¦¦¦".....-----------.............--------------------------------------------------------------------------------------B • ¦ Smernice JDS. ¦ » ¦ ¦ Pisma ministra dr. Vekoslava Kukovca volilcem. Ne obračam se na Vas zaradi sebe, ampak zaradi Vas. Hočem dobro svojemu narodu, ki mi je do sedaj zaupal v težkih dnevih in kteremu sem tudi jaz služil zvesto. Svoje misli povem narodu, ker treba ob volitvah 28. t. m. začrtati pot za dolgo bodočnost. Mislim, da bi grešil, če ne bi opomnil naših ljudi na nesrečo, ki jih čaka, če volijo brez premisleka. Ko sem pred 2 letoma prevzel zastopstvo naroda v Beogradu, držal sem se prisege, ktero so Slovenci malo prej položili za skupnost naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te soglasno izrečene volje naroda sem se držal tudi, odkar sem postal minister naše države in prevzel velike odgovornost za dejanja vlade. Čutil sem se v jednaki meri kot Srba kakor Hrvata in Slovenca. Če sem delal za srbske invalide, hrvatske sirote in slo- venske delavce, vedel sem, da s tem služim celemu narodu. Pridobil sem si zaupanja prvih mož izmed Srbov in Hrvatov in videl sem, da sem na podlagi tega zaupanja mogel marsikaj doseči za Slovence. Videl sem, da bode Slovenec v ti državi velik in srečen le, če ne bode hotel ostati le majhen Slovenec, ampak biti zmeraj Jugoslovan. Največ so škodovali slovenskemu kmetu, in meščanu oni Slovenci, ki so kazali nezaupanje nasproti Srbom, kajti nezaupanje na eni strani rodi nezaupanje na drugi strani. Deloval sem v družbi s srbskimi in hrvaškimi poslanci, kateri so prisegali na ono isto skupno demokratsko zastavo. Slovenski demokratski poslanci bodo dobili v zgodovini priznanje, da so delali te dve leti nesebično, častno in uspešno. Če se je doma zasejalo nasproti njim nezaupanje, bila je to velika škoda za naš narod. Ne stopam prvikrat pred štajerske Slovence, ki so me že leta 1909 prvikrat izvolili z veliko večino glasov za poslanca slovenskih trgov. Poznam svoje ljudstvo iz dvajsetletnega političnega dela. Za mene ve slovenski kniet, saj sem sam kmetski sin in ni kinetskega okraja na Štajerskem, kjer bi jaz še ne bil na javnem sbodu. Poznajo me učitelji, uradniki, trgovci, obrtniki, ki so mi sklenili tekom let mnogo zaupnic, na ktere sem zmeraj ponosen. Danes nastopa mnogo kandidatov drugih strank pred voiilei, vendar nikdo ne more povedati, zakaj bi naj slovensko ljudstvo zapustilo napredno, narodno, demokratsko mojo zastavo. Klerikalcem je odavonilo v naši narodni državi, jugoslovansko narodno misel pa zastopa v vsi čistosti in doslednosti samo moja stranka. Zato sem nastopil kot nosilec liste kandidatov, ki po svojem imenu in preteklosti pomenijo zvestobo jugoslovanski narodni misli. Naš narod je v skušnjavi, da se da omamiti pri teh volitvah z zvenečimi besedami novih strank, katerih ni ustvarila narodna korist nego plitvost mišljenja in častihlepje. Smatram, da imam več čustva in smisla za soci-jalna vprašanja nego narodni socijalci, pa tudi več zaslug za našo skupno narodno stvar. Ne vem, kateri pametni razlog bi torej mogel opravičiti izdajstvo na naši stranki v prilog kandidatur imenovane nove btranke, ki ne more jamčiti volilcem za noben uspeh. Tudi za kmeta je moja stranka že kaj storila, nova kmetijska pa doslej še nič, razen če je imenovati mržnjo zoper kulturo in zmerjanje zoper intelegenco kot pozitivno delo. Tudi glede bodočnosti nam volilni oklic, ki zmerja na vse strani, ne podaje upanja, da kandidati, če bodo izvoljeni, izberejo pravo pot. Demokrati smo pridobili naši slovenski stvari podporo v močnih prijateljih. Bojim se, da bo stranka, ki podpore iz druge strani noče, globoko razoračala vso našo javnost. Nadejam se sicer, da se najdemo z zastopniki samostojne kmetske stranke vendar le na skupnem delu v skupščini. Vendar je stabilnost naše narodne politike pričakovati le, če demokratska stranka izide močna iz teh volitev. Moja rodoljubna dolžnost je torej, da kličem vse narodno zavedne volilce, da oddajo krogljico za mojo listo, kteri sem stopil na čelo kot nosilec. Po toči boste zvonili, če pustite nezastopane naše vitalne narodne interese. Moja stranka je v mnogoletnem delu že pokazala, da je nekaj storila, drugi Vam še le obetajo. Ni pa med njimi mož, ki so že imeli priliko delati, in ne veste, kako se bodo vživeli in kdaj v težki položaj, v kterem smo se mi vendar že udomačili. Volitev ni šala, ampak najusodnejše dejanje za volilca in ves narod. Dovolj težke so bile razmere, ko smo demokratje nosili odgovornost v zadnjih dveh letih. Nič bi nam ne bilo osebno prijetnejše nego prepustiti isto za naprej ljudem, ki se za to toliko potegujejo. Toda nevarnost za naš obstanek še ni odstranjena. Zato vidimo v tem svojo sveto narodno dolžnost, da se ne umaknemo in da ne pustimo naše ladje brez krmila na razburkanem morju. Kandidati, ki so se vpisali na demokratsko listo, niso novinci v narodnem in gospodarskem delu. Ne bode Vam težko odločiti se, da jim zaupate svoj glas, ako vprašate svojo vest in svojo pamet. Dr. V. Kukovec, minister za soc. polit« Beograd, 15. nov. 1920.