119. iievnko.
v unuimn, o sredo 9. augusta 1922.
Leto LU.
•     j                                                 ■ ^ ' •'■'.._____._____.                                                                                                                     ___   u   i  ■■■                                           __________^^m_________ii                                                       »________________________________________________________________________________          ___—^^™^»»«« —                  m^t-_____•
■HHl         HH           HHHM                    HHHM            Hi      BJ            HHHl         HHHl      HI                          H\      HHB         HHHl        HHH               Hi    Hi Hr              HHHH                                                  Hk      HHH              Hi        Hi                  HHHli     HHHB          HHHl     HHHl                   Hl      HJH71
^HHB         ^H                ^HHH                    ^HHHI      HHHft      ^HHHi           Hi         HHHl           Hi           ^HHHHk     HHH         H^HH        ^H             Hi  Hi    ^H Hv              ^HHH^                    *"                   ^HHHHt      HHB              ^HHH^Hk                  HHHB     Hi   Hi          m     HHHl            HHHi      Ttf »^n *
HJ HL          HB^|            B^HBb                             HJ             HJ      HJ            HHBT         HHBS       HHH                       HE     BH         HH         HJ                      I   flHBV               HB^BH                                          ^^^^^^^K      BBBb              ^H          ^B                          Hi     HBBBs           BBBBa      BBBll             BBBBr       HBKi^'
^H   Bk                 B^B^H                    B^B^B^b      B^B^Bl                BJ ^B                    ^B^B^B^B^B^^I                 B^B^B^B^B^B^B^B^h                  vj    Bi                                   BA                     B^B^BB                                          ^^^^^^^^^^^I^^^^H              BBBBl        Bm                                    B^^.               BVB^      ^B^BBl            BBBB1      BF^B> ~~^i
BB^^BH   HF       ^fl   ^L^l           TJ H^^BH HT                          ■          ^1   BB^HH           ^fl BBM   TJ              BBBBB^^HHhV     ^BBBBbW ^h!     HW     ^HHHH^                                ^BBBBBkt    tJ            HHHHBi J   L    ^^1    ^^          HW      ■  St^^E                ^BM Bw--*"  -J(f:J       JbfttŠl
Izhafa vsak dan aopaldne, tarzsmli aadali« la praamlkt.
Inseratl s do 9 petit vrst 4 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji toserati
petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici peti t vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p.
Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnlšivo „Slov. Naroda" in „Narodna ttakaraa« Kmaflava olica št 5, pritlično. — Telefon »t. 304.
k                                            *                           ■                                                ----------------------------—-^_                                                 —                                    ■
ProdslBtvs „Hov. HiraJa" EaaJltva slioa ŠL i, L Hadstroajo
Talaloa Mov. M.
Baplao apralaaaa U podalaaaa la ladoatao frankoma«,
caaa-"   Rokopisov so na   vrata.   T-"
Posameme Številke:
v Jugoslaviji navadna dni 79 par« nedalfa 1  C v Inosamstvu navadna dni 1 O, nadelja 1«2S O
Poštnina plačana v gotovini.
„Slavaaaai Narod** valfa v Izubijani ic po po*tl: V Jagoalavlii:                   |                   V Inozemstva:
celoletno naprej plačan . D 120-— polletno . . . , „ . r . ■ 0 . bO- — 3 mesečno. . %?•'. . , 30-— 1       .       .....'.     10-—
•        ------        *     -~       i-        ■       ...---     m    —
Pri morebitnem povi&uju se imfl daljši naročrtinn dopls?>iti
Novi   naročniki   n«j   po&ljejo v prač  naročnino vedno    j^afJT*   po nak.vrnici
Na »-amo pismena naročili brez poslatvc dcnar.a se ne  moremo o/irati.
----------p""-"      "I"           r            r'          ■"     _        '*■   -i *    ■'■           "■'■'                T---——iT,T------■PTT-ir-rn-     i,     |
celoletno   .   .   .   ...    D 21 (v—
polletno     .   .   *   •   .   .     . IfS-
3 mesečno     .   .   .   •   .     ,    M-—
1        .......     -    16-—
Dr. Janko Hacin:
Finančna vprašanja v Rimu in Sta. Marjheriti.
Nisem hotel pisati o dolgotrajnih in napornih pogajanjih, katera sta vodili italijanska in naša delegacija v Santa Margheriti in v Rimu žara* di evakuacije Sušaka in tretje cone v Dalmaciji, dokler konvencije, ki so sad teh pogajanj, niso ratificirane. Tudi sem storil vse korake, da bi mi o te] stvari ne bilo treba pisati, dokler niso urejena med nami in Italija* ni vsa pendentna vprašanja, ker pre* več javnosti v tej stvari o nepravem času lahko škoduje. Moji koraki so bili brez uspeha.
Zato naj mi bo dovoljeno, da javnost informiram, vsaj o temeljnih principih, ki so vodili našo delegacijo pri pogajanjih z Italijani, v kolikor mi to dovoljuje diskretnost, katero sem dolžan sami stvari, našim roja* kom v Julijski Krajini ter bodočim pogajanjem, ki se bodo Se vodila med Italijo in nami.
Naša delegacija ie šla v Sta. Margherito zahtevat od Italijanov, da izpraznijo oni del našega teritori* ja, ki so ga držali okupiranega kot garancijo za to. da bomo v resnici sklenili ž njimi one konvencije, kate* re smo jim obljubili v rapallski po* godbi glede pravic italijanskih dr* žavljanov v Dalmaciji in glede pro* meta med Zadrom in Reko ter njiho« vim zaledjem. Zato. daltalijani pristanejo na evakuacijo, ml nismo mogli zahtevati koncesij, ampak smo jih morali v smislu rapallske pogodbe samo dajati.
V dosedanjih mednarodnih pogodbah so tujim manjšinam v naši državi garantirane vse mogoče manjšiniske pravice, našim manjši* nam v Italiji pa nobene. Kakor je go* spod minister Krstelj že obširno raz* ložil v narodni skupščini, je naša vlada stala pri pogajanjih v Sta Mar-gheriti na stališču, da m! za svoje manjšine v Italiji ne moremo zahte* vati nobenih pogodbenih pravic. To stališče je morda napačno, ali ie raz« umliivo v trenoku, ko zahtevamo evakuacijo našega teritorija in ko gre izrecno samo za izvršenje rapallske pogodbe, v kateri o kakih manjšini-skih pravicah naših rojakov v Julijski Krajini ni najti nobene besede.
Da pri navedeni situaciji naša delegacija ni mogla doseči od Italije kdo ve kakih koncesij za naše dr* žavljane. še manj pa za naše rojake, ki so italijanski državljani, mislim, da je umljivo. Ako bi naša delegnciia ne
bila dosegla v ekonomskih in financ* nih vprašanjih sploh nobenih uspehov, mislim, da bi ne bil nikdo razburjen in bi to vsled danega položaja vsi razumeli. Ker pa se ie v nekate* rih točkah le posrečilo dobiti izvest* ne koncesije, se oni, za katere se takih koncesij ni moglo doseči, čutijo zapo* stavb'ene in izdane. Zato treba objasniti, zakaj se je v nekaterih točkah kljub gori navedeni situaciji dal doseči uspeh, v drugih pa ne.
II.
Za sanacijo naših hranilnic in za* drug, ki imajo svoj denar naložen v Avstriji in v vojnih posojilih, naša vlada doslej ni storila ničesar in tudi nikdar ni pokazala volje, da mišji kdaj kaj storiti. Na konferenci za* stopnikov raznih ministrstev, katera je bila sklicana lanskega leta, predno je naša delegacija odšla na rimsko konferenco, je bilo dosle<ino temu sklenjeno, da mora naša delegacija v Rimu varovati naši državi glede sanacije hranilnic in zadrug popolnoma slobodno roko in da se ne sme vezati v nobenem ozira.
Italijanska vlada pa je izdala zakon, po katerem Italija garantira za svoje hranilnice in zadruge, ki so prišle v kritično situacijo vsled voi* nih posojil ali zato. ker imajo denar naložen pri naših zavodih, ki jim nu* dijo za njihove vloge samo jugoslov. krone in ifm iz posebnega fonda daje 1% posojila na dobo najmanje 20 let v takem znesku, da morejo izplačevati vloge svojih vlagateljev. Na rimski konferenci je italijanska vlada predlagala, da se vse nasledstvene države Avstro*Ogrske monarhije zavežejo, da sanirajo hranilnice in po* sojilnice ter zadruge, katere so pretrpele znatno škodo vsled svojih voj* nih posojil, ali vsled tega, ker imaio denar naložen v državi s slabejšo valuto, nego ie ona, v kateri morajo izplačevati svoje vloge. Vsled gori navedenega stališča naše vlade in vsled izrecnih instmkcij je morala naša delegacija ta italijanski predlog odbiti. Tstotako so storile j delegacije drugih nasledstvenih držav.
Pri pogajanjih, katera so imela nripraviti izvršenje rapallske pogodbe in sploh privesti do normalnih razmer med nami in Italijo, so Italijani ponovili svoj gori navedeni pred* log. ali ga ie morala naša delegacija iz navedenih razlogov ponovno odbiti.
S tem ie naša delegacija izgubila vsako moralno in pravno nodJaro. da
zahteva od italijanske vlade, da se ona v mednarodni pogodbi zaveže^ da bo jugoslovenske zadruge v Italiji sanirala na ta način, da iim krone katere imajo naložene v naših zavo* dih, zamenja za lire v znanem razmerju 60 lir za sto kron. Naša delegacija je to vendar zahtevala in se pri tem opirala na takozvane Badog* liove dekrete, kateri so pozivali svoi čas prebivalce Julijske Krajine, ki imajo naložen svoj denar onstran demarkacijske linije, da si ga preneso v obliki nežigosanih kron v Italijo, da se jim zamenja za lire. Dotični dekret po informacijah naše delegaciie ni bil nikdar razveljavljen, temveč je bila samo njegova izvršitev suspendirana do takrat, ko se ho v posebni konvenciji rešilo vprašanje, v kakem denarju bodo naši zavodi vrnili itali* janskim (torej tudi našim zadrugam v Julijski Krajini) njihove vloge. Na italijanski strani so bila mišljenja deljena. DoČim so gospodje iz urada za nove pokrajine bili našega mišljenja, so bili zastopniki trezorla mišljenja, da so Badoglievi dekreti definitivno razveljavljeni in da se stare avstro* ogrske krone, katere imajo italijan* ski državljani še vedno vložene v raznih zavodih In pri privatnikih izven mej sedanje Italije, v nobenem slučaju ne bodo zamenjane za lire. Kakor smo informirani, bije se v I ta* liji še vedno v tem vprašanju boj med zastopniki italijanskih novih pokrajin in trezorjem. Na naše insisti* ranje. da se našim zadrugam zame* njava ipak izvrši, so nam Italijani končno odgovorili, da ne moremo zahtevati, da bo italijanska vlada po* stopala z jugoslovenskimi zadrugami bolje nego z itaL da pa se samo ob sebi razume, da se bo v slučaju, da se gori navedene stare krone zamenjajo italijanskim zadrugam in pri* vatnikom v lire. isto izvršilo tudi pri zadrugah in privatnikih jugoslovenske narodnosti. Tudi so nas vprašali, zakaj se toliko zanimamo za italijanske zavode (italijanske po državljan* srvu). ko sami za svo*e ne storimo ničesar, dočim je Italija že mno^ro storila tudi za naše zavode v Julijski Krajini.
Vendar se ie zdelo, da bi bili Italijani ipak pripravljeni dati nam iz-vestno svoto za sanacijo naših zadrug v slučaju, da iim mi damo koncesije na drugem polju. No, za take koncesije naša delegacija v Sta Margheriti ni bila pooblaščena in vsled tega v vprašanju zadrug ni mogla doseči ničesar drugega, nego pismo, v katerem italijanski minister zunanjih zadev obeča našemu mfni* stru nmafftifi zadev, da se bo zakon
A. D.
Parišfea gledališča in glasfcn.
Se nikoli se baje niso lepaki toliko prenavljati, kot v proslem leta. To pa 17 več razlnprov: Obilica odrov; visoke vstopnine, ki omogočajo kaj omejenemu številu občinstva posečati predstave; obča novpTeenost proizvodov. Denarna stiska sili managerje v najmanjši trošek:  tro^e dejanj, troje oseb.
Pa ozrimo se naglo na prireditve v posameznih teatrih!
V   O p e r i ie J. 'Roueher, vkliub nad pobmlijonsk^mu primanjkljaju v 6 mesecih, unrizoril: Antar. M^imonna, novzel pa: les Trovons, Ascnnio, Lia Peri, L' Hmre espasmole. Daphnls et Chloe, Tš   Knlevement au Serail.
V   Comedie - Francaise ni mogel Emil Fnbre zbo<r statutov ustvarjati vo mil* volii; Cleopatre, Cir-co Airner TTn ar^i de jeunesse. Dy=er*ov Neprijatelj ljudstva. Povzel pa i p Le PaS8& Mnosp se je potrosilo za Molie-rovo tristoletnico, nekoliko na škodo La Fontainovi. Srečna novotarija so p^PTiJsko  matine'e  ob   sobotah.
O p € T a - C o m i q u e. Albert Car-re ter Fsola sta spričo trainep-a reper-toarjevenra uspehu malo novotorilat Le Sauteriot, La Fotisserie de la Peine Pedanque. Le Roi Candanle. Forfuitu-19, Dans T Ombre   de   U Cathćdarale,
V Odronu je Paul Garvanlt pridno deloval, poleti celo najel Trianon-Lyrique in tako zagotovil svoii četi po 20 predstav na teden: Mile. Pascal, Notre Passion, Lee Bon a par te. La Paix, Le Oui wt. La Pie borsme Trovs Pons Amis Les Vestales, La Prison-ničre. T/ Etemel Amoitr, Pean d" Ane, Lonis XT enri<nix homme, ne vštevši re-priz: Charlotte Cordav. L* Envers d' une S?»ipte (predelano") itd.
Theatre dep Ohafnps - E!y-F^es. Jacqnes Feb^stot je g*rh! umetnost s plesom: Les Porte - Glaiv^s, Les Krinnves, Le Medicin volant. Pel-lias et Mćlisorw!e, etc.
VaTietes. Kot novost i** Max Manrev uprizoril samo Pevue fRip m (ri«rnoux). Vaudeville. Vicfor Silvestre je nndil pet novitet npr. P©ff de mon eveur. ki je v Ameriki doživela pa tisoča  predstav.  »Sijajna oprema.
Porte - S ^ in t Martin. Poleg edine kreacije: Vo^&rt Macaire et C*«*. Ftn H. TTeTt?: in J. Cocpielin <*sobifr> n^-gOv*v* F. Postanda.
G v m n a s e, edina izvirna stvar: EoremtTon sime (A. Pascal).
Tb^tre de Pariš. Prevladuje pVfcpfi Bntaille
O eu v r o. T .?i?n^ - Poe S? i« stekel za-^lur s plodovitim naporom: imenujem edi™ Le Cocu MagBifkpfe in P>-pgpo*1' ciklus.
RenaisB«nce. Richen>inova Matrona d' EphAse, Dlvaa npfc Lq J?aa-
o garanciji za hranilnice in posojilni ce in o preduimih, kateri se jim ima-daiati od strani države, uporabljal v enaki meri £lede jugoslovenskih kakor italijanskih zadrug   in   hranilnic.
To Pismo ie sicer v sami stvari bale malega, ali je velikega principi-jelnega pomena. 2 njim namreč italijanska vlada priznava, da ima na<a vlada pravico, da se bri^a za usodo juKoslovenskih hranilnic in zavodov v Julijski Krajini, da ima konsekventno pravico, da se brii^a tudi zu uso* do naših rojakov v Italiji. S tem ie sama italijanska vlada dokazala, da je gori navedeno principijelno stališče naše vlade, da nima pravice, da se briga za naše manjšine v Italiji, popolnoma pogrešeno.
Ako se bo dalo za naše zadruge v Julijski Krajini doseći kaj već ne£o se ie doslci. bo to mogoče !e ob priliki trgovskih po£a*ani z Italiio za slobodni tranzit iz Trsta v Avstrijo. Češkoslovaško in Madžarsko. Pri teh pogajanjih bodo imeli   namreč   naši
delegati mnogo lažje stališče, nego so ga imeli v Sta. Marsrherltl In v Rimu. Tu bodo na dnevnem red« samo predmeti na katerih 90 Italijan] mnogo bolj imeresirani ne£o ml in tu bo lahko zahtevati od njih /a usluge prottsluge.
Po svoiem povratku U ItaH'jc sem na to okolnost tako; opozoril mis nistrstvo zunanjih zadev naiprci v ustnem, potem pismenem referatu in me je pozneje dotn'-ni referent obvestil, da se tako on kakor tudi zunanji minister popolnoma strinjata z moiim •stališčem, da |e treba nanm viti junktin med raznimi koncesflami. katere bomo dali Italijanom glede h* govine in prometa in definitivno sanacijo naših goriških in istrskih zadrug. Pri tej priliki mi ie bilo rečeno. da ie ulično stališče v tem vprašanju v svoiem referatu na zunanle mini-strtsvo zavzel g. dr. RvfcaF. Kaj več rudi oni niso dosegli, ki so pozr intervenirali v isti stvari.
Pmšmtmi s^žsr oolaift?«.
Zaradi nedeljske neviht^, knknr sret> že včeraj omenili, je bil za nedeljo določeni pozdravni ver-er vojaštvu pre- | ležen na snoči. Nedeljska nevihta, ki |f» bila v nekaj minutah poplavila povpr.d' vse mestne tiliee in ee^te. ie spremenila veeelični prostor letnesra telovadi^ča v Tivolskem parku v pravo jezero. Tu je stala voda zelo visoko in so še vcerai vc<Jb -spravili na ta način, da s<^» nnjrebli na več krajih crloboke jame, ki so nato kakor požiralniki polasrorna vsesa v ali vodo vase. Bajno z električnimi lučmi razsvetljeni prostor so pričeli takoj po sedmih polniti razni vojaški oddelki, ki so prihajali tja, pevajoč razne narodne | in vojaške pesmi. Tu so prihaiali «tasovi ti Uzidani, tu Krniniievčani. pa rndi bratje Hrvatie, posebno hrvatski Fri-morri in Karlovčani niso zaostajali.
Pred pričetkom akademiir* ie vež* bala na prostoru jusroslovenska tekmovalna vrsta na kroirih. Izvajala je kr*c-ne vaje ki so jih vojr»ki z zanimanjem občudovali. Včeraj ie bila narureč ht-bina tekmn. ki je tr\jala ves dnn in n,i kateri so bili definitivno določeni tek-movalri oziroma njih namestniki.
Akademijo je otvori! 89. nesjidi;ski T»nk, po večini F/ičani. ki je izvajal kra'sn*- vaie s pn5kr». Občinstvo j^ 7. "•*-petostjo sledilo Vfiknn eri^n. vsnki lrretnii. Brez v^ake^a štetia, brez ?:M->e so vojaki izvajali krasne ^"aie - nu^ko. za kar so želi ooznejo viharne ova^je občinstva.
POZDRAV SOKOT-A  VOTAST^tt.
Starosta J. 8L S. br. dr. zadimi r Ravni h«r je nato 7 odra n»"'w~~'' pobratimili vojaštva in Sokolstva v krasnem,  temperamentnem   fcovoru-
Vojaki Sbkiolil Brat jo! Vorj**~*s*e Vam nosim imenom stfcTC Ainstva  T   9
-iiiiii«!                              *    i     'i   ---------------ii~T~ 1 ■   Ii "T-----------
da   v imenu v*=e^a  in^7os1nr\'f«»nske<*a  S<» kolstva. B poz^rravi se -Iružita prijnanjf in zahvala na Va^em kra^^nem in impo-zantnem naslopn na prvem jnjo^lorm-°*om vsesokolskem zletn in /lasti Se nr takr,  Sastat  ndeležhi Vaši. To Icrabolj, ker ste  se radorollao  odzvali  ns&eum pozivri   b«>Te/- porefičari   sljai  n>i^ili  so kolck:h   praznikov.   Žrtrorali   si«-   9Wtf\ ^"ebodni eas tor gvoj    sile p*'!ee Isnol rjenih fojaikfli    dolžnosti    slaTili    na 1 raznola^o SokovstrtL  Dajete  - trm ra/<-um^Hi^ da poimite ia cenite delo  pokol sko ter da ?! asvajatoODO vr. m>leno mi sel. ki  ie ni  rnei  zasnovan«« Sokofstro Sokolstvo l>  por>osn^.  dn   mort* ti«-?»r.pnti v tako tesni nrHateljski f.\e/J z nn.^o narodna  .<*rmndo.  7  arm^oV*. aven-č^no 7. bojno »lavo  z prmaoo  ki je <iik t
in *v>no^ ni-^mn narodu. 7, arm.tdo. ki. ie 7 našim janaškim kralj«'!:' na čelu hrbtenica naii mladi rtlip-n-eni   državi.
Hrabrost in jnn i^tv»> vsei treh plemen naseda aaroda sli pristavila, sla opevana v naši narodni pesmi, -ta 0V11-^^v-an.% po širokem tnjem s-vr4iv Panes •*• v službi svoboda aašo tlonsuvlne, njene neoskrrtTiljive Tasti in tiođsea ni<v-"~ veličine. N"a^'i armad« hooe s tem o<ii"ati sijajno tradievo =rbske nar^dn« vnjsk"4. ki imn na vsakem neredi svo^e-eri vaHČastnecr^ lavori^veo-a. venca za^-belež^ene endr^že jiijr^tv.i. in Lrezpri-^«TT<e požrtvovalnosti Danes |e ta armada velike .Tn£ro*lav\ie. ki bore im^ri svoje praniee tam. no koder *ega prla^ njene »rnvorice.
S tem, da jo na*< vojska naaro-/ala pfike s Sokolstvom, dokasnjo di h^ biti pravn narodna vojska, arnvula ljudske volio in ljudskega finF?tvov«n.ift. Oba vojska in BslDsIlSvo. nr^žet« <biba rrave demhkraoiio in žarke ljubezni za
Theatre Antoine. Predno je postal Odeonov ravnatelj, ie Firmin Ge-mier uprizoril: T/a Ciarale avant aimA, La Bataille. La Dolores, le Diea <V Ar-gile etc.
G a it* - Lyriqne. Ena novoet: Nellv. Fazkošne reprize.
Nouvel - Ambipn same znane stvari: Le Maitre de forge. Oiseaux de pnsca?e. L* Ep^rvier etc.
Sara - Bernhardt. Irrane Btvari tvorijo dvanaJRterec in črka G prevladnj^: Les Deanx G*>#Ke?i. V Ai-glon. les Gropmards et la Glorie.
Theatre Michel. Sacha Gu-itry - Mathnrias. C a pucinom. A n o 11 o 50 živahno uprizarjali. F e-m i n m je nndila pravcate foeriie, poleg te^a je gostoval moskovski Netopir pri nji: Nikolaj Balajef je prinesel dragocenih dekorativnih naukov.
Mar! srn v daje tupatam otroške ponoldamee. IssB najlepših sal'o'srer pretekle dobe j*r, se je igrala v Potini-ere: Alain 9« me^e et sa maitre«€»e. Dobre predctave je imel Athenee, med tem ko j^ Mosrftdor vzmos^el eno sa^-mo novo onereto: la Petite fonetionnai-re Palais-ReTal daje že dve lpti eno samo stvar: Onin^on-Mirande ^T^e Cha^seur de ebez Maximc. Na pozornici Edouard Vil. uspešno deluje Sachs Guitrv - Nouveautes, Bouffea - Pa-risiens Cbatelet, Scala procvitajo. dočim Izkazuje Trianon - Lyrique deficit in
cques Copeau so silno, prizadov^ - pomočjo Louisa Jonveva. Zato ie dvor"" vselej polna: La Mort de Sparte. L*: Ponore sons 1* escalit*r. T^a Danbino etc.: zlasti se potesmje za Ruse- Stri-?ek Vanja. Bratjo FaramaTJovi, Dosto-jevskocra snaletnica itd.
Theatre des A rt: pi-sateliska zadrner« se je morala r.\7iti no ^ ierro-kazib! Za njo nrotrebliana dvorana na bd des Baticnolles sam Podolpbe T>ar-zens. ki je že poprej raman poskušal pretvoriti T b e a t r e Mbietj v literarno poztvrnieo.
V C o m e d i e - M o n t a 1 er n e te Ouellien agsnjsl na svoje stroške As*n umetno-t   in   __   propadel!
Burke s© npri**arjaja na sledečih odrih: Pejazet n'unv, Comoe-d i a. Smešni in strmini komadi so obl-ea*ni v tPb srlediš«'ib Or^nd - GuisrnOl in r>euT - Vf»aqu<»=. Pr*vie na v rmisic -bplicb in krbaretib. e«a^ji v umetnostnih zvezah EsoKolerS, GHmsee. Tompa-irnie des Jennes Tomcdions, Flamme, Theatre d art li^re. odri pod mrlim nebom   kazine . . .
Toliko jih j*s da sa eno naziva Gledališč^ dS*eh oslov!
Odkar je začelo poimati wasneri-jan?tvo iu se ie pajaril rinnde Pobus-s>" 7, V A p r e 1 - m i d i d* \i n f a u n o in z Noe t ur ne s, je ves svet upiral oci na francosko srodriono ?ole, prizna-va;o'r- nj^no prvenstvo.
Po Debussvievi smrti   ^> §e ostali
Rc?imitt Albert Rous^el. Charles KoecK-lin V. dr. na čast umetnost? hi narodu. Nekateri mlajši so nejavno proglasili propad impresionizma, ki pa pravzaprav V bil nikdar do dobra opredeljen. Kakor v slikarstvu in pesništvu j« bilo lani ot>ažati neko umirjen je v ?his-beni estetiki. Navzlic dozdevnemu prv*-kucuŠrv-u se ie naraščaj zavzemal v.n. ^o-lo prepTostost: njih ^eslo pe je sda^ilt): >depouillement<:.
Strokovnjaki prištevajo med uspele umetnine zadnjih dvanajst mesecev drusri Qnintett^. skladbo 77tetne(c* Fanreia. Boueselnvo la Fete de Printemp'?. Med r>odmladkon> se odlikuje zlasti "Arrbur TT-mrrrc-er: 1 a Pastorale d' F t e, le Roi David fni Horace v!ctorieux.
Darias Milhand je raz*W-ara! raelo-mane ■ svojimi E t u d e s pour ptino et orchestre-, nekateri pa pa pov'zdifrtijejo n jelovo tdmicno spretnost.
V gledališki se je izkazala podba (razen rejoviz) brc?: -slave in sijaja. Vendar podcrtajmo poiaa' A n t ar *a na SOS-ni narodne akademije: umirajoč Ga-briel Dupont io znal vdahniti življcnjo tej tradicijrmalni operK Za Mol>*^J2 F 1 c h eu x. ki je niso isrrali že od 1H64 je Georges Auric oskrbo! jedano in vedro godbo.
(Po Rolancl - Manunelu. Eclair.)
i  •• .
s
9Tt<un    £*
»bt OVC NS K I    NAROD«   dne 9 avgusta 1^22
Stev.  179
'dobrobit naroda,   kl iz njega Izhajata, eta se našla v tesnem objemu.
Vsi mi stremimo za enim lepim in vzvišenim ciljem, zato je mogoče sporedno ctelb, mogoč skupen nastop. Vi stojite z orožjem v roki na straži ▼ obrambo naše domovine na strah "vražjom, ki bi se je hoteli dotikniti v sovražnem razpoloženju. Mi hočemo s sokolsko vzgojo svojemu narodu zvišati hrambo in odporno silo na vseh poljih borbe za samostojno in svobodno narodovo življenje. Oboji smo brezpogojno udani svojemu narodu ter smo na službo svobodni domovini. Zato pravim; »Vsak pravi Sokol — te domovine dober vojak!«
Sokolska načela bratstva in člove-čanstv. ki dado vsakemu narodu 3voje, ss obračajo proti pohlepnosti po tuji 'zemlji, 7)roti moritvam človeškega rodu in proti strahovitim vojnam. Toda dokler ne postanejo ta načela zmagovita Inst vpcga kulturnega sveta, a da to postanejo, je ^na izmed nalog Sokolstva, dotlej zahteva domovina od Tebe, da jo hraniš, da čuvaš njo in njeno Čast, da jej pridobivaš ves potrebni respekt. Zato hočemo, da smatraj sleherni član našega naroda vojno službo ne kot težko treme ne morda kot potrebno zlo, a tudi ne kot vojaški dril marveč kot nadaljevanje sokolskoga dela s posebno vež-to v orožju, izpopolnitev sokolskoga vadbenega sestava. Kot Sokol stopaj v vojaške vrste, tu opravljaj sokolsko delo, kot Sokol se zopet vrni v naše telovadnice.
V teh mislih bodi izražena iskrena "želja, da *«? medsebojni odnošaji naše Vojske in Sokolstva še poglobijo in proširilo. Bodimo teajedna obrambna sila svojega naroda, bodimo telesna in duševna moč svoje domovine, bodimo kakor kralja Matjaža vojska vedno pripravljeni da priskočimo svo^i edinstveni narodni državi na pomoč, kadarkoli jo skušajo ogrožati pa bodisi zunanji, bodisi notranji sovražniki njeni.
V to ime kličemo Vam. vojaki-Sokoli, ki ste prednjaki teh misli, svoj naj-Sskrenejši sokolski — zdravt>!<
Po viharno odobravanem govoru so zopet sledile vaje raznih vojaških oddelkov, tako mariborske podoficirske in zagrebške podoficirske šole, dalje so zopet med velikanskim aplavzom nastopili vojaki 4. peša-dijskega polka s Sušaka, povečini Kragujev-čani, ki so zopet markantno in točno izvajali težke Mumikove vaje brez godbe in brez vsakega Štetja. V čarobni razsvetljavi so bile te vaje resnično nekaj zelo lepega in krasnega. Vojaki 37. pešpolka iz Karlovca so med viharjem ovacij izvajali »Osvoboje-nje«, o katerem smo že včeraj poročali.
Telovadbo pa so nato zaključile deklamacije in petje. Najprvo je zapel »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom pevovodje g. Zor-ka Prelovca tri narodne pesmi, zatem pa so nastopali vojaški pevski zbori, prepevajoč razne srbske, hrvatske in slovenske pesmi. Posebno pozornost le vzbujal vojaški dijaški pevski zbor iz Celja, obstoječ po večini iz vojakov-učiteljev Srbov, Hrvatov to Slovencev.
Ganljive pa so bile deklamacije priprostih srbskih vojakov. Vojak Miodrag Ilić iz Niša je z navdušenjem in iz globoči-ne srca deklamiral srbsko »Na pragu domo-,vine«. Narednik musliman Omer Krpa iz /Južne Srbije pa »Vojničko Kolo«. Oba deklama tor j a sta bila od občinstva navdušeno pozdravljena.
Aranžma celokupnega programa je popolnoma uspel. Tudi tu pri tej akademiji je vladal red in veselo razpoloženje. Naglaša-n* moramo, da so se dosedai izvršile vse prireditve točno po programu, da so bili vsi javni nastopi točko za točko precizno izvajani, za kar gre popolno priznanje vodstvu vsesokolskega zleta. Snočni aranžma pozdravnega večera pa je vodil major Mili-vojević z vso Živahnostjo in ljubezni i vv>sti o. Med občinstvom se Je splošno ugotavljalo, kak bratsko in ljubezniivo umevajo naši oficirji občevati s svoimi vojaki. Že pred vojno je bila znana bratska vez, ki je vezala srbskega vojaka z oficirjem. In ta tradicija je sedaj prešla tudi v na$o jugosloven-sko armado! Imeli smo priliko včeraj govoriti <z vieč Slovenci in Hrvati, ki so nam odkrito priznavali, da so se že popolnoma vživeli v disciplino naSe vojske in da so se kar mimogrede naučili  srbskega izražanja.
Ob zaključku moramo omeniti velike požrtvovalnost godbe Dravskedivfzije, Sedaj zelo skrčena godba nastopa v resnici s požrtvovalnostjo pri vseh prireditvah. Napori godbenikov »o v resnici velikanski. Priznati moramo, da bi težko tipevale vse prireditve In javne telovadbe, ako bi ne bilo na mestu vztrajnega In požrtvovalnega kapelnika dr. C e r i n a. Velike graje pa Je .vredno dejstva da zahtevajo ▼ teh ca so-kolstvo velevažnlh trenutkih v Beogradu od dTavske divizijske godbe tri najboljše sile. ZaproSeno Je bilo, da odidejo ti godbeniki šele po 15. v Beograd. A tej proSnJi do 'danes še niso ugodili
BAVARSKI KONFLIKT 2 BERLINOM \                       PORAVNAN.
—   Berila 8. avgusta. (Izv.)' Bavarski tnmlstrski predsednik grof Lerchenfeld pride v Berlin. V političnih fcrogih smatrajo <za gotovo, da se o priliki konference ministrskih predsednikov doseže 1 zmlrjenje Bavarske z Berlinom na način, da obe stranki  nekoliko popustita,
SESTANEK LITVINOVA V VARŠAVI.
—  Varšava. 8, avgusfe. TlrvJ Na pom V Moskvo se je ustavil v Varšavi Lit vili o v. Dalj časa se je razgovarlal s poljskim zunanji mmfnistrom v zadevi tekočih spornih vprašnjih med Rusijo In Poljsko. Litvi-ttov ie zaprosil za avdijenco P*! predsedniku generalu Pilsudskem, s katerim Je aclo dolgo konseriral
Politične oesfl.
= Zakon o safcitl dri*v* V predlogu, da se razveljavi zakon o zaščiti drsava, piše beogradski »Balkan«: »Crne sila dvigajo glavo preko dr. Korošca in Ivana Deržiča ter zahtevajo v najem parlamentu, da se odpravi zakon o zaščiti države. Vidimo, da ie neka te mikom Iz vrst naših zapadnih bratov več ležeče na tem. da se zaščiti njihova stranka ali njihova pokrajina nego vsa država, vendar pa bi se tudi oni morali zavedati, da je ta država bolj potrebna kakor oni sami in kakor njihovi strankarski in pokrajinski interesi. Zakon o zaščiti drŽave bi bilo treba še v nekaterih točkah razširiti, nikakor pa ne razveljaviti. Ta zakon sa žal zlorablja in kar Je še hujše, on se slabo ali sploh ne izvaja...« Tudi ml smo mnenja, kakor se sicer ne strinjamo z izrednimi zakoni, da Se ni prišel čas, ko bi mirne duše lahko dovolili v to, da bi se razveljavil zakon o zaščiti države.
= Ultimatum ur*dn»tva vladi. Iz Beograda poročajo, da jepretekli teden posetila deputacija uradniških organizacij ministrskega predsednika in predsednika narodne skupščine ter jima vročita ultimatum, v katerem uradništvo poziva vlado in narodno skupščino, da se uredi vprašanje uradniških prejemkov ter reši uradnike bede in lakote. V nasprotnem slučaju groze uradniJd, da zapuste svojo službo. Vlada je že opetovano razpravljala o uradniškem vprašanju ter prišla do zaključka, da Je beda uradništva In draginja res taka. da ie treba uradnikom čim najprele pomagati.
ae Naredba o stanovanjih. V ministrstvu za socijalno politiko Je Izdelan načrt naredbe o stanovanjih, ki bi Imela stopiti v veljavo dne i. Januarja 1923. Ta načrt je bil že predložen ministru dr. Žerjavu. Kakor poroča beogradska ^Pravda«, Je minister odklonil podpisati to naredbo, ker se v njei daje prevelika zaščita hišnim posestnikom.
= Sporazum z Vatikanom. Minister vere ie v sporazumu z ministrom zunanjih del imenoval komisijo za vzdrževanje od-nošajev v Vatikanom. Poleg obeh ministrov so v tej komisiji ti-le gospodje: M. Djuri-čić. Ljuba Jovanović, Čeda MJtrovIĆ, aV. Lomovič, Škofje: Aksamovič, dr. Jeglič in Uccelini ter kanonik dr. Cuk.
z= Italijanski socijalni demokrati in rnski socijalni revolncijonarji. Vodstvo italijan. socijalno demokratske stranke ie poslalo na svet moskovskih lind^kih komisarjev brzojavko, v kateri izraža svtrje prepričanie, da sovjetska vlada v interesu človeštva-, bodočnosti revolucije in v interesu mednarodne enotne delavske fronte ne bo obsodila na smrt A>cijalnih revolucionarjev .
= Avstralija in razoro^evanje. \z Melboume 7>oročajo, da je poslanska zbornica ratificirala washingtonsko po-prodbo glede razorožitvi na Tihem Oceanu. Sennt jo ie ratificiral že 27. julija. = Llord Oeor^e o položaju v Indiji. V angleški poslanski zbornici se je vršila te dni razoravn o položaiu v Indiji. Neki poslanec je ooozarial, da je Število angleških kandidatov za uradniška mesta v Indlii vedno maniš© ter je kritizere! vlado, ki je zakrivila marsikaj. N.i razne kritike je odo^voril Llovd Georire: Brezdvomno so težave v Indiii vedno večie. To ie naravna posledica razvoia nro-irv^tnejra sistema in dejstva, da eo Indijci vedno boljše informirani o svetovnih dogodkih. Ne smemo izgubiti pooaima in ne smemb misliti, da se je Tndiia. naveličala an-^leskega gospostva zato. ker ie nezadovoljna i ancrle.-ko vlado. Pandanes je ves svet naveličan crosnodstva. To pa se ni vzrok da hi izsruMli postim. Odgovornost vsr.k** vlade je vedmo večja. Položaj angleške vlade v Tndlji se mora okrepiti. Pr^d vsem pride v po-štev britansko uradništvo v Indlii in zlasti v času, ko izvajamo tam politično eksperimente.
z= Orientalsko vpraSairje. Reut«r-jeva asrenera pornra, da poudarja srrčka vlada v svojem odgovoru na zav**zni-ko noto, da je n^mer^vrl« ra^o^ti Oarl-£rađ v svrho hftre$8e rršitT-** orpfM-ital-skesra vprašanja. Nadalje nrinominia prska vlada, da bodo zavezniki z oviranjem prški akciitj le še boli zamotali to vprašanje. Končno opozarja antanto na nevarnost zavlačevanja končnove-liavnesra miru, kar M pomenilo wi kr-scansko prebivalstvo novo ^orje in hi vstvarili v oriienrn nevzdržen polofaf. Iz Carijrrada r*>roč>v> da je tnmkaiš-n?e prehivalsh*^ silno vznemirjeno. Mednarodna polIHja f% morala prenove-dati prehod Iz evropske na azijsko stran, ker so hoteli vsi zanustitl evropski del me^ta. Vznemirjenje so povzročile v prvi vrsti rafcne tendendjozu* vesti,
r=z It, 1comsin'k«»fa M^nam^neara »>e-lovne^a nrada v ženevi. N*» noziv mn-ploske vlade jo nodal načelnik oddelk« fea vojne fnvalide pred po^rhno parlamentarno komlsijh poročilo o stnntu vojnih" invalidov. 7^ctonnik Mednarod-nesra delovn^^ra urpdn je nedavno obiskal z dovoljenjem nemške vlade taborišče, kjer se naha1ak> internirani "Ru-M. Na nodliiri obvestila se je nato obrnil vo-ija Merlnarodnejora delovnesra ura^a Albert Toma na nem^lcn vlado ter jI sporočil, naj dovoli neruslca vlaJfla, da poseti par uradnikov Mednarodne??* n-rađft niske internirance v Netnčili t svrho točnih informpHI. Nemška vlada je pristale na ta predlog.
— 2fidov*?V% nevernost na Danskem. Zmani -statistik F. Trep onozarja na jako večje priseljevanje Eir^nv na Dansko. Zlasti se ie nomuoSila židovska kolonija v Komuni T^olonHa ie iMa L 1901 Vc-mal *>P0^ SffVor, v j*u. lHf7 pa 'že 5fW. mod ri;mi 514^ mskib '2i*!ov. =s Litvanska rntava. Lltvanska u-atavtotvoraa sknpftclna J« vprafela prvo ifcdtovno uatar«L :•'■ m*****
IKlelCanska volna u Italiji.
Hama - Dntelra — pekel.
Failatf naaaapajo a ocnjeai |n mačem proti aocljflttaloai.
—  Mila« s. avgusta, (lav.) te tri leta trajajoči boji med fašisti in $ocilalisti so f#-daj dobili mak prave meščanske vojne. Fašisti povsod, posebno v zgornji Italiji nastopajo proti socijalistom z ognjem in mečem. V vseh krajih vlada pravi kaos. Neredi in nemiri, požigi in pokotli so na dnevnem redu. Manifest vlade za spravo obeh strank ie ostal brea uspeha, fašisti te prevzemajo vlado v svoja roke.
—  Rim« 7. avgusta. (Irv.) V vladnih krogih vlada splošna kontemacija. Zadnia opora ji ie se vojaštvo, ki pa je ponekod zelo pasivna
—  Ancon*. S. avgusta. (Izv.) Vsi pristaniški delavci so pretopili k fašistom, V mesta vlada popolna anarhija.
—  Milan, a. avgusta. (lav.) Vlada le v pokrajinah Milan, Antonu, Parma in Uvorno progUsLa strogo obsedno stanje.
—  Milan, 8. avgusta. (Izv.) Po nek! fa-šistovski statistiki je Wlo tekem zadnje splošne sta ke od fašistov požganih 100 komunističnih In aocijalisučnih društvenih domov.
—  Rim, S. avgusta. (Izv.) SocijalisrJčna stranka Je odpovedala glavni kongres na ne-d< ločen čas. Tašlsti so po poročilu »H Mon-d°> izgnali iz Rima socijalističn.i poslanca Turatrija in Treseja pod grožnjo največjih represalij, če zapustita Milan, kamor sta izgnana.
m   •   a
Sefa ministrskega sneta«
IMENOVANJE DRŽAVNIH SVETNNIKOV. — VPRAŠANJE IMENOVANJA NOTRANIEGA MINISTRA.— APANAŽA KRALJEVICA OJOR-OJA.   —   PREDLOŽITEV   URADNIŠKE    PRAGMATIKE    NARODNI
SKUPŠČINI.
— Beograd, 8. avirusta. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski, od 18. do 21. trajajoči seji je ministrski svet razpravljal o tekočih političnih vpra* šanjih. Minister Marko Trifković je obšimeic poroča! o avdijenci pri kra* lju na Bledu. Poročal je dalie o vseh ukazih ki so bili kralju predloženi v podpis. Med drugimi ie podpisan ukaz o imenovanju članov državnem sveta. V državni svet so imenovani: dr. AlauDović. dr. Aramdelovlć, dr. Bogdanov, dr. Defterdarović. dr. Jankulovlć, dr. Jovanovlć, dr. Mušlč-kt dr. Mazi. dr. Fran Potočniak. dr. Perovlć. dr. Polfčević. dr. Rošič, dr. Ralčevld. čr. Sapadln. dr. Stančić, Skarfa, dr. Sardelić in dr. Vulović.
Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je poročal o vprašanju imenovanja notranjega ministra. Med dru* Rim ie omenil izjavo predsednika de* mokratske stranke Ljube Davidovi-ca, da so demokratie pripravljeni kandidirati za notranjega ministra posl. Kosto Timotijeviča.   To kandi-
daturo ie odobril ministrski svet. Nato ie izjavil ministrski predsednik, da radikalni klub kandidira za državnega podtainika v tem ministmvu posl. Paio Filipoviča. Dalje je iziavil, da le radi tega od?odil za danes določeno potovanje v MarManske Lažne, ker upa. da se doseže na današ* njem sestanku z Ljubo Davidovičem sporazum.
Minister Trifković je dalie poroča! o pogajanjih s kralievičem Gjor-gjem glede ananaže. Ministrski svet je soglasno sklenil rešiti to vprašani na ta način, da se prizna s posebnim zakonom zvišanje apanaže kralieviču Gjors:ui. da more svojemu rodu in stanu primerno živeti. Apanaže bi se polovica izplačala v frankih, polovi* ca v dinarjih.
Mlniftrsk! svet ie dalie sklenil takoj predložit? narodu? skuoŠČfn? za-!rcn o uradniški pragmati!i. Zakon se take! v smislu paragrafa 133 ustave predloži zakonodajnemu odboru v razpravo.
TRO Z USNJEM.
Situacija na trgu z usnjeni so ic v zadnjih 14 dneh vnovift poostrila. Cene spodnjega kakor tudi vrhnjega usnja kažejo dalje dvigaječo tendenco. Vsled občutnega pomanjkanja surovih kož, za katere plačujejo tovarne vedno višie cene. ni mogoče reči   In   določiti,   kdaj   se   doseže   vrhunec.
Uspešno sredstvo, da se zajezi to neprestano dviganje cen, bi se našlo v tem, da se prepove izvoz surovih k ž v inozemstvo. Kaltl število v drža i klanega surovega materijala ne zadošča nit) potrebam domačega prebivalstva.
Današnje cene so približno te-le: krtrponi                                    K 300—310 kg
podplati v polovicah                  » 200—220 «
notraniki                                   » 200— —  »
okrajovni (aferni)                     » 140-------»
Črni   gladki  ki psi                      » 34f>—360   »
črne  gladke teletine                 » 450—460   »
rjavo tr=nic za 20 K Pri   kilogramu  dražje, boksteletina I                           »   *0— «  »
»           n                          *   75— 80   »
Te cene so le Informatike, ker ie mogoče, da se v najkrajšem Ča«u zooet dvignejo. Dokler Izvoz v Inozemstvo odniša domaČi naši potrebi potrebno bb^o. m s tem nerazumljivim in nezdravim gospodarstvom dona^a posameznim slolem ^icer koristi In dobičke, večina naSega prebi^l^tva pa trpi in komaj že zmaguje ogromne skrbi In cene za usnjate Izdelke. Kniti km^Iu dobimo vzprlčo sedanjih In kaknr vfcltmo brv-dočih cen izvanredni in vendar neprijetni občutek, da hodimo — ne po nalem domačem tisnf« in podplatih — pač pa no pravth — briljantih.
—K ffmeff&rfemt Poverlenlkt HmelJ-droSrva so se dne 6. t m. v ta namen zbrali v Zaleti, da se dogovorilo, koliko bodo letos plačevali za obiranje enci?a škafa hme» Ha. Določilo se Je soglasno, da se bode plačevalo po 4 K 9 hrano in po 6 K brer hrane za označeno delo; ta merda se pa tahko tudi prednigačl. ako to zahtevajo trraievna razmere aH kakorost hmelja. Oh*e obiranje golding-hmeUa se bo pričelo okoli 30. t m. fn ne — kaknr Je Mlo oblavUeno — med 10. in 15. avjrnatom.
— Iz Istrfc V Cero^Jnh so Italijani o'dstran?ti vse hrvatske napise In postavili povsodi Italijanske. Trgovcem se grozi, da se Jim odvzame obrtno dovolfenie. ako se ne W pokorili vsemu, kar nkn?efo fallstl. V Cero'Uah zlasti britko občutijo rto, da se med faM*fov5Wrof neprlrtipravl nahafa mnogo domačih po Italijanih pokvarenih mla-deničev, kt $ svolp črrm sralco delajo Ce-rovllam sramoto! Marsikateri starH« mo« vzdihner *Kam smo pri^l!? Na*i 'a^l o? rod nas fronllo z drnna!« — Porečki po-IrrallnsVl odbor *eH. da bf občine na Bnzet-Sčlnf pomaeafe lr tm^kom ra pogozdovanje z 2nods*otnfm nrlspevlrom. Oblast naclaSa. d\l Jej fe pri srcn po^rpr'dovan?<• TTras« fn da Je za o^o^dovaMe kMlme P"č'ee no-rabfta fe Rooo ||r. Da bi le res pogozdovanje dalo fellene r^Tttl^te! — V bl?^"nl Rozeta so lh»l?anski flna*»5n* «^r*»*nfV| nlell par kmetov, ki so prlrlbota^l? nekako Va-ve. Te fcnete so zvezali, vrrlt «b tla, W11 po »ift. loOdl V& h smvsU itr konCoo U
stiskali med drva tako neusmljeno, da Je šel glas o tem daleč naokoli in se vj« zgraža nad strašnim divjanjem finančnih stražnikov. Gotovo je. da se imajo tihotapci kaznovati aH takih surovosti pri aretaciji ne more pač nihče pripustiti nego samo italijanska oblast— V Roču je bil izvoljen za župana učitelj tamkajšnje italijanske ljudske šole Masalin. Pri seji je bil novzeč komisar iz Kopra de Sunf, ki je prvi čestital učitelju kot novemu načelniku. Italijanski volilni zaken določa razločno, da učitelji ljudskih še! kakor tudi meščanskih sploh ne smejo biti Izvoljeni v občinske zastope in torej tudi ne morejo v občinah župan o vati. Komisar de Suni menda pozna ta zakon, pa je vendar odobril Izvolitev Masalina za župana v Roču. Ko pa so pred časom v Dekanih Slovenci izvolili za svojega župana učitelja Medveščka, je bil navzoč isti komisar de Suni, ki Je pa takrat svečano izjavil, da noben uč'telj ne more biti izvoljen za župana, ker to zabranjuje volilni zakon in da je za to njegova Izvolitev ničeva. 5edaj. po par mesecih, potrjuje isti de Suni itaHjanskesa učitelja za župana, dasi je oni volilni zakon še vedno v veliavl. Kaj poreče višia politična oblast k taki dvojni meri? — Iz Nerozln so fa-širi prejrnali slovenske menihe, da nimajo sedal nikoetar. ki bi prooovedoval po domače v cerkvi.
—  Ponarejeni   Italijanski   bankovci   po
1000 lir, 500 lir in 10 lir. Pri deželni sod-niji v Ljubljani so v preiskovalnem lapom: France Ukmar, roj. 1898. v BudanJah pri Vipavi, konjski mešetar v St Vidu prt Stični; Anton Šemrov. roj. 1890. v Rovtah. delavec i? Rovt in §tefan Semrov, rojen 18%. v Rovtah, konjski mešetar v Stični. Pri njih se Je dobilo ponarejenega denarja: 10 bankovcev Po 1000 lir, 9 bankovcev po 500 lir, 1 bankovec po 10 lir. Ker obstoja sum. da so na raznih krajih razpečavali ponarejen denar, se tiste osebe, kt v tej zadevi kai gotovega vedo, prosijo, da to naznanijo ali naravnost, ali potom bližnje Žandarmerijske stanice deželni sodniji v LJubljani.
__ Anekstj*ka proslava  v Devinu.
V nedelo fcere jj© doletela Devin sreM. de ie proslavil aoelculjo. Ifc Trsta in Fnrlanlje po naennli v Deivin največ mladih, ljudi faSifttovskeera razpoloženj.!. D^vln so zaviti V zastavo in žorian Celja jo Sita] »pisani nra frnvor. ki je na sla šal po krivem staro ItalijanFtvo Devina in r>ridodal, da se prebivalstvo bodisi italijansko bodisi slovensko, nei7m^rno veseli, da se vrača v zve*o z Italijo. Neki faSist je bil v Svojem provom tako nesramon. ela je fcasrotav-ljsl si
žele vse najbolje. Navzoč je bil tnrli tr-?a?kl župan Pltaeeo. Italijansko Bat je kazal ta dan na§ Devin, ali njegovo srce ©starte le nadslie slovensko.
— Svolo duhovnfsko perimfvaKetfetnteo Je proslavil 1. t m. župnik* Sime C e r v a r v Zrenlu v Istri. Delava, ga narod zaslržen mo^. Avstralske oblasti so ga gnale ▼ čacn volne na liubllanskl grad In držale ves čas pod strogim nollcilsklm nadror^rvom. Po prevratu le bil dvakrat r led. Hiviaki so ga nanadalf In poznali nlerovo lastnino. Zato pa ga Imdstvo goreče ljubi. Značilnem« in vztrajnemu  narodnem«  delavcu   *> mnogo
Hi
Londonsko konferenca.
Prva seja. __ Francosko politiko represalij odklanfa Anglija.
—  I^ndon, 7. avgusta. (Izv.) V nedeljo z\ooeT sta prispela v I^ondon Po« !a<-are in italijan-ki gjunanji minister Schanter. Vee f-as vožnje sta oba državnika konferirali. ., vseh na konferenci v razpravo prihajajočih vprašanjih. Na kolodvoru eta bila sprejeta od Llovd Georgea in finančnog* ministra eir lio-bert Homea. Sprejem je bil jako ljubez-njiv. Takoj zvočer sta se delj čas;, raz-govarjala L,loyd G^H>rpe in Poinrar^. Angl. tisk je v prvem momentu presojal uspehe londonsko konference pesimistično. »I)ail3- Telegraph piae, da ta konferenca ne bo odločilna, marveč bo poskušala damo najti način, kako rep<i-racijsko vprašanj** opraviti v Bkla4 z ostalimi interesi zaveznikov Mipraai Nemčiji. >Baiiy Mail< pa veli, da j* Poincare pripra\ljen popucati v svojih gaiitevah. če dobi Francija takoj večje svoto gotovega denarja na rrizpolfliio.
—  Pariai, 7. avioisu (Izv.) Franco eki tisk v glavnem objavlja p«.ročila a povdarkom, da je uspeh londomske konferenco vrlo problematičen. >l'etit Pari-sienc pristavlja, da ugotovitev višina nemškega dol^a |e nemogoča poprej^, dokler se ne izvede sanacija nemških financ
—  Dunaj, S. avcu*ta (lav.) Tz Lon-dona je pnslo poročilo da namerava Llovd G^orgo na konferenci sprožil tudi vprašanja ureditve avatrijakih f nanc in vprašanje st9bi!iza4?ije avstrijske kreme.
—  London, S. avpufeta dzv.) Daaea ob 11. dopoldne io bila prva teja loi;-donsk^ kottffireooe. Seja je hi\n v>ol, fot malnega značaja. Pred sejo «o bile konference japonskih, italijanskih in belgijskih delegatov Seja je trajala dv.» uri in Bi je nadaJjevalft ob po\ 4. [opoldne ^led t'.-m časom so delepaije zaveznikov študirali in rezm/drivali franoo-ske prc-dloge, ki jih j? poatavil Poinca-r4. V zunanjem miniatratvn .^» ne tt&U* obenem konfereoee an^leikih finančnih etrokovnjakov » Chflml^rlsinonL O po teku prve seje varujejo vsi delegatke tajnost, njin izjave so lakonione m I ke, tako da se ne more pravilno presajati položaja Splošno pa nagl^-n o, da se je prvotno prevladafe^i pe#iTiuz>-m spremenil v optimizem jrlede usrn ho\ konference.
—  London, S. avarueta- (lzv.'t V jav-no=ti je splošno pozornost vabodila grožnja Lloyd Ge<>rjzea, da izvedlo Anglija prelom s Franci io, ee Franeija nadaljuje politiko represalij. Japonski itali janski in belgijski deiegatje *> bil] na-proeeni od Llovd Georgen, da opo:;orA Poincareja na texke poolodiea, ki hi nastale radi preloma med Anglijo in Francijo, do kateresra pride, Bt FVaneija nadaljuje politiko rrpnesalij. Poinear'» |e delegatom izjavil, da je pripravim k popuščanju in h koncesijam, e> doht Francija trotove graranrije.
—   London. 7. avgusta CEL. B.) D<-pltTnatični eorrudnik >Daily Tolagra-pha< piše: >Z ozirom na Balfourjero noto bo glavni problem reparacij in dolgov le razpravijan ne pa odločen, Ni treba dvomiti, da najdejo kakor pri prejšnjih priložnostih potovo skupno formulo, ki bo za obe stranki sprejemljiva. \ko M se Velika Britanija in Italija odpovedali svojemu deležu na rert*~ rneijah, bi bila posledica, da l>i pride! glavni repaa'aciiski odbor v zrlo nopri jeten položaj ^e no bi bili upnici Nero-Cije, se lahko smatra njih inter^-encij^ v odboru kot nadlateo ojnoiavmaje. Tudi ni zaželfeno snraviti Francijo v položaj, da frotov d<M pojrfKi}>e interpretira po svojem provdarku.
__ Pariz, 7. av^rnst^ CTVolff.) londonski poročevalec >Petit Parlaleiiac javlja, da sta se oelsr. minister Tbeu-nis in Jaspar včeraj if#tar delj časa r&zgovarjr.la z Llovd Ooorerejem.
—  London, 7. avprnsta iHavae). Prva konferenčna pej^ je bil.^ zaključena ob 13. ^finistrski pre«lsednik Poinc^i« je izjavil novinsiiorn, da so so vsi zv stopniki zaverni^kih drf nr >porn7iimeU4 da varujejo popolno molčečnost. Ob 17. se fe prieeln drnpa seja.
POHOD FRANCOSKE ARMADE  PROTI ES5ENU IN MONAKOVEMU.
—   Berlin, 8 avgusta. (Iz\') Francoska ▼o)9lta» obstoječa iz ene divizije. Je dobil3 povelje, da krene proti Es«ienu In Monako-▼emu. Francoski zapo'cdnik ie povabil poveljnika angleških čet. da se angleški oficirji pridružilo temu pohodu. Angleški zap^ vednik Je to ponudbo odbil iz razina, da nima  nfk&kih   navodil  od   strani   vlade.
SOVJETSKA   VT.ADA   15CE  ZVEZE   T JAPONCI   IN  KITAJCI.
—  New Vork. fi. avgusta. (Izv.) Iz Pekinga prihaja poročilo, da stopita Japonska In Kitajska v pogajanla s sovjetsko Rusijo. Rusifa zahteva priznanje sovjetske vlade. na kar se lahko otvorilo trjrov^ki stiki ž njo. Joffe potuje baje v Peking. Nalprvo Pri'e do konference med zastopniki Japonske in Kitalske v Pekingu, nato med zastopniki Rušile in Japonske. Rusija Irprarni Mong^Ho, na kar dobf večja pooblastila na Dr; Ti nem Vzhodu, kontrolo nad kitiisko vzhodno |a-leznlco In dovoli se Jej trgovina na Kitajskem. Japonska odtejrne svoje čete Tz Sibirije in z drugega nremlta. katero znht*va Rusfja. Dovoli se Rusifl finančna podpora. vsled česar dcH Jao^n^ka po^^hne trst*>v«Ve predoravfce. Poročilo iz Pekinca k^rfno naglasa, da si mislijo omeniene tr! države s svolo rvezo ured*r! s vole ffnnn^e. Ie nr^d no se Tfvrona oddahne od «rvr|ih v^in:h ran (Ker so boTUevIki s svnliml zah*evam' na zane<fii propadli, si l?čejo pomoči se-Jai m ^hodu, kjer pa njihova intransisrenrn^st nafbrfa naleti na enak odpor kakor na za-
JJBJ|4«.2
A
Štev. 179.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 9. avgusta 1922.
stran 3.
Dnevne vesti.
V LJubljani, dne 8. avgusta 1922.
— Slovenjesradčani pri   kralju.
Prebivalstvo   okrajnega   glavarstva Slovenjgradec je poklonilo   svojemu kralju in prvi jugoslovenski kraljici svatovski dar četverovprežno konj* sko opravo iz usnja, ki se izdeluje v okraju. Dne 2. avgusta se je odpeljalo odposlanstvo na Bled.   da   izroči kralju Aleksandru    vidno    znamenje vdanosti, zvestobe in ljubezni prebivalstva slovenjgraškeRa pol. okraja. Odposlanstvo je vodil okrajni glavar dr. Marko Ipavic. v odposlanstvu pa so bili za sodni okraj Slovenjgradec: Josip Rotovnik,   posestnik v Legnu kot odposlanec    okrajnega    zastopa Slovenjgradec. Ferdinand Kac.    po* sestnik in  župan v Šmatmem    pri Slovenjgradcu.   Franc   Pototschnig, tovarnar v Slovenjgradcu.    in Ivan Vrhnjak, posestnik in občinski sveto* valeč v Pamečah;    za    marnberški sodni okraj: inž.    Franjo    Pahernik, posetnik v Vuhredu in načelnik okr. zastopa marberškeea, inž. Milan Lenarčič, posestnik v Josip dolu. Peter Mravljak. posestnik in član okr. šol* •kega sveta v Vuhredu. Josip Strab* teg, posestnik in župan mejne občine Kapla in za sodni okraj Šoštanj: Jos. Skaza, posestnik v Velenju kot načelnik okr. zastopa soštanjskega, Fr. Goričar,     posestnik     In     ravnatelj usnjarske tovarne Franc Woschnagg v Šoštanju. Matija Marinček.    notar in župan mesta Šoštanj fn Anton No* vak. posestnik in župan v Družmirju pri  Šoštanju.  Za sprejem odposlan* stva in za izročitev vezila je bil določen 3. avgust. Ta dan se je odpe* Ijalo odposlanstvo pod vodstvom po* krajinskega    namestnika in ministra Ivana Hribarja, ki se je pripeljal nalašč za to na Bled In okr. glavarja slovenjgraškega, na   4   avtomobilih, okrašenih s cvetjem in zastavicami, ob tričetrt na 18. zvečer v kraljevi dvorec Suvobor. Tu je bila na vrtu kraljevega  dvorca  razstavljena!  če* tverovprežna konjska oprava, kra* ljevo in kraljičino svatovsko pokloni* lo,   okrašeno    s cvetjem.    Izdelano ie iz najlepšega usnja, ki se fzdeluje kakor posebnost usnjarske   tovarne Fran   Woschnagga v Šoštanju in ki slovi po vsem svetu. Oprava je okovana s srebrom in šivana   s   svilo. Odposlanstvo se .fe postavilo   poleg svatovskega  darila v vrsto.  Točno ob 18. je stopil v park Nj. Vel. kralj Aleksander In poleg nJega   minister dvora Jankovlć.   Okrajni glavar dr. Marko Ipavic Je pozdravil kralja v imenu    prebivalstva   okrajnega gla* varstva Slovenjgradec,    se mu za* hvalil, da je sprejel dar slovenjgraškega prebivalstva in ga zagotavljal, da ostane prebivalstvo tega   okraja neomajno    vdano v zvestobi in lju* bežni kralju in kraljevskemu   domu. Njegovemu klicu, živel   krali   Alek* sander, živela kraljica Marija, so se z navdušenjem pridružili vsi odposlanci. Kralj Aeksander je izrekel za dar svojo zahvalo ter naročil   okr. glavarju, da sporoči pozdrave kralja in kraljice Marije vsemu prebivastvu slovenjgraškega pol. okrala. Nato je predstavil pokr. namenstnik in min. Ivan Hribar vse člane odposlanstva kralju, ki je podal slehernemu izmed odposlanstva roko, ga spraševal   po osebnih in splošnih razmerah In, se kar najprijazneje pogovarjal. Kralj se je posebno zanimal za narodnogospo* darska vprašanja okraja in prebival* stva. Odposlanstvo Je bilo na to po* goščeno na vrtu kraljevega dvorca. Kraljeva prijaznosti   in   preprostost sta odposlanstvo očarala In so vsi člani zatrjevali, da tega sprejema pri kralju nikoli ne pozabilo in da le bilo to najlepše,   kar so mogli   doživeti. Kralj Aleksander je gotovo najmoč* ne?ša vez. ki druži v trdno in neraz-ru šli ivo celoto in enoto vse prebival* stvo naše kraljevine,   naj bo še tako različno po jeziku,   veri   in   svojem prepričanju.
— Poljaki  t  Ljubljani.   Kakor
smo že poročali, je včeraj prispela v Ljubljano skupina   poljskih   naučni*
kov. katere vodi gimnazilsl    ravtia* telj Žiga Michalowski    iz    Varšave. Med gosti navajamo tale imena: W. Antoniewicz. vseučiliški profesor, I. Dobrowski. pisatelj,   E. Frankowski, direktor entnografskega muzeja, Wt Kloss.    gimnazijski     ravnatelj,      T. Szmuck. tajnik ministrstva.   Edvard Warchol. nadzornik ministrstva pro* svete, ga. M.  Wiszie\vska, vseučil. docentima, ga. Jadviga Michalowska, direktorica, vsi iz Varšave. W. Ta* tarkiewicz. Jan Bvstron in Znamie* rowski, vseučiliški profesorji iz Po* znanja. Anton Reminszawski. župan velikega industrijskega mesta Lodz. in mnogo drugih. Izlet v Jugoslavijo je organizirala ga. Michalowska, rav* nateljica ženske gimnazije v Varšavi. Vseh izletnikov je 55. Med njimi je 22 profesorjev in 33 profesoric. Na ko* lodvoru je poljske goste pozdravil v imenu pokrajinske vlade dvorni svet* nik dr. Fran   Skaberne,   v    Imenu mestne občine pa mag. svetnik Fran Oovekar. Sprejema so se med drugimi udeležili: predsednik viš. šolskega sveta dr. Bcuk. vseučiliški profesor dr. Fran IleŠič. višja šolska nadzor* nika Josip VVester in Fran Gaberšek, ravnatelji    dr. Pippenbacher,    Mazi, Jug in Dokler, vlad. svetnik dr. Požar, zastopniki   profesorskega    dru* štva    in    člani    »Društva ljubiteljev poljskega jezika«.   V imenu slovenskih profesorjev je želel dobrodošli* co poljskim gostom vis. Šolski nadzornik Josip W e s t e r. kateremu je odgovoril dr. Gorski, naglašajoč po* trebo, da se poglobijo zlasti kulturni stiki med nami in Poljaki. Gostje so kosili na kolodvoru, nakar so odšli v akademski kolegij,   kjer so jim bila odkazana stanovanja. Popoldne so si ogledali Ljubljano in njene znamenitosti. Zvečer ie priredil g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar    na    čast Poljakom večerjo   v restavraciji na glavnem kolodvoru. Izmed govorov na tej večerji    omenjamo napitnice g. pokrajinskega namestnika Hribar* ja, govor   lodskega   župana   Remi-szawskega. dr. Ilešiča, dr. Bvstrona in Frana Govekarja. Poljski gostle $o se danes zjutraj odpeljali preko Vfnt* garja na Bled. Zvečer se vrnejo preko Dunaja in Prage v domovino. Na* dejamo se, da zapuščajo naše kraje z najboljšimi vtisi.
—  Češkoslovaški akademiki r Ljubljani. V nedeljo zvečer je prispelo preko Maribora v Ljubljano 15 čeških visokošolcev in akademikov v spremstvu dveh profesorjev, katere ie poslal Savez češkoslovaških študentov, da potujejo po Jugoslaviji In se tako bližje z nami spoznajo. Na kolodvoru so jih sprejeli in pozdravili zastopniki Jug. akad. dniltva »Triglav«, podružnica Ljubljana in jug. napredno društvo »Jadran« (X ravnatelj Jeran je preskrbel gostom udobna prenočišča v akademskem kolegiju, obed pa jim Je včeraj priredila Ceškosio-venska obec v Ljubljani. Domači akademiki so jim vičeraj razkazali znamenitosti Ljubljane, danes so odšli na Gorenjsko skozi Vintgar na Bled in v Bohinj. Po povratku odpotujejo dalje v Dalmacijo. Iskreno pozdravljamo takšne izlete, zakaj natančneje spoznanje bo vedno boli utrjalo bratske vezi med nami In Čehoslovaki.
___Smrtna kosa. V Rožni dolin! pri
Ljubljani je umrla ga. Mlnka Obreza roj. Kara - Dovganova. vdova po znanem ljubljanskem tapetniku. Blag1 ji spomin!
—   PomlfoScenfe. Marijana Krek, ki je bila pred ljubljansko poroto obsojena na smrt, ker Je nagovorila svojega ljubimca Allča, da Je ustrelil njenega moža, Je po-miloščena v 201etno težko ječo.
— Šulferalnske šole nai vrnemo? Prejeli smo in priobčujemo: Na vaš sobotni dopis dede tega vprašanja stavim predlog vsem dedičem: Ne damo posIodH nazaj, in naj se vsi na* ši prijatelji z Angleži vred na glavo postavijo! Branili jih bomo s sflo. in če treba raje sesuli v prah, nego dopustili, da bi se predvojna lonovstva nadaljevala. To naj si zapomnijo vsi, ki o tem vprašanju razmotrivajo, in tudi naši poslane) in naša vlada. —
flrastnlčan.
— PiossmuI sltod luđu&trljcov, truovce*^ lo obrtnikov za — uradnike. P!Sejo nam: V Mariboru je za četrtek, dne 10. i m. ob pol
21. zvečer v veliko Ootzovo dvorano sklican protestni shod, dosedai edini v zgodovini protestnih shodov: industrtjd, trgovci in obrtniki se zberejo,, da iivno in glasno izrazilo svoje mnenje o perečem uradniškem vprašanju. Kakor se Vašemu dopisniku iz dobro poučene strani zagotavlja, sklicujejo ta shod organizacije industrijeev. Slov. trgovskega drultra in Slov. obrtnikov Da le uradniško vprašanje prav v Mariboru tako pereče, temu so krive tudi Izredne slano* vanjske razmere, ki nadkiiljujejo to socialno bedo drugih mest ki« *« vsaj nekaj gradi, dočim vlada v Mariboru s socialističnim komunalnim režimom, kt ovira vsak poskus gradbe, popolno mrtvilo. Tudi je socialistični reftm s svojo popolno brezbrižnostjo za aprovfczacijo mesta zakrivil, da le še pod vladnimi komisarji najcenejši Maribor postal najdražji. Magistrat se zanima za vse drugo, samo ne zato, kako se uradniŠtvo preživlja, ker nima za to ne Časa ne smisla. Da se le za uradnlStvo v Mariboru zavzelo obrtništvo In trgovina. Je prt teh razmerah nmlllvo: uradnlštvo se Je I oziram na obljube izboljšanja tako zadolžilo, da ne more nikamor več, vsled česar trpi seveda tudi trgovina in obrt — Kakor čufemo, se bo na tem shodu tudi izrekla želja, da se slični shodi v tem mesecu vrše tudi po vsi Ju* goslavtll.
— Za fagoslovenske zdravnike. Dunajska medicinska fakulteta priredi v času od 25. septembra do 8. oktobra In od 1 do 18. decembra mednarodni nadaljevalni tečaj <za zdravnike. Obiskovalci tečaja Imajo plačati samo vpisnino, katera znaša za Ju-goslnvenske zdravnike 15.000 avstr. kron, za druge inozemce 30.000 avstr. kron. Re-slektantl naf sporoče Ime in naslov ttr morebitne želje glede stanovanja Itd. tajniku dr. Kronfeldu, Wfen IX, Porzellangasse štev. 22.
—   Pozor! Občtasfvo se opozarja, da bo dne 15. t m. prigodom sprevoda I. Jugo-sloiv. sok. zleta od 10. naprej z* dohod k Uršullnskl cerkvi In odhod Iz cerkve prost edino le de*nl hodnik ob zgomil strani Kongresnega trga t smeri proti Gradišča.
___ Zadnji eeetanek narodnega žen-
stva in članic Sokolstva, ki sodelujejo p.ft slavnostnem prostoru v Tivoli ae vrši v sredo dne 9. t m. točno ob poti uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Ker je ta sestanek največje važnosti, je udeležba vseh obretena.
—   Restavracijo »pri Lloydn«, Sv. Petra cesta 7 v LJubljani, Je prevzel g. Josip Korošec, preje restavrater na Jesenicah In Bledu. Kuhinjo vodi njegova soproga, priznana moč v tej stroki. Pesta vrači Ja Je oskrbljena tudi z dobro pijačo. Cene zmerne. Nekdaj je ta restavracija slovela po svoji solJdnosti fn postrežbi. KoroSčevl bodo gotovo storili vse, da postane »pri Llovdu« zopet stara solidnost! in domačnost Priporočamo.
—  Roparji na Kočevskem. V tem okraju, ki je bil glede obče varnosti do sedaj med prvimi, so se pokazali zadnje čase roparji. Pojavili so se zdaj v tem, zdaj v drugem kraju, napadli ljudi na odprtih cestah pri belem dnevu In nameravali vdreti tudi v mozeljsko župnišče. Nastopali so nasilno s samokresom v roki, toda ranili niso do sedaj nikogar, četudi so pri napadih streljali. Orožniške postale so takoj — vsaka v svojem okolišu — odločno nastopile proti njim, vendar brez uspeha Zato je okrajno glavarstvo odredilo v prešlem tednu enegično skupno akcijo in pozvalo orožni Stvo, občine in lovce v ribniškem in kočevskem sodnem okraju k nepretrganemu dvadnevnemu pogonu. Zasledovalci so prodirali obroženi, liki v rojnih vrstah, v več smereh proti Kolpi. Pri pogonu ie bil ujet nevaren tat, trije drugi roparji med Sodražico in Loškim potokom pa — bilo Je v gozdu ponoči — obstreljeni. Tem, baje sta dva odpuščena rudarja in en domačin, bo najbrže prešlo veselje strašiti le naprej po Kočevskem.
—  Krasnega volka* samca. 37 kg težkega, je ustrelil g. Trap Nosan včeraj dne 6. t m. v jutranjih urah na fOtenlško-grčar-ski meji v lovišču dolenjevaškega lovskega kluba, ko Je prskal srnjaku. Starost volka le okoli 4 let.
—   Čudno vreme na Štajerskem. Dočim je v soboto večer ob koroško-štajerski meji razsajala nevihta, je preko Maribora prišlo le malo dežia. Se bolj čudno je bilo vreme v nedeljo. Tudi to pot je deževalo krog in okrog, a v Mariboru tako malo, da n. pr. na Teznu, sploh na desnem bregu Drave po veČini krajev ni bilo kaplje dežja, na levi strani pa je vsaj malo rosilo. Suša je povzročila že hude posledice posebno po okrajih s peščeno (prodovno) zemlja
—   Radi razžallenjj vladarske trite so aretirali v Dalmaciji Ivana Kosovića Iz Za-ostroga. ki se le preare*W tudi nro« zakonu o zaSčftt države.
nalnouejSa poročila.
ITALLIA ZOPET ZAVLAČUJE SPORAZUM.
— Beograd, 8. avgusta (Izv.) Iz Rima Je včerai došlo oficijelno poročilo te>le vsebine: Vlada Pacte le odločila, da do povratka Sclianzeria iz Londona ie enkrat Tosti in Antoni-Jević revidirata vsebino jadranskega sporazuma.
— Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Vest, da skuša Italija na zelo naiven način zavlačevati difinltivno odobre* nje sporazuma, jo v političnih krogih vzbudila splošno nevolio in ogorčenje. Tudi ameriški poslanik se ie o tei vesti informiral v znnankm minlstr*
VtLEVAZNI IZJAVI POINCARFJA IN LLOYD GLORGFA.
— London, 8. avgusta. Na današnji otvoritveni seji je govoril Poincare obširno o stanju, ki so ga povzročile nemške zahteve po moratoriju. To ie ustvarilo popolnoma nov položaj. Francija se ne more odreli svojim pravicam, ker je prevzela ajaj dolžnosti za popravo 10 pokrajin ter pride Mfeg v položaj, da bo morala danes ali jutri plačati svoje zunanje dolgove. Poincarć je ni-đaife obtoževal Nemčijo, da le sama zatwr vila padec nemške marke ter izjavil, di francoske zahteve ni o posledice kakegu imperijalizma ali militarizma, ampak da temeljijo na pravični podlagi. Ako bi Nemčija vztrajala pri tem, da ne more plačati prevzetih plačil, si bo morala Francija preskrbeti zadostna Jamstva s kontrolo nemških
AMERIKA SE ZANIMA ZA NAS SPORAZUM Z ITALUO.
— Beograd. 8. avgusta. Hzv.) Včerai dopoldne je ameriški poslanik na naSem dvom obiska! pomočnika zunanietfa ministra gr. Nešića. Ameriški poslanik se je zelo zanimal za sporazum z Italijo, kakor tudi za po* rajanja, ki se vodik) z bolgarsko vlado Klede komitaSke akcije. Ta raz* govor je bil popolnoma prijateljsko* Informativnega značaja. stvu.
NOV POMOCNTK ZUNANJEGA MINISTRSTVA. — Beograd, 8 avgusta (Izv.) Vos-raj dopoldne j© nastopil službo kot pomočnik zunanjega ministra Panta Gav-ri lovi6, ki je poznan kot najboljši diplomat. Predstavljeno mu je bilo vse ukazno oaobje. Panta Gavrilović je deloval pri poslaništvu v Pragi.
KFALJEVIC OJOROJE.
—  Beograd. 8. avgusta. (Izv.) Kraljevič GJorgje je včeraj posetil ministrskega predsednika PaSiča, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal. V splošnem prevladuje prepričanje, da jo vprašanje stališča kraljeviča povoljno reženo.
—  Beograd* 8. avgusta. (Izv.) Kraljevič GJorrie se je nad pol ure razgovarial z ministrom SvetozarJem PribiČevićem. Kakor vele politični krogi, Je kralj povodom bivanja ministra Trtfkovića na Bledu izrazil svoje obžalovanje, da ie beogradsko Časopisje na tak način tretiralo vprašanje, ki zadeve samo dvor.
PRIHOD ČEŠKOSLOVAŠKEGA POSLANKA KALINA NA VSBSOKOL* 6KI ZLET.
—  Beograd, 8. avgusta (Izv.") t5a-nes zvečer z ori Jen t ex presom odpotuje češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Kalina v Ljubljano, kjer se udeleži vsesokolskih slavnosti v dneh 11. do 15. t. m. Po končanih »lavnoetih odide poelanik na daljM dopust na če&ko.
Borzna poročila.
—  Zagreb, S. avgusta. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 15.90, 16.25, Pariz 6.85, London 382.—, Berlin 11-50, 12.—. Dunaj 0.17, 0.18, Praga 209—, 210.—, Trst 389.—, 393.—, Newyork 85.—. Valute: dolar 84.50. —.—.
— Čarih, & avgusta. Direktno. Zagreb 1.649. Berlin 0.719, Milan 24.19. Praga 12.79. London 23.441. Pariz 42.99. Newyork 5.2624.
—  Trst. 8. avgusta. Beograd 25.80, Berilo 2.75, Praga 53.—, London 97.1 a Curih 413.—, Pariz 177.60, Newyork 21.80.
—  Prag0, g. avgusta. Beograd 47.50, Berlin 5.60, Milan 188.-, London 182—. Curih 780.—, Pariz 334.—, Newyork 41.—.
—  Curih. 9. avgusta. Predborza: Zagreb 1.60, Berlin 0.72, Ne^Tork 5.2f>75. Pariz 42.90, Milan 24.15, Budimpešta 0.29. Dunaj 04)1. Praga 12.85, London 23.45.
DrnStoene vesti.
—     Važno   zborovanje    železničarjev t
Zveza jugoslovenskih Železničarjev ]e 'mela v soboto dne 5. t m. v Zidanem mostu delegatsko zborovanje. Bistvo posvetovanja Je bil obupen gospodarski položaj vseh železničarjev, Id so brez Izjeme na robu gmotne propasti. Sprejeti so Wli važni in dalekosežni sklepi o sredstvih, ki naj bi dovedli do zboli Sanja neznosnih razmer. — OsrednH odbor Z. J. ž.
držanih financ, z uporabo državnih obratov, gradov in tovarn. Končno ie Poincard izjavil, da Francija ne bo nikdar odnehala od ttj;a svojega principijclnesa stališča.
Llovd Oeorge Je v svojem odgovom med drugim naglasi:
Zavezniki so zelo mnogo trpeli! O rax-orožitvl Nemčije je pcvJarjalr Nemčija po razorožitvi ne more postaviti tako močne vojske, da bi mogla nastopati zmagovito. Kcmčii.i leži strta v prahu! Nemčija pa Je že plačala pet milijard. Izrazil je dalje n:K-Ijenje, da zavezniki ne morejo vpoštevari padci marke, ki ga je Nemčija sam > povzr<v-*Ha. Te metnde ne moremo vporabliatl dalje. Llovd Oeorseov odgovor je izval uploš-no pozornost
|           SoliOlSfUO.
__, Stanovanjski  ouVek  ta  I.  fri£o-
elovenski vsesokolski zlet posluje od 10,
a-vcpista dalje v novi  pnlaa  »Ljubi}*!**
sko kreditne bnnkft« v pritličju i.-n tmo od frl*tvm>ira vhoda. V tej rentralni pisarni *e nakazu^o privatna prenočišča onim udeložnikom, ki ne* se »anio pravočasno prijavili. Pisarna dije tnHi gplošne informacijo v stanovanjih ■*■ devah. Uradno ur^ so od 8. do 21. Centralna pisarna imn tolofon st. 343 ^H 21. uro dalju vrsi stanovanjski odsek permanentno služ>*> v pisarni ekspoziture na glavnem kolodvoru (nekdanja ldmpisterija). V tej pisarni bo bodo nakazovala skupna preTi~>oi£ra (v feolali) za privatnika. Kkspozitura imn telefonsko Številko 412.
—  Seja prireditvenega odreka z« T. Ju{Toslov vsesokol«iki  zlet bo jutri dno
9.  t m. ob pol 7. uri zvečer v velik? dvorani Narodnega doma. Člani odseka ter člani vseh podod«ekor mi s*» tej?a *v*-stanka polnoMevilno ndelefce.
—   Sokolsko drnSrvo v Ri^ki Javlja, da se vrši cepljenje članstva v četrtek
10.   t. m. od 1. — 2. pt>pa. v >nlina>"liaki sobi br. dr. Traunerja.
Turistlka In Sport.
__    Ženski  rokomet  (bazena).    —
Ilirija : Jadran. — V sredo 9. t. m. ob pol 7. uri se vrii na prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom rokometna tokma med ženskima skupinama Ilirije In Jadrana. Oba kluba nastopita po dolgotrajnem treningu, kar jamči za dobro in zanimivo tekmo. Tekma je obenem zadnja priprava na mednarodne tekmo, Id jih igrata Ilirija in Jadran oa. lzlurna skupina Ljubljane v dneh 10'., 17.. 19. t m. v Ljubljani s sp. klubom >2idenioe< iz Brna oz. r> reprezentanco Brna in 20. t m. na Bledu,                                           .j£f
Razne stvori.
• Koliko časa se rabi. da se pretvori les Iz debla v časniki papir. Lastnik neke papirne tovarne v riarzu ie dal, kakor poroča list »Der Papierfabrikanu pred nekaj dnevi zjutraj ob 7.35 v gozdu blizu svoie tovarne posekati tri drevesa, katerim so takoj sneli lubje in jih oddal! v lesno tovarno. Ta trt debla so bila v tekočo le>.no maso tako hitro izpremenjena, da je ob 9.3° že prišel iz stroja pr\1 zavoj papirja ra tisk. Torej se je potrebovalo od pose-kanja dreves do izgotovitve papirja samo dve uri in 4 minute. Papir so odPeljaH z avtom v 4 km oddaljeno tiskarno nekega dnevnika in tam se Je takol pričelo g tiskom. Ob U. dopoldne so Že prodajali !n čitali po ulicah Časopis, tiskan na tem papirju. Tako ie trebalo samo treh ur in 25 minut da so se predložila obČ;nstvu najnovejša poročila na pap'Hu iz dreves, po katerih velah so drobni ptički prepevaU se svojo jutranjo pesem.
— Dne 5. augusta zaboravljen Je u vozu od Kranja do Jesenica, knji stiže u rol dva sata u Tcsenice, ledan Zei^s-trieder 6kraten PoSten naiaznik neka ga preda uz nagridu od K 1000.— g. Ivanu Magdiču, Gledališka ulic« 7.
Glavni urednik? RASTO PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik: IVAN PODRŽAJ.
Zamenja se stanovanje
soba in kabinet v Celju, z enakim aH samo sobo in kuhinjo v LJubljani. Naslov pove uprava Slov. Naroda.     6147
Kupi se trg. hiša
na prometnem tržišču v Ljubljani, avenl se vzame lokal v najem. Tudi ie rame lastnik lokala v kompanijo. — Pismene ponudbe pod ,Trgovina 6145* na upravo Slov.  Naroda._____________6145
InseriraiM v
Slou. narodu.
Ugodno so prod*
hiša
s trgovskim In gosi lokalom v sredini Ljubljane. Pis. ponudbe pod .R. R. 6144" ni upravo Slov. Naroda,
Kupijo oo dobro  ohronjono
stelaže
za Specerljo. Dolžini do 5. m. Ponudbe na An. iav« Drago Beaeljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.               6155
Trgovec
išče elegantno oprem\\eno oobo O oo* porlronlm vhodom. Ponudbe pod .trgovec" na upravo SI. Naroda.   6162
Opremljeno lobo
popolnoma separirano v sredini mesta zamenjam. Reflektiram samo na elegantno ODrem'Jeno, lato tako ve parirano sobo. Ponudbe pod .sobo 6163* na opravo Slov. Naroda.________________6163
Dežnike
točno in solidno in Ima vedno v zalogi tudi nove dežnike Anton Pavlin* Stnaska pot itev. 17. (Trnovo).     6161
Pnoirstio aovBje meso kg K 44
Hirka
(sacetnJca) nt
natakarica
Ifteota službe v kavarni alt boljši restavraciji v Ljubljani. Ponudbe pod .1. Zoneuu%4^bljafia, Gledališka ulici 2,
Seno vnu
ro elrvo aH 9» prodanu Naslov
pove uprava Slov. Naroda.           6160
Cement
na drobno in na vagone oddaja tvrdka •tanko Žarfljlf trgovina z železntno, Ljubljana, Sv. Martina cesta 15.    6171
Dijaki
ao aprojmojo k bolj« družini v bll-
nl rt ilke na hrano In stanovanj«. Na-
■Ur pove upjav« Slov. Naroda.    6160
DRVA
bukova, lepa in suha na debelo in dre bno, žagana, na Zeljo   tudi   sekana,   i dobe v Kolodvorski ulici   St. 18.  (dvo-rlšče).                                                 6 J 43
Dijak ali dijakinja
s svojo posteljnino oo sprejms na stanovanje in hrano. Dopisi na upravo Slov. Naroda pod  „Čednost 6165«.
Proda se
več rabljenih moekih oolok in ena popolnoma nova. Poizve se pri Ivana ■anorltof krcjai. Sv. Petra t 1L
eno*                .  J
Stran 4.
„SLOVENSKI NAROD* dne 9. a\gusta i9'I2
StM.    I /V.
Kdor raznasa vest, da je prešla moja tvornica kuvert v druge *oke je samo intrigant in izjavljam, da je podjetje še vedno moja last.
_______________               Fran Mulec.
Tkanine in  pletenine
po orig. tvorniških cenah
Dobavim vsako množino pletenin, fopic, Jumberjev, trikotaže, molkih, ženskih nogavic itd. NA DEBELO,  NA DROBNO    —   EXPONT
Veliko transitno skladiiCe
Vprašanja rešuje tolno                     6157
Zalopa E. Roesmann, Grax t stemptegjoaae a
Broj 531 -1922.                                                                              6166
Na naredjenje Zdravstvenog odsjeka za Hrvatsku, Slavoniju i Medjimurje od 4. julija 1922, broj 17.941-1922 obdržavati će se dne 4. septembra 1922 u 12 sati u podne, u uredovnici pod-pi&anog Ravnateljstva pismene poudbene rasprave za u zakup izdati se imajućih slijedećih objekata:
L Liječilišna restauracija kod crijetnih kupkah sa nuzgrednim prostorijama i baščom, te polovicom  podruma u Nikolinom brdu.
II. Gostiona u bistrim kupkama, sa nuzgrednim prostorijama, ledenom podrumom i baščom.
HI. Pucka krčma u crijetnim kupkama, sa nuzgrednim prostorijama i baščom.
IV.  Mesnica sa stanom, ledenom, klaonicom, štalom i sušom.
V.  Pekama sa sobicom za stanovanje, radionicom i skladištem za brašno.
Zakupiti se može samo jedan objekt, i to na tri godine dana počem od 1. Januara 1923.
Ponude sa biljegom od 7 dinara providjene, vlastoručno podpisane i zapečaćene imadu sadržavati tačno označeni objckat od I.-V. koji se u zakup uzeti želi, a ponudjena svota ima se brojevima i slovima tačno naznačiti, zatim izričito očitovanje da su nudiocu svi zakupni uvjeti, sadržani u uporabno zakupnom ugovoru, dobro poznati i da se istime bezuvjetno podvrgava. — Ponude ima biti obložene sa žaobinom od 10% jednogodišnje ponudjene zakupnine, koje se nakon višeg odobrenja do visine jednogodišnje zakupnine kao jamčevina nadopuniti ima, a kod HječiHsne restauracije osim toga jošte 5000 dinara kao jamčevinu za gostkmičarski našastar.
Natjecatelji imadu se izkazati obrtnicom, da su za obavljanje svoga obrta propisno sposobljeni.
Zakupni uslovi mogu se vidjeti kod Ravnateljstva za vrijeme uredovnih sati.
Ravnateljstvo pridržava sebi pravo birati zakupnika bez obzira na visinu ponudjene zakupnine.
Brzojavne ponude ne primaju se.
U To p uskom, dne 4. Augusta  1922.
HLADiiM mmm
kompletna
Kompresor, 2 posodi s solno stiskaCSco, 18 MP. elektromotor s transmisijo in Jermeni, oprema tiladllk z vsemi odvodi in
dovodi.
Izdelana leta 1910.
Firma Rledlnger - Augsburg.
efekt s 24.000 kalorij.          Cena 68.750 Din.
Ponudbe sa nakup na  Ins. od. Slov. Naroda pod
„PLODONOSNA44 6140.
■ Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je naša ljuba manica, stara mamica in teta, gospa
Mia Ote roi. Kers-Dogn
▼tora tapetaSka
dne 6. t. m. v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil dne 8. t. m.ob 18. uri iz hiše žalosti, Rožna dolina št. 169, na pokopališče na Viču.
Boina dolina pri Ljubljani, 6. avgusta 1922.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob prerani in bridki izgubi naše nadvse ljubljene, nenadomestljive soproge, mamice,
Frai Dini ■ Prala
izražamo vsem, ki so se nas spomnili ob težkih, bridkih urah, nam lajšali našo neizmerno bol, vsem, ki so darovali cvetje m spremili blago pokojnico na njeni poslednji poti, najiskrenejšo zahvalo.
D« M- v Peilfti dne 8. avgusta 1922.
Žaluiočl ostali.
•va pa 1§ tedaav stara
lovsko psa (pffiarjo)
ee progasta. Vprašati: Gosposvet-ska cesta 13, 8.                                6)72
Zamenjam hišo v Trstu
za posestvo « Jugoslaviji. Ponudb« pod »barkovlje Kiviera 6174* na upravo Slov. Naroda.                                    6174
Kupim hišo
v Ljubljani, Če mogoče z vitom. Ponudbe do 12. t m. poo .Hiia 125—6176* na upravo Slov. Naroda.                       6176
Vinski sod
5000 litrov in 15 polknov iz pocinkane pločevine prod* F. Cvek,   Kam-
nk.                                                    6175
Vila na prodaj
stanovanje takoj. Zelena pot 6. Trnovo, poleg kopališča Kolezije.                6148
Gospodična
zmožna vseh pisarniških del, s tu a k so, Išče služba kje na deželi Ponudbe pod .September 6159" na upravu Slov. Naroda.                                              6159
Več zidarjev
tudi za večja akotdna dela, sprejme stavbeno podjetje ing. Kasala v Ljubljani.                                                  6122
Ženitna ponudba.
Gospodična srednje starosti, trgovsko izobražena, poštenega obnašanja in dobrosrčna, brez premoženja, se želi poročiti z gospodom trgovcem od 45 do 50 let. Vdovci ali Invalidi s premoženjem niso izključeni. Resne ponudbe pod .Ženitev 100-6142* na upravo Slo-ven. Naroda,                                     6142
Krampe in lopate
nasajene,  klamfe,   žeblje   za stav-
bsnike in tesarje po konkurenčnih cenah oddaja po večjih partijah tvrdka Stanko Žargi A C o.,   trgovina z železni no, Ljubljana, Sv. Martina cesta 15.
Prevzamem B
za polaganje parketov, njih snaženje, snaženje stanovanj ter popravila starega pohištva. Ponudbe na naslov: Tomaž Šsechaa Ljubijana-Selo 49.
TSTBat
zopet ordinira
FrasfciSkanska mL HO
Učitelja
za angleško korespondenco in konverzacijo Iščem za kratko dobo. Cenjene odgovore prosim na upravo Slov. Na* roda pod .Angleščina".                    6157
Sprejme se
prodajalka z daljšo prakso. Izurjena v železnlnl Ima prednost. Hrana In stanovanje na razpolago, plača po dogovoru. A.   Sušnik,   iefeznina,   Ljubliana.
6154
Prodam k M
v veHkosti 2 X * 90 >n IX 1-90 s steklom in zofo s fotelji, vse v dobrem stanju. Na stolbi 8.                           6167
Bukova drva
kupuje vsako množino lesna družba Ilirija,   Ljubljana,   Kralja   Petra   trg    8
isi Jllo te
pri kaki grašč ni. Izurjen sem tudi merjenja lesa. Pismene ponudbe pod ,.Lo-vec logar 6080" na upravo SI. Nar. 6080
Trgovski pomočnik
- želenimi -
se takoj spiejme pri Erjavec £ Tur k.
Ljubljana.                                       5*77
Kupim
- domačijo -
najraje bliao večjega mesta Slavonije aH v okolici Ljubljane za ceno do 200.000 Din. Ponudbe pod znač. .Stttek" na in*, kanci. Pavli k, Piaha II, Vodtčkova ulk* 41.__________       ___________6149
I                   -W|ia                   j
kosfekdlsko delo
se odda dobrim samostojnim krojaškim mojstrom. — Naslov pn upravništvu Slov. Naroda.                              6097
V vele rgovlol
L. Kuhane, Ormož
se sprejme takoj poslovodja, ki mora biti vešč v vseh panogah manufakture, železnine ter špecehse - Utoiako se sprejme pomoćnik. Javiti naj se blagovolijo samo dobre,   samostojne moi4i.
Livarskega moli
(Giessmeister) spretnega, zmožnega nemščine sprejme večja banaSka livarniea za Železo in kovine. Ponudbe pod „Li-varnica 608*2" na upravo SI. Nar.    6082
Trati odmah bolfn
djevojku za sve
obitelj od tn člana iz Srijema Plaća 800 K mjesečno. Ponude sa fotografijom pod .Srem 5984' na upravo Slovensk Naroda.                                              5984
Sukna
za promenadne in športne  obleke
v bogati  izbiri
a.8E.ShabBrnfe^%ai,
Pozor, obrtniki!
Prodajo se zaradi  odpotovanja  stroji in orodje za kleparstvo, inštalacijo in kiju favničarstvo.   Več pove Franc Lan« gerholz, Logatec.                         6155
lito poslal
v  vs eh velikostih nudi
Jugo -Avto, dr. z o. z.
LJubljana,   Poljanska o. 3.
Op           đ S joj- (5tuka*ure za stro-
B ■■ JRa BS-> pe izdelujem z naj al ■ %■*•)£ ^«a* modernimi stroji in-
lz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni.
Jos. R. Puh,
LJubljana,   GradaSka  ulica   22.
TELEFON ŠT. 513.        3259
Prosto volj no
se proda
8., 9. in 10. avgusta vselej od 10.—12-dop. več miz, sodov, kozarcev, steklenic, pip ix modi za pivo, že!, peči, stelaz, svetilk i. dr. v kantini v bivši cukrarni, Ambrožev trg 3.      6134
Ugarske furnifure
orodje, Junehansove budilke, vsakovrstne stenske ure. nakit iz amerikan-skepa zlata ramošilja JAKOB PICK. ZAGREB. IHea 63.                            (5094
$vtotfiol$i!!e kolesa, asoietjo
pnevmotlko vseh vrst
olle • bencin
In druge potrebščine ima vedno»zalogi
F. Florfančlč
Lfnblfana.
Kavarniški vajenec
(pike le) »e spre j me v kavarni Slon Ljubljana.                                          MSI
! Zastavice !
Izdeluje In priporoča
M. TIČAR.      "      LJubljana.
F. DEBELJAK
(preje A   FASBEKGEW Ljubljana, Sodna ulica &tev. S.
Zaloga  vsakovrstnih gramofoneklh
ploect koračnice, valčki,   polke, očke siralna glasba, opere, operete, svetovno-slavni solisti i. t. d.                            5455
Dr. Fran Viri
asistent dermatolog, odd. bpiMne bolnice, specijalist za kožne in spolne bo!ezni, oid. zopot redno od 2—3 Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/11 'na vogalu Sodne ulice).                                         6131
Dobro
go$š30sSsn!Q
išće vdovec srednje starost, brcT otrok, višji   uradnik   z tkademično   izobrarbo. Ponudbe   pod ,,SreCna bodočnost 607 na upravo Slov. Naroda.                  6C7S
Bčem
pndnepa in zanesljivega kleparja \z •tavbne in galanterijske stroke. — Fiam-Smajdek, Jesenice (Gorenjsko).       6099
Velika soba
v sredini meifa, 14 m dol^a, s strorc posebnim vhocnm. ugodna za pisarno in trgovsko podjetje, se zamenja z družinskim stanovanjem od 2 — 3 sob. Ponjdbe na uprav. Slov. Naroda T od „Ave'6033".                                       6033
Krasno posesti
'/2 ure od Man bora. na glavni cesti v ravnini njive, travnik, gozd vinogrnd. vrt, sadonosnik vse^a skupaj okoli 12 oralov, lep hram. Mevi za konje, blago, svinje in dosti drugih pros'orov i. t d s celim inventarjem takoj pi da Prane Podlipnik. Maribor, Temo             652j
Naiboljše kakovosti!         Naibc9jše kukc>uca€H
Ima vedno w zalogi
A, Sarabon,  Liu^Sjaw»
Glavni  založnrk Artglo-ju^ualovensko  pctrote($ke   ri.  d.
RhliiiMll!liii.-l^£ ti U Ilir lUnhiJlfl.^
koja je vješta pisačem stroju, te hrvatskoj i njemačkoj  stenografiji, traži se za jedno veće poduzeće   u   Zagrebu.   Oferte sa  referencama i visinom plaće,  slati na:
zsved za oglašlvanie
S. Jovanovii, Zagreb,
Ilica 60. I.______________Telefon 8 - 97.
Načrt mesta   Ljubljane   in  bližnje   okolice v  6 barvnem  tisku  s
seznamom cest,   ulic,  javnih   poslopij  itd. po  najnovejših   uradni ti
podatkih sestavljen od g. Ing. C. M  Kocha, je izšel.
Cena Din. 8.
Dobi se po vseh knjigarnah. Tisk in založba litogmftcnetfa zavoda Čemažar in drug, Ljubljana, Cesta nt južno železnico.             617*S
Crkvenica
Hotel Thearap^;'.
Časi no (Cercle) Pri ve Sa  svim atrakcijama francuske   Riviere
otvoreno dnevno
Potanja upute daje Uprava Cercle des Eatraagres,
Crkvenica                                    6030
" Pozor
Pozor
ki bi prevzela izdelovanje posebne vrste v naši državi patentirane železne peci
na debelo.
= £ i Senzacionalna iznajdba !! =
Potrebne stroje za izdelovanje preskrbi lastnik patenta. Prednost imajo podjetja, ki se pečajo z ielezo livarstvom,
oziroma kovinskim livarstvom.
Nacrt in medel peii se ogleda v Ljubljani.
Vpraianja pod „SMJUNA  BODOČNOST 6141** nm upravo »o«. Naroda.
Baw
i astaJai in    tisk    »Narodne   tiskarne«.
Za inseratni del odgovoren Valentin Kopit-