar koli. A dokler niso otroci toliko zrasli, da sva jim lahko za kak dan prepustila kmetovanje, si dopusta nisva mogla privoščiti. Živino namreč lahko zaupaš le domačim rokam, tujca živali niso vajene. Hodila sva na morje, zadnje čase pa se podajava le v toplice, pa še to v »delovnem tednu« ob radgonskem kmetijskem sejmu. Sedaj doma kmetuje sin in kadar se z družino poda na dopust, za delo poprimeva midva z ženo. Pripravila in fotografirala: Marija Sukalo 5 v___/ OBČINA LUČE Jeseni še en oddelek vrtterme olimia.com, www.terme-olimia.com ® $ lüX , I ] \h1 VX II lillBilfw Juft'* ■ j —. \\l7/X L—^ OSREDNJA KNJ. CELJE