■o
len
i co ■»o im !o
PRILOGA
Bodite previdni na spletu!
str. 12-13
IV SPORED
Bora Đordević: »Obupan sem in se ne wem sprijazniti s tem, da je odšel moj brat!« |
i STOP
novi tednik
m- m
Pero Lovšin ■ in" Karmen Klinc
OČe posla ni, si ga pa narediš!
Zgodba r . lando Maradona v.V
Tednik za Savinjsko regijo / št. 49/ Leto 75 / 3. december 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Drugačen praznični december
Letošnji prižig lučk v Celju je bil tih, brez običajne množice od blizu in daleč. Žal tudi najbolj čaroben mesec v tem »koronskem« letu ne bo tak, kot smo vajeni. Zdravstvene razmere nakazujejo, da bomo letošnje božično-novoletne praznike preživeli drugače, bolj intimno, v najožjem družinskem krogu. Z mislijo in upanjem, da bo znova prišel tudi čas za običajna druženja s prijatelji, sorodniki in z znanci. str. 35
SPORED

INTERVJU
CELJE
ESO

шшчж
BSn

tnmlr--:'

pn
та-	m*

a


Maša Grošelj, igralka str. 26-27 Na tržnici nova ribarnica
str. 4
str. 24
J* A%
novi tednik

2
AKTUALNO
ZADETKI
»Kolikokrat slišite, da je podjetje zaposlene napotilo na izobraževanje o informacijski varnosti? Tu vidim pomanjkanje zavedanja podjetij o pomenu kibernetske varnosti, posledično so zaposleni prepuščeni sami sebi.«
Gregor Spagnolo, strokovnjak na področju informacijske varnosti
»Ljudje ostajajo brez služb, stisk je vedno več, nasilje se pojavlja v psihični obliki, ki gre skoraj vedno z roko v roki s fizičnim nasiljem. Programi za pomoč žrtvam delujejo.«
Suzi Kvas, predsednica društva Regionalna varna hiša Celje
»Če mi je lani šlo na živce, da sem morala na silvestrovo biti na gledališkem odru, si danes to močno želim.«
Maša Grošelj, televizijska in gledališka igralka
»Divje rastline moramo uporabljati v ustreznih odmerkih. Že švicarski zdravnik in alkimist Paracelsus je dejal, da je od količine odvisno, ali je neka stvar zdravilo ali nam škoduje.«
Karmen Gajšek, nabiralka divjih rastlin
»Bil sem že malce zamorjen, a sem si dejal, da moramo naprej, saj imamo aktiven rezultat in še lahko zmagamo. Po odlični igri soigralcev in podajah sem prišel do novih priložnosti in končno se mi je odprlo.«
Aljaž Ogrizek, kapetan hokejistov Celja
ČETRTEK
✓
t
PETEK
4
-2
SOBOTA
NEDELJA
t
Vsak dan pomagata v rdeči in sivi coni doma starejših
»Žene me ljubezen do sočloveka«
»Empatije se ne moreš naučiti, moraš jo čutiti. Žene me ljubezen do sočloveka,« pravi zdravstveni tehnik Sandro Draganovič, ki že več kot mesec biva v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer v rdeči coni pomaga obolelim zaradi covida-19. Svojo družino je v tem obdobju videl le na kratko. »Pred časom je zaradi covida-19 umrla gospa, ki je pri tem zelo trpela. Držali smo jo za roke, tolažili in govorili, da se žal zaradi epidemije od svojcev ne more posloviti. Mislim, da bi vsi nejeverniki, če bi to videli, o tej bolezni razmišljali in govorili drugače,« je jasen.
SIMONA SOLINIC
»Samo kakšen dan prostovoljnega dela z nami bi priporočal tistim, ki menijo, da je vse to zarota. Videli bi, kaj ta bolezen povzroči pri ljudeh, še posebej pri tistih, ki imajo pridružene bolezni. Borimo se dobesedno vsak dan, vsako noč. Stanje se bolnikom lahko spreminja iz ure v uro. Gre za zelo nepredvidljiv virus,« razloži Draganovič, iz katerega veje neizmeren čut za delo z ljudmi. Dela po dvanajst ur brez daljše pavze, in sicer ves čas v popolnimi zaščitni opremi.
»Včasih ne vem,
kateri dan je«
Pravi, da v domu dela mlada ekipa, ki se je zelo dobro organizirala in zelo dobro upošteva vsa pravila. Tudi ta, da se poti zaposlenih ne križajo. »Moramo ostati pozitivni in to prenašati na oskrbovance. Ne gre le za zdravstveno oskrbo, gre tudi za nego, za skrb za njihove življenjske dejavnosti, kolikor je to možno. Vsa oskrba mora biti na visoki ravni. Pri tem moraš pozabiti na svoje težave in se vživeti v človeka, za katerega delaš.
Da mu pomagaš. To me izpopolnjuje,« dodaja.
Prizna, da mu je delo sveto. »Ce povem odkrito, sploh ne vem, kakšni so trenutno ukrepi, omejitve, saj ves čas delamo in smo vpeti v pomoč. Vmes smo s sodelavci celo pozabljali, kateri dan je. To smo dojeli šele takrat, ko smo gledali negovalne liste, kjer je zapisan datum. Čas se je za nas ustavil, saj smo se res osredotočili na ljudi in na pomoč, želimo, da se čim prej pozdravijo,« še pravi Dra-ganovič.
Poslanstvo -
pomoči ljudem
V Domu sv. Jožefa pomaga tudi Nika Pernišek, študentka Visoke zdravstvene šole v Celju. Kot medicinska
Sandro Draganovič in Nika Pernišek v popolni »bojni« opremi. (Foto: Osebni arhiv)
ШШ
sestra opravlja v domu nepogrešljivo delo že nekaj let, odkar je tja prvič vstopila kot praktikantka. »Ko je prišlo do epidemije, sem vedela, kaj je moja dolžnost. Pomagati,« pravi. Ali se je bala? »Strah je v meni v začetku zagotovo bil. A sem si rekla, da bomo samo skupaj zmogli. Ves čas poskušam razmišljati pozitivno, kar je še posebej pomembno,« pravi. Sporoča, da ta bolezen ni šala. »Gre za hudo bolezen, marsikoga prizadene, marsikoga tudi ne. Pogosto prizadene tiste, ki se ukrepov držijo in spoštujejo navodila. Resnično želim, da ljudje spoštujejo navodila, ker je situacija resna in zgodbe so hude. Vidim, kakšne zdravstvene zaplete imajo nekateri bolniki,« dodaja.
»Večina oskrbovancev, ko pride do okužbe, je prestrašena. Veliko jih je tudi še vedno pokretnih in ko smo nekatere selili v rdečo cono doma, se jim je spremenil način življenja, ki so ga bili vajeni. Zaradi vsega pride nato še do večje deziorentiranosti in skrbi, kdaj bodo spet lahko videli svojce ...« razlaga Perniškova.
Dodaja, da se je letos potrdilo to, kar je o svojem delu spoznavala vsa ta leta. »Vedno sem želela biti medicinska sestra. Ko sem se vpisala v šolo oziroma ko sem začela študirati, sem opazila, da vsi te želje - kot poslanstvo - niso imeli. Še posebej se je to izkazalo, ko so morali opraviti prakso. Tudi zaradi epidemije mislim, da bodo zdaj mladi to delo dojemali drugače. Začeli se bodo zavedati, da morajo to delo opravljati s srcem, da je poslanstvo pomoč lju-
dem. Pri nas v domu je kolektiv mlad, zato nam je morda lažje. Oskrbovanci nas imajo radi in to čutimo, slišimo,« dodaja sogovornica.
»Virus je
nepredvidljiv«
Stanje v Domu sv. Jožefa se je v zadnjih dneh nekoliko umirilo, ukrepi za preprečevanje širjenja virusa sicer še vedno veljajo, a so jih nekoliko sprostili predvsem v delu, da lahko gredo stanovalci po posameznih nadstropjih, po hrano v jedilnico, organizirano tudi na sprehod. Večjih druženj zaradi varnosti še vedno ni. »Situacija je nepredvidljiva, predvsem zato, ker morajo naši stanovalci tudi v bolnišnico. Ce se morda tam okužijo, se lahko okužba pojavi tudi v domu. Na to moramo biti pozorni,« pravi direktor doma Jože Planinšek.
Prizna, da je bil šok, ko je covid-19 »vstopil« v dom. Ceprav so glede na razmere to pričakovali in vedeli, da se pojavu okužb ne bodo mogli izogniti. »Že delitev zaposlenih na skupine, da smo preprečili širitev, je povzročila pomanjkanje delavcev, kaj šele to, da so bili tudi oni okuženi. Toda presenetili sta nas dve stvari. Nihče od naših sodelavcev se ni umaknil pred svojim poslanstvom, nasprotno, vsi so nesebično želeli še toliko bolj pomagati. Presenetili so nas tudi dijaki, študentje, ki delajo na podlagi študentskih servisov ali so pri nas opravljali prakso. Sami so nam prišli pomagat in to kaže na dragoceno vrednoto, to je pripadnost ljudi,« dodaja Planinšek. Nikoli ni bilo težav pri tem, kdo bo delal v rdeči ali sivi coni v domu. Domu so pomagali tudi zaposleni iz drugih ustanov, med drugim iz bolnišnice, zdravstvenega doma, iz Doma ob Savinji in domov starejših iz Slovenskih Konjic ter Šmarja pri Jelšah.
»To kaže tudi na izredno regijsko povezanost domov za upokojencev, na kar smo lahko ponosni,« zaključuje Planinšek.
AKTUALNO
3
POLZELA - Prvi porast okužb tudi v tamkajšnjem domu
Rdečo cono uredili v graščini
Za Dom upokojencev Polzela bi lahko rekli, da je bil dolgo časa varna oaza pred koronavirusom. S prvim večjim številom okužb so se srečali šele v drugi polovici novembra. Rdečo cono so v soboto organizirali v bližnji graščini, kjer od septembra oskrbovanci niso bili več nastanjeni.
ŠPELA OŽIR
Prvo okužbo so v Domu upokojencev Polzela zaznali 30. oktobra. »Gospo so takoj odpeljali v Splošno bolnišnico Celje in kasneje v Topolšico. To je nekakšen priporočen protokol ob prvi okužbi, ki se pojavi v domu,« je pojasnila direktorica Eva Lenko. S prvim primerom več okuženih stanovalcev so se srečali 20. novembra, ko je bilo s covi-dom-19 okuženih devet varovancev. Pozitivni so bili tudi trije zaposleni. V začetku tega tedna je bilo okuženih 25 starostnikov in malo več kot deset zaposlenih. Večje žarišče je oddelek z osebnim spremljanjem, kjer so po priporočilih stroke organizirali kohortno izolacijo oziroma posebno rdečo cono znotraj tega oddelka.
Dovolj mest za
izolacijo
»Ker bo v začetku decembra večina stanovalcev na oddelku za dementne že ozdravljena, se nam je zdelo smiselno, da bi rdečo cono organizirali v graščini, kot smo tudi ves čas načrtovali,« še pravi direktorica in dodaja, da delajo vse,
da bi preprečili vdor virusa v ostale enote. Rdečo cono so v graščini, ki so jo popolnoma izpraznili v drugi polovici septembra, vzpostavili v soboto, pri čemer jim je pomagala Civilna zaščita Polzela. »V graščini razpolagamo z dovolj mesti, da lahko zagotovimo izolacijo pozitivnim stanovalcem, medtem ko imamo za sivo cono predvidenih 18 enoposteljnih sob v novem prizidku. V sivi coni je namreč obvezno imeti enoposteljne sobe, medtem ko to za rdečo cono ni obveza.«
Prilagojeno delo
Kot so zaposleni zapisali na spletni strani doma, se stanovalci v rdeči coni počutijo dobro, saj zanje še naprej skrbi ekipa, ki je že zdaj delala z okuženimi starostniki. Kljub tudi nekaj okuženim med delavci, kot pravi direktorica, s prilagojeno organizacijo dela zaenkrat obvladujejo razmere tudi kadrovsko. »Delo smo po napredujočih okužbah organizirali v stalne ekipe, ki delajo v dvanajst- in sedemurnih izmenah. V rdeči coni so prav tako stalne ekipe, s čimer preprečujemo morebitne prenose.«
V Senecura Domu starejših Vojnik se je zaradi nenadnega poslabšanja epidemiološke slike pojavila potreba po vzpostavitvi nove rdeče cone za oskrbovance. Zabojnik je dostavila civilna zaščita, minuli petek so ga postavili njeni pripadniki. Postavljen je neposredno ob stranskem vhodu v prvo nadstropje oziroma rdečo cono, tako da je pot do njega čim krajša. Ima vgrajeno električno ogrevanje. Namenjen je varni zamenjavi zaščitne opreme in ker je popolnoma ločen, bo omogočena tudi možnosti kakovostnega razkuževanja.
Stanovalci Doma starejših Šentjur, ki so nameščeni v beli coni, od tega tedna lahko sprejemajo obiske, pri tem pa bodo obiskovalci morali upoštevati ustrezne varnostne ukrepe. Starejši namreč močno pogrešajo druženje, pravijo v domu. Trenutno imajo v domu 23 starejših, ki so okuženi. Dva starostnika sta umrla. Med zaposlenimi je 11 okuženih, kar predstavlja okoli 10 odstotkov zaposlenih. Zaradi bolniških odsotnosti ali rizičnih stikov pa na delovnem mestu trenutno manjka približno 22 odstotkov zaposlenih. Minuli teden so začeli preventivna testiranja vseh zaposlenih, do zdaj so odkrili eno okužbo brez vidnih znakov. Od tega tedna pa so obiski možni tudi v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, in sicer predvsem obiski svojcev tistih stanovalcev, ki obiske nujno potrebujejo zaradi poslabšanja svojega psihofizičnega stanja zaradi daljšega obdobja popolnega zaprtja doma.
Zaradi okužbe strokovne delavke s koronavirusom so otroci, ki so obiskovali Vrtec Šoštanj, enoto Urška v Topolšici, do konca tedna v karanteni, enota pa je do takrat zaprta. Starši, ki nujno potrebujejo varstvo (in katerih otroci niso v karanteni), lahko otroka pripeljejo v vrtec v Šoštanj, enota Urška bo ponovno odprta od 7. decembra dalje. Po podatkih covid sledilnika je v Občini Šoštanj trenutno okuženih 139 oseb.
Skrb manj za starše hospitaliziranih otrok
Starši hospitaliziranih otrok bodo po novem imeli skrb manj. Šesti protikoronski paket PKP6, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden, prinaša med drugim tudi spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Ta je do zdaj omogočal brezplačno so-bivanje enega od staršev v bolnišnici z bolnim otrokom do starosti vključno pet let, po novem bo lahko eden od staršev v bolnišnici brezplačno bival z otrokom, starim do štirinajst let. Ukrep prinaša tudi nadomestilo za čas sobivanja v bolnišnici v višini 80 odstotkov. Do zdaj namreč starši hospitaliziranih otrok niso bili upravičeni do izostanka pri delu, češ da otroku, ki
je hospitaliziran, nego zagotovi izvajalec zdravstvene dejavnosti.
Pobudnik ukrepa je bilo društvo Junaki 3. nadstropja, ki je ves september osveščalo ljudi o otroškem raku in ki z zbranim denarjem sofinancira bivanje v bolnišnici staršem otrok z rakom, ki si tega ne morejo privoščiti. »Z njimi smo se obrnili na vse poslanske skupine in poslance. Na pomoč sta nam takoj priskočila poslanca Nik Prebil in Aleksander Reberšek, ki je z Matejem Toninom vztrajal in se boril za vključitev predloga v PKP6. Starši, ki smo z otrokom dlje časa preživeli v bolnišnici, smo jim neizmerno hvaležni,« je na socialnem omrežju zapisala direktorica braslovške občinske uprave, mama in članica društva Natja
Šketa Miser. »Starši dajemo otroku ljubezen, podporo in neizmerno pozitivno energijo, ki je ne more nadomestiti nihče drug, hkrati s skrbjo za otroka v bolnišnici vsaj malo olajšamo delo že tako preobremenjenemu osebju. Ljubezen in starševska skrb ogromno pripomoreta k zdravljenju. Najboljšo možno oskrbo si zaslužijo vsi otroci, ne samo tisti, katerih starši si to lahko privoščijo,« je še dodala.
Ukrep je zaenkrat zgolj začasen in velja do konca prihodnjega leta, a kot pravi poslanec Aleksander Reberšek, bo naredil vse, da bo to postalo stalna praksa. Že za naslednji pro-tikoronski paket bo predlagal, da bodo lahko tega deležni tudi starši otrok s posebnimi potrebami brez starostne omejitve.	ŠO
Za manjši naval na pošte
Če ste se v preteklih dneh odpravili na pošto, je velika verjetnost, da ste na storitev morali čakati kar nekaj časa. Pred nekaterimi poslovalnicami Pošte Slovenije so namreč nastajale dolge vrste. Takšnim prizorom smo med drugim bili priča tudi na Polzeli, v Žalcu, Nazarjah in verjetno še kje po regiji. Da do takšne gneče ne bi prihajalo več, je Pošta Slovenije podaljšala delavnik nekaterih svojih poslovalnic.
Do večjega navala na poštne poslovalnice predvsem v popoldanskem času zagotovo prihaja zaradi protikoronskih ukrepov, ki prinašajo veliko spletnega poslovanja, pošte pa postajajo stik med virtualnim svetom in naročnikom. A kljub novi resničnosti v sindikatu poštnih delavcev opozarjajo, da gre vzroke za gnečo iskati tudi v zmanjševanju poštne mreže in skrajševanju delovnega časa
poslovalnic, čemur smo bili priča že pred pred izbruhom virusa. Težavo so, kot kaže, prepoznali tudi na Pošti Slovenije, kjer so se odločili,
da med tednom začasno podaljšajo delovni čas 53 poslovalnicam, med katerimi bo večina odprtih do 18. ure. Takšne poslovalnice so v naši regiji v Celju (Ulica bratov Vošnjakov), Vitanju, Zrečah, Šmarju pri Jelšah, Petrovčah, na Vranskem, Polzeli in v Mozirju.
ŠO, foto: SHERPA
4
GOSPODARSTVO
V prvem polletju velik upad prihodkov in visoka izguba
Kljub oteženemu poslovanju je Unior letos svojo zadolženost pri bankah znižal za 4,1 milijona evrov, s kupnino od prodaje nepremičnine v Mariboru jo bo zmanjšal še za dodatnih 8,5 milijona evrov. Redno izpolnjuje tudi vse obveznosti do zaposlenih in poslovnih partnerjev.
Poslovanje Uniorja se od julija izboljšuje
Čeprav je Unior v tretjem četrtletju posloval dobro in je oktobra ustvaril celo več prihodkov kot v enakem lanskem mesecu, mu ne bo uspelo nadoknaditi poslov, ki jih je izgubil v prvem polletju. Podatki o poslovanju v prvih letošnjih devetih mesecih razkrivajo, da je to največje kovaško podjetje v državi ustvarilo za 28 odstotkov manj čistih prihodkov od prodaje, čista izguba je znašala 9,8 milijona evrov. Nekoliko boljši, a še vedno slabši kot lani so tudi rezultati poslovanja celotne Skupine Unior. Kljub težavam se zreško podjetje ni odpovedalo naložbam v proizvodnjo in tudi odpuščalo ni.
JANJA INTIHAR
Zaradi drastičnega upada naročil so v Uniorju v prvih devetih mesecih izdelali 6.254 ton manj odkovkov in 582 ton manj ročnega orodja kot v enakem lanskem obdobju.
V svojem poročilu o poslovanju v prvih letošnjih devetih mesecih vodstvo Uniorja navaja, da so zaradi zaprtja večine družb v avtomobilski industriji, od katere je odvisen pretežni del njegove proizvodnje, a tudi drugih industrijskih dejavnosti in tehničnih trgovin, podjetju že sredi marca zelo upadla naročila. Zato je bilo prisiljeno takoj zmanjšati obseg proizvodnje in ga prilagoditi stanju naročil ter več kot polovico zaposlenih poslati domov na čakanje na delo. V prvem četrtletju so v Uniorju zabeležili
14-odstotni upad čistih prihodkov od prodaje, v drugem četrtletju je bilo še slabše, saj se je prodaja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za kar 55 odstotkov. V tretjem četrtletju so se zaradi postopnega oživljanja gospodarstva in tudi avtomobilske industrije razmere začele izboljševati. V primerjavi z enakim časom v letu 2019 je bil upad prihodkov le še 11-odstoten, s tem da so septembra in nato tudi oktobra že presegli prihodke, dosežene v enakih lanskih mesecih.
Približno 10 milijonov evrov izgube
Po devetih mesecih poslovanja je tako Unior za lanskim obsegom prihodkov od prodaje zaostajal za 28 odstotkov. Nje-
govi čisti prihodki od prodaje so znašali 95,7 milijona evrov, kar je 37 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju preteklega leta. V programu Od-kovki, ki v Uniorjevo blagajno prinese največ denarja, je bila prodaja nižja za 31 odstotkov,
v programu Ročno orodje za 25 odstotkov.
Takšen drastičen upad prihodkov je seveda vplival na končni izid. Po devetih mesecih so v Uniorju zabeležili 9,8 milijona evrov čiste izgube. Lani v enakem času je podjetje
imelo 5 milijonov evrov čistega dobička, kar pomeni, da je bil poslovni izid slabši za skoraj 15 milijonov evrov. Negativen je bil tudi izid poslovanja pred amortizacijo, znašal je 3,6 milijona evrov. Čista izguba bi bila nižja, če Uniorju ne bi bilo treba prevrednotiti nepremičnine v Mariboru, ki jo je pred kratkim prodal podjetju Starkom. Proizvodne prostore na območju nekdanjega Tama, za katere je iztržil 8,5 milijona evrov, je imel namreč v svojih poslovnih knjigah ocenjene na 4,3 milijona evrov višjo vrednost. Če tega prevrednotenja ne bi bilo, bi čista izguba znašala 5,5 milijona evrov, kar je le za 200 tisočakov slabše kot ob polletju, navajajo v Zrečah. Izguba bi bila še višja in tudi likvidnost bi bila slabša, če v podjetju, takoj ko se je začela kriza, ne bi uvedli številnih ukrepov za znižanje stroškov in če ne bi bili deležni državne pomoči. Zaradi ukrepov, ki so jih uvedli sami, so namreč do septembra prihranili 5,7 milijona evrov, državna podpora za sofinanciranje stroškov dela za zaposlene na čakanju
Do bonusa z vsakim računom za elektriko!
Z računi za elektriko pridobivate bonus, ki ga unovčite pri nakupu v spletni trgovini ECE shop!
Brez dodatnih obveznosti. Samo pri ECE!
* Velja v skladu s Splošnimi pogoji bonitetnega programa ECE bonus, ki so objavljeni na www.ece.si.
Celje končno dobilo ribarnico
Medtem ko je v teh časih marsikateri podjetnik, ki se ukvarja s storitveno dejavnostjo, že zaprl svoj lokal ali o tem resno razmišlja, se je Jože Čoper odločil, da bo svojo dejavnost razširil. H kurirski službi in k hitrim prevozom, s katerima se ukvarja že petnajst let, je dodal še trgovino in na celjski tržnici pred kratkim odprl ribarnico. »Že dlje časa sem ugotavljal, da v Celju ni tovrstne ponudbe, kar za tako veliko mesto ni dobro. Ker se v svoji osnovni dejavnosti že nekaj let ukvarjam tudi s prevozom rib, sem se odločil, da bom s prodajo rib in morskih sadežev poskusil še sam v lastnem lokalu,« pojasnjuje.
Jože Čoper pravi, da je bil čas za odprtje ribarnice ravno pravi. Poleg tega, da ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa dovoljujejo delovanje živilskih trgovin, je zima idealno obdobje za tovrstno ponudbo. »Zimski meseci so zelo primerni za prodajo rib, ob tem bom imel dovolj časa, da bom do takrat, ko bo kriza mimo, počasi uvedel svoj novi posel ter kupcem ponudil čim boljše izdelke in dober servis,« pojasnjuje
NAROČILA IN DOSTAVA NA DOM
tel: 070 495 473
ribarnica.celje@gmail.com
www.ece.si
GOSPODARSTVO
5
Zaradi zmanjšanega obsega dela je Unior aprila moral poslati na čakanje 944 ljudi, maja je bilo doma 1.080 zaposlenih, junija 902, julija 377, avgusta 150, septembra le še 99. Od začetka leta se je število zaposlenih znižalo za 80. Večinoma je šlo za upokojitve in iztek zaposlitev za določen čas.
ter povračilo prispevkov pa sta znašala 5,2 milijona evrov.
V celotni skupini za petino manj prihodkov
Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je vpliv epidemije koronavirusa občutila še pred dogajanjem v Evropi. Na primer na Kitajskem, kjer je podjetje za kovanje odkovkov za avtomobilsko industrijo, so morali proizvodnjo ustaviti že januarja. Izrazito negativen vpliv ima epidemija tudi na poslovanje turističnega podjetja Unitur. Skupina je v prvih devetih mesecih ustvarila 150 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 42 milijonov evrov ali malo več kot petino manj kot v enakem lanskem obdobju. Čista izguba je znašala 4,9 milijona evrov, kar je za 14,6 milijona slabše kot lani, ko je imela skupina konec septembra 9,7 milijona evrov čistega dobička. V Unior-ju pravijo, da se je tudi poslovanje celotne skupine v tretjem četrtletju že izboljšalo.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA)
Novi lastnik šentjurske Meje ne more skleniti dogovora z DUTB o vračilu dolgov
Dobil svoja nadzornika, direktorja še ne
Samo petnajst minut je trajala izredna seja skupščine, na kateri je ptujsko podjetje Altius tudi uradno zabeležilo, da je novi lastnik šentjurske Meje, ter v nadzorni svet izvolilo svoja predstavnika. Vendar s tem težav, ki jih imajo Ptujčani pri prevzemu podjetja, še zdaleč ni konec. Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima do Meje za več milijonov evrov terjatev, se ne strinja s predlogom novih lastnikov o poplačilu dolga. Ker je na sodišče vložila predlog za uvedbo upniške prisilne poravnave, ima zdaj Altius zvezane roke in mora za vse svoje odločitve dobiti soglasje sodišča. Tudi za imenovanje novega direktorja, pri čemer se zapleta, saj prisilnemu upravitelju predlog ni pogodu.
JANJA INTIHAR
Kot smo že večkrat pisali, je podjetje Altius s Ptuja malo manj kot 100-odstotni delež vseh delnic Meje kupil na dražbi sredi leta, a je potem Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je velika upnica šentjurske družbe, z več pritožbami poskušala preprečiti prenos lastništva. Ker ji to ni uspelo in je Altius že nekaj časa kot lastnik delnic naveden tudi v kli-rinško-depotni družbi, je na sodišče vložila predlog za uvedbo upniške prisilne poravnave v Meji ter za novega direktorja postavila nekdanjega člana svojega upravnega odbora Mitjo Križaja. Na vprašanje, zakaj so predlagali upniško prisilno poravnavo, v slabi banki odgovarjajo, da želijo na ta način zmanjšati visoko finančno zadolženost Meje in da nameravajo
del terjatev pretvoriti v kapital ter tako »družbi zagotoviti dolgoročno vzdržno raven finančnih obveznosti«. Cilj DUTB je torej postati lastnica Meje. Takšne načrte je imela že pred nekaj leti, a so se potem stvari razpletle drugače. V slabi banki še navajajo, da »s strategijami upravljanja terjatev do posameznih družb sprejemajo ukrepe prestrukturiranja, ki omogočajo ohranjanje ali povečanje terjatev oziroma družb ter njihovo konkurenčno poslovanje v prihodnje. Enako je tudi v primeru Meje«. Ob tem še poudarjajo, da je v insolventni družbi lastnikov položaj podrejen položaju upnikov. V slabi banki tudi pravijo, da niso oni zamenjali direktorja Meje, ampak je to storil zdaj že nekdanji nadzorni svet. Dodajmo, da sta bila prejšnja
člana nadzornega sveta Andreja Krajnc in Zoran Ličen, ki sta oktobra odstopila in še pred tem ob soglasju sodišča za novega direktorja postavila nekdanjega člana upravnega odbora DUTB Mitjo Križaja, povezana s slabo banko.
Slaba banka zavrača
predlog novega lastnika
DUTB v svojem predlogu prisilne poravnave navaja, da ima do šentjurskega podjetja za malo več kot 13 milijonov evrov terjatev, kar ne drži, trdi Božidar Vukašinovič, direktor in solastnik Altiusa. Kot pravi, dolg znaša 5 milijonov evrov, kar izkazujejo tudi revidirane bilance Meje. Od tega gre za 2 milijona evrov posojila, 3 milijoni evrov pa so poroštva, ki jih je Meji s finančnimi akrobacijami med svojimi podjetji nakopal njen nekdanji lastnik Darko Zupanc. »DUTB navaja terjatve, ki niso uradno nikjer zavedene in mi kot kupec delnic Meje o njih predhodno nismo bili obveščeni,« opozarja Vukašinovič. Kot pravi, je Altius slabi banki predlagal, da bi ji posojilo takoj poplačal v celoti, poroštva pa bi odplačal v obrokih, s tem da jih želi prej preveriti, saj dokumentov, ki bi potrdili njihov obstoj, kljub več zahtevkom še ni dobil. DUTB na takšen predlog ne pristaja in pričakuje ta-
kojšnje poplačilo vseh terjatev. »Kot vedno je DUTB tudi v primeru Meje pripravljena na pogovore z vsemi zainteresiranimi, da bi poiskala najboljšo rešitev. Ne more pa spremeniti tega, da je Meja visoko zadolženo podjetje. Zato je v primeru nezmožnosti plačila celotnih terjatev treba iskati možnost, ki bo ustrezna za vse in ne le za novega lastnika. DUTB je namreč dolžna skrbeti za vračilo dolgov v korist vseh davkoplačevalcev,« odgovarjajo v slabi banki.
Božidar Vukašinovič je zaradi takšnih pojasnil slabe banke in vsega, kar se je v Meji dogajalo, potem ko je Altius na dražbi kupil njene delnice, ogorčen. Kot pravi, v podjetju pripravljajo izčrpno poročilo o dogodkih, ki bodo javnosti razkrili dovolj jasno sliko, »da je DUTB s svojim načinom delovanja in dojemanja svoje vloge zelo verjetno izvajala genocid nad slovenskim gospodarstvom«.
»Nerešena lastniška
razmerja niso dobra«
Kaj meni o dogajanju z Mejo, smo vprašali tudi šentjurskega župana Marka Diacija, ki pravi, da je o razmerah v podjetju seznanjen samo neuradno in jih zato ne more komentirati. Kljub temu ocenjuje, da nerešena lastniška razmerja vsekakor niso dobra za zaposlene, za dobavitelje in za lokalno skupnost tudi ne. Seveda mu ni vseeno, kaj se dogaja v podjetju, ki je pomemben člen šentjurskega gospodarstva, a je zadovoljen, ker Meja kljub vsem težavam posluje dobro.
svoj nov poslovni izziv Jože Čoper. K njegovi odločitvi je deloma prispevalo tudi to, da je hotelsko podjetje, ki mu je do zdaj dostavljal sveže morske sadeže, zaprto, poleg tega je v ribarnici zaposlil svojo sestro, ki se je več let ukvarjala s prodajo rib in je ostala brez službe. »Povezal sem eno z drugim in upam, da mi bo uspelo,« pravi Čoper. Odločil se je, da bo za začetek ribarnica na tržnici odprta vse dni v tednu, kako bo kasneje, bo odvisno od povpraševanja. »Trudil se bom, da bo ponudba rib, ki jih nabavljam na Primorskem, čim bolj bogata. Načr-
tujem tudi dostavo na dom, a tudi posebna naročila strank bodo dobrodošla. Vem, da bo zdaj na začetku težko, o tem si ne delam utvar. Treba bo kar nekaj časa, da bom ponudbo prilagodil povpraševanju, ampak verjamem, da se mi bo na dolgi rok uspelo obdržati na trgu in preživeti,« je optimističen.
Preživel vsekakor bo, saj je v svojem osnovnem poslu, to je kurirskih storitvah in hitrih prevozih, kljub veliki konkurenci zelo uspešen. Kot pravi, mu je uspelo najti tržno nišo v hitri dostavi. Prevoze opravlja po naročilu, tako za posameznike kot za podjetja,
sodeluje tudi z zdravstvenimi domovi, s turističnimi agencijami in tiskarji. Vozi večinoma po Sloveniji, večkrat gre tudi v tujino, vendar je trenutno prevozov čez mejo bolj malo. Dela je letos več kot lani, ampak ne zaradi epidemije. »Zaradi >korone« imajo letos več posla večje kurirske službe, ki so povezane s spletnimi trgovinami. Sam o tovrstni širitvi ne razmišljam. Raje imam svojo posebno ponudbo, s katero sem uspel pridobiti že kar nekaj stalnih naročnikov,« pravi Jože Čoper.
JI
Foto: SHERPA
Inovatorjem Savinjske regije sedem priznanj
Gospodarska zbornica Slovenije je že osemnajsto leto zapored podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter raziskovalnih zavodih. Letos je na regionalni ravni sodelovalo 221 inovacij in malo več kot tisoč inovatork in inovatorjev. Med 43 finalisti, ki so bili najboljši na regionalnih izborih, je bilo tudi šest podjetij iz Savinjske regije. Dobila so eno zlato, tri srebrna in eno bronasto priznanje ter posebno priznanje za mlado podjetje.
Zbornica je z zlatom nagradila inovatorje iz podjetja Weiler Abrasives za inovacijo, ki omogoča petkrat hitrejšo menjavo izdelka na kotni brusilki. Nazarski proizvajalec malih hišnih aparatov BSH je dobil srebrno priznanje za izdelek Mum 5 s tehtnico ter bronastega za popolnoma avtomatiziran kavni aparat. Dobitnika srebrnega priznanja sta tudi velenjsko podjetje Evegreen, ki
je izdelalo inovativno naravi prijazno eko svečo, ter Kronoterm z Gomilskega, ki je na tokratnem izboru najboljših nacionalnih inovacij sodeloval s pametno, učinkovito in okolju prijazno toplotno črpalko Adapt. Kronotermova nova črpalka je dobila nagrado tudi kot najboljša inovacija po izboru javnosti. Za najvišja državna priznanja za inovacije se je letos potegovalo tudi celjsko podjetje Deltahub. Za njegov ergonomski podstavek za zapestje za uporabnike računalniških mišk mu je gospodarska zbornica podelila posebno nacionalno priznanje za mlado podjetje.
Med letošnjimi prejemniki zlatih priznanj je tudi podjetje Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, ki se je za najboljši inovativni izdelek potegovalo v okviru gorenjske gospodarske zbornice. S podjetjem Domel iz Železnikov je razvilo enega najmočnejših centralnih pogonov e-kolesa.	JI
Z ECE bonusom do ugodnejših nakupov
ECE bonus, ki ga pridobivate na mesečnih računih za elektriko, unovčite pri nakupu nad 300 € v spletni trgovini ECE shop.
* Za kupce energentov ECE, v skladu z veljavnimi pravili, več na shop.ece.si.
** Več o ponudbi izdelkov in akciji najdete na shop.ece.si/katalog/cas-za-obdarovanje.
shop.ece.si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Zelenice so se iz zavoda preoblikovale v javno podjetje
Javna zelena opravila pod eno streho
Na podlagi odloka, ki ga je na zadnji seji po hitrem postopku sprejel celjski mestni svet, se je javni gospodarski zavod Zelenice preoblikoval v javno podjetje. Pri delovanju v dosedanji statusni obliki so se, kot je bilo navedeno v obrazložitvi predloga, pokazale nekatere omejitve, ki bodo s preoblikovanjem v javno podjetje odpravljene. Z ustanovitvijo novega javnega zavoda je tudi predvideno, da bi v občini vse dejavnosti urejanja zelenih javnih površin združili pod eno streho.
ROBERT GORJANC
»Javno podjetje Zelenice bo tako lahko finančno-računovodsko urejalo poslovanje na poenostavljen in
evropsko primerljiv način v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, lahko se bo zadolževalo, ne da bi
to vplivalo na javnofinančni položaj ustanovitelja. Zaposleni ne bodo več javni uslužbenci, ampak se bo njihov položaj izenačil s tistimi v gospodarstvu, kar bo omogočalo tudi bolj stimulativno nagrajevanje zaposlenih, javno podjetje bo načrtovano tržno dejavnost lahko izvajalo po ekonomskih načelih uspešnosti in učinkovitosti, torej ustvarjalo dobiček, povečala bi se avtonomija in hkrati odgovornost poslovodstva,« je prednosti statusnega preoblikovanja, ki povečujejo konkurenčnost Zelenic kot javnega podjetja na trgu, svetnikom obrazložila Mojca Oset, podsekretarka za pravne zadeve v Mestni občini Celje.
Skladno z odlokom so tako ključne dejavnosti javnega podjetja Zelenice urejanje, vzdrževanje in varstvo drevnine in grmovnic na javnih zelenih površinah, urejanje, vzdrževanje in obnavljanje travnatih površin in cvetličnih nasadov, rondojev in korit, varstvo zelenih površin pred boleznimi, škodljivci in poškodbami. Prav tako je predvideno, da bodo Zelenice vzdrževale in urejale druge javne površine, npr. igrišča, mestno opremo, poti okrog jezer ... ter opravljajo druga vzdrževalna dela in čiščenja. »Vse predvidene storitve v odloku, ki jih mesto potrebuje, bodo Zelenice prednostno izvajale za zadovoljitev javnih potreb. Če bodo v podjetju še proste zmogljivosti, jih bo podjetje lahko ponudilo tudi na trgu. Na ta
način bomo lahko tudi ves čas izboljševali svoje delo,« so pojasnili v celjski občini.
Zanimalo nas je, ali bodo Zelenice opravljale iste dejavnosti kot Simbio vrtnarstvo oziroma kako si bosta ti javni podjetji razdelili delo na področju urejanja javnih površin. »Predvideno je, da bi se vse dejavnosti, ki se nanašajo na urejanje zelenih javnih površin, združile pod eno streho, znotraj podjetja Zelenice,« so še odgovorili v občini.
Naložbe v sodobne
stroje
Zelenice so v zadnjem obdobju kupile kar nekaj sodobnih strojev za učinkovitejše opravljanje svoje dejavnosti. Pred časom smo že poročali o nakupu sejalnice, ki jo lahko najamajo celjski kmetje, pred kratkim je podjetje kupilo tudi traktorski priklopnik za pobiranje listja, ki omogoča hitrejše, lažje in kakovostnejše delo v parkih in na večjih javnih zelenih površinah.
Traktorski priklopnik Trilo S4 listje pobira in shranjuje v zalogovnik s kapaciteto štirih kubičnih metrov, ki zadostuje sedanjim potrebam. Ko je zalogovnik poln, ga odpeljejo na deponijo in izpraznijo ali ga naložijo na vozilo za odvoz. Traktorski priklopnik pri pobiranju lista zajame 1,8 metra široko površino, s pomočjo
sesalne cevi lahko pobira tudi listje na kupih. 1650 kilogramov težak stroj je mogoče nadgraditi in ga kasneje uporabiti za košnjo ter pobiranje trave. Trilo S4 je bil izdelan na Nizozemskem, z dodatno opremo je stal približno 31 tisoč evrov.
»Zaposleni so nove pridobitve veseli, saj jim je zelo olajšala delo. Pred nakupom novega stroja so listje grabili ročno. Čeprav so si pomagali s pihalcem, je bilo delo zamudno. Tudi na kamione so kupe listja v glavnem nalagali ročno, le izjemoma so si pomagali z nakladal-kami za seno. Takšen način dela je zahteval celotno ekipo zaposlenih, ki je bila preobremenjena, da bi pograbila vse odpadlo listje po mestu,« so pojasnili v občini.
Zelenice so kupile tudi parkovno kosilnico Toro, ki je večopravilna. Poleg košnje in mulčenja večjih parkovnih površin omogoča pobiranje listja in organskih odpadkov na večjih površinah. Njena prednost je, da je zelo okretna in omogoča delo na ozkih in gosto zasajenih površinah. V jesenskem času je pri pobiranju listja na javnih površinah v veliko pomoč, prav bo prišla tudi spomladi in poleti, ko bo veliko dela pri urejanju javnih zelenih površin v mestu. Kosilnica je bila izdelana v Italiji, stane približno 26 tisoč evrov.
Foto: MOC
Novi traktorski priklopnik za pobiranje listja, nova moč javnega podjetja Zelenice
Pospravljanje in odstranjevanje listja na parkiriščih stanovanjskih naselij je kar velik problem, saj rednega čiščenja teh površin ni. Ali bi za to morali poskrbeti stanovalci ali to delo opravljajo Zelenice, smo povprašali v MOC. »Pobiranje listja na javnih zelenih površinah je bilo že doslej v domeni nekdanjega režijskega obrata, ki je zdaj del javnega podjetja Zelenice, saj gre za izvajanje osnovne dejavnosti. Gre za tiste zelene površine, ki so v lasti MOC in na katerih je pobiranje listja predvideno z letnim načrtom vzdrževanja, ta storitev pa je plačana z javnimi sredstvi. Obstajajo tudi zelene površine v blokovskih naseljih, ki niso v lasti MOC, te vzdržujejo lastniki oziroma upravniki. Večina parkirišč v mestu ima upravljavce oziroma lastnike in ti naj bi skrbeli za te površine na lastne stroške,« so nam odgovorili v celjski občini.
Klic dobrote še ni končan
Jubilejni, že trideseti koncert Klic dobrote bi moral biti v celjski Hali Golovec, vendar je bil zaradi epidemije v skrčeni obliki. Letos je bilo mogoče koncertu prisluhniti le po televiziji in radiu, dobri ljudje pa so se spet izkazali. Med dobrodelnim koncertom in takoj po njem je bilo zbranih 228 tisoč evrov.
Na letošnjem koncertu so nastopili Irena Vrčkovnik, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Nuška Drašček in Gašper Rifelj. Ob jubilejnem koncertu Klic dobrote je med videonagovorom zbrane pozdravil ter se jim zahvalil tudi papež Frančišek. »Naj ta koncert izrazi harmonijo edinosti med vami!« je nagovoril Slovence poglavar Katoliške cerkve. Množici prostovoljcem, ki pomagajo v Slovenski karitas - teh je kar enajst tisoč - se je zahvalil predsednik, mariborski nadškof Alojzij Cvikl, rojak iz Nove Cerkve pri Vojniku. V naši državi deluje 465 župnijskih karitas.
Zaradi epidemije smo bili Celjani za jubilejni koncert Klica dobrote delno prikrajšani. Na odru je bilo več nastopajočih, ki so tesno povezani z našim območjem. Med njimi je bila tudi Damjana Golavšek, nekdanja sodelavka Radia Celje.
»Letošnje geslo Slišim te je za vse spodbuda, da smo pripravljeni zbrano poslušati in tudi slišati vse, ki pridejo k nam v svojih stiskah. Kljub omejitvam je veliko priložnosti, da se odzovemo na stiske ljudi,« je povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Ob tem omenja različne možnosti: med temi so pogovor »čez balkon«, telefonski pogovor z osamljenimi, umirjanje ljudi z duševnimi težavami s pogovorom . Ob tem se je zahvalil za darove, s pomočjo katerih bo lahko dobrodelna ustanova lajšala stiske številnih prebivalcev Slovenije.
Dobrodelna akcija Klic dobrote bo trajala do konca tega leta. Tisti, ki so še pripravljeni darovati, lahko pokličejo na telefonsko številko 01/300 59 60, obiščejo spletno stran www.karitas.si ali sredstva neposredno nakažejo na Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Klic dobrote, Koda namena: CHAR, Sklic: 00 3514.	BJ
Lepota se lahko razcveti potiho
Med sprehodom po savinjskem nabrežju vas bodo odslej »pozdravile« tri češnje, ob njih pa table na katerih so zapisane misli Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta.
CELJE - Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.
27. decembra 2019 so Celjan-ke spregovorile glasneje kot kdajkoli prej in 27. novembra 2020 izpolnile obljubo, ki so jo dale knežjemu mestu. »To smo želele narediti že aprila, ob prazniku Mestne občine Celje, a nas je zaustavila karantena. Potem sem računala na november, ker je to drugi dober čas za sajenje drevesnih sadik, a so prišle nova karantena in še hujše prepovedi. A ker so sadike namenjene moji občini in ker je zdaj najboljši čas za sajenje navdiha in upanja, sem se odločila, da bomo tokrat sadike posadili. Če smo se aprila zbrali in >sadili< na online dogodku, je bil zdaj čas za sajenje. Brez
>pompa<, brez dogodka. Samo s srcem, v miru in tišini,« je po izpolnjeni obljubi dejala organizatorka in pobudnica dogodka Glas Celjank Andreja Cepuš.
Tri mlade divje češnje krasijo zelenico med parkiriščem za Knežjim dvorom ter Savinjskim nabrežjem. Posvečene so trem Celjankam, ki so pisale zgodovino in so bile zaradi svojega dela in življenja tudi navdih za dogodek. »Češnja Kraljica je posvečena Barbari Celjski, Sve-tovljanka raste v čast Almi M. Karlin, Ljubeznica pa bo cvetela v čast Veroniki Deseniški,« po-
jasnjuje Cepuševa, ki pravi še, da so sadike mlade, kot je mlad nov svet, v katerega vstopamo. Zato se bodo lažje prilagodile zemlji, obogateni s prstjo iz drevesnega parka, za rešitev katerega se Celjanke, ki so pri projektu sodelovale, tudi glasno zavzemajo. Ob vsaki mladi divji češnji stoji posebna tabla, kjer je zapisano njeno ime, poleg so spisane misli, ki so jih Celjanke posvetile mestu in češnjam.
»Želim in želimo si, da bi se vsi prebivalci in prebivalke Celja, a seveda tudi vsi ostali, ki boste v mesto prihajali na
obisk, radi ustavljali ob teh treh divjih češnjah, prebrali misli na tablah, dovolili, da se vas dotaknejo, ter tudi sami namenili češnjam kakšno svojo dobro misel, ljubeč pogled, svetlobo v očeh. S tem bomo skupaj skrbeli za upanje in navdih v mestu, da bodo >naše< češnje rasle skupaj z našo svetlobo v srcu. Naj se krepi, navdihuje in širi glas zgodovine, obujen skozi sedanjost za vizijo lepše prihodnosti,« zaključuje pobudnica projekta.
LKK, foto: Andraž Purg - GrupA
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ROGAŠKASLATINA - Referendum enako tvegan kot odhod v trgovino, meni župan
Napoved ali pobudo za ustavn o presojo
Da bodo vložili pobudo za presojo ustavnosti glede referenduma o gradnji Razglednega stolpa Kristal v času epidemije, so napovedali člani Svetniške skupine Socialnih demokratov. Izredna seja, ki so jo sklicali, ni bila sklepčna, saj se je je udeležilo le šest svetnikov od 200. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič vztraja pri izvedbi referenduma 13. decembra. Občinska uprava se sklicuje na mnenje ministrstva za javno upravo, da zaizvedbo referenduma kljub razglašeni epidemiji ni pravno-formalnih ovir.
TI NA STRMCNIK
Sklicateljica seje mag. Andreja Hunher je povedala, da bi izvedba referenduma 13. decembra pomenila neli-ko tveganje za zdravje ljudi. »>Ne predstavljam si, kako bodo ljudje v skrbi za lastno zdravje zapustili svoje domove in šli na referendum. Poleg tega so jim kratene pravice do obveščenosti, javne razprave, soočenja mnenj, kar so vse referendumska opravila.« Dodala je, da tisti ljudje, ki bi bili na dan referenduma v karanteni, ne bi mogli glasovati.
Za prestavitev referenduma se zavzema tudi zato, ker zanj velja zavrnitveni kvo-rum. To pomeni, da bi bil od-
lok o ureditvi območja, kjer je naertovan razgledni stolp, razveljavljen le, če bi proti njegovi uveljavitvi glasovalo vsaj 10 odstotkov vseh občanov. deudarila je, da na dan rprejemanja odloka o razpisu referenduma občinski svetniki niso vedeli, da statut občine merila postavlja bistveno strožje kot Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi. Medtem ko statut izvedbo referenduma določa v 45 dneh, omenjeni zakon omogoča izvedbo referenduma najprej v 30 dneh in najkasneje v letu dni. »Kadar se sprašujemo o hierarhiji pravnih aktov, je treba vedno upoštevati višji
akt, slediti bi morali zakonu in referendum razpisati, ko bodo epidemiološke razmere boljše,« je dejala.
Sledijo mnenju
ministrstev
Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič
je povedal, da je za občinsko upravo bistveno mnenje ministrstva za javno upravo, da za izvedbo referenduma 13. decembra ni pravno-formalnih ovir. Dodal je, da je to mnenje usklajeno z ministrstvom za notranje zadeve in Državno volilno komisijo. Verjame tudi v dobro delo občinske volilne komisije, da bo lahko referendum izvedla v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Glede skrbi za zdravje občanov, ki bodo na volišča odšli med epidemijo, je povedal: »Od 10. marca se vsak dan vsaj nekaj ur ukvarjam s koronavirusom in z ukrepi, ki jih za njegovo preprečevanje izvaja občina. Zato težko sprejemam kakršnekoli očitke, da mi ni mar za zdravje ljudi. Mnenje NIJZ je le pri-
poročilo, občinska uprava pa mora glede referenduma upoštevati še zakonske določbe in statut naše občine.« Po njegovem prepričanju MJU jasno določa, da občinski organi nimajo pristojnosti odločati o tem, kdaj bo referendum. Občinska uprava temu mnenju sledi. »Tveganje je tudi, ko gre občan v trgovino. A če upošteva vse priporočila, ki jih za izvedbo referenduma določa NIJZ, ne bo nič večje tveganje, če referendum izpeljemo v predvidenem roku.«
Razočarana nad
svetniki
Pobudnica referenduma Eva Žgajner je bila kritična do tega, da na izredno sejo niso prišli svetniki ostalih strank. »Ne gre za to, kdo ima prav in kdo ne. Kot občinski svetniki so dolžni, da se sej udeležijo ali vsaj povejo, zakaj jih ni. Očitno niso bili zadržani, glede na to, da so lahko uro kasneje prišli na redno sejo.« Tudi sama se zavzema za pobudo za oceno ustavnosti pri Ustavnem sodišču RS. Da bi bil referen-
Da se svetniki niso udeležili izredne seje, na kateri bi lahko prestavili datum izvedbe referenduma, je po prepričanju Andreje Flucher pokazatelj, da jim ni mar za zdravje občanov. (Foto: Nande Korpnik)
dum sredi epidemije, se ji zdi nesmiselno. »Argument, da je to stvar lokalne samouprave, se mi zdi neumen izgovor. Trenutno zbirajo podpise za referendum na državni ravni in politiki ter tudi državljani opozarjajo, da bi bila izvedba referenduma v sedanjih
razmerah nevarna. Če tako meni vlada, mi ni jasno, da ne poseže tudi na lokalno raven. Izvedba referenduma 13. decembra bo po mojem prepričanju epidemiološka katastrofa. Razen če se bodo razmere v državi čudežno spremenile.«
Postanite Božičkov pomočnik
Eno pisemce za en nasmeh
Že prejšnji teden smo poročali, da bodo člani Humanitarnega društva Enostavno pomagam, ki ob podpori trgovskega podjetja Tuš vsako leto pomagajo Božičku in v Celju postavijo Božičkovo to-
varno daril, tudi letos pripravili odmevno akcijo. Na spletu na naslovu bozickovatovarnadaril.si se je začela minulo nedeljo.
Ker Bežiikevih pemeinikev nikoli ni prevei, Oeme pri projek-
tu letes sedelevali tudi v medijski hiri NT&RC. Presime vas, da nam pemagate tudi vi, nari zvesti Oralli. Perljite nam sveje spedOu-dne misli, ki Oede epegumljale in Oedrile, eOenem pa pevaOite tudi vare etreke, da narireje kakrne risOiie, ki Oe pričarala nasmeh na eOraz. Skupaj lahke prižgeme iskrile tudi tam, kjer se je prej zdele nemegeie.
Cveja pisma in risOiie perljite de 20. 12. 2020 na naslev Enestavne pemagam, Cankarjeva uliia 1, 3000 Celje. Če želite, nam fetegra-fije svejega pisma ali sveje risOiie perljete tudi naslev Prererneva uliia 19, 3000 Celje ali na elektronski naslev tednik@nt-ri.si in je Oeme eOjavili v Nevem tedniku.
Hvala, ker nam pemagate prina-rati upanje, eOujati deOrete in prižigati lui ljuOezni!
novi tednik
\lz&№ г штј(
radio celie
*

*
*
*


ENO PISEMCE ZA EN NASMEH
"Z risbo in besedo poguma, ljubezni, sočutja, optimizma objeti otroke in starše, ki takšen objem potrebujejo še močneje, kot ptica svobodno nebo."
K projektu vabimo vse otroke in družine, pravzaprav vse posameznike, ki bi otrokom želeli polepšati prihajajoče dni in zagotovo s tem odpreti okno drugačnih misli, razmišljanj.
Vaša pisma bodo prejeli otroci in mamice v materinskih domovih in varnih hišah. Si sploh upamo predstavljati njihov nasmeh? To srečo, da nekdo misli nanje, daje nekomu mar zanje, da razumemo njihovo stisko in verjamemo v njihovo zmago.
Vabimo otroke, da svoji risbici dodajo tudi lepo misei in vabimo vas, dragi odrasli, da besedo srčnosti odraslim namenite tudi vi. Naj besede opogumljajo in sporočajo dobro.
Risbo in pismo prosimo ustvarite na format A4, jih vstavite v kuverto in odpošljite na naslov Humanitarno društvo Enostavno pomagam, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje. Mi pa bomo vse vaše izdelke, prejete do 20. decembra, skrbno predali v prave roke.
Organizatorja projekta:
Risalnica in Humanitarno društvo Enostavno pomagam
ZA ENOSTAVNO LEPŠI BOZIC.
Za več informacij obiščite www.enostavnopomagam.eu ali nam pišite na enostavnopomagam@gmail.com.
www.novitednik.si
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Poklon očetu šolskega atlasa
ŠENTJUR - Načrtujejo dogodke v spomin kartografu Blažu Kocenu
Prihodnje leto bo minilo 200 let od rojstva in 150 let od smrti geografa in kartografa Blaža Kocena, ki izvira iz vasi Hotunje na Ponikvi. Ker so njegove šolske atlase uporabljali v celotnem avstrijskem cesarstvu, je dobil vzdevek oče šolskega atlasa. Med strokovnjaki je Kocenova zapuščina izjemno cenjena. Več dogodkov, ki so načrtovani za prihodnje leto, bo morda spodbudilo, da bi tega rojaka še bolj spoznala širša javnost.
Takole so se s pomočjo spleta povezali prostovoljci, ki bodo mladim nudili učno pomoč. (Foto: Lara Žmaher)
Mladi nudijo brezplačno
učno pomoč
ŠENTJUR - 21 mladih se je odzvalo na povabilo Mladinskega centra Šentjur za učno pomoč učencem zadnjega triletja šentjurskih osnovnih šol. »Razmišljali smo o tem, kaj koristnega bi lahko naredili v času epidemije, in se domislili, da bi lahko povezali tiste, ki potrebujejo učno pomoč, in tiste, ki jo lahko nudijo. Takšna pomoč je vedno zaželena. Zdaj ko mladi nimajo stika z vrstniki in jim tudi v šolah ne morejo pomagati, še toliko bolj,« je povedala vodja centra Lara Žmaher.
Inštruktorji, ki sodelujejo v projektu brezplačne učne pomoči, lahko pomagajo enemu ali več otrokom. Poučujejo lahko s pomočjo spleta ali v živo in sami predlagajo predmet, kjer nudijo pomoč. Ob tem imajo na voljo podporo
mentorja, možnost mesečnih srečanj in izmenjav izkušenj z ostalimi inštruktorji. V mladinskem centru še vedno zbirajo prijave prostovoljcev, saj so potrebe po pomoči velike.
Osnovne šole iz šentjurske občine so o možnostih
tovrstne pomoči obvestile družine svojih učencev. Doslej se je za pomoč prijavilo 23 učencev. Projekt vodijo tri prostovoljke. Koordinira ga študentka pedagogike in an-dragogike na filozofski fakulteti Zala Gunzek, inštruktorje mentorira študentka socialne pedagogike na pedagoški fakulteti Špela Tiselj, za stike z učenci skrbi dijakinja I. gimnazije v Celju Nika Zabukov-šek. V času, ko so mladi vpeti v izobraževanje na daljavo, je Mladinski center Šentjur zanje in za inštruktorje pripravil tudi dve brezplačni delavnici o tehnikah učenja.
TS
Šentjurju in Velenju priznanje, metlica občini Laško
TINA STRMČNIK
Blaž Kocen je bil rojen leta 1821, opisi, ki so se ohranili o njem, pravijo, da je bil izjemno vedoželjen, zanimalo ga je marsikaj. Rad je raziskoval in iskal odgovore na vprašanje, zakaj je nekaj tako, in se ni sprijaznil s prvimi razlagami. »Zanimivo je, da je med drugim spremljal, ali se rože obračajo tudi po luni in ne le po soncu. Poznal je vse ptice iz bližnjega gozda, znal jih je oponašati. Naravoslovje ga je zelo zanimalo,« je pojasnil predsednik Turistično--olepševalnega društva (TOD) Ponikva Zlatko Zevnik. Obiskoval je nedeljsko šolo, nato je izobraževanje nadaljeval v celjski gimnaziji in šel v uk, da bi postal duhovnik. S pomočjo mecenov s Koroške, ki so ga podpirali, je to šolanje uspešno končal. Kot kaplan je služboval v različnih krajih, med drugim v Rogatcu in Šoštanju. Po šolski reformi je zapustil duhovniški poklic, odločil se je za dodatno izobraževanje in za prosvetni poklic. Prvo službo je dobil na gimnaziji v Celju, nato je poučeval na liceju v Ljubljani. Ker je bil šibkega zdravja, se je odločil za selitev v Gorico, saj mu je ustrezalo bolj milo podnebje. Tam je napisal več strokovnih člankov. Nato je bil premeščen na Češko, v kraj Olomouc, kjer je poučeval v nemški gimnaziji. Tam je začel sodelovati z založnikom Eduardom Hölzlom, s katerim sta izdala številna uspešna dela. Založba se je osredotočala predvsem na geografijo in kartografijo. »Pri tej založbi, ki obstaja še danes, je najprej izšel Kocenov atlas za osnovne šole in nato še atlas za srednje šole, šlo je za različne izdaje. Pisal je tudi učbenike. V
TOD Ponikva v sodelovanju z Občino Šentjur načrtuje več dogodkov, s katerimi bi osvetlili življenje in delo Blaža Kocena, je povedal predsednik društva Zlatko Zevnik.
času šolske reforme je namreč primanjkovalo literature ob vedno novih spoznanjih. Kocen je bil sredi 19. stoletja vodilni kartograf v srednjeevropskem prostoru.« Oče atlasov se je zaradi slabega zdravja upokojil prej in se preselil na Dunaj. Najverjetneje je zbolel zaradi griže ali tifusa in je umrl, star komaj 50 let.
Atlasi s Kocenovim imenom so izhajali v 18 jezikih na treh celinah, in sicer v več sto izdajah in milijonih izvodov.
Od simpozija do izdaje slikanice
Čeprav se v Sloveniji marsikdo ne zaveda, kakšen je bil pomen zapuščine Blaža Kocena, je v Avstriji še danes znana blagovna znamka Ko-zzen Atlas, ki je sinonim za kakovost na področju šolske geografije. »Žal je tako, da naše velike može poznamo
predvsem v lokalnem okolju. Podobno je s Slomškom, vprašanje je, kako njegovo veličino predstaviti tudi prebivalcem drugih pokrajin,« razmišlja Zlatko Zevnik.
Da bi o svojem rojaku zbudili zanimanje, bodo člani TOD Ponikva v sodelovanju z občino pripravili več dogodkov. Če bo vse po sreči, prihodnje leto, kot veleva že tradicija, spomladi ne bo manjkala Ko-cenova sobota s pohodom in s poljudnimi predavanji na temo kartografije, geografije, a tudi geologije, saj iz Boletine pri Ponikvi izvira še geolog Stanko Buser. Glas o Kocenu se bo širil tudi na mednarodnem simpoziju, ki bo verjetno pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter ob sodelovanju Društva učiteljev geografije Slovenije.
Ko se je na Ponikvo preselila danes upokojena učiteljica geografije Slava Kovačič, je začela raziskovati podatke o Blažu Kocenu. V 70. letih prejšnjega stoletja je dala pobudo, da so po tem geografu poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo. Leta 2009 je družina Debelak na mestu, kjer je nekoč stala rojstna hiša tega velikega moža, postavila novo leseno hišo, v kateri je Turistično-olepševal-no društvo Ponikva uredilo spominsko sobo o njegovem življenju in delu. Po Kocenu so med drugim poimenovane ulice v Celju, Mariboru, Rogatcu in Ljubljani.
Na pobudo občine bo Pošta Slovenije izdala spominsko znamko. Še ena ideja je, da bi o tem znamenitem Ponkovljanu izšla slikanica pri založbi Ajda, ki je doslej v zbirki Znameniti Slovenci pripravila knjižna dela o veljakih našega naroda. Najverjetneje bo RTV Slovenija Blažu Kocenu posvetila tudi eno svojih dokumentarnih oddaj. »Predvideno je, da bi prikazali okolje, od koder je izhajal. Pričevalci bodo povedali več o njegovem življenju in o pomenu njegovega dela.«
Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen je letos kljub epidemiji uspelo že dvanajstič izvesti akcijo ocenjevanja urejenosti javnih stranišč. Priznanja so podelili v treh kategorijah, in sicer v kategoriji mestnih občin, ostalih občin in bencinskih servisov. Med najvišje ocenjenimi občinami so tudi Šentjur, Velenje in Žalec. Najmanj točk in s tem tudi straniščno metlico je komisija letos prisodila občini Laško.
Med letom so člani komisije prevozili 3.997 kilometrov
in opravili terensko ocenjevanje javnih stranišč na 154 mestih po vsej Sloveniji. Preverili so, kakšno je stanje javnih stranišč v enajstih mestnih občinah, 78 ostalih občinah in na 56 bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji.
V kategoriji mestnih občin je največ točk dosegla MO Ljubljana, sledita MO Slovenj Gradec in MO Maribor. MO Velenje je pristala na petem, MO Celje na osmem mestu. Med ostalimi občinami se je občina Šentjur uvrstila na drugo mesto, boljšo oceno je tako prejela samo
občina Krško. Občina Žalec je prejela peto oceno.
Namen akcije Naj javno stranišče je opozoriti na težave, ki jih imajo osebe s KVČB, a tudi ostali invalidi. Poleg tega želijo javnost osveščati o pomenu stranišč ter prenesti informacije o dostopnih javnih straniščih. Kot pravijo v društvu, so v vseh letih izvajanja akcije dosegli osnovni namen akcije - spodbuditi občine in druge javne institucije k razmisleku o čistih in primerno urejenih straniščih.
LKK, foto: MOV
Prihajata nov pediater otroški zobozdravnik
POLZELA - Kot je že nekaj časa znano, bosta kmalu v pokoj odšla dolgoletna pedi-atrinja Vlasta Matjaž in zobozdravnica Silva Galackaj.
Glede na trenutne razmere, ko vsesplošno primanjkuje zdravstvenega kadra, še posebej na primarni ravni, so se mladi straši kar malo prestrašili, kako bo z nadaljevanjem tovrstnih storitev v njihovi zdravstveni postaji, a kot pravi župan Jože Kužnik, bodo na Polzeli dobili novega pe-diatra in zobozdravnika. »Po
novem letu k nam prihajata novi koncesionar za otroško zobozdravstvo. Odločba o izbiri je že pravnomočna, usklajujemo pogodbo, ki bo kmalu podpisana. Prihaja tudi nov pediater, odločba še sicer ni pravnomočna, vendar tudi z njim že usklajujemo pogodbo, ki bo podpisana v prihodnjih dneh. Torej se za naše najmlajše ne bo spremenilo nič.« Naloge zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov na Polzeli bo prevzel žalski dispanzer, ki že zdaj v prostorih
in
Zdravstvenega doma Žalec in Zdravstvene postaje Prebold opravlja naloge zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov za občine Žalec, Prebold, Vransko in Tabor.
Tako Matjaževa kot Galac-kajeva, ki dejavnost na Polzeli opravljata v zasebnih ambulantah, v tem delu Spodnje Savinjske doline puščata velik pečat. S svojo strokovnostjo, zavzetostjo in skrbnostjo sta več desetletij bdeli nad zdravjem ne samo najmlajših Polze-lanov, temveč tudi nekaterih otrok iz sosednjih občin.
ŠO
Na območju Mestne občine Velenje je urejenih osem javnih nišč, katerih uporaba je brezp na. Na fotografiji javno stra v . Sončnem parku.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Severna vezna cesta odprta
CELJE - Potem ko je od upravne enote prejela pravnomočno uporabno dovoljenje, je Mestna občina Celje v zadnjih dneh minulega meseca namenu predala 500 metrov dolg odsek severne vezne ceste. Zaradi epidemije koronovirusa in vladnih ukrepov tokrat ni bilo običajnega slavnostnega odprtja.
Nova dvopasovnica zagotavlja najkrajšo povezavo med Novo vasjo in Ostrožnim ter bistveno razbremenjuje promet v bližnjih stanovanjskih nase-
ljih. »Pomembno je, ker nova pridobitev tudi umirja promet na tem območju in zagotavlja večjo prometno varnost ter pretočnost. V sklopu projekta smo sočasno uredili odvodnjavanje, plinovod in telekomunikacijsko omrežje, postavili novo javno razsvetljavo in urbano opremo ter z novima avtobusnima postajališčema omogočili vzpostavitev mestnega potniškega prometa,« so ob odprtju severne vezne ceste za promet sporočili iz celjskem občine, ki je projekt kljub zahtevnemu terenu uresni-
čila v približno letu. Gradbena dela je izvajalo podjetje Voc Celje.
Vrednost projekta znaša 1,7 milijona evrov, v MOC pa pričakujejo, da bodo letos in prihodnje leto od ministrstva za infrastrukturo prejeli približno pol milijona evrov iz evropske kohezijske politike.
Na severno vezno cesto je občina navezala tudi most na Cesti v Lokrovec, ki ga je zgradila že lani.
RG
Foto: SHERPA
Le še na stikalo je treba pritisniti
MOZIRJE - Na našem območju sta se v zadnjih letih uveljavili dve veliki božični prireditvi, to sta Božični Vojnik in mozirska Božična bajka Slovenije. Prva prireditev bo letos v okrnjeni obliki, za drugo je vse pripravljeno. Le še na stikalo je treba pritisniti, pravijo v Mozirju. Njegova letošnja božična bajka bo že peta po vrsti.
Za mozirski park skrbi Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. To je po koncu poletne sezone najprej poskrbelo za posaditev čebulic tulipanov, ki se bodo razcveteli med prihodnjo spomladansko razstavo. »Nato smo se znašli pred veliko dilemo: ali naj začnemo pripravljati vse potrebno za Božično bajko Slovenije tudi med sedanjimi epidemiološkimi razmerami ... Kljub temu smo se odločili, da bomo bajko pripravili,« je povedal predsednik hor-tikulturnega društva Darko Bele. Organizator trenutno čaka le še na pravi trenutek, ko bo lahko park za obiskovalce ponovno odprt. Letos je bilo kupljenih dvesto tisoč novih lučk, zasvetilo jih bo 1,6 milijona.
Ce v adventnem in božičnem času delovanje Božične bajke Slovenije zaradi epidemioloških razmer ne bo mogoče, se bo to zgodilo nekoliko pozneje. »Menim, da bo še vedno primerno, če
bomo park odprli v januarju ali februarju. Ce bo takrat sneg, bo sprehod skozi park še dodatno idiličen,« dodaja predsednik društva. V času preteklih štirih božičnih bajk snega namreč skoraj ni bilo. Zanimanje ljudi za morebitno januarsko ali februarsko bajko je organizator že preveril z anketo na Facebooku. Kar 85 odstotkov sodelujočih je takšno, nekoliko prestavljeno prireditev odobravalo. Odgovorili so, da jo bodo obiskali tudi v primeru, če bo šele januarja ali februarja.
Zmerno zadovoljstvo
Oba vala epidemije koronavirusa sta v Mozirskem gaju preprečila marsikaj. Spomladanska razstava tulipanov je ostala zaradi prvega vala epidemije zaprta. Cez poletje je bil park redno odprt vse do začetka oktobra. »Kljub temu da letos ni bilo obiska tujcev - ni bilo niti avtobusnih izletnikov in šolskih skupin - smo bili z obiskom kar zadovoljni. Očitno so turistični boni poskrbeli za to, kar so morali,«
je razmeroma zadovoljen Bele. Zvrstilo se je približno dvajset tisoč obiskovalcev, kar pomeni razmeroma zadovoljivo število. Letos ni bilo tistih petnajst tisoč obiskovalcev, ki si pridejo ogledat cvetoče tulipane. Prav tako ni bilo poletne razstave plazilcev, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje vanjo ni privolil. Nato je bilo pripravljeno jubilejno, deseto tekmovanje za najtežjo bučo. Ta je bila s svojimi 713 kilogrami doslej rekordna.
BJ, foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Virtualna šola?
Strokovnjaki, ki delujejo v okviru Šolske svetovalnice, ki nudi podporo in svetovanje staršem in učiteljem pri težavah, ki jih prinašata šolanje in vzgoja otrok, so predlagali ustanovitev prve virtualne osnovne šole za delo na daljavo.
Menijo, da je to lahko ena od rešitev različnih težav in izzivov, s katerimi se danes soočajo tako učenci, učitelji kot tudi starši. Predstavlja kompromis pri osnovnošolskem izobraževanju, sploh v času, ko učenci iz različnih razlogov ne morejo neposredno obiskovati in se udeleževati pouka v šoli. V ta namen Šolska svetovalnica zbira podpise za vzpostavitev prve sistemske virtualne OŠ, pobudo je predstavila tudi različnim ustanovam v državi.
V svetovalnici menijo, da bi lahko virtualna osnovna šola predstavljala kakovostno nadgradnjo vzgojno-izobraževal-nega sistema, pri kateri bi sodelovali motivirani učitelji, ki si takšen način poučevanja želijo in so ga tudi vešči. Pri izvedbi pobude imata glavno vlogo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s strokovnimi zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter javna televizija. Odličen primer spomladanskega spoprijemanja s poučevanjem na daljavo je bila prav oddaja Izodrom, ocenjujejo v svetovalnici. Ministrstvo bi k sodelovanju povabilo učitelje različnih strok, in sicer za vse predmete in razrede. Pripravili bi učne ure, ki bi imele videopredstavitve vsebine in nato čas še za individualno delo učenca. Takšna virtualna osnovna šola bi lahko kasneje postala del sistema vzgoje in izobraževanja za vse učence, ki zaradi različnih razlogov ne morejo redno obiskovati pouka (dolgotrajno bolni otroci, tisti, ki se šolajo na domu, vrhunski športniki ...). Ob tem poudarjajo, da se zavedajo, da virtualna osnovna šola nikakor ne more nadomestiti pristnega stika otroka z učiteljem v učnem prostoru.	TC
V	Kompolah celovita prenova
ŠTORE - Končuje se prenova 700 metrov dolgega cestnega odseka na območju Kompol. Občina je cesto razširila in položila novo asfaltno prevleko.
V	teh dneh so na vrsti še manjša zaključna dela, ki obsegajo ureditev bankin in brežine. Vloženih bo 90 tisoč evrov občinskih sredstev.	BJ
Največ za dvorano in kanalizacijo
ŠTORE - V predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto je za naložbe namenjenih 68 odstotkov sredstev. Največji sta začetek gradnje nove športne dvorane na Lipi ter medobčinski projekt gradnje manjkajoče javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Proračun za leto 2021 je bil v prvi obravnavi sprejet na zadnji seji občinskega sveta in je v 15-dnevni javni obravnavi. Sprejet je bil soglasno. Po prvi obravnavi znašajo načrtovani skupni prihodki 6,1 milijona evrov in odhodki 8,4 milijona, občina si bo pomagala z dolgoročnim posojilom za gradnjo športne dvorane. Ta bo nadomestila sedanjo šolsko telovadnico, v skoraj ničenergijski novi stavbi bo tudi šolska jedilnica. Za drug velik projekt, to je gradnjo manjkajoče kanalizacije, so se Štorovčani povezali v skupni projekt s Celjani in z Vojničani. Pogodba med njimi je že podpisana.
V predlogu proračuna za prihodnje leto je še več drugih za občino in občane pomembnih naložb. Med njimi so ureditev novih prostorov knjižnice in občinske uprave na Lipi, fitnes na prostem na Lipi, hodnik za pešce med Opoko in Ogorevcem, ureditev športnega igrišča v Ogorevcu, oprema za izobraževanje odraslih v okviru mreže izobraževalnih središč (gre za skupni projekt z Ljudsko univerzo Celje) in oprema za interpretacijske točke v več naseljih štorske občine. Sredstva, ki pripadajo Štorov-čanom po 21. členu Zakona o financiranju občin, bodo vložena v ureditev ceste Prožinska vas-Zagaber.	BJ
Za varnejši korak
ROGAŠKA SLATINA - V naselju Zagaj pod Bočem v Krajevni skupnosti Kostrivnica so bogatejši za pločnik in bolj urejeno vozišče.
Posodobitve je bila deležna lokalna cesta iz smeri obvoznice. Na razdalji približno 200 metrov je izbran izvajalec razširil vozišče, po novem je tam urejeno odvodnjavanje. Najdragocenejši pridobitvi sta nov pločnik in cestna razsvetljava ob njem. V občinski upravi ocenjujejo, da izboljšave niso pomembne le za krajane Zagaja pod Bočem, ampak za vse udeležence v prometu. Vrednost naložbe znaša 47 tisoč evrov. Občina Rogaška Slatina ima skupno osem kilometrov urejenih pešpoti in površin, kjer je omogočena varna hoja. Pripravlja tudi nove projekte, s katerimi želi še izboljšati urejenost površin za pešce v vseh treh krajevnih skupnostih. Trajnostna mobilnost in promocija pešačenja sta kot pomembna cilja opredeljeni tudi v celostni občinski prometni strategiji.	TS
10
KULTURA
Zdravko Kafol, direktor zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev
E-knjižni sejem presegel pričakovanja
Minulo nedeljo se je uradno končal 36. Slovenski knjižni sejem (SKS), ki je letos kot še mnogi drugi sejmi v teh posebnih razmerah zaradi koronavirusa doživel svojo spletno izvedbo. Tradicionalno, v fizični obliki, je sicer knjižni sejem v Cankarjevem domu (CD) v Ljubljani.
ROBERT GORJANC
O letošnjem e-knjižnem sejmu, o izzivih pri pripravi spletne izvedbe dogodka in o tem, kakšne učinke je oziroma bo prinesel, smo se pogovarjali z Zdravkom Kafolom, predsednikom upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma in direktorjem Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS, ki je poleg CD in Javne agencije za knjigo RS (JAK) eden od organizatorjev sejma.
Sogovornik je najprej pojasnil, da e-knjižnega sejma še ni konec, saj so se organizatorji zaradi zanimanja obiskovalcev in zaprtosti knjigarn odločili, da bodo prodajnokataloški del sejma podaljšali do sobote, 5. decembra. V nedeljo se je končal spremljevalni program, ki je na spletni strani knjižnega sejma prinesel številne pogovore s pisci in z drugimi zanimivi odločevalci in udeleženci v založniški ter knjigotrški panogi. Seveda si je na spletni strani sejma - enako kot e-ka-talog založnikov - posnetke teh pogovorov še vedno mogoče ogledati.
Kakšna je vaša zaključna ocena letošnjega e-knjižnega sejma, ste zadovoljni s premi-erno izvedbo?
Tiha želja organizatorjev je bila, da bi bil obisk sejma na spletu večji, kot je obisk v živo. Ze v prvih petih dnevih sejma, torej do petka, smo zabeležili 30 tisoč spletnih obiskov in s tem rezultatom smo zelo zadovoljni.
Kakšen je bil obisk spremljevalnih dogodkov?
V tednu se je s programskim sklopom Vikend premiere zvrstilo približno 30 dogodkov, ki jih je na spletni strani obiskalo približno 25 tisoč obiskovalcev. Če dodamo še oglede na Facebookovi strani sejma, je dogodke spremljalo skoraj
60 tisoč obiskovalcev. Najbolj zanimive dogodke, pogovore z znanimi avtorji, na primer s Tadejem Golobom, ki se je po nesreči v gorah prvič pojavil v javnosti, in z Nikom Grafe-nauerjem, ki je obeležil 80-le-tnico, si je ogledalo več kot tri tisoč ljudi. To je ne samo presenetljivo, ampak tudi zelo lep dosežek. V Cankarjevem domu na sejmu v živo tudi na najbolj zvezdniških dogodkih ni udeleženih več kot sto, sto petdeset obiskovalcev, morda dvesto v kakšni večji dvorani. Obisk določenih vsebin se je torej podeseteril. Letošnji Schwentnerjev nagrajenec je na spletu prejel skoraj tisoč čestitk, kar se na običajnem sejmu ne more zgoditi. Večji doseg sejma, ki na spletu pride v mnogo več domov, je nedvomno prednost.
Ali to štejete tudi kot glavni dosežek letošnjega e-knjižnega sejma? Ali menite, da je treba z nekaterimi spletnimi rešitvami nadaljevati tudi, ko boste prihodnje leto znova pripravili sejem v fizični obliki, kar je še vedno glavna programska usmeritev?
Res je. Spletna izvedba s povečanim, multipliciranim dosegom je omogočila, da je sejem postal vseslovenski, s čimer tudi opravičuje pridevnik v svojem nazivu. Sejem so namreč spremljali ljudje iz množice slovenskih mest in vasi.
Pri spletnem glasovanju za knjigo leta smo na primer lahko upoštevali celo glasove iz tujine. Prav to razširjenost sejma, ki jo jo omogočil splet, nameravamo ohraniti. Tudi za druge sejme po Evropi organizatorji razmišljajo, da bi fizični sejmi, ko jih bo spet mogoče prirejati, postali hibridni. Ta spletna razsežnost bo torej obstala kot nek dodatek
živim sejmom. Če nastopi na sejmu znan pisatelj, zakaj ne bi tega prenašali še po spletu ali predvajali posnetka in omogočili ogleda v večini slovenskih domov, kjer jih ta vsebina zanima, ter s tem podeseterili gledanost.
Ali ste dolgo ohranjali upanje, da bi sejem vendarle izvedli v fizični obliki, v prostorih Cankarjevega doma?
Organizatorji smo načrtovali in se pripravljali na t. i. hibridni sejem, kot je tudi praksa pri nekaterih sejmih v svetu, torej da je nekaj dogodkov v živo in nekaj na spletu. Jeseni je postajala epidemiološka situacija vedno slabša, čemur so sledili tudi ostrejši ukrepi in pred mesecem in pol smo se odločili, da bomo pripravili samo spletni, virtualni sejem. Ze spomladi smo se spraševali, ali bi letos sploh pripravili knjižni sejem. Organizatorji velikih svetovnih knjižnih sejmov so ob prvem valu epidemije odpovedovali ali prestavljali sejme na leto 2021 ali kasneje. Kot primera lahko navedem londonski in pariški sejem, ki sta bila načrtovana v marcu, pa tudi jesenski sejmi na Dunaju, v Beogradu in Leipzigu so bili odpovedani, organizatorji jih niso pripravili niti v spletni obliki. No, nekateri sejmi so vendarle bili uresničeni vsaj v virtualni različici, na primer nedavni frankfurtski sejem in sejma v Bologni ter Göteborgu. Naposled smo se odločili, da bomo tudi v Ljubljani pripravili e-knjižni sejem, predvsem zaradi knjižne panoge, založnikov, obiskovalcev, bralcev, ki so v tej situaciji zelo prikrajšani in onemogočeni. Ze v prvem valu so bile slovenske knjigarne zaprte 50 dni, v drugem valu so še vedno zaprte in ne vemo še, kdaj bodo spet lahko odprle vrata. Knjižni sejem je zelo pomemben za knjigo na Slovenskem, zato je prav, da je bil vsaj v spletni obliki.
Kakšen izziv predstavlja
priprava e-sejma v primerjavi s fizičnim sejmom?
Izziv je popolnoma drugačen. Prvi fizični sejem je bil leta 1972, torej obstaja že 48 let. Tehnike in zakonitosti prireja-
Knjiga leta Plan B
V okviru Slovenskega knjižnega sejma organizatorji vsako leto razglasijo tudi knjigo leta. Letos so lahko obiskovalci zanjo glasovali tudi po spletu. Največ glasov je prejela knjiga novinarja Boštjana Videmška Plan B, za katero je fotografije prispeval Matjaž Krivic, izdala pa jo je založba Umco. Z Boštjanom Videmškom smo v Novem tedniku veliki intervju objavili pred štirinajstimi dnevi.
Nagrado SkS za literarni prvenec, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejel Borut Kraševec za knjigo Agni (Lud Šerpa, 2020). Nagrado Radojke Vrančič, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino prevajalcem, starim do 35 let, je prejela prevajalka Lara Unuk.
Primož Premzl je prejemnik letošnje Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, ki jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) pri GZS,
Prejemnik posebnega priznanja za e-založništvo je Gigafida 2.0, korpus pisne standardne slovenščine, ki ga upravlja Center za jezikovne vire in tehnologije.
nja klasičnih sejmov so nam že dobro znane in jih obvladamo, imamo to znanje. Pri pripravi spletnega sejma pa smo se organizatorji in strokovne službe Cankarjevega doma, ki je naš partner pri sejmu, znašli pred popolnoma novim izzivom, pred vprašanjem, ki je bilo popolnoma edinstveno. Še nihče ni sodeloval pri pripravi spletnega sejma. Bile so ideje, da bi kupili neko tujo spletno platformo, na primer götebor-skega ali frankfurtskega sejma. A to se je izkazalo za popolnoma nemogoče: dvomim, da bi takšno spletno rešitev sploh lahko kupili, pri čemer bi jo bilo treba prevesti in seveda tehnično prilagoditi pogojem v Cankarjevem domu, kjer so drugačni standardi v primerjavi z drugimi sejmi. Zato smo se odločili, da bomo naredili lastno spletno rešitev. Tako smo organizatorji in IT-ekipa Cankarjevega doma začeli e--sejem postavljati iz nič. Glede na to, da sem spremljal vse naštete evropske sejme, nas glede našega res ni treba biti sram, Slovenski knjižni sejem je vsaj na ravni primerljivih tujih sejmov, če ne boljši.
Kakšen je bil odziv razstavljavcev v primerjavi s prejšnjimi leti, koliko se jih je prijavilo letos, je zastopana večina največjih založb in kdo se še predstavlja poleg njih?
Letos je bilo prijavljenih 97 založb, kar pomeni, da je bila na sejmu zastopana skoraj vsa založniška produkcija. Založbe so bile za razliko od nas organizatorjev že navajene na sodelovanje na spletnem sejmu, ko je bil spomladi ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic t. i. Sejem s
kavča. To je bil prvi tovrsten poskus pri nas, ki je bil uspešen. E-predstavitvi malo več kot 60 založb na tem sejmu smo dodali še obogaten program, okrogle mize, pogovore, intervjuje, podelitev nagrad ... Torej različne spremljevalne dogodke, ki jih na primer tudi sejem v Göteborgu ni imel. Torej, lahko bi pripravili samo virtualni katalog, v katerem bi obiskovalec kliknil na neko črko in si ogledal določeno založbo. Tudi to smo seveda imeli, ampak smo želeli še nekaj več.
Kakšne so posledice dveh »lockdownov« za panogo založništva in knjigotrštva?
Naša založniško-knjigotrška dejavnost je mikro panoga, ki z Mladinsko knjigo kot našo največjo založbo ter drugimi
večjimi in t. i. garažnimi založbami predstavlja dve tiso-činki BDP Slovenije. Celoten promet v naši panogi znaša približno 60 milijonov evrov letno. Vsi slovenski založniki skupaj na primer ustvarimo manj prometa kot na primer Paloma. Vendar to, da so knjigarne upoštevaje prvi val že več kot 50 dni zaprte, lahko zelo vpliva na celoten rezultat panoge. Ocenjujemo, da je naše panoga ob prvem »lock-downu« izgubila 2,5 milijona evrov prihodkov. Približno 150 tisoč knjig ni bilo prodanih, ki bi sicer ob normalnih razmerah bile, in te knjige seveda ne bodo »prodane za nazaj«. Upajmo, da to drugo zaprtje knjigarn ne bo trajalo čisto do konca leta.
Foto: osebni arhiv ZK
Ta veseli dan kulture bo virtualen
Danes se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pri čemer mineva že dvajset jubilejnih let, odkar v Sloveniji 3. decembra obeležujemo Ta veseli dan kulture. Letos bo zaradi epidemije koronovirusa minil bolj žalostno, saj so vrata kulturnih ustanov zaradi vladnih ukrepov še vedno zaprta. Vseeno je ta praznik kulture mogoče zanimivo doživeti, saj so kulturne ustanove, tudi osrednje celjske, pripravile številne zanimive virtualne vsebine.
V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo Ta veseli dan kulture obeležili z novo občasno razstavo Preljuba moja žena, čakam na kolodvoru ... avtorice Bronice Gologranc Za-konjšek. Razstava na ogled postavlja izbor gradiva iz bogate muzejske zbirke Razglednice. Od danes je razstava na ogled virtualno, na spletni in FB-strani strani muzeja. V živo si jo bo mogoče ogledati takoj, ko bo muzej spet lahko odprl svoja vrata.
Pokrajinski muzej Celje je za današnji praznik pripravil novo zbirko videopredstavitev svojih stalnih razstavnih zbirk, ki si jih je mogoče ogledati na kanalu Youtube, tako na primer razstave o rimski Celei Mesto pod
mestom, Grofje Celjski, o Almi M. Karlin in njenem potovanju okrog sveta, kulturnozgodovinsko zbirko v Stari grofiji, o arheološkem parku Rifnik .
Na Ta veseli dan kulture ljubitelji odrske umetnosti vsekakor ne smete zamuditi številnih zanimivih in raznolikih virtualnih vsebin, ki jih že od začetka drugega zaprtja ustanove na svoji FB-strani pripravljajo v Gledališču Celje. Ta teden so na primer začeli novo te-aterdoma rubriko Kul-tura, v kateri igralci interpretirajo slovenske pesnike in pisatelje.
Današnji dan lahko zanimivo preživite tudi v družbi spletnega mesta Osrednje knjižnice Celje, kjer so na voljo mnoge zanimive elektronske zbirke, in Zgodovinskega arhiva Celje, kjer si lahko ogledate virtualni razstavi Momento mori in Dekade.
Za podrobnejše informacije o vsebinah, ki so jih za Ta veseli dan kulture pripravile tudi druge kulturne ustanove na Celjskem, priporočamo ogled njihovih spletnih strani.
RG
KULTURA
11
V Ipavčevi hiši prihodnje leto številne interaktivne vsebine
Odkrivanje Ipavcev na sodoben
v
način
Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami - igrami, kvizom, glasbeno steno - dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.
TINA STRMCNIK
PMC je leta 2018 prenovil razstavo o znameniti šentjurski družini in poskrbel za ustrezno postavitev predmetov, ki izvirajo iz njene zapuščine. Uredil je Ipavčev salon, v delu mansarde je pripravil predstavitev posameznih članov družine. Do prihodnjega leta, ko bo stoletnica smrti Josipa Ipavca, zadnjega člana sklada-teljske družine, bo razstavo dopolnil z interaktivnimi vsebinami. Obiskovalci bodo lahko s pomočjo sodobne tehnologije na primer podrobneje spoznali zgodovino Šentjurja. Na voljo bo interaktivna igra o legendi, kako je zavetnik Šentjurja Jurij premagal zmaja in kako je nastal trg. Prikazana bo še njegova zgodovina v obdobju 19. stoletja, je povedal sodelavec pokrajinskega muzeja Jože Rataj. Še več pozornosti bodo deležni člani Ipavčeve družine in njihova glasbena dediščina.
Pozornost tudi
damskemu kvartetu
Obiskovalci Ipavčeve hiše bodo poznavanje družine Ipavec lahko preverili ob igranju kviza s pomočjo zaslonov na dotik. Gre za nadgradnjo kviza, ki ga je o tej znani rodbini pripravila Knjižnica Šentjur. »Poudarek kviza je bil doslej na predstavitvi Benjamina in Gustava Ipavca. Zdaj želimo pred-
staviti še ostale člane, na primer Alojza in Josipa Ipavca. Morda bo zajet tudi damski kvartet, eden najbolj znanih vokalnih kvartetov na ozemlju celotne monarhije v zadnji četrtini 19. stoletja,« je pojasnil Ra-taj. Damski kvartet so sestavljale Fani, Amalija in Marija, tri hčerke Ivanke Ipavec. Slednja je bila sestra Gustava Ipavca. Z njimi je najprej nastopala Marianne Gallowitsch, nato Frieda Perner. Nastopale so po številnih tedanjih evropskih mestih. Veliko uspeha so požele s skladbo Oblaček, ki jo je priredil Gustav Ipavec, besedilo je napisal Anton Aškerc. Članice kvarteta so to slovensko delo med drugim zapele tudi ruskemu carju Aleksandru III.
V glasbenem kotičku bo obiskovalce vabila interaktivna glasbena stena, kjer bodo lahko sestavljali dele skladb in nato prisluhnili melodijam iz opusa skladateljev Ipavcev. »Če bomo imeli dovolj prostora, bomo naredili glasbene škatlice, s pomočjo katerih bodo ljudje lahko spoznavali sklada-teljsko vlogo, ki so jo imeli člani družine, in njihov pomen za Šentjur,« je povedal Rataj. Za osnovnošolce bodo pripravili posebne učne liste, ilustrirane vprašalnike, s pomočjo katerih bodo lahko pridobili še podrobnejše informacije.
PMC je projekt celostne nadgradnje razstave v Ipavčevi hiši prijavil na redni razpis Ministrstva RS za kulturo. Sofinanciranje pričakuje še toliko bolj, saj je država prihodnje leto razglasila za leto Josipa Ipavca.
Spletna stran, igra in
avdiovodič
V pokrajinskem muzeju si želijo, da bi Ipavčeva hiša kot eden osrednjih spomenikov v občini Šentjur dobila svojo spletno stran. Slednja bo predstavljala razstavo in bo ljudi vabila k ogledu. Predstavljen bo vsak prostor hiše, od današnje poročne dvorane do Ipavčevega salona, sobe, ki govori o zgodovini Šentjurja, in Ipavčevega vrta z vodnjakom, ki ga je urejal Jože Plečnik. Spletna stran bo omogočala tudi virtualni sprehod skozi muzej, kar je po Ratejevem prepričanju še toliko bolj dobrodošlo v zadnjem času, ko se soočamo z za-
piranjem kulturnih ustanov. PMC se za izdelavo spletne strani dogovarja s Srednjo šolo za strojništvo, meha-troniko in medije, ki sodi pod okrilje Šolskega centra Celje. V ekipo, ki pripravlja nadgradnjo interaktivnih vsebin, so vpeti tamkajšnji profesor, oblikovalec Peter Arlič, učitelj Alen Pavšar s svojo medijsko produkcijo Almedia ter dijaki omenjene šole. Sodelujoči razmišljajo tudi o razvoju igre za pametni telefon ter o pripravi avdiovodičev, ki jim bo prav tako možno prisluhniti na telefonu.
Zgodovina naj bo
zanimiva
Rataj je pojasnil, da bo prvi del
interaktivnih vsebin najverjetneje pripravljen do 8. februarja, ko bo 100. obletnica smrti Josipa Ipavca. Razvoj spletne strani in igre za pametni telefon sta načrtovana v nadaljevanju prihodnjega leta. »Naš cilj je, da bi statično postavitev, ki jo dopolnjujejo izvirni Ipavčevi predmeti, dopolnili z interaktivnimi vsebinami. Slednje služijo kot nadgradnja in kot vir za dostop do večjega obsega informacij. Z učnega oz. didaktičnega vidika omogočajo dopolnitev, ljudem se zdi odkrivanje zgodovine na takšen način zanimivo.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pokrajinski muzej Celje premierno na e-knjižnem sejmu
5G. StovzjjSHi KnViui šeje* e-sejem založbe priporočajo vrttljaknaslovnic nagrade ars posnetki dogodkov
Ena od dejavnosti muzeja je publiciranje. Preko zanimivih knjižnih del seznanjamo javnost o našem delu, raziskovanju in zgodovini. Izdajamo strokovna in znanstvena dela, monografije ter kataloge. Nase knjige bodo uživale v va4i družbi!
Knjižne navesti 2020
E NOVOSTI 2020
a ALM1 Mo ОШШМ
^ •''** Inartnit. ono. jju-vtčm*.
\
Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje v e-katalogu letošnjega Slovenskega knjižnega sejma
O *
Poznejši o_ Skupna raba
Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je kot razstavljavec prvič sodeloval Pokrajinski muzej Celje, ki se je v e-katalogu sejma predstavil s svojo celotno knjižno produkcijo in predvsem izpostavil letošnji novosti, knjigi Municipium Claudium Celeia (avtorja dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek) ter Neskončno potovanje Alme M Karlin (avtorica Barbara Trnovec).
»Na uradnem promocijskem plakatu in letaku za letošnji knjižni sejem je bila upodobljena Alma M. Karlin in glede na to, da smo letos izdali novo knjigo o njej, smo se odločili, da jo skupaj s knjigo o rimski Celei predstavimo na sejmu,« je kar malo anekdotično Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, začel pripoved o motivu za sodelovanje na letošnjem knjižnem sejmu. Dodal je, da so se za nastop na sejmu odločili tudi v dogovoru s Cankarjevim domom, s katerim muzej že nekaj časa sodeluje. »Če bi bil sejem v živo, bi se seveda predstavili drugače. Virtualni sejem ima svoje dobre in slabe lastnosti, vtise še zbiramo, videti moramo tudi, kako bo nastop vplival na prodajo knjig, potem bomo lahko ocenili, ali je bil smiseln ali ne,« je še dejal direktor muzeja,
Stane Rozman je novosti pokrajinskega muzeja, predstavljeni na knjižnem sejmu, označil kot zelo
pomembni knjigi za zgodovino Celja. »Obe monografiji sta bili že pred sejmom deležni velikega zanimanja bralcev, strokovnjakov in medijev. In tudi na sejmu so bili odzivi odlični. Odkritja, ki jih o rimski Celei prinaša nova knjiga naših strokovnjakov, vedno znova navdušujejo. Prav tako nova dognanja, zapisana v knjigi o Almi M. Karlin, ki ima v slovenskem prostoru veliko občudovalcev, pri čemer so vse nove knjige o njej zelo
toplo sprejete. Nova knjiga Barbare Trnovec o Almi zdaj čaka še na nemško različico, ki je že skoraj končana, sledila bo še angleška,« je povedal sogovornik, ki meni, da bodo prodajni učinki nastopa na sejmu vidni nekoliko kasneje.
Glede na to, da je pred dvema letoma Pokrajinski muzej Celje v osrednjem hramu slovenske kulture postavil tudi veliko razstavo o Almi (Kolumbova hči), je bila morda ta
knjiga deležna še za odtenek več pozornosti. Takšne razstave zagotovo vplivajo tudi na zanimanje za knjigo, ki nagovarja isto temo. Tudi odprtje novega razstavišča z najdbami iz rimske Celeie na Muzejskem trgu, kar je načrtovano za prihodnje leto, bo imelo učinek na zanimanje za najnovejšo, pregledno knjigo o tem veličastnem obdobju celjske zgodovine.
Glede namena izdajanja knjige v celjskem pokrajinskem muzeju je Stane Rozman dejal, da gre za pomembno strokovno dopolnilo njihovega dela. Gre za knjige kustosov muzeja ali sodelavcev muzeja. Tako so na primer izdajali tudi knjige častnega meščana Celja dr. Ivana Stoparja. »Tudi finančni učinek izdajanja knjig ni zanemarljiv, pri čemer so nekatere publikacije bolj, druge manj sprejete, knjige imajo tudi različne naklade. Izdajanje katalogov razstav je že skoraj nujno, saj je to edina stvar, ki po občasni razstavi še ostane. Moramo se obnašati tržno, saj je strošek izdajanja knjig kar velik.«
ROBERT GORJANC
V Pokrajinskem muzeju Celje so zadovoljni z akcijo, v kateri v minulem mesecu kupcem knjig niso zaračunavali poštnine. »To je eden redkih načinov v času, ko so knjigarne zaprte, da lahko bralci kupijo knjige,« je povedal Stane Rozman. Zato bodo s to akcijo nadaljujejo še v tem mesecu. Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, bodo svoje uporabnike še posebej razveselili, saj bo knjige, ki jih je založil pokrajinski muzej, mogoče kupiti po 20 odstotkov nižji ceni (naročiti jih je mogoče po elektronski pošti ali telefonu).
12
NAŠA TEMA
Kibernetska varnost na preizkušnji

M
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Razumljivo je, da so bile tokrat v ospredju kibernetske goljufije, ki so se zaradi pandemije covida-19 pomnožile. Pandemija je zarezala v naša življenja s spremembami delovnega okolja, načina nakupovanja, a tudi doma so računalniki in pametni telefoni postali orodje komunikacije bolj kot kadarkoli prej. Koliko smo pri tem storili za lastno varnost? To je vprašanje, ki bi si ga morali postaviti v podjetjih in v zasebnem življenju. Ukrepi pomenijo delno zaprtost in izoliranost, ampak ali je res tako? Ljudje se ne zavedamo, da lahko fizična izoliranost v tem času s pomočjo sodobne tehnologije vodi v ranljivo odprtost na spletu. Ne pozabite, da so spletni in računalniški goljufivi mojstri vedno korak pred preiskovalci in sto svetlobnih let pred lahkovernim uporabnikom spleta. Pomislite na to, ko boste naslednjič sedli pred računalnik ali z mobilnim telefonom brskali po spletu ter nakazovali denar.
n t
w
SIMONA SOLINIC
Ne samo lahkovernost, ampak tudi neosveščenost
Na Celjskem je bilo letos približno 15 spletnih oziroma računalniških kaznivih dejanj, v katerih so bila tarča predvsem podjetja. A to je le 10 odstotkov vseh tovrstnih kaznivih dejanj, saj vsa podjetja tega ne prijavijo. Poleg teh kaznivih dejanj je v tem času ogromno goljufij s plačilnimi karticami oškodovancev pri spletnih nakupih. Teh primerov je letno približno 300. A to še ni vse.
Računalniški kriminal ima velik razpon. »Vsako leto beležimo poleg naštetih primerov tudi kazniva dejanja, povezana z različnimi načini pridobivanja uporabniških podatkov z lažnimi elektronskimi sporočili finančnih ustanov ali dostavnih služb, kjer storilci poskušajo priti do prijavnih podatkov uporabnikov. Kar nekaj goljufij je pri spletnih naložbah v delnice in kriptovalute, spet se pojavljajo tudi spletne piramidne sheme. V zadnjih dveh letih je vzorec delovanja spletnih storilcev ta, da vdrejo v informacijske sisteme podjetij, kjer šifrirajo podatke in nato izsiljujejo za denar,« pravi vodja oddelka za računalniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Goran Jusufovič.
Včasih jih je tudi
sram
Kadar so oškodovana podjetja in po vdoru pride do izsiljevanja za denar, policija svetuje, naj podjetja tega denarja storilcem ne nakazujejo, da bi dobila ponoven dostop do podatkov. A Jusufovič pravi, da se nekatera podjetja za nakazilo denarja vseeno odločijo, kar ne pomeni vedno, da jim storilci dostop tudi omogočijo. Ključna pri tem je varnost, torej da imajo podjetja pomembne podatke
■ü
Vodja oddelka za računalniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Goran Jusufovič
shranjene tudi na rezervni lokaciji, saj se že s tem izognejo tovrstnim težavam. »Podjetja namreč uredijo svoje informacijske sisteme tako, da delujejo. V nadaljevanju jih velikokrat ne nadgrajujejo. V tem času je poslovanje pogosto povezano z delom oziroma dostopom na daljavo, pri čemer se pozablja na varnost,« dodaja Jusufovič.
Računalniški goljufi lahko vstopajo v računalniške sisteme iz kateregakoli dela sveta. Pri tem zakrijejo svojo lokacijo oziroma vdor v nek sistem opravijo z računalnikom posameznika, ki se sploh ne zaveda, da je njegov računalnik le »posrednik« in orodje nekoga za vdor. Grozeča nevarnost je že nekaj let temni splet, tako imenovani »dark net«. Gre za globalno omrežje, katerega strežniki so razpršeni po vsem svetu, uporabniki vanj dostopajo anonimno s posebnim programom.
Kupujete na spletu?
Tarče niso samo podjetja. V zadnjem času, odkar so
za marsikoga zanimive naložbe v kriptovalute in ko je zaradi epidemije več spletnih nakupov, so tarče spletnih računalniških goljufov tudi posamezniki. »Pri spletnih naložbah gre največkrat za to, da se posamezniki ne zavedajo tveganja, ki nastane pri tem. Če oseba že nekaj zasluži, pogosto ugotovi, da so storilci vstopili v njen profil in njen denar prenakazali drugam. Na Celjskem je takšnih primerov približno 10. Višine zneskov, za katere so posamezniki oškodovani, so različne. Od 5 tisoč do 20 tisoč evrov,« pojasnjuje sogovornik.
Zelo aktualne so zdaj zlorabe plačilnih kartic. Dostop do spletnih trgovin je širok, nekatere spletne strani tovrstnih trgovin so tudi ponare-
jene. Ker posamezniki tega ne zaznajo, vanje vnašajo osebne podatke, nato ugotovijo, da so bili zlorabljeni. »Težava pri teh zlorabah je, da kar 90 odstotkov vseh sledi za storilci vodi v tujino, kar pomeni, da so podatki o tem shranjeni pri tujih ponudnikih informacijskih storitev,« dodaja Jusufovič. Vse to vodi v težjo pridobitev teh podatkov in v manjšo možnost, da storilce izsledijo.
Za sodelovanje s tujimi varnostnimi organi pri takšnih preiskavah so nujne sodne odredbe, kjer je preiskovalna veriga daljša in vanjo niso vključeni samo naša policija, sodišča in tožilstva, ampak tudi organi iz tujine. Vse to terja čas. In daje veliko prednost storilcem.
Hiter razvoj past za
preiskovalce
»Strinjam se, da bi morali na sistemski ravni storiti več na tem področju, da bi bile te poti lažje za preiskovanje. Države se sicer na področju kibernet-ske nevarnosti povezujejo, tudi Evropska unija ima pravne okvirje, v katerih omogoča dostop do podatkov med državami. A res je, da je vse to pogojeno z izjemno hitrim razvojem tehnologije, in vprašanje je, ali lahko temu razvoju tako hitro tudi sledimo,« še dodaja kriminalist in opozarja, da je veliko odvisno tudi od vsakega uporabnika. »Mnogi določene spletne storitve uporabljajo, ne da bi pri tem pomislili, da bi lahko šlo kaj narobe, dokler ne postanejo žrtve. To ne pomeni
vedno, da so ljudje lahkoverni. Enostavno ne pomislijo, da bi neka stvar na spletu lahko bila prevara.«
Svojevrstno področje spletnih goljufij je tlakoval razvoj družbenih omrežij, kjer prav tako oglašujejo spletne trgovine, s čimer obstaja možnost, da je med njimi ponarejen podta-knjenec, ki mu uporabnik nasede. A pri družbenih omrežjih je tudi razpon goljufij širši in posega v tudi v intimo uporabnika predvsem s krajami identitete in spolnim nadlegovanjem. Žrtve teh kaznivih dejanj so predvsem mladi, zato jim Jusufovič svetuje previdnost. »Na družbenih omrežjih ni težko zlorabiti identitete nekoga. Dostop do fotografij je lahek, zbiranje prijateljev je lahko in zloraba se pojavi zelo hitro.«

Lani je bilo na območju Policijske uprave Celje 24 kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete, kar je pod petletnim povprečjem, ki znaša 30 tovrstnih kaznivih dejanj. 20 je bilo napadov na informacijski sistem, nato sta bili dve kaznivi dejanji kršitve materialnih avtorskih pravic in dve kaznivi dejanji zlorabe informacijskega sistema.
NAŠA TEMA
13
Popolne varnosti ni, a obstaja preventiva
OB ROBU
SIMONA SOLINIC
Luknjičasta varnost
Naše misli so morda zdaj bolj osredotočene na vse skrbi, ki jih ves ta čas epidemije prinaša. Zaradi dela od doma, drugačnega načina vsakdanjega življenja smo morda zdaj več kot kadarkoli »priklopljeni« na sodobno tehnologijo. Na mobilne telefone in računalnike. Naenkrat so postali nepogrešljivi pri šolanju in delu na daljavo, pri nakupih, iskanju informacij in nenazadnje celo pri naročanju za zdravniški pregled ali pri vpogledu v določeno medicinsko dokumentacijo.
Smo pri tem pozorni? Kolikokrat ste v zadnjem mesecu pomislili, da bi lahko bili žrtev spletne zlorabe? Še posebej če zaradi službe delate z občutljivimi podatki ali če na spletu kupujete živila ali nujne potrebščine. Če niste, potem ste idealna tarča za tiste, ki prežijo na točno takšen profil posameznikov.
Na nek način razumemo mlade. Rastejo s tehnologijo. So navajeni nanjo. Tudi obvladajo jo bolj kot starši. A so vseeno tarče zlorab in goljufij predvsem na družbenih omrežjih. Manj je razumeti starše, ki imajo dvojno nalogo. Poskrbeti za mlade, da se goljufijam izognejo, in za lastno informacijsko varnost, ki je velikokrat luknjičasta. In te luknje vodijo v huda kazniva dejanja.
Treba je premišljeno klikati. En klik lahko pomeni več tisoč evrov škode.
Sodobna tehnologija se razvija ves čas, kar pomeni, da se vzporedno povečuje tudi možnost za kibernetske napade na podjetja in posameznike. Zato so ključne učinkovite tehnike varnostnega nadzora, v podjetjih je pomemben tudi dovolj izobražen kader, da so tveganja za kibernetske napade manjša. »Skrbniki informacijskih sistemov morajo zaradi vedno bolj usposobljenih hekerjev ostajati v koraku s trendi in se nenehno izobraževati,« pravijo v Digitalnem informacijskem stičišču Slovenije, ki osvešča in zagotavlja storitve za rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.
»Poleg izjemnega vpliva na družbo in poslovanje kot celoto so trenutne razmere ustvarile vrsto edinstvenih okoliščin, povezanih s kibernetskim kriminalom. Povečan obseg dela od doma, ki ga je povzročila pandemija covida-19, je povečal verjetnost uspeha kibernet-skih napadov, kar je vplivalo na povečanje števila in obsega kibernetskih napadov,« pravi tesen sodelavec zavoda Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije in strokovnjak na področju informacijske varnosti Gregor Spagnolo.
Smo ljudje v tem času še bolj ranljivi, ker je naša pozornost usmerjena drugam in smo na varnost informacijskih sistemov, računalnikov kar nekoliko pozabili?
Sodobna tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo že zadnja desetletja, največji vzpon je dobila s širokopasovnim dostopom do interneta. V vsem tem času se pojavljajo različne grožnje in napadi tako na podjetja kot tudi na posameznike. Napadi se razlikujejo glede na
Sodelavec zavoda Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije in strokovnjak na področju informacijske varnosti Gregor Spagnolo
čas in tehnologijo, ki je takrat najbolj priljubljena. Če pogledamo mobilne telefone, si deset let nazaj skoraj nismo znali predstavljati, da bi lahko imeli viruse ali drugo škodljivo programsko opremo, danes je to precej pogosto. Če se dotaknemo še epidemije, v tem času ni prišlo toliko do razvoja tehnologije, temveč je prišlo zlasti do hitre digitalizacije podjetij ...
... ki so jo podjetja do zdaj postavljala na stranski tir?
Da. Prav takšna je tudi situacija z informacijsko varnostjo, ki je prav tako postavljena na stranski tir, saj je pogosto nevidna in nemerljiva stvar, dokler ne pride do incidenta. Enako se je dogajalo v prvem valu epidemije - podjetja so se hitro digitalizirala oziroma uvedla digitalne procese, pri čemer so pozabila na informacijsko varnost in njen pomen, kar se je kasneje izrazilo v povečanem številu napadov nanje.
Neko celjsko podjetje je na primer na tuj račun (zaradi elektronskega sporočila s ponarejenimi naslovi) nakazalo več deset tisoč evrov. Ali je to lahkovernost, nepazljivost, neosveščenost ali
neznanje? Kaj je krivo, da se to zgodi?
Da, takšni dogodki se pojavljajo. Vzrok zanje je večinoma neosveščenost zaposlenih. Kolikokrat slišite, da je podjetje svoje zaposlene napotilo na izobraževanje o informacijski varnosti? Ali na izobraževanje o varnem delu z računalnikom? Izobraževalni centri, kot ga ima Telekom Slovenije, ponujajo tovrstna izobraževanja. A je vprašanje, koliko podjetij se takšnega izobraževanja tudi posluži. Tu vidim pomanjkanje zanimanja in zavedanja vodstva podjetij o pomenu kibernetske varnosti, posledično so tudi zaposleni prepuščeni sami sebi.
So tarče takšnih kaznivih dejanj predvsem mala ali velika podjetja?
V času epidemije in po njej so mala podjetja postala velika tarča napadov, saj so najprej želela poskrbeti za nadaljevanje poslovanja, pri čemer so šele naknadno pomislila na kiber-netsko varnost. Zato se je v tem času izrazito povečalo število napadov na MSP. Tudi so na splošno mala podjetja pogosto tarča spletnih kriminalcev, saj nimajo posebej zaposlenega kadra, ki bi se ukvarjal z informacijsko varnostjo, zaradi česar so napadi nanje lažji.
Ali je mogoče takšna kazniva dejanja, računalniške napade na podjetja preprečiti?
Ne, bolj gre za vprašanje časa, kdaj bo posamezno podjetje postalo tarča napada. Kljub temu lahko veliko naredimo sami, če izobrazimo zaposlene in skrbimo za osnovno higieno informacijske varnostni, saj se na ta način izognemo najbolj pogostim napadom in prevaram.
Spletnih prevar je ogromno. Kot bi goljufi ves čas prežali na spletu. Kaj je po vašem mnenju trenutno naj-
večja spletna nevarnost? Kdo je največkrat žrtev?
Žrtve smo lahko vsi. Za spletnimi prevarami stojijo kriminalci, ki prežijo, da pridobijo čim več žrtev. Ce pogledamo s stališča napadov na končne uporabnike, prevladujeta dva napada. En napad je osebni, ki igra na intimno noto in sočutje, da je nekdo v stiski. Druge vrste napad je usmerjen na zaposlene v posameznem podjetju in na njihovo odzivnost ter potrebo po hitrem odzivu. Menim, da večina goljufij ostane neprijavljenih. Predvsem zaradi sramu pred prijatelji. Nihče se ne želi pohvaliti, da je izgubil tisoč evrov, ker je nasedel goljufu. A vsi bi se pohvalili, če bi zadeli tisoč evrov.
Se vam zdi, da so na policiji dovolj usposobljeni za odkrivanje takšnih storilcev? Predvsem pa, da imajo ustrezno opremo.
Policija pri svojem delu pogosto sodeluje z različnimi organizacijami in službami za odkrivanje goljufij in sledenje goljufijam. Treba je poudariti, da ne gre za slovenski problem, temveč večino časa za globalnega. Slovenska policija v drugih državah nima pristojnosti. V primeru napadov z goljufijami gre največkrat za goljufe, ki so v podsaharski Afriki. Tudi če jih policija izsledi, se tam pristojnost in moč slovenske policije ustavita. Prav tako gre za določeno odgovornost velikanov, kot so Facebook, Google in drugi, ki bi lahko bolj učinkoviti pristopili k reševanju takšnih problemov.
Bi morale države več narediti na tem področju, da bi bilo preiskovanje takšnih kaznivih dejanj hitrejše?
Seveda bi morale države tukaj stopiti skupaj, saj bi to olajšalo postopke ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj. A je to večplasten problem, saj imajo države različne zakone, prav tako določena dejanja v nekaterih državah niso kazniva.
Nepoznavalci včasih rečemo, da gre za spletno tretjo svetovno vojno.
Ne moremo trditi, da gre za tretjo svetovno vojno, a lahko bi trdili, da se dogajajo kiber-
netske vojne, ki jih državljani pogosto sploh ne zaznamo. Eden najbolj znanih napadov se je zgodil v Ukrajini, kjer je druga država napadla energetsko omrežje, zaradi česar je več tisoč prebivalcev ostalo brez električne energije.
V katero smer se tehnologija razvija? Še posebej pa varnost le-te.
Ce gledamo s strani podjetij, lahko rečemo, da se problem kibernetske varnosti delno prenaša v oblak. Z uporabo različnih storitev v oblaku priznanih podjetji, ki ponujajo elektronsko pošto, deljenje datotek ali katero drugo storitev, so ta v osnovi zadolžena za ščitenje naših podatkov. Za uporabnika pa je pomembno, da se zaščiti pred najbolj tipičnimi napadi. Menimo, da bo vedno več napadov usmerjenih na posameznika, ki je zaposlen v podjetju.
Digitalno inovacijske stičišče Slovenije se poleg spodbude v obliki vavčerja za kibernetsko varnost trudi z osveščanjem javnosti in podjetij o pomenu kibernetske varnosti. Zato so v stičišču v sodelovanju z nekaterimi partnerji pripravili brošuro o pomenu kibernetske varnosti. Dosegljiva je na spletni strani dihslovenija.si.
Bodite pozorni, če ...
... prejmete lažna elektronska sporočila in sporočila na družabnih omrežjih, v katerih se storilci predstavljajo kot člani dobrodelnih organizacij Fundacije OZN, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in vas prosijo za donacije.
... trgujete po spletu, kjer goljufi z lažno ustvarjenimi spletnimi stranmi, objavami na spletnih socialnih omrežjih ali s posredovanjem elektronskih sporočil ponujajo zaščitno opremo (maske za obraz, kirurške maske, razkužila za roke, zdravila ...). Običajno goljufi želijo, da plačilo kupnine opravite vnaprej, pri čemer blaga ne dostavijo.
... če prejmete telefonski klic s sumljive tuje številke. Storilci kličejo predvsem starejše občane pod pretvezo, da jih kliče sorodnik (npr. vnuk), ki je trenutno v bolnišnici zaradi zdravljenja okužbe s koronavirusom. Od vas zahtevajo, da nujno izvedete plačilo stroškov zdravljenja in drugih storitev.
... če vas storilci z elektronskimi sporočili pod pretvezo, da je pošiljatelj določena organizacija, pozivajo, da odprite povezave ali spletne strani na temo koronavirusa, s čimer širijo zlonamerno programsko opremo, od uporabnikov pa zahtevajo vpis različnih podatkov, kot so uporabniška imena in gesla, številke plačilnih kartic, bančnih računov in podobno.
Ne čaka vas paket, ampak prazen račun
V zadnjih dneh se je ponovno pojavilo več elektronskih sporočil, ki naj bi jih poslala dostavna služba DHL. Pod pretvezo, da je prišel paket, uporabnike pozivajo k plačilu stroškov obdelave. Seveda na posameznika ne čaka nikakršen paket, ampak spletni goljuf in luknja v denarnici.
»Gre za primer tako imenovane phis-hing prevare, le da goljufi tokrat niso na lovu za uporabniškimi imeni in gesli, temveč za podatki kreditne kartice. Elektronsko sporočilo, ki na prvi pogled izgleda popolnoma legitimno, poziva posameznika k plačilu stroškov obdelave naročila za prispeli paket v višini 3,80 evra. Vendar po podrobnejšem pregledu lahko vsak ugotovi, da gre za spletno prevaro,« navajajo pri spletni strani varninainternetu.si, ki je projekt SI-CERTA. In kako lahko ugotovite, da gre za prevaro? »Sporočilo je poslano z elektronskega naslova, ki ne pripada dostavni službi DHL. Spletna povezava ne vodi na uradno spletno stran tega podjetja, prav tako stran, kjer naj bi vnesli podatke, ne omogoča šifriranega prenosa podatkov,« še navajajo.
Ce je kdo na takšni lažni strani vpisal podatke o svoji kreditni kartici, mora nemudoma poklicati servisni center svoje banke in kartico preklicati. Prevaro je treba prijaviti tudi na nacionalni
O * D ■	73%i07;
FXPRE5S
Dta£i kupec,
Vaša pošiljka taKfl na dostavo Ko&t pošiljanja: pni
ZariiifFi jmHcrliiiitiev: prejtlO pO S-pOjll 110:38 I'M
Slanje poznanja: Čakam na plači[D. Potrdi plačilo z 403.70 SIT preko te pov^ziiw
Opomba: Do dostave vam ne zaračunavamo noiier stroškov
■i:: 2020 S DHL IrtternallcmaJ GmbH. Vse pravjce pre
odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT na naslov cert@cert.si, kjer bodo lažno stran čimprej onemogočili.
Zanimajo jih vaša gesla
Te dni je več slovenskih uporabnikov prejelo potvorjeno elektronsko sporočilo v imenu NLB. Analiza nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT je pokazala, da priponka vsebuje trojanskega konja, ki je name-
V odzivnem centru SI-CERT izpostavljajo, da so od marca obravnavali rekordno število phishing prijav, največ avgusta, ko so odstranili kar 80 phishing spletnih mest, namenjenih kraji gesel.
njen kraji poverilnic (uporabniških gesel in digitalnih potrdil) iz okuženega računalnika. V primeru zagona datoteke iz priloge sporočila je treba sistem nemudoma izklopiti iz omrežja. Dodatno je treba zamenjati vsa gesla, ki so shranjena v sistemu ali so jih uporabniki vpisovali v času okužbe. Pri SI-CERT svetujejo tudi preklic digitalnih potrdil ter novo namestitev sistema oziroma ponastavitev na tovarniške nastavitve.
14
KRONIKA
Nasilje nad ženskami
Ne oklevajte in ne molčite
Predvsem psihologi, a tudi zaposleni v centrih za socialno delo opozarjajo, da se že začenjajo kazati posledice epidemije tudi na področju nasilja v družini. Oktobra in novembra tako ni minil teden, da ne bi celjski policisti zaradi družinskega nasilja koga ovadili oziroma mu izrekli ukrepa prepovedi približevanja. Podatki, ki smo jih pridobili o trenutnem stanju, niso dobri.
SIMONA SOLINIC
»Letos smo od 15. marca do 31. oktobra v vseh petih enotah Centra za socialno delo Celje obravnavali 331 primerov nasilja v družini, lani v enakem obdobju 309,« pravi Gabrijela Čoklc, koordina-torka za obravnavo nasilja v družini na celjskem centru za socialno delo.
»Iz podatkov izhaja, da je bilo v obdobju prve razglašene epidemije spomladi manj obravnav nasilja v družini. Število obravnav se je začelo povečevati po koncu epidemije, od junija naprej,« dodaja. Njene besede se skladajo z napovedmi psihologov, ki so že v prvem valu - tudi za naš medij - dejali, da bodo epidemija in ukrepi tovrstno nasilje stopnjevali, saj so družine več skupaj, kar pomeni več napetosti in več izbruhov jeze nasilnežev. Da se je nasilje stopnjevalo v
epidemiji, kažejo tudi izpovedi žrtev, predvsem tistih, ki so pomoč uspele poiskati. Več je groženj z uboji, več je žaljenja. »Žrtve si zaradi teh groženj ne upajo nasilja prijaviti tudi zaradi negotovosti, ali jim v tej situaciji, ko veljajo ukrepi in omejitve, lahko sploh kdo pomaga. Zato posebej izpostavljamo, da centri za socialno delo tudi v času epidemije nudimo pomoč, tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju obravnave in zaščite žrtev nasilja,« poudarja strokovnjakinja.
Skrito za zidovi
»Med ukrepi za zajezitev širjenja okužbe, ki so najbolj posegli v naš vsakdanjik, sta omejitev gibanja ter šolanje na daljavo. Številne družine so čas, ki so ga lahko preživljale z najožjimi družin-
Telefonske številke za pomoč žrtvam nasilja:
Center za socialno delo Celje
enota Celje 03 425 63 00 enota Slovenske Konjice 03 758 08 80 enota Šmarje pri Jelšah 03 818 16 50 enota Šentjur pri Celju 03 746 25 20 enota Laško 03 734 31 00
Varna hiša Celje
(03) 492 63 57 in (051) 233 894 e-pošta.: varna.hisace@siol.net
Varna hiša Velenje
(03) 897 66 90 in (031) 243 071
e-pošta.: drustvo.regionalna.varna.hisa@siol.net
Anonimni telefon policije
080 12 00
SOS-telefon za žrtve nasilja
080 11 55
skimi člani, ocenile kot zelo pozitivno spremembo. Žal pri vseh ni tako. Za stenami domov je pogosto skrito nasilje v vseh razsežnostih, raznoliko je tako po oblikah kot po intenzivnosti nasilnih dejanj. Največkrat so žrtve nasilja ženske in otroci. Ne zatiskaj-mo si oči. Nasilje nad ženskami je v našem okolju močno prisotno. Iz prakse izhaja, da prijavo o nasilju največkrat poda žrtev. Pogosto se kasneje izpostavi, da je žrtev nasilja o tem, kaj doživlja za štirimi stenami, zaupala svojim prijateljem, sodelavcem, sorodnikom, da so o nasilju vedeli tudi sosedje, a kljub temu nihče ni nikogar prijavil,« opozarja sogovornica. To kaže, da na žalost v družbi še vedno obstaja - kljub vsemu osveščanju - strpnost do nasilja.
Sogovornica opozarja, da nasilje nad ženskami in otroki ni samo osebni problem, temveč je problem celotne družbe. »Vsakič, ko se obrnemo stran z mislijo, da nekaj ni naša, da se nas ne tiče, se moramo zavedati, da smo
oddaja o kulturni dediščini naših krajev.
1 —^ oSst*?
Ш '

vsak četrtek	ob 12:20 na	radiu celje
КпдДддЗр^^а^^ 'VMM	radio celie	• ^
lahko tisti, ki lahko ponudimo pomoč. Žrtve nasilja pogosto ne zmorejo izstopiti iz nasilnega odnosa, zato bodimo odgovorni in jim pri tem pomagajmo,« dodaja. Vsak, ki opazi, da se v neki družini pojavlja nasilje, ali ki se mu žrtev morda zaupa, lahko pokliče policijo ali center za socialno delo ter poda prijavo.
»Pomoč je tu!«
Da gre za resen družbeni problem in eno najhujših kršitev človekovih pravic, pravi tudi predsednica društva Regionalna varna hiša Celje Suzi Kvas: »V Varni hiši Celje opažamo, da se je v tem času pojavilo več klicev svojcev žrtev, da bi pomagali žrtvam. Zato je zelo pomembno, da vsak, ki opazi nasilje, to nemudoma prijavi. S tem ljudje pokažemo, da smo občutljivi na to, kaj se v okolici dogaja, in da znamo pomagati.« Kva-sova še dodaja, da kljub epidemiji izvajajo vse programe Socia, v katerih nudijo pomoč žrtvam nasilja, in da je zdaj še toliko pomembneje, da se žrtve zavedajo, da lahko pomoč poiščejo kadarkoli.
»Ljudje ostajajo brez služb, stisk je vedno več, nasilje se pojavlja v psihični obliki, ki gre skoraj vedno z roko v roki s fizičnim nasiljem. Programi za pomoč žrtvam delujejo. Glede na epidemiološke razmere tudi v Varni hiši Celje in Materinskem domu Celje zagotavljamo varnost in bivanje v skladu z navodili in do zdaj okužb nismo imeli. Naša pomoč je zagotovljena ves čas in vsem žrtvam želim, da bi našle dovolj poguma in moči, da bi nas poklicale, da jim bomo lahko pomagali.« _Foto: splet
Lani je celjska policija zaradi nasilja v družini izrekla največ ukrepov prepovedi približevanja od leta 2011, in sicer 313 ukrepov.
Saj ni res, a je: vlomilca zaklenila v klet
Pred dnevi se je zgodil neverjeten dogodek na območju Velenja. Neznan storilec je vstopil v odklenjeno klet ob stanovanjski hiši. Lastnica hiše je pozno zvečer prišla do kleti in jo zaklenila. Pri tem je vanjo nevede zaprla tudi nepridiprava. Ta je zato imel ponoči kar veliko dela. Prežagal je namreč več lesenih letev in pobegnil iz kleti, s seboj je odnesel več električnega orodja in prehranskih izdelkov. Dolgoprstnež je bil v teh dneh tudi v Ška-pinovi ulici v Celju, kjer je vlomil v klet stanovanjskega bloka in nekomu pokvaril bližajoče se praznike. Ukradel je namreč stojalo za novoletno jelko in okrasne lučke. V Dobju pri Planini je nekdo poskušal vlomiti v župnišče. Škode ni povzročil.
Divjal po avtocesti
V prometni nesreči, ki se je v začetku tedna zgodila v Lokar-jah, to je na območju Policijske postaje Šentjur, se je poškodovala voznica osebnega vozila. Vanjo je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo trčila druga voznica. Druga nesreča pa se je zgodila na velenjskem območju. Voznik avtomobila je z neprilagojeno hitrostjo zapeljal s ceste. Na avtocesti v bližini izvoza Žalec pa se je poškodoval voznik tovornega vozila, ki je trčil v zaščitno betonsko ograjo.
Več kot nesreč je te dni obravnav hitrih in pijanih voznikov. Celjski policisti so na avtocesti ustavili romunskega voznika osebnega vozila, ki je pri viaduktu Slatina pri omejitvi 100 kilometrov na uro vozil kar 180 kilometrov na uro. Voznika so oglobili. V Žalcu so ustavili moškega, ki je vozil pijan. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel kar dve promili alkohola v krvi. Vozniku so prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. V ponedeljek so v Gotovljah ustavili voznika avtomobila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča v potok. Voznik je vozil pijan, saj je imel 0,63 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog. V ponedeljek je bil poostren nadzor prometa tudi v Žalcu in Velenju. Prekoračitve hitrosti so policisti ugotovili pri 79 voznikih. Večina je dovoljeno hitrost kršila v naseljih. V nadzoru so ugotovili tudi 15 kršitev, povezanih s pešci. Dvakrat je šlo za kršitve voznikov, trinajstkrat so cestnoprometne predpise kršili pešci sami.
Prebežnike prijeli po klicu občana
Tudi zadnji teden ni minil brez prijetja ilegalnih prebežni-kov meje. V začetku tedna je policijo poklical občan iz Loga pri Rogatcu in jo obvestil, da je opazil skupino migrantov. Kmalu po obvestilu so policisti na omenjenem območju izsledili devet državljanov Afganistana, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. V Brezovcu pri Rogatcu so izsledili državljana Kosova, ki je prav tako ilegalno vstopil v našo državo.
ZA ZDRAVJE
15
Antibiotiki
Rešitev in
grozeča
nevarnost?
Zaradi pretirane uporabe antibiotikov je odpornost mikrobov postala ključen globalni izziv. Podatki kažejo, da se število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami, tudi v evropskem prostoru povečuje, kar pomeni velike težave pri zdravljenju okužb. Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne na prihodnja zdravljenja. To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge osebe, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija. Če bomo antibiotike še naprej tako pogosto uživali kot zdaj, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred pojavom antibiotikov, tako da bodo običajne bakterijske okužbe, npr. pljučnica, lahko smrtne. To pomeni, da antibiotiki v prihodnje, ko jih bomo potrebovali, morda ne bodo več učinkovali.
SIMONA SOLINIC
Odporen ne postane človek, ampak bakterija
Nastanek odpornih bakterij in njihovo širjenje pospešuje čezmerna in neustrezna raba antibiotikov. O neustrezni rabi govorimo, kadar jih jemljemo z napačnim namenom ali nepravilno. Antibiotike uporabljamo po nepotrebnem, kadar jih npr. jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim niso učinkoviti. Zato je pomembno, da so tudi zdravniki natančni pri zdravljenju bakterijskih okužb, ob svetovnem tednu osveščanja o smotrni rabi antibiotikov poudarjajo zdravniki.
Odpornost bakterij se ne deduje, a se nekatere odporne bakterije zelo dobro širijo med ljudmi. Prenašajo se s stikom, telesnimi tekočinami, v zdravstvenih ustanovah predvsem z rokami ali kontaminiranih
površin, ki niso ustrezno očiščene in razkužene.
Odpornost proti antibiotikom je sposobnost bakterij,
da se borijo proti delovanju enega ali več antibiotikov. Proti njim v resnici ne postanejo odporni ljudje in živali,
temveč bakterije v njih. Breme okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, je primerljivo tistemu, ki ga
povzročajo gripa, tuberkuloza in aids skupaj. Vsako leto zaradi okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibioti-
kom, umre 33 tisoč ljudi. V Evropi je 75 odstotkov zdravstvenega bremena zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, posledica okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. To bi bilo mogoče zmanjšati z ustreznimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb, a tudi z usmerjeno rabo antibiotikov v zdravstvenih ustanovah.
Pred odkritjem antibiotikov je po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni na tisoče ljudi umrlo zaradi bakterijskih bolezni, kot sta pljučnica ali okužba po operaciji. Ker se odpornost povečuje in je bilo v zadnjih letih odkritih malo novih antibiotikov, je odpornost na antibiotike ena glavnih groženj javnemu zdravju.
Kaj pomeni odgovorno jemanje antibiotikov?
Pred jemanjem antibiotikov se vedno posvetujemo z zdravnikom.
Antibiotikov ne jemljemo nepravilno, ampak le takrat, ko nam jih predpiše zdravnik.
Če dobimo več odmerkov od predpisanih, se o odstranjevanju ostankov zdravil posvetujemo s farmacevtom.
Neporabljenih tablet iz škatlice z antibiotiki ne zavržemo med gospodinjske odpadke, jih ne hranimo za prihodnje obolenje in jih ne dajemo drugim osebam,
ampak jih odnesemo v lekarno.
Slovenija je po nizki uporabi antibiotikov v zgornji tretjini med evropskimi državami, a prostora za izboljšave je še precej, opozarjajo strokovnjaki, predvsem pri predpisovanju antibiotikov pri starejših od 65 let. V tej starostni skupini je od leta 2003 uporaba antibiotikov upadla le za 30 odstotkov, medtem ko se je pri otrocih in mladostnikih zmanjšala za 50 odstotkov. Večino antibiotikov, približno 80 odstotkov, je predpisanih v ambulantah, manjši del v bolnišnicah.
Škotski raziskovalec in zdravnik Alexander Fleming je prvi odkril najbolj uporabljen antibiotik penicilin, in sicer po naključju. Za odkritje in njegovo izolacijo ter produkcijo je z dvema drugima znanstvenikoma prejel tudi Nobelovo nagrado.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno p o n u d d o
Eko dim, dimnikarsko podjetje z več kot 68-letno tradicijo
Ekipo podjetja Eko dim sestavljamo dimnikarji z ustreznimi licencami in dolgoletnimi izkušnjami na področju dimnikarskih storitev. Naše poslanstvo je pregledati, očistiti in svetovati, kako varno in varčno uporabljati kurilne naprave. Storitve opravljamo strokovno, odgovorno in v vaše zadovoljstvo.
Dimnikarske storitve opravljamo v skladu z zakonodajo, opravljeno storitev skrbno vnesemo v državno evidenco ministrstva za okolje in prostor.
Dimnikarske storitve lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 72 73 med 7.00 in 14.00 ali nam pišete na elektronski naslov info@ekodim.si. Naročilo lahko oddate tudi na spletnem obrazcu, ki je na naši spletni strani www.ekodim.si.
Če tradicija še nekaj velja, naj vam dimnikarske želje kolektiva Eko dim ob prehodu v novo leto 2021 prinesejo veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Ob obisku našega dimnikarja pa se le ne pozabite prijeti za gumb, da bo vaš dom vedno prijetno topel in varen.
STROKOVNO DO ČISTEGA OKOLJA 080 72 73 info@ekodim.si www.ekodim.si
HVALA, KER SKRBITE ZA ČIST ZRAK. EKO DIM, d. o. o.
Ekodim nasveti
Kaj storiti, če v dimniku zagori?
V primeru dimniškega požara upoštevajte dve temeljni pravili:
1.	Ne odpirajte dimniških vratc.
2.	Dimniškega požara ne gasite z vodo! Pokličite na telefonsko št. 112 in sporočite: svoje ime in priimek,
točno kaj in kje gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje ali živali. O požaru obvestite vse stanovalce in gasilcem omogočite: Dostop do mesta požara. Iz bližine dimnika odmaknite vse gorljive predmete.
Ne vstopajte v zadimljene prostore in ne odpirajte dimniških vratc, tudi če se vam zdi, da se je gorenje že umirilo.
Po požaru naj dimnik pregleda in očisti dimnikar.
Česa ne kurimo v kuriščih?
Les je res ekološko gorivo, a pri slabem izgorevanju onesnažuje zrak. Zato ima z delci, benzenom, policikličnimi aromatski ogljikovodiki, formaldehidi, ogljikovim monoksidom itd. velik negativen vpliv na zdravje ljudi. Emisije so zelo odvisne od načina delovanja kurišča. Pri običajnem obratovanju so lahko tudi 10-krat večje kot pri idealnih kurilnih razmerah, pri slabih pa kar 100-krat višje.
Od načina izgorevanja lesa sta odvisni količina izpustov ter sestava delcev in s tem škodljivost. Kotel na polena - ta je najbolj
problematičen - ni smetnjak, zato vanj ne sodijo moker les in odpadki, ki vsebujejo lepila, barve, impregnacijska sredstva (vezane plošče, iverke), barvan ter impregniran les (železniški pragovi, električni drogovi). Prav tako ne razna plastika, kuhinjski odpadki, odpadna motorna in mazilna olja ali masti. Časopisni in revialni papir vsebujeta kisline in težke kovine, zato izhajajo pri zgorevanju v okolje v obliki fenolov, formaldehidov ter dioksinov.
Dokazi dobrega kurjenja
Najbolj enostaven in očiten je bel dim na izstopu iz dimnika. Bolj ko je neviden, boljše je zgorevanje. Pravilnost kurjenja nam potrdijo tudi notranje površine kotla in dimnika, ki so čiste, suhe in brez oblog. Kurjenje kotlov za centralno ali peči za lokalno ogrevanje zahteva nekaj izkušenj in praktičnega znanja.
Največkrat je v kurišče naloženih preveč polen. Ogenj se ne more razgoreti, zato se sproščajo velike količine dima. Ko je temperatura v kotlu dosežena, regulator vleke zapre loputo za dovod zraka, zgorevanje je pri tem slabo, v kotlu gorivo tli (se »paca«), izloča se katran. V takem dimu je velika količina ogljikovega monoksida in neizgorele-ga vodika, zato so izgube energije tudi do 70-odstotne. V toplejših obdobjih naložimo v kurišče samo četrtino polen, saj je bolje nalagati večkrat po malem. Premočni kotli imajo slab izkoristek.
Vir: www.ekodim.si
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in vam želimo srečno in zdravo 2021
(( (« 080 72 73)
www.ekodim.si info@ekodim.si
KAJ LAHKO STORIMO, DA NE BI PRIŠLO DO DIMNIŠKEGA POŽARA IN POSLEDIČNO POŽARA V OBJEKTU?
•	Kurilno napravo in dimnik naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca.
•	Pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih materialov.
•	Kurilna naprava naj bo glede na vrsto goriva priključena na ustrezni dimnik.
•	Če kurite na drva mora biti les suh z maksimalno 20% vlažnostjo, les naj se suši na zraku 2 leti.
•	V kurilni napravi nikoli ne zažigajte smeti, kartona, dekorativnega papirja ali novoletnih jelk. Goreči delci se dvigajo v dimnik in se vžgejo obloge, ki so se morda nabrale na stenah dimnika.
VZROKI ZA DIMNIŠKI POŽAR IN NASTAJANJE KATRANSKIH OBLOG V DIMNIŠKI TULJAVI:
•	Neustrezna ali predimenzionirana kurilna naprava.
•	Neustrezna ali nedovoljena vrsta kuriva (premokra drva, smeti).
•	Predimenzionirana ali neustrezna dimniška tuljava (prehladni dimni plini).
•	Neustrezni način kurjenja (zapiranje lopute za zrak, prenalaganje kuriva v kurišče).
•	Pomankanje zgorevalnega zraka za zgorevanje goriva (zatesnjena okna, ni kisika za zgorevanje).
•	Pri neustreznem rokovanju s kurilno napravo lahko pride do dimniškega požara tudi prej kot v enem mesecu.
•	Uporabniki ustrezno ravnajte s svojimi kurilnimi in dimovodnimi napravami in dovolite redno čistiti le-te.
EKO DIM d.o.o. dimnikarsko podjetje I 080 72 73 I info@ekodim.si I www.ekodim.si
e na enem mestu za koline
Mesarski stroji in pribor iz nerjavečega materiala
www.shop.vijaj9i
Trgovina VI-JAd.o.o. Delovni čas: od 8.00 do18J Sobota: od 8.00 do 12.00 Gotovlje 111 C, 3310 Žalec 03-710-23-30 51-637-611
ZAPOSLOVANJE/NASVETI
17
trgotur
Poslovodja (m/ž) (Nazarje)
Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe poslovodske, kmetijske, trgovske ali ekonomske izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja poslovanja trgovine, pasivno znanje tujega jezika, računalniška znanja MS Office paketa, predvsem word, izpit za vožnjo z viličarjem je zaželen. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 6. 12. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Latkova vas)
Od vas pričakujemo poklicno izobrazbo, izpit za viličarja, delovne izkušnje na področju dela z viličarjem in skladiščnega poslovanja, izpit B--kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo (fiksni in stimulativni, variabilni del), redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 24. 12. 2020. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B--kategorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Tehnični nabavnik -
koordinator (m/ž) (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, interes za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si.
Kontrolor kakovosti (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov, pripravljenost in sposobnost timskega dela, dobro komunikacijo (možnost usposabljanja sodelavcev), dobrodošle so izkušnje poznavanja standarda ISO 9001:2015, natančnost, fleksibilnost, sposobnost odločanja, delovno vztrajnost ter pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 6. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju grafične dejavnosti - tiskanje na Heidelberg offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kategorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 6. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj
Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Operater stroja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju nastavljanja strojev, pripravljenost na večizmensko delo, veselje do tehničnega področja, samoiniciativnost, natančnost, oster vid, ročne spretnosti ter predvsem interes in voljo do dela. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 6. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Vodja skladišča (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, dvo-izmensko delo. Prijave zbiramo do 6. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo končano osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 6. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
radio celie
Sprejet šesti protikoronski zakon
28. 11. 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 (ZIUOPDVE), ki ni zadnji, ki se nanaša na omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2.
Izpostavljamo najpomembnejše ukrepe, ki jih prinaša novi zakon.
Povračila dela nekritih fiksnih
stroškov
Gre za popolnoma nov ukrep, ki po vsebini pomeni, da bo država določenim upravičencem pod določenimi pogoji povrnila fiksne stroške poslovanja, in sicer za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2020.
Upravičenec je pravna ali fizična oseba, ki je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti ali vpisana v register kmetijskih gospodarstev najkasneje do vključno 1. septembra 2020, ima vsaj enega zaposlenega ali je samozaposlena ali družbenik-poslovodja ali kmet, podjetje na dan 31. december 2019 ni bilo v težavah in ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno manjšem obsegu ter zagotavlja, da se mesečna izguba ne krije iz drugih virov.
Mesečni nekriti fiksni stroški v upravičenem obdobju so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov oziroma v višini ene dvanajstine 7,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje primeru upada prihodkov od 30 do 70 odstotkov.
Podjetja se delijo v dve skupini. Tista, ki so jim prihodki v letu 2020 v primerjavi s poslovanj em v letu 2019 padli med 30 % in 70 %, in tista, ki so jim prihodki padli
iCONSULl
TAX + LEGAL + FINANCE
za več kot 70 odstotkov, torej jih je kriza najbolj prizadela.
Za prvo skupino je subvencija določena v višini 0,6 odstotka od prihodkov iz leta 2019 za vsak mesec v upravičenem obdobju in so tako upravičeni do subvencije v višini 1,8 odstotka od prihodkov od prodaje v letu 2019. Za drugo skupino podjetij (padec prihodkov za več kot 70 odstotkov) je določena subvencija v višini 1,2 odstotka od prihodkov iz leta 2019 za vsak mesec v upravičenem obdobju, torej skupaj 3,6 odstotka.
Pri tem obstaja omejitev najvišjega zneska, ki je vezana na delovna mesta, ker je cilj ukrepanja ravno njihova zaščita. Najvišji znesek subvencije ne more preseči tisoč evrov na zaposlenega na mesec. Torej za tri mesece delovanja tega ukrepa subvencija ne more biti višja od 3 tisoč evrov na zaposlenega.
Vlogo je treba vložiti s pomočjo informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in predložiti tudi izjavo, s katero upravičenec izjavlja, da je oseba, ki jo opredeljuje zakon in da zaradi posledic epidemije covida-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno
zmanjšanem obsegu. Upravičenec poda izjavo glede izpolnjevanja pogojev na podlagi lastne ocene poslovanja. Upravičenec mora predložiti izjavo najkasneje do 31. decembra 2020 za upravičeno obdobje, to je od 1. oktobra do 31. decembra 2020.
Skrajšan delovni čas od
polnega
Navedeni ukrep ni več vključen v ZIUOPDVE, ker se predvideva sprejem posebnega zakona. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) tako velja do 31. 12. 2020.
Čakanje na delo doma
Delodajalci bodo lahko napotili posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021. Pogoji za koriščenje tega ukrepa ostanejo enaki kot do zdaj, razlika je v višini nadomestila, ki ga povrne država. Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
Če želi delodajalec uveljavljati stoodstotno povračilo izplačanih nadomestil plače, mora vlogi za uveljavljanje povračil priložiti izjavo, da iz naslova prejetih državnih pomoči po interventni zakonodaji ni oziroma ne bo presegel kapice 800 tisoč evrov.
Nadomestilo plače zaradi
odrejene karantene, višje sile
Skladno s PKP6 so delavci upravičeni do nadomestila, ker ne morejo opravljati dela iz naslednjih razlogov: ker je bila otroku do vključno 5. razreda odrejena karantena ali
zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanje vrtca, šole ali soci-alnovarstvene storitve vodenja in varstva, ker ne morejo priti na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza ali ker ne morejo priti na delo zaradi zaprtja državnih mej.
Odlog plačila obveznosti iz
kreditnih pogodb
Ponovno se uvaja ukrep odloga (moratorij) plačila vseh obveznosti iz kreditne pogodbe, in sicer do 31. 1. 2020, z možnostjo dodatnega podaljšanja za šest mesecev. Zapisano drugače, kreditojemalci bodo lahko najkasneje do 31. 1. 2020 na banko naslovili vlogo za odlog plačila obveznosti po konkretnih kreditnih pogodbah. Odlog plačilna kreditnih obveznosti se nanaša le na posamezne obveznosti iz konkretne kreditne pogodbe, ki do druge razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. 10. 2020, še niso zapadle v plačilo. Vlogi bo treba priložiti tudi izjavo, da imate na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno njihovo obročno odplačilo. Pri tem bi želeli pojasniti, da lahko banka v dodatek h kreditni pogodbi, sklenjeni s pravno osebo (ki se bo nanašal na odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb), vključi določbo, s katero pravno osebo omeji pri izplačilu dobička, nagrade za poslovno uspešnost članov poslovodstva in zaposlenih ter prepove izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Če boste navkljub temu želeli izplačati predhodno navedena izplačila, bo treba pridobiti pisno soglasje banke.
Polonca Mikuž, iConsult
18
ŠPORT
Vratar Tomaž Trelc med skokom za ploščkom in branilec Nik Kukovič.	Veselje v taboru Celja. Na klopi stoji trener David Rodman.
Celjski hokejisti do prve sezonske zmage v rednem delu tekme
Prvi popoln uspeh kot napoved boljših časov?
Hokejisti Celja so prvič v tej sezoni zmagali po rednem delu tekme. V mednarodni regionalni ligi so na svojem ledu ugnali ekipo Hidria Jesenice s 4:3. Povedli so z golom Matica Zupanca po dolgi, visoki podaji branilca Nika Kukoviča. Gostje so izkoristili izključitve gostiteljev in vodili s 3:1 do 48. minute, ko se je začel strelski šov Aljaža Ogrizka, ki mu je v zadnji tretjini uspel hat-trick. Dvakrat mu je podal Blaž Knez, v zadnji akciji sta pri golu sodelovala Marko Tadić in izjemno razpoloženi Nejc Kastelic.
DEAN SUSTER
V nekaterih drugih obdobjih celjskega hokeja se ne bi v tolikšni meri posvetili zmagi nad mladimi Jeseničani. Toda zdaj poteka faza reševanja članskega moštva, za kar si vsakodnevno prizadeva vodstvo kluba. Ob stalnih težavah pri sestavi ekipe trener še vedno ne more sestaviti treh peterk, čeprav vključuje vse več mladih hokejistov.
Zaradi kazni mlajši
manj igrali
Pogovarjali smo se s trenerjem Davidom Rodmanom,
ki je bil zelo zadovoljen po preobratu: »Moram pohvaliti naše fante, ker so vztrajali in verjeli, da lahko nadoknadijo zaostanek. Nasploh so pridni, saj dobro delajo na treningih, vse bolj razumejo igro in napredujejo. Danes bomo znova gostili isto ekipo, Hidrio Jesenice, tekma pa bo štela za državno prvenstvo. Nasprotnike po številnih medsebojnih obračunih zdaj že zelo dobro poznamo in vemo, kaj lahko pričakujemo. Smo precej enakovredni. Srečanje bo najbrž izenačeno, a upam na našo zmago.«
Na zadnji tekmi je Rodman v ogenj prvič poslal Jakoba Dolenca. »Nedvomno si tudi nekaj naših mladincev zasluži pohvale. Tokrat smo vključili še enega izmed njih. Ni igral veliko, kajti imeli smo precej kazni (Celje 14 kazenskih minut, Hidria Jesenice 6, op. p.). Prepričan sem, da je mladim treba dati priložnost. Od njih je odvisno, če zaupanje opravičijo,« je razmišljal Rodman.
Zlasti občuduje
uslužbence
Vodstvo kluba napoveduje prenose tekem na medmrež-ju, če gledalci še dlje časa ne bodo smeli obiskovati dvorane. Kaj si Rodman obeta od nadaljevanja sezone? »Prav gotovo nameravamo v prestopnem roku podaljšati klop<. Moramo povečati število igralcev. Naši fantje hodijo v službe in ker jih ni dovolj na tekmah, sploh na tistih med delovnim tednom, nas dostikrat >zmanjka< v končnicah. Naš prvi korak bo torej pridobitev nekaj novincev. O imenih ne morem govoriti, ker je še precej
stvari nedorečenih.« Ko čakajo novince (predvsem mlade hokejiste, da ne bo pomote, kajti za okrepitve denarja ni) in ko se kalijo mladi domači hokejisti, pa starejši igralci še vztrajajo in pomagajo svojim mlajšim soigralcem, da bodo odrasli, v hokejskem smislu seveda. »To absolutno drži in moram poudariti, da naše izkušenejše igralce občudujem, ker še imajo dovolj energije za hokej. Čeprav hodijo dopoldne v službe, najdejo čas za vsakodnevne treninge in še potovanja na tekme,« je zaključil Rodman.
Brez nespametnih
prekrškov ...
Aljaž Ogrizek sodi med najhitrejše hokejiste v slovenski ligi. Večkrat je pobegnil jeseniški obrambi, a ni bil učinkovit, nato pa je izkoristil zadnje tri strele. Že na ledu je bilo videti veselje ekipe, glasno je bilo tudi v slačil-nici. »Res je. Zmaga se nam je namreč izmikala preveč časa. Velikokrat smo
igrali podaljške, pa plošček ni in ni šel v gol, mi pa smo naposled prejeli zadetke in smo doživljali poraze. Na zadnjih tekmah smo igrali zelo dobro, stopnjevali smo ritem in zadnja zmaga se nam je resnično prilegla.« Ste verjeli v preobrat? »Vsekakor, kajti gostje so imeli sedemkrat igralca več na ledu, zato smo dobili tri zadetke. V igri pet na pet smo bili boljši. Iz tega dejstva smo črpali motivacijo. Vedeli smo, da če se bomo izognili nespametnih prekrškom, se lahko borimo za zmago.«
Že zamorjen, nato se mu je
odprlo
Tudi v Kranj so hokejisti Celja odpotovali zelo motivirani, a je bil Triglav boljši kar z 10:2. »Poraz je bil resnično visok, toda do predzadnje minute druge tretjine smo po dobri igri zaostajali le za gol. Nato smo na hitro prejeli dva zadetka, ki sta nas precej potrla. Po osmih minutah zadnje tretjine je naša vrata zapustil Tomaž Trelc in dal
priložnost mlajšemu vratarju.« Ogrizek je v Kranju dosegel gol in vpisal še asistenco. Proti Hidrii mu sprva ni steklo: »Dvakrat sem bil iz oči v oči z z vratarjem in obakrat sem neuspešno zaključil akcijo. Bil sem že malce zamorjen, a sem si dejal, da moramo naprej, saj imamo aktiven rezultat in še lahko zmagamo. Po odlični igri soigralcev in podajah sem prišel do novih priložnosti in končno se mi je odprlo. Še vedno pogrešamo dva poškodovana branilca, toda če bomo nadaljevali v takšnem ritmu in s takšno zavzetostjo na treningih in tekmah, lahko marsikoga premagamo. Zaenkrat lahko o Davidu Rodmanu povem zgolj pozitivne stvari. Treningi so odlični, posveča se detajlom in posledice dobrega dela so malce že vidne, sčasoma pa bodo vedno bolj.« Kmalu naj bi se v moštvo vrnil Nace Vilfan, morda že drevi, za dlje časa je poškodba noge z leda oddaljila Roka Kolarja.
Foto: PETER OCVIRK
Celjani so zadnji na lestvici državnega prvenstva, na šestih tekmah so zbrali štiri točke. Večina preostalih moštev je odigrala eno ali dve tekmi več. Hidria Jesenice je zbrala pet točk, Bled 6, Maribor 7, Triglav 12, Slavija 14, Olimpija in Jesenice pa sta še vedno razred zase. V ligi IHL je zgolj pet slovenskih klubov: Triglav 18 točk, Bled 14, Slavija in Hidria 9, Celje 4.
Potem ko je Aljaž Ogrizek porinil plošček med nogama gostujočemu vratarju, je napadalcu Celja steklo tudi v nadaljevanju tekme.
SPORT
19
Državni prvaki sprva bledi doma proti Mariboru, nato še v Šiški z Bravom
Lestvica 1. SNL
Po dveh zmagah zapovrstjo nanizali še dva poraza
MARIBOR	14	8	4	2	29:16	28
MURA	14	7	4	3	17: 8	25
OLIMPIJA	14	7	3	4	18:12	24
KOPER	14	6	5	3	21:15	23
TABOR	14	5	3	6	16:17	18
DOMŽALE	13	4	4	5	20:20	16
CEDE	14	4	4	6	14:16	16
BRAVO	13	4	3	6	14:19	15
ALUMINIJ	14	3	4	7	10:24	13
GORICA	14	2	4	8	11:23	10
Na zadnjih dveh prvenstvenih tekmah so celjski nogometaši ostali praznih rok. Na štadionu Z'dežele je dal Maribor dva gola, obe akciji je z odličnima streloma začel Rudi Požeg Vancaš. Celjani niso bili natančni, tudi po imenitni akciji Božića in Dangubića ne, medtem ko je Bezjakov poskus sledil prepovedanemu položaju. Navijači so pričakovali, da bo podoba »grofov« povsem drugačna v Šiški, kjer pa je Bravo prvič premagal Celje (2:1).
Enajstmetrovko je v Šiški po imenitni Dangubićevi podaji priigral Jakob Novak.

* *
1
DEAN ŠUSTER
Po štirinajstih krogih v 1. slovenski ligi imajo nogometaši Celja že šest porazov, v celotni prejšnji sezoni - resda šampionski - so jih doživeli zgolj pet.
Klavrno stanjena
lestvici
Poglejmo izide 14. kroga: Mura - Koper 2:1 (pri Celju odpisani Jure Travner je za zmagovalce odigral celotno tekmo, pri prvakih na mestu levega bočnega branilca igra desničar), Maribor - Tabor Sežana 1:0 (tudi v Sloveniji potrebujemo Var, posebej za trenutke, kot je bil ta, ko so vijoličasti dobili enajstmetrovko), Bravo - Celje 2:1, Aluminij - Gorica 2:1 (v der-biju dna lestvice so povedli gostje) in Domžale - Olimpija 3:1 (gostitelji so udarili neusmiljeno in zadeli že v 2. in 4. minuti). Maribor je imel 28 točk, Mura 25, Olimpija 24 in Koper 23. Celjani so bili na sedmem mestu, toda po zaostali tekmi bo Bravo imel priložnost, da jih prehiti.
Bravo za kritike
Po štajerskem derbiju je bil trener Celja Dušan Kosič bolj neposreden kot sicer: »Pri obeh golih je imel Maribor nekaj sreče, naša celotna obramba bi morala posredovati bolje. Mi smo
vlagali energijo, a nismo bili dovolj konkretni.« V Ljubljani je dejal: »Začeli smo medlo, kasneje smo vzpostavili ravnotežje in povedli. Naivno smo dopustili izenačenje. V končnici smo iskali zmago, a so domačini izkoristili eno izmed redkih priložnosti.« Na celjski klub se je vsul plaz kritik, takšnih in drugačnih. Uslužbenci so imeli ogromno dela, da so brisali (za klub) neustrezne komentarje. Za pojasnila je bil nemudoma na voljo predsednik Miloš Rovšnik, velik zagovornik Roberta Korena. Oba vesta, da Korošec želi biti trener, v Celju so mu želeli zaupati vlogo menedžerja.
»Penal« za anale
Jasno je, da gre za drugačno moštvo brez Mitje Lotriča. Ni bil kar tako izbran za najboljšega igralca lige. Matjaž Rozman je v prejšnji sezoni branil fenomenalno, v tej pa se mu napake že nizajo. Če bo Tom Kljun dobival toliko priložnosti, kot jih je v celjskem klubu v zadnjih letih branilec Dušan Stojinović, potem se ga boste nagledali že v njegovih najstniških letih. Da je zmanjkalo nekaj »nogometnega momenta«, kot bi dejal Kosić, sta potrdili tudi akciji najspretnejšega (ob Ivanu Božiću) igralca

Celja Filipa Dangubića, ki je imel na zadnjih dveh tekmah najlepši priložnosti, a ju je zapravil. Celjani gola niso dali, Šiškarji so si ga zabili sami na izjemno nenavaden način; njihov vratar je obranil strel z belega krogca, odbito žogo pa je njegov soigralec želel izbiti v kot, a jo je zadel sila nespretno in stresel lastno mrežo. V številne rotacije je bil Kosić prisiljen med evropsko sezono, zdaj bi se veljalo opreti na najboljšo enajsterico, kajti že današnje gostovanje v Sežani lahko nakaže smernice in celo vklopi vse alarme, ko se bliža zaključek prve polovice lige.
Foto: NK CELJE
V SPOMIN
Robi Bajuk (1961-2020)
NA KRATKO
Olimpijske igre mu niso usojene
Moskva: Na evropskem prvenstvu v športnem plezanju se Celjan Jernej Kruder ni uvrstil v finale preizkušnje v kombinaciji. S tem so bili predčasno pokopani njegovi upi glede uvrstitve na olimpijske igre. Bil je sedemnajsti. Osmi je bil v hitrosti, trinajsti v balvanih in štirinajsti v težavnosti. Kruder, ki bo pojutrišnjem dopolnil 30 let, se je iz ruske prestolnice vrnil z naslovom evropskega prvaka v balvanskem plezanju. Če tega tekmovanja ne bi bilo, Kruder ne bi imel zlata, dobil pa bi vozovnico za Tokio, saj je bil pred EP najvišje uvrščeni Evropejec.
Motor bo treba pokvariti
Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v osmem krogu lige prvakov izgubili proti francoskemu Nantesu z 31:25. Celjani na svoji sedmi tekmi niso mogli računati na stebra obrambe Vida Poteka, Francozi pa so nastopili še bolj oslabljeni (Gurbindo, Figueras, Laza-rov). Najbolj učinkovita sta bila Tilen Kodrin in Kristjan Horžen, ki sta dosegla po šest golov. Slovenski prvak se bo danes na enem izmed ključnih gostovanj za točke boril z Motorjem v Zaporožju. V soboto je minilo 16 let od zmage rokometašev Celja v finalu evropskega su-perpokala. V Ciudad Realu so premagali Kiel s 30:29. Junaka zmage sta bila Sergej Rutenka z desetimi zadetki in vratar Gregor Lorger z 18 obrambami. Strokovnjaki so trdili, da je šlo še za večji čudež Požunovih varovancev kot pet mesecev prej, ko so postali evropski prvaki.
Dobovec še naprej melje
Rogaška Slatina: V devetem krogu 1. slovenske futsal lige so do zmag prišli vodilni na lestvici Dobovec, ki je s 6:2 ugnal Bronx Škofije, Litija in Oplast Kobarid. Na lestvici je za Dobovcem, ki ima 27 točk, druga Hiša daril Ptuj z 22 točkami, tretja pa Litija s 16. Za Dobov-čane sta po dva gola dala Luka Perić in Teo Turk, po enega pa Žiga Čeh in Timotej Kotnik. Po hujši poškodbi je znova na igrišču Rok Mordej. (DŠ)
Te vrstice so napisane v imenu moštva, zaradi katerega imamo zagotovo vsi najlepše spomine na skupaj preživeto rokometno mladost. To je rokometno moštvo mladincev takratnega ŽRK Aero Celja - katerega naslednik je RK Celje Pivovarna Laško - ki je davnega leta 1980 osvojilo naslov mladinskega prvaka Jugoslavije. V tem moštvu sta bila tudi dva kasnejša svetovna mladinska prvaka leta 1981 na Portugalskem. To omenjamo zato, da se ve in ne pozabi, kaj je takrat pomenil jugoslovanski mladinski rokomet, iz katerega se je napajala takrat nedvomno najmočnejša članska liga na svetu.
In v tem prostoru takratne širše domovine je bilo naše mladinsko moštvo najboljše z zmago v finalu proti klubu slovitega imena, Metaloplasti-ki iz Šabca, v katerem so bili trije kasnejši članski reprezen-tanti (nekdanji selektor Slovenije Vujović, Kuzmanovski, Lukić). V naši ekipi si imel posebno mesto tudi ti, spoštovani soigralec in prijatelj Robi. Istega leta si bil tudi republiški reprezentant na mladinskem Turnirju bratstva in enotnosti, državnega prvenstva republik in pokrajin, kjer je ta generacija prvič in zadnjič za Slovenijo osvojila naslov prvaka Jugoslavije. Bil si zraven tudi dve leti prej v Beogradu ob osvojenem drugem mestu in leto pred tem v Ajdovščini, ko je bilo mladinsko moštvo ŽRK Aero Celje državni prvak.
Za marsikoga si bil osebnostno velika uganka, zaprt v svoj
svet kot rastlina sramežljivka, ki se zapre, ko se ji nekdo približa, in kot tak neprebrana knjiga. Naša skupna rokometna pot se je zate začela v OŠ Polule, za večino pa v drugih šolah, ki smo jih zastopali na občinskih prvenstvih, kjer nas je odkrival Tone Goršič in nas usmerjal v klubske vrste. Večini ali vsem nam je bil rokomet kot igra in druženje na igrišču in izven njega najpomembnejša stvar naše mladosti.
Tebe ni krasila samo splošna inteligentnost, zaradi katere si tudi uspešno končal študij medicine, temveč tudi športna inteligentnost, zaradi katere si bil navzlic nekaterim naravnim omejitvam, kot sta višina in teža, odličen levi zunanji napadalec. Ob tem si bil za nameček še izjemno borben, predan kolektivu in odgovoren do sebe in moštva. Znotraj moštva smo se eni družili izven igrišča bolj drugi manj, odvisno od doma in šole. Tvoj krog so zato bili bolj fantje s Polul ali tisti njim blizu.
Tvoj ožji krog so predstavljali Tone Tiselj, s katerim sta bila sošolca tako v osnovni šoli kot tudi na gimnaziji ter sta bila celo skupaj na služenju vojaškega roka, Tone Medved, tvoj tekmec na položaju levega krila, in Mišo Jonak, odlični krožni napadalec. Za pomembnost rokometa v naših življenjih je pomenljiv podatek, da je iz te generacije izšlo enajst bolj ali manj uspešnih trenerjev rokometa. Tudi ti si svojo študijsko zdravniško pot malo zavlekel ravno zaradi te naše skupne mladostne ljubezni in bil tudi dolgoletni član članskega moštva. Letos so minila štiri desetletja, odkar smo osvojili naslov mladinskih prvakov Jugoslavije v takrat precej oddaljenem Prilepu.
Želja vseh je bila podoživeti takratne dogodke in našo mladost na skupnem srečanju s ciljem dviga priljubljenosti rokometa v Pomurju, za kar smo imeli že vse napeljano. Žal nam je »vojno« stanje na področju, ki si mu poklicno namenil zrela leta, to preprečilo, tako kot nam onemogoča dostojno osebno poslednje slovo. Zato se bomo od tebe poslavljali več časa in morda še bolj čustveno kot sicer. Tvoj prerani odhod nas je ob obletnici ponovno povezal kot moštvo, katerega del boš ostal večno tako ali drugače. Ob vsem ostalem se tam zgoraj tudi kdaj poigraj z žogo in nekoč bo tudi tam naše moštvo ponovno popolno za kakšno obletnico. Počivaj v miru.
Tvoji soigralci, prvaki
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MESTNA OBČINA CELJE JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2021
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 164/20) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje:
NAZIV ČASTNI MEŠČAN, ZLATI CELJSKI GRB, SREBRNI CELJSKI GRB BRONASTI CELJSKI GRB
zaslužnim občanom, drugim posameznikom in podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju: skupinam) za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje
ter
KRISTALNI CELJSKI GRB
nadpovprečno uspešnim diplomantom.
Predlog za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.
Besedilo razpisa in razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Mestne občine Celje v rubriki JAVNA NAROČILA, RAZPISI, ZBIRANJE PONUDB PO EVIDENČNEM POSTOPKU IN JAVNI NATEČAJI ZA DELOVNA MESTA (povezava do spletne strani: https://moc.celje.si/).
Rok za oddajo predlogov je do vključno petka, 15. januarja 2021.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
1151
STROJI
PRODAM
	
novi tednik	radio ce ie
PRODAM
ZELO dobro ohranjen Volkswagen lupo 1,0, letnik 2000, registriran do aprila 2021, prodam zaradi bolezni. Telefon 041 650737.
OBNOVLJEN traktor Steyr, 18 KM, brez dokumentov, letnik 1960, prodam. Telefon 041 758-819.	1162
RAZŠIRJENA platišča z gumami, čelni na-kladalec za traktor Univerzal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini 60, Zetor 5245 ali 6245 in Deutz Fahr Agrolux 410, 80l-mešalec Inox za meso ali testo in »mi-kser« Inox prodam. Telefon 041 999-910.
1172
TRAKTOR Pasquali Tomo Vinkovič in sprednji nakladač za težek traktor prodam. Telefon 041 794-204.	1173
KUPIM
TRAKTOR, lahko je v okvari, poškodovan ali brez dokumentov in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060.
1081
STANOVANJE
ODDAM
ENOPOSTELJNO opremljeno sobo, primerno za delavca, oddam. Telefon 041 650-737.
1151
PRAŠIČE, težke 250 kg in majhne prašičke, težke od 30 do 50 kg, prodam Telefon 041 708-978.	1089
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg ter izločene svinje (čoke) prodamo. Sprejemamo naročila za breje svinje mladice. Možna dostava, domača hrana. Telefon 031 311476.	p KOKOŠI nesnice jarkice, stare 21 tednov, tik pred nesnostjo, prodamo. Telefon 070 859-446. p
Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom?
AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722)
ГПЛ7Г
muzej novejšezgodovinelcelje
PRELJUBA MOJA ŽENA, ČAKAM NA KOLODVORU...
^ZZ?^/ Ac ' -
V četrtek, 3. decembra 2020, na Ta veseli dan kulture, vas od 12. ure dalje vabimo na muzejsko spletno stran ali muzejski Facebook na virtualni ogled nove občasne razstave
PRELJUBA MOJA ŽENA, ČAKAM NA KOLODVORU ...
www.muzej-nz-ce.si
Ss K *
s» ttl \ J \L\
ЏА -MŠ—
MS№ DOŽIVETJE
ЛЈГ'
KULTURA BIVANJA
HANAKARIM: Kompozicija popolnega pogrinjka
RENATO & ROBERTO MINOTTI:
Oblikovalci življenjskega sloga
NIKA ZUPANC: Poetika vznemirljive harmonije
INOVATIVNO: Dialog tradicije in brezčasnosti
NAVDIH: Barsko doživetje
UZITKARJENJE: Domači spa
3,80 EUR
IZKUŠNJE DOBREGA POČUT J K
Revija Nas dom ze na prodajnih mestih in na Trafika24.si
NT&RC pomaga rejniškim otrokom
Skupaj
izpolnimo želje najmlajših
Citycenter Celje že 12 let pripravlja edinstveno humanitarno akcijo v slovenskem prostoru, s katero ob koncu leta obdari vse otroke iz rejniških družin iz celotne celjske regije. Do letos obdaril že 1.600 otrok.
Otroci od 5. do 10. leta so svoje novoletne želje narisali, nekaj risbic je izobešenih na posebni smrečici želja v nakupovalnem središču Citycenter Celje, kjer lahko obiskovalci izberejo določeno risbico in uresničijo željo mladega »slikarja«. »V okviru dobrodelnega sklada Citycentrovo srce vse od leta 2009 skrbimo za obdarovanje vseh otrok iz celjske regije, ki živijo v rejniških družinah. Za tiste otroke, ki niso vključeni v risanje novoletnih želja, poskrbimo v Citycentru Celje, tako da jim podarimo naše darilne bone Desetake, da si na ta način lahko izpolnijo svoje praznične želje,« pravi Darja Lesjak, vodja nakupovalnega središča Citycenter Celje.
V medijski hiši NT & rC smo se letos odločili, da bomo skupaj z našimi bralci in poslušalci postali ambasadorji te dobrodelne akcije in pomagali izpolniti tri želje rejniških otrok. Amar, star 7 let, si želi skiro. To željo mu bomo izpolnili mi kot ambasador akcije. Vas pa prosimo, da nam pomagate izpolniti še preostali dve želji. Sedemletna Julija si želi knjigo o živalih, Adrijana, stara prav tako 7 let, voziček za punčke.
Tiste, ki ste pripravljeni darovati, prosimo, da se prijavite na naslov tednik@nt-rc.si. Prvega, ki se bo prijavil za določeno nagrado, bomo obvestili o načinu prevzema darila.
www.novitednik.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
: №§ШМ<Ш(§>
j ^iSii
KOLUMBOVA HCl ALMA H. KARLIN
PRODAM
BREZPLAČNA POŠTNINA
NEŠKROPLJENO rdeče vino prodam po ugodni ceni. Telefon 031 533-112,
OSTALO
PRODAM
ZA VSE NAROČENE PUBLIKACIJE
TELICI, simentalko brejo 8 mesecev in limuzin, Dobrna, prodam. Telefon 031 888862.	1134
PRAŠIČA, težkega od 180 do 190 kg, krmlje-nega z domačo kuhano hrano, prodam. V račun vzamemo tudi teleta. Prašiča lahko očistite tudi pri prodajalcu. Telefon 070 308-751.	1126
TELICO, črno-belo limuzin, brejo 8 mesecev in simentalko, mlečni tip, brejo 8 mesecev, možna dostava, prodam. Telefon 041 793-891.	1149
BIKCA, težkega 250 kg in telico limuzin, težko 400 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 509-687.	1161
PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 070 817-985.	1163
PRAŠIČA, kuhana domača hrana, težkega 140 kg, prodam. Telefon 031 621-283.
1167
BREJO kravo, drugega teleta in teličko limuzin, staro 9 mesecev, obe pašni, prodam. Telefon 070 250-441.	n
Poklicna gasilska enota Celje,
Dečkova cesta 36, 3000 Celje OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
GLAVNI VZDRŽEVALEC V
Od kandidata se pričakuje, da poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	da ima zaključeno najmanj V. stopnjo izobrazbe (strojne, elektro, kovinarske ali druge smeri) in je polnoleten;
-	da ni v kazenskem postopku oz. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje;
-	da ima vozniški izpit najmanj B-kategorije.
Zaželene so delovne izkušnje in opravljena usposabljanja s področja servisiranja gasilnikov. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas za eno leto z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Kandidat mora imeti interes za nadaljnje funkcionalno usposabljanje in pridobivanje znanj na področju servisiranja gasilnikov in tlačnih preskusov.
Vlogo z življenjepisom ter dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Poklicna gasilska enota Celje, Dečkova 36, 3000 Celje, ali po e-pošti na naslov: pge@celje.si.
BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam.
Telefon 041 588-277.	1171
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, in izločene svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061 .n TELICO simentalko, brejo, predvidena telitev 21. 12. 2020, težko od 500 do 550 kg, prodam. Telefon 031 581-087. 1177 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š
TELICO simentalko, pašno, brejo približno 5 mesecev in suha bukova drva, zložena v »klaftre« prodam. Telefon 070 674-760.
1160
SUHA drva prodam. Možna dostava Celje in okolica. Telefon 041 442-999. 1159 SUHA jelševa drva prodam. Telefon 031 587055.	1158 BLAZINO z magneti, še nerabljeno, 200 x 90 cm, prodam za simbolično ceno 150 EUR. Telefon 070 441-343. 1169
DRUŠTVO Ozara Celje, Pisarna za informiranje in svetovanje, Kocenova ulica 4, 3000 Celje, ki nudi pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, je v času epidemije razširilo delovanje tudi na druge osebe, ki so se znašle v stiski in bi potrebovale pomoč. Dosegljivi smo na e-pošti: tanja. mlac@ozara.org; stacionarni telefon (03) 492-5750, službeni telefon 070 550-667. Strokovna delavka: Tanja Mlač. bp
тУЂВ NBMVE
oddaja o kulturni
dediščini naših krajev. k	k * ^ -J
• i
■a.—-----9____„
i Ш ш
ft..... 4 /A p"

vsak četrtek ob 12:20 na radiu celje
radio celje
Poroke
Celje
Poročila sta se: Diana ĆOSIĆ in Jernej LOREN-ČAK, oba iz Celja.
Smrti
Celje
Umrli so: Vojko JAZBEC iz Celja, 58 let, Helena NOVAK iz Celja, 81 let, Jožefa LEBEN iz Celja, 75 let, Bojan KOROŠEC iz Celja, 64 let, Tomaž DOBRIŠEK s Polzele, 44 let, Jožefa JUVAN MÜLLER z Ljubnega ob Savinji, 83 let, Jožef SLATI-NEK iz Velenja, 81 let, Pavel NOVAK iz Mozirja, 84 let, Marija ŽAK iz Lokvice pri Šoštanju, 90 let, Alojz FU-ŽIR iz Šempetra v Savinjski dolini, 76 let, Kristina KRA-ŠOVEC iz Zgornje Rečice pri Laškem, 82 let, Marija NOVAK iz Vodic pri Kalobju, 87 let, Anton MARKUŠ z Mozirja, 80 let, Konrad ŽO-HAR iz Laškega, 83 let, Novak STOJAKOVIĆ iz Dobriše vasi, 80 let, Marija PLANKO iz Velikih Grahovš, 81 let, Janja IVELJIĆ iz Velenja, 63
let, Štefan RAMŠAK iz Celja, 86 let, Franc RADEJ iz Celja, 72 let, Ivan GRČAR iz Celja,
77	let, Ana PASAR iz Celja,
90	let, Franc Jožef OCVIRK iz Celja, 77 let, Olivera ŠTE-FANČIČ iz Studenc, 48 let, Milojko KRALJ iz Velenja, 68 let, Boris ČOP iz Celja,
91	let, Vukica KLINCOV iz Celja, 94 let, Marjan Stanislav KOTNIK iz Celja, 75 let, Alojzija OBREZ iz Lokavca,
78	let, Rajmund PLAHUTA iz Velikega Širja, 87 let, Sil-vestrica REHAR iz Zaloških Goric, 93 let, Alojzija HAN-ŽIČ iz Braslovč, 79 let.
Žalec
Umrli so: Terezija DI-MEC iz Žalca, 90 let, Ivana MAROVT iz Braslovč, 93 let, Marija VINCEKOVIĆ iz Šentruperta, 86 let, Albina BALIŠ iz Vrbja, 95 let, Jožef SVET s Polzele, 76 let, Hans Willi CURVERS iz Kamenč,
79	let. Velenje
Umrli so: Ivan OCEPEK iz Šmartnega ob Paki, 77 let, Pavao SABOL iz Velenja, 79 let, Marija NOVAK iz Velenja, 80 let, Dušan JANEŽIČ iz Šoštanja, 90 let, Torvald Erih HOFINGER iz Velenja, 78 let.
ZAHVALA
Poslovila se je mama in babica
FRANČIŠKA BRENKO
iz Goriške ulice 8 v Celju (16. 11. 1934 - 21. 11. 2020)
Hvala vsem za besede sožalja. Žalujoči: sin Dušan, Nada, Luka in Katja
Povsod naokrog so sledovi tvojih pridnih rok, nikoli pozabljeni ne bodo in pomnil jih bo še naslednji rod. Bolečino se da skriti, solze zatajit i, le tebe ne more nihče nadomestiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
ŠTEFANA FELICIJANA
iz Jezerc pri Dobjem (10. 12. 1941 - 8. 11. 2020)
ki nas je zapustil v 79. letu, se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali, molili za njega, izrazili sožalje in darovali sveče. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Dobje za pomoč, zdravnici in patronažnim sestram iz ZD Šentjur, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Petru za sveto mašo in pogrebni službi Žalujka za opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena HVALA!
Žena Marjeta, sinova Marjan in Janko z družinama ter vnuki in pravnuki
p
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
RUDOLFA REČNIKA
iz Goričice 25a, Šentjur (1. 4. 1936 - 21. 11. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste bili z mislijo ob njem na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Zagajšek in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
n
radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
novi tednik
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo ter njihove obratovalne čase.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE,
KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove (izobraževanje na daljavo)
-	vrtci (izjema so otroci staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo)
-	javni potniški promet (izjema so taksi službe)
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari,
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri,
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije),
-	storitve iger na srečo,
-	frizerski in kozmetični saloni,
-	avtopralnice,
-	knjigarne.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:
-	prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah,
-	lekarne,
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki kamor sodijo tudi optiki,
-	tržnice (izjema velja za organizirane javne tržnice, za katere velja tržni red, ne pa za premične stojnice),
-	kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material),
-	bencinski servisi,
-	banke in zavarovalniške storitve,
-	pošta,
-	dostavne službe,
-	servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), izjema velja tudi za avtovleko,
-	dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo te storitve, prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, sta lahko v prostoru prisotna izvajalec in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava in jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
-	gradbena dela v oziroma na naseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
-	druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti zdravja.
Zdravstvene ustanove
PLOŠNA BOLI
CELJE
Vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, ponovno obveščajo, da Splošna bolnišnica Celje ni več vstopna točka za testiranje na novi koronavirus. Vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V	Splošni bolnišnici Celje so ponovno vzpostavili posebno telefonsko številko, na kateri lahko poiščete želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro je 03 423 30 79.
Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer:
od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27
ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo.
V	primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran.
S
Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili.
V Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospi-taliziranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Obiskovalci na obisk pridejo s svojo zaščitno masko, ki si jo namestijo pred vstopom in jo nato nosijo ves čas obiska. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen.
Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice.
Zdravstveni dom celje
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, pa so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00
Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270
ZP Štore (v ordinacijskem času) 03 780 23 10
ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00
ZP Dobrna (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje
Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki)
URGENTNI CENTER CELJE
(pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79
V urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim koronavirusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč.
Spremenjen odpiralni čas dežurne lekarne v Celju: Lekarna Center bo do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00.
Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00
Lekarna Citycenter: po-nedeljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00
Lekarna Gregorčičeva: po-
nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00
Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00.
Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani.
Knjižnice
Do preklica oziroma spremembe vladnega odloka deluje v knjižnicah brezstična izposoja. Dovoljen je osebni prevzem knjig pri vhodu pred knjižnico, kjer je zagotovljen minimalen osebni stik. Želeno gradivo lahko naročite s pomočjo aplikacije Moja knjižnica ali po telefonu. Tudi vračila gradiv potekajo nemoteno. Vse podrobnosti lahko preverite po telefonu v svoji knjižnici.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 3. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek,
4. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 5. december
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 6. december
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 7. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Flo-radio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek,
8. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda,
9. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
V skladu s trenutnim vladnim odlokom so v Citycen-tru Celje odprte le določene prodajalne. Vse aktualne informacije o poslovanju nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so vam na voljo na Facebookovi in spletni strani https://www. city-center.si/.
Prodajalni Megamarket In-terspar in drogerija dm-drogerie markt in sta odprti od ponedeljka do sobote od 7.00 do 20.45, nedelja in prazniki zaprto. Drogerija Müller: po-nedeljek-sobota od 7.00 do 20.30. Sensilab in Premium Pet Boutique: ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 20.00. Celjske lekarne in Biotopic: ponede-ljek-petek od 9.00 do 18.00 ter v soboto od 8.00 do 18.00. L'Occitane: ponedeljek-so-bota od 10.00 do 18.00. Baby center (v omejenem obsegu): ponedeljek-sobota od 10.00 do 18.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): pone-deljek-petek od 8.00 do 14.00; sobota od 8.30 do 12.00.
Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »to go«: Restavracija Interspar - prevzem v Megamarketu Interspar, Čokoladni atelje Dobnik, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špica. Naročene izdelke lahko prevzamete ( »click&collect«): A1, Baby center, Big Bang, Hervis, Mass, Rossi sport, Sgermobil, Telekom Slovenije in Top Shop. Cvetličarna Gardenia - dostava cvetja na dom v Celju, po predhodnem naročilu na 05 934 66 06.
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto.
V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogerija, Celjske lekarne, Optika Vallis, Banka NKBM.
Prevzemno točko imajo: A1, Od A do Ž, Decathlon, Cvetličarna IN, obutev Proalp ter Restavracija Tuš in kavarna in slaščičarna De la Creme.
Mogoč je nakup živil s prevzemom v prtljažnik vozila v okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com.
Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 7.00-20.00, oziroma od od 7.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Komunalne storitve
Izvajanje storitev ravnanja z odpadki poteka nemoteno. Do nadaljnjega je zaprt vhod v upravno stavbo Simbia na Teharski cesti in v Bukovžla-ku. Vloge strank sprejemajo na tel. št.: 03 425 64 00, z navadno pošto: Teharska cesta 49, 3000 Celje, e-pošto info@simbio.si ter v poštni nabiralnik pri vhodu.
Mestna tržnica Celje
Mestna tržnica Celje obratuje kot običajno (zaprt je samo bar, ostala ponudnika hrane nudita hrano za s sabo, WC je odprt ...)
Energetika Celje
Upravna stavba v Smrekar-jevi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke: Zemeljski plin 041 633 453 Daljinsko ogrevanje 051 230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@ener-getika-ce.si.
Vodovod in kanalizacija
Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba JP Vodovod-kanalizacija Celje na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tre-merjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti: info@vo-ka-celje.si.
Banke
Banke še naprej poslujejo, v banki je lahko hkrati le toliko strank, kolikor je delujočih bančnih okenc. Vstop v poslovalnice je omejen na posamično vstopanje. Pozivajo, naj komitenti pridejo v poslovalnici le, če je to
nujno, sicer naj uporabljajo elektronsko poslovanje in urejajo zadeve na daljavo.
Podrobnejše informacije so na spletnih straneh bank.
Kozjanski park Podsreda
Virtualni praznični koledar Kozjanskega parka - na
Pošta Slovenije
Delovni časi pošt ostajajo nespremenjeni. Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev le, če je to nujno. Prav tako je omejeno število strank v prostoru glede na velikost prostora pošte. Še naprej vro-čajo pošiljke brez fizičnega stika, na prostem, hkrati pa uporabnike prosijo, da se v čim večji meri pri plačevanju poslužujejo plačevanja s plačilno kartico ali po predračunu ter tudi za uporabo alternativnih oblik za sprejem in izročanje pošiljk (paketoma-tov, paketnikov, kot tudi možnosti dostave na dogovorjeno lokacijo). Izplačila pokojnin prek pokojninskih nakaznic potekajo na način brez fizičnega stika, na primernem mestu na naslovu prejemnika, o čemer ti prejmejo ustne napotke pismonoše.
Zaradi omejitev pri vstopu na pošto Pošta Slovenije stranke prosi, da se izogibajo obisku pošt tik pred zaprtjem. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani Pošte Slovenije.
Razstave na prostem in kulturne ustanove
Razstava Pokrajinskega muzeja Celje Dvorišče Knežjega dvora:
panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje Virtualni ogled razstave
Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento--mori/)
Panojska razstava Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad
Ogledati si je mogoče temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš, in obzidja s stražarnicami ter vodnjak. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na razstavnih panojih predstavljena zgodovina.
Novost: Poučna igrica, primerna za družine in mlajše raziskovalce
Na označeni tabli najdete navodila za igrico, aplikacijo si naložite na svoj mobilni telefon, potem sledite navodilom in lov na zaklad se prične. Povezavo najdete na spletni strani www.turizem--sentjur.com.
Dvorec Novo Celje
NEDELJA, 6. 12.
17.00 Adventni koncert Vokalne skupine ZaPet
premierno predvajanje na YouTube kanalu https:// www.youtube.com/user/
ZKSTZalec, posnetki bodo na ogled tudi na STV. Po premieri ostajajo posnetki dostopni na spletu.
Facebook strani parka ali In-stagram profilu ali na spletni strani www.kozjanski-park. si bodo do božiča svoje sle-dilce virtualno razveseljevali z zgodbami in zanimivostmi iz Kozjanskega regijskega parka. Vse, ki bodo pridno spremljali objave, bo vsako adventno nedeljo namesto prižiga svečke razveselila praznična nagradna igra.
Muzej Velenje
Razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na spletu: https://muzej-vele-nje.si:
»Družmirje. Bila je vas, zdaj je jezero.«
Meeting Ornaments: The Textile Tradition in Slovenia and Lithuania / Srečanje vzorcev: slovenska in litovska tekstilna tradicija Razstava Jože Lampret Razstava Citre Razstava in projekt »Velenj-čan sem!« Razstava Velika noč Razstava 1. maj, praznik dela
Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem:
Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini
Trg svobode Šoštanj: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj
F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Multimedijski projekt M0V360
Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu
Gledališče Celje
Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih postopoma dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo YouTube.
V četrtek, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, odpirajo povezavo do svoje predstave Ize Strehar: Vsak glas šteje.
Od sobote, 5. decembra, dalje bodo najmlajšim omogočili povezavo do predstave Sve-tlane Makarovič: Pekarna Mišmaš. Oglejte si njihov Facebook in Instagram profil, kjer objavljajo različne rubrike: Karantenske skrivnosti, Obrekovalnica, Mlada dramatika, Kul-tura, Rožmarin za spomin, Cicibanka in Cicifuj.
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Virtualna razstava 4. dela druge celoletne likovne kolonije Štirje letni časi (zima - pomlad - poletje - jesen) 2020, na temo jeseni, najdete jo na povezavi:
https://www.artsteps. com/view/
Razstava je v počastitev 85-letnice Zleta Svobod v Celju!
Celjski mladinski center
Spletni dogodki:
ČETRTEK, 3. 12.
19.00 Online stand up večer z Alešem Novakom na Zoomu, obvezne prijave na info@mc-celje. si
PETEK, 4. 12.
18.00 MCC VAM POVE:
Podkast z Nino Majcen, ustanoviteljico znamke Cuckoo Cups, butične trgovinice z emajliranimi kuhinjskimi izdelki
na FB-profilu in Youtube kanalu Infopentlje in Celjskega mladinskega centra
PONEDELJEK, 7. 12.
10.00 Euyou strukturirani dialog Udeleženci dogodka se boste spoznali z odločevalci na lokalni ravni ter z njimi debatirali o pobudah, izzivih in ovirah vključevanja mobilnih EU-državljanov v lokalne demokratične skupnosti. Na Zoomu, obvezne prijave na info@mc-celje.si
19.00 MCC Stream špil - Duo brata Zavolovšek
prenos na FB-strani MCC, Infopentlja, Killing produciton, Producent. si in Upn n' downs ter YT kanalu MCC, Infopentlja
Dom II. slovenskega tabora Žalec OK
35 let odprtja žalskega kulturnega hrama obeležujejo s kratkim dokumentarnim filmom, ki bo premierno predvajan na Ta veseli dan kulture, 3. decembra. Vabljeni k ogledu na njihovem YouTube kanalu: https://www.youtu-be.com/user/ZKSTZalec. Predvajan bo tudi na STV.
Zaključen je tudi projekt »Najlepši kraj, hiša, kmetija«. Film, v katerem predstavljajo prejemnike priznanj, je na ogled na: https://youtu.be/ gC5Bskj8NwA
Letos bosta decembrska moža otroke pozdravila vir-tualno. Na spletni strani www.zks-zalec.si si bodo pod naslovom Vesele zgodbe prazničnega Žalca lahko 5. 12. otroci virtualno ogledali prihod Miklavža.
in Killing production studio producent_si
TOREK, 8. 12.
17.00 Predavanje Bodi
pametnejši od sistema -Skrivnosti genijev Predavanje bo vodil Andrej Pešec na Zoomu, povezavo za ogled bodo objavili uro pred dogodkom
Knjižnica Šentjur
Na FB-profilu so 20. novembra objavili pravljico o Malem luninem vranu. Otroke še vedno vabijo, da iz papirja izdelajo vrana in izdelek fotografirajo. Fotografijo izdelka pošljejo na Messenger knjižnice ali izdelke prinesejo v knjižnico. 7. decembra bodo izmed vseh sodelujočih izžrebali tri nagrajence.
Na FB in spletni strani Knjižnice Šentjur sproti objavljajo aktualne knjižne novosti, ki so že na voljo za izposojo.
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Na YouTube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo:
ČETRTEK, 3. 12.
9.00 Študijski krožki: Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek Ta veseli dan kulture:
12.00: Točno opoldan pred Muzejem baroka (na Youtube kanalu)
18.00 Pogovor z dr. Metodo Kemperl o Mateju Vrečarju, graditelju šmarske kalvarije
PETEK, 4. 12.
9.00 UTŽO: zimska bioritemska joga s fizioterapevtko Vesno Tajnšek 18.00 Pravljica za otroke: Pravljico Medenjaček bo pripovedovala bo pripovedovala Natalija Čokl Šoštarič
PONEDELJEK, 7. 12.
9.00 UTŽO: Kuharska delavnica s Slavico Javornik: Božično pecivo 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom
TOREK, 8. 12.
9.00 UTŽO: O sajenju sadnega drevja z Adrijanom Černelčem iz Kozjanskega parka
18.00 Čudovito vesolje s Sebastjanom Jakšo
SREDA, 9. 12.
9.00 Študijski krožki: Zapojmo z Jasmino Levičar
Vsebine so brezplačne, po premieri ostanejo dostopne.
radio celie
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 49/ Leto 75 / Celje, 3. december 2020
»Mimo krasot hodimo z zaprtimi
očmi«
str. 28-29
V kitaro ujet žvenket pločevink
str. 30
Intervju: Lucija Dežan Dolgočasne majice
spreminja v sporočila
str. 31
1 like reading. Mostly people•
EnJoy life 11 e«Jojr you ^
26
INTERVJU
Članica celjskega gledališča Maša Grošelj navdušuje v televizijski nadaljevanki Najini mostovi
S celjskega gledališkega odra
v slovenske dnevne sobe
Igralka Maša Grošelj celjskemu občinstvu ni neznana. Letos jo je uspela spoznati še vsa Slovenija. Mlada članica Gledališča Celje namreč igra glavno žensko vlogo v priljubljeni televizijski nadaljevanki Najini mostovi. Druga sezona je tik pred koncem, a to še ne pomeni, da bo zapletov in peripetij v Vipavi kmalu konec. Spomladi naslednje leto bo na male zaslone prišla še tretja sezona.
SPELA OZIR
27-letnica je vlogo z veseljem sprejela, kljub temu da je vedela, da se bo njeno življenje vsaj za nekaj časa obrnilo na glavo. Za nameček je prišla še »korona«, ki je vsakdan igralcev še toliko bolj spremenila. A življenje gre dalje. Snemanje nadaljevanke je končano, pred magistrirano dramsko igralko so izzivi v njenem matičnem gledališču v Celju.
Kako vam je všeč v knežjem mestu in kako ste se znašli v njem, glede na to, da prihajate iz Mengša?
Moram priznati, da mi je v Celju zelo všeč, tako mesto kot seveda tudi celjsko gledališče. V gledališču so se vsi sodelavci zelo potrudili, da sem se takoj počutila dobrodošlo in da z veseljem prihajam na delo. Prav tako mi je zelo prijetno igrati pred celjskim občinstvom, mislim, da Ce-
ljani zelo radi hodijo v gledališče in lepo spremljajo predstave vseh zvrsti. Mesto je tudi zelo simpatično, ljudje so prijazni in predvsem me navdušuje veliko trgovinic in butikov.
Res je, da prihajam iz Mengša in trenutno živim v Ljubljani, ampak Celje vseeno ni toliko oddaljeno, da bi mi to predstavljalo prevelik problem. Ko sem bila še samozaposlena, sem večinoma delala v Novi Gorici in Kopru, ki sta od Ljubljane še bolj oddaljena kot knežje mesto, tako da sem se že takrat navadila na vožnjo. Na celjskih odrskih deskah ste do zdaj uprizorili štiri vloge. Na katero ste še posebej ponosni? Zakaj?
Težko rečem, ker so mi vse zelo ljube, || ampak mogoče na svojo prvo, in sicer na s vlogo Viktorije v predstavi Alarmi v režiji 1 Nine Ramšak. Pri tej predstavi sem prvič spoznala nekatere kolege iz celjskega gledališča, prvič sem se spopadla s takšno vlogo, ponovno sem delala s svojima sošolcema z akademije Nino Ramšak in Blažem Dolencem. Prav tako je bilo v predstavi tudi veliko plesa, s katerim sem se v mladostniških letih ukvarjala deset let, tako da je skupek vsega tega zame nare-I dil res prijetno prvo izkušnjo v ^^ celjskem gledališču.
Od letošnje pomladi vas spremljamo v priljubljeni serije Najini mostovi. Kako ste prišli do vloge? Ste morali opraviti avdicijo?
\
Iz Perfo produkcije so me poklicali na avdicijo, ki je bila zelo sproščena. Večinoma smo se pogovarjali o seriji, o liku, ki naj bi ga igrala, režiser mi je predstavil koncept snemanja ... Prav tako sem morala odigrati oziroma prebrati prizor iz serije. Vedela sem, da je za to vlogo v igri še nekaj igralk, zato sem bila še toliko bolj vesela, ko sem izvedela, da sem jo dobila.
Kako močno vam je vloga spremenila življenje?
V	času snemanja kar precej, zdaj ko se je to končalo in se serija predvaja, pa težko rečem, da prav veliko. Sicer je res, da se mi je življenje že tako ali tako spremenilo s prihodom covida-19, tako da se je vse skupaj malo pomešalo.
V	seriji igrate lik nekaj let starejše ženske, 35-letne Monike Furlan. Morda lahko potegnete kakšne vzporednice med njo in seboj?
»Zlobne vloge so velikokrat bolj zanimive, prav tako so ponavadi bolj človeške, se bolj približajo človeški naravi.«
»Če mi je lani šlo na živce, da sem morala na silvestrovo biti na gledališkem odru, si danes to močno želim.«
Maša Grošelj je do zdaj v Gledališču Celje uprizorila štiri vloge, med katerimi ima posebno mesto njena prva vloga v predstavi Alarmi. Na fotografiji, ki je bila posneta med omenjeno predstavo, je z Blažem Dolencem, Aljošo Koltakom in Živo Selan. (Foto: Jaka Babnik)
Da, res je, Monika je načeloma devet let starejša od mene, kar se mi je na začetku zdelo precej zastrašujoče. Vendar sem kmalu našla skupne točke z njo, začenši z materinstvom. Sicer sta njena otroka precej starejša od mojega, a vseeno, te ta izkušnja spremlja od otrokovega rojstva. Prav tako se mi zdi, da sva si podobni glede skrbi do drugih in da sva obe pogumni.
V seriji igrate pozitiven lik. V enem od intervjujev ste omenili, da si želite tudi kakšno zlobno vlogo. Zakaj?
Zlobne vloge so velikokrat bolj zanimive, prav tako so ponavadi bolj človeške, se bolj približajo človeški naravi. A ne pravim v smislu, da je v človeški naravi samo zloba,
»Mislim, da so za mladega igralca trenutno zelo težki časi, že pred koronačasom je bilo tako, zdaj se je vse še poslabšalo. Predvsem ne zavidam tistim, ki so ravno prišli z akademije.«
ampak takšne vloge so ponavadi bolj obarvane, več različnih plati človekove osebnosti se skriva v njih. Pri pozitivnih likih je velikokrat nevarnost, da se jih dela enoplastno, samo dobre, kar po mojem mnenju v človeški naravi ne obstaja. In kot igralki mi je seveda zelo navdihujoče, kadar lahko v sebi iščem ali poiščem nekaj, za kar sploh nisem vedela, da se skriva v meni.
Kakšno je bilo vzdušje na snemanjih? Ste imeli kaj časa za druženje ali je bilo vse tako organizirano, da za postranske stvari niti ni ostalo časa?
Na snemanjih je bilo vzdušje vedno zelo prijetno, ampak delavno. Res sem uživala, še posebej kadar smo snemali v Vipavi. Takrat sem res ogromno delala, saj sem ob snemanju hodila tudi v službo v celjsko gledališče. Tako da moram priznati, da sem v tistem času zanemarila druženje, saj enostavno ni bilo mogoče vsega uskladiti. Cas, ki mi je ostal, sem seveda porabila za družino.
V zabavnem videu na spletu, ki ste ga posneli s soigralcem, je omenjeno, da nimate vozniškega izpita. Kako vam znese usklajevati vse obveznosti, ki jih imate brez lastnega prevoza? Kako prihajate na snemanja, v celjsko gledališče?
Res je, nimam vozniškega izpita, kar zame predstavlja velik problem. Seveda ga imam namen v bližnji prihodnosti pridobiti, ampak do zdaj do tega še ni prišlo. Imam srečo, da veliko
INTERVJU
27
Druga sezona je tik pred koncem, a to se ne pomeni, da bo zapletov in peripetij v Vipavi kmalu konec. Spomladi naslednje leto bo na male zaslone prišla še tretja sezona. (Foto: Ksaver Šinkar)
1
ч
Vr

celjskih igralcev živi v Ljubljani in se lahko z njimi vozim. Ko sem snemala in sem potrebovala prevoz iz Ljubljane do Celja, sem bila presrečna, ker so bili iz produkcije tako prijazni in razumevajoči, da so zame po potrebi organizirali prevoz.
Katere prizore ste snemali najraje in katere sploh ne? So pri tem sploh razlike?
Zelo rada sem snemala vse prizore v Vipavi in prizore, kjer se Monika končno začne upirati Robertovemu zatiranju. Rada sem tudi snemala »flashback« prizore, ki prikazujejo njihovo življenje pred petnajstimi leti. Mi je bilo pa zelo težko snemati prizore, kjer sem morala biti ponižna in kjer se Monika še ni upala postaviti zase. Ti so bili zame najtežji.
Del serije je nastajal v času »korone«. Kako je sicer covid-19 vplival na snemanje? Kakšnih ukrepov ste se morali držati?
Med prvo karanteno marca smo seveda prekinili snemanje in smo ponovno začeli snemati šele sredi maja, ko so se ukrepi sprostili. Takrat je morala imeti ekipa na snemanjih maske, raz-kuževali smo si roke in prostore, prav tako je bila razdelitev hrane za kosilo drugačna. Ukrepi so bili enaki kot na kateremkoli drugem službenem mestu.
Kako je v teh časih z delom v celjskem gledališču? Ali vaje kljub vsemu so? Kako izgledajo?
Težko rečem, kako izgledajo vaje, saj trenutno še nisem del nobenega novega projekta, a vem, da imajo vaje predvsem s pomočjo Zooma. Ostali, ki trenutno ne vadimo za novo predstavo, skrbimo za zabavo ljudi na socialnih omrežjih, za katere pripravljamo razne rubrike, prebiramo
pravljice, druga literarna dela ali odgovarjamo na vprašanja o sebi. Prav tako pa trenutno mladi igralci iz ansambla pripravljamo projekt za najstnike, ki se imenuje Čas za nas. Vsi se po svojih najboljših močeh trudimo, da ostajamo v stiku z delom in seveda z našim občinstvom, čeprav ne more biti enako brez stika z ljudmi v živo.
Kako preživljate karanteno in omejitev gibanja? Se počutite utesnjeno?
Mislila sem, da mi bo tokrat malo lažje, saj smo enkrat prestali karanteno, ampak ni. Lepo mi je, da lahko preživim veliko časa s svojim sinom, pogledam kakšen film ali serijo, kaj preberem. Vendar zelo pogrešam gledališče in delo, tako da imam kar veliko krizo. Utesnjeno se počutim v smislu, da se ne vidim s svojimi prijatelji, sodelavci, da ne morem opravljati svojega dela.
Doma imate triletnega sina Larsa. Verjetno je kar naporno ob trenutnem urniku najti tudi dovolj časa zanj. Kaj najraje počneta skupaj? Kdo vam pomaga pri njegovem varstvu, ko ste odsotni?
V času snemanja je bilo zelo naporno, predvsem mi je bilo težko, ker nisem imela veliko časa zanj. A sem se zato še toliko bolj potrudila, kadar sem bila z njim. Vsega skupaj ne bi zmogla, če ne bi imela svojih in partnerjevih staršev, ki so nama res zelo pomagali in bili z njim, kadar sva midva delala. Drugače oba z Larsom zelo rada hodiva naokoli in čeprav trenutno ne moreva prav daleč, greva vseeno na sprehod, na bližnji hrib ... Veliko se igrava, doma zelo radi poslušamo glasbo, pojemo in plešemo, beremo knjige, Lars tudi zelo rad ustvarja.
Veliko igralk ima otroke po nekaj letih kariere, medtem ko ste se vi odločili za nekoliko drugačen vrstni red.
Tudi sama sem mislila, da bom imela otroka kasneje, saj mi je kariera zelo pomembna, prav tako sem želela biti finančno bolj neodvisna. Ampak vseeno se je zgodilo in seveda sem zdaj presrečna, da se je moje življenje tako obrnilo. A sem bila takrat zelo prestrašena, da bodo v gledališkem svetu pozabili name in se ne bom mogla vrniti na odrske deske, ampak na srečo ni bilo tako.
S čim se najraje ukvarjate, ko niste mama in igralka? Vam ostane kaj časa?
Tisto nekaj časa, kar mi ga ostane, zelo rada preživim s prijatelji, prav tako rada gledam filme, serije, zelo rada poslušam glasbo, vedno, ko sem lahko, sem priklopljena na slušalke ali jo poslušam preko zvočnikov. Drugače pa imam že od nekdaj željo, da bi se naučila kakšne borilne veščine, vendar do zdaj še nisem našla časa za to. Upam, da ga bom enkrat v bližnji prihodnosti.
Ste že od malih nog vedeli, da boste igralka?
Tako je. Že od malega sem imela to željo, vendar sem bila takrat bolj sramežljiva in si nisem upala tega deliti z ljudmi. Ko sem prišla na Gimnazijo Poljane, sem sodelovala pri dveh predstavah in takrat sem vedela, da resnično želim biti igralka. Sicer nisem bila povsem prepričana v svoj talent, ampak zame takrat ni bilo druge izbire.
Kako ocenjujete trenutne čase z vidika mladega igralca? Lahko bi rekli, da ste se
zelo dobro znašli. Imate svoje matično gledališče, ob tem ste del še ostalih projektov.
Mislim, da so za mladega igralca trenutno zelo težki časi, že pred koronačasom je bilo tako, zdaj se je vse še poslabšalo. Predvsem ne zavidam tistim, ki so ravno prišli z akademije. Moja generacija se je namreč v tem času uspela že vsaj malo uveljaviti in smo nekako že vpeti v gledališko »mašinerijo«. Tistim, ki ravnokar prihajajo z akademije, to seveda še ni moglo uspeti in zdaj ko je tako negotovo stanje na področju kulture, res ne vem, kako se bo vse skupaj izšlo. Sama sem imela res veliko srečo, da so se stvari odvile, kot so se, ampak tudi sama sem bila pred kratkim v podobni negotovi situaciji, ki je zelo zastrašujoča.
Vem, da o tem ne smete govoriti, a kljub vsemu ob koncu - nam lahko vsaj malo namignete, kako se bo serija nadaljevala?
Lahko samo povem, da to, kar se dogaja zdaj, ni še nič. (smeh)
Pred nami so prazniki. Kako jih nameravate preživeti? Se bo vaš letošnji december zaradi »korone« razlikoval od lanskega?
Seveda se bo razlikoval, trenutno niti ne vem, ali bomo še vedno zaprti v stanovanjih ali se bo stanje že toliko izboljšalo, da se bodo ukrepi omilili. Res težko rečem. Upam, da bom praznike lahko preživela v krogu širše družine, a tudi s prijatelji in sodelavci. Če mi je lani šlo na živce, da sem morala na silve-strovo biti na gledališkem odru, si danes to močno želim.
Foto: SHERPA
28
PORTRET
Karmen Gajšek, sodobna nabiralka divjih rastlin
»Mimo krasot hodimo z zaprtimi
očmi«
Bi prijala sveža kopriva na kruhu? Ali pečene gobe sirovke s praženim kostanjem z repo? Takšnih živil na boste našli v trgovini, ampak jih lahko večino nabere-te, ko stopite čez svoj prag. Zanje ne plačate z denarjem, ampak s svojim časom, ki ga preživite v naravi. Tako raznolik svet divje kulinarike na preprost način pojasni Karmen Gajšek iz Lesičnega. Poudarja, da so divje užitne rastline po prehranski moči v povprečju tri- do štirikrat bolj bogate kot gojena zelenjava. »Velikokrat uspevajo v težkih razmerah - od suhih travnikov, mokrišč do skalovitih območij, kjer so na milost in nemilost izpostavljene večjim temperaturnim nihanjem, UV-žarkom, toči in podobno. Da preživijo, razvijejo močne zaščitne učinkovine, po katerih se razlikujejo od gojenih rastlin. To je lahko eden od razlogov, da divji svet okoli sebe prepoznavamo in ga ob odgovornem nabiralništvu tudi užijemo.«
TINA STRMCNIK
Že kot deklica je odkrivala, da narava ni le čudovit prostor za gibanje na svežem zraku, ampak da tam raste marsikatera rastlina, ki nam koristi. »Takrat še nisem vedela, v kaj se podajam,« je povedala. Kasneje je začela vedno bolj razmišljati o tem, da imata pestrost in barvitost, ki nas obkrožata, najverjetneje še kateri drug namen kot to, da se na njiju spočije človekovo
oko. Pomemben navdih je dobila ob opazovanju čajnih shrankov svoje tašče. Ta je nabirala nekaj osnovnih rastlin, Karmen pa je zagrizla tudi v odkrivanje vsega ostalega, kar raste naokrog. Na začetku svoje poti je veliko znanja pridobila na nabiralniških delavnicah z Dariem Cortesejem, ki velja za enega največjih poznavalcev divjega užitnega sveta pri nas. Takšen svet
Karmen Gajšek iz Lesičnega je po izobrazbi sociologinja in geografinja. Kot individualna pedagoginja ter učiteljica teoretičnega pouka je zaposlena v Zavodu za vzgojo in izobraževanje Logatec, rastline pa so njena strast. »Imam srečo, da lahko tudi v okviru svoje službe mladostnikom približam znanja za lepše in bolj samooskrbno življenje.«
»Naše okolje je izjemno bogato z vsemi naravnimi prvinami, ljudje pa precej mižimo ob tem.«
nas obkroži, ko stopimo čez domači prag. Ljudje večinoma poznamo koprive, marjetice, trpotec, vijolice, šipek, kar je le kaplja v morje. Več kot polovica od 3.500 rastlinskih vrst v naravi je namreč užitnih, je pojasnila sogovornica, ki je danes že povsem domača pri pripravi različnih samooskrb-
»Več rož'c poznaš, več veljaš. Več jih poješ, za težave ne veš. Več jih spiješ, nov svet odkriješ,« je o svojem odkrivanju divjih užitnih rastlin zapisala sodobna nabiralka.
nih shrankov. »Želim prikazati, da se da s pomočjo divje narave preživeti. Človek seveda že več tisočletij obvlada kmetovanje, zato lahko divje rastline uspešno kombinira z gojenimi ekološkimi rastlinami. Slednje so super, vendar so v povprečju hranilno manj bogate. Izsledki Daria Corte-seja pravijo, da naj bi divje rastline v povprečju vsebovale približno tri- do štirikrat več mineralov in vitaminov kot gojene ekološke rastline. Če oboje združimo, dobimo fino krepčilo za življenje.«
Za nekatere
bogastvo, za druge
zel
Čeprav se narava počasi umirja, lahko v njej trenutno najdemo pravo bogastvo - od plodovk do korenin, ki so pripravne za jesenski čas, je dejala sogovornica. »Okrog nas je trenutno še veliko živega. Še vedno lahko najdemo pravi kostanj, šipek, glog, črni trn, jerebiko, mokovec, rakitovec, robide in kakšno drnuljo. Lahko naberemo brinje, med bolj znanimi je regratova korenina, nekateri poznajo tudi potro-šnikovo korenino oz. cikorijo, izkopavati je možno krepčilne
»Odločila sem se, da bom bolj podrobno raziskala svet okoli sebe in ga poskušala ponovno bolj približati ljudem. Odmik od narave po mojem prepričanju vpliva na splošno zdravje ljudi, njihovo počutje in na njihovo dojemanje resničnosti.«
čemaževe čebulice, katerih okus je podoben česnu, in še in še.« Če znamo vso rastlinstvo združiti z bogatim kraljestvom gliv, nastanejo prave simfonije okusov, je ponazorila.
A kaj, ko se ljudje v naravo pogosto odpravimo brez znanja, kaj vse užitnega bi lahko nabrali. Prav zato se Karmen Gajšek še bolj s srcem posveča raziskovanju in osveščanju. »Mimo krasot hodimo z zaprtimi očmi, po drugi strani upamo, da bi nam pri ohranjanju zdravja in krepitvi imunskega sistema pomagala eksotična (super) živila. To ni potrebno in je hkrati nesmiselno. Človek je s svojim genomom najbolj prilagojen na naravno okolje, kjer živi. Zmerno podnebje, v katerem smo, nam z razlogom daje rastline, ki so okoli nas. Prav te so prehransko in zdra-vilsko močne ali uporabne še kako drugače.« Izpostavila je koprivo, ki je ena prehransko
najmočnejših rastlin severne poloble. A o njej govori zelo malo literature. Morda prav zato, je poudarila, ker raste v naši bližini in je je povsod polno. Čeprav je zelo dragocena, jo marsikdo vidi kot zel.
Na nabiralniško
turo
Kako to, da smo znanje o divjih rastlinah tako odrinili iz svojega življenja? Sogovornica je pojasnila, da ljudje brez tega znanja nekoč niso mogli preživeti. Ko je človek živel v divjini, ni mogel drugače, kot da je nabiral jagode, liste, koreninice, včasih je ujel še kakšno žival. Z razvojem kmetijstva v neoli-tiku si je znal že sam pridelati hrano, odbiral je divja semena in prideloval debelejše kulture, ki jih na naših vrtovih gojimo še danes. Zdaj po hrano največkrat zaidemo v trgovino, ki smo ji prepustili skrb za živež, da se lahko v življenju ukvarja-
Zelena solata, obogatena s travniškim cvetjem črne detelje.
Naše rastje omogoča vrsto praženih pripravkov in toplih napitkov. Takšna je »šipkova kava« iz mletih šipkovih plodov, ki imajo nežno aromo in okus.
Krančke, štorovke ali mraznice. Vse to so imena, ki označujejo zajedalsko glivo iz rodu Armillaria. To je prehransko odlična goba, v mnogih očeh pa je zaradi izčrpavanja dreves nezaželena. Po prepričanju sogovornice si jo lahko privoščimo v dobro dreves in sebe.
PORTRET
29
Letos je pridobila pravico do uporabe blagovne znamke Sožitje, ki jo podeljuje JZ Kozjanski park. Omenjena blagovna znamka je namenjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev v duhu trajnostne sonaravne pridelave in predelave.
»Divje rastline moramo uporabljati v ustreznih odmerkih. Že švicarski zdravnik in alkimist Paracelsus je dejal, da je od količine odvisno, ali je neka stvar zdravilo ali nam škoduje.«
mo s čim drugim, je povedala. »Ena od posledic takšnega načina življenja je vrsta sodobnih civilizacijskih težav - od srčno--žilnih bolezni do raka in tako dalje, česar naši predniki tako rekoč niso poznali.«
Da bi ljudem ponovno približala pozabljeno znanje, jih Karmen Gajšek v sklopu svoje dejavnosti pod imenom Kje so tiste rožice vodi po na-biralniških turah. Udeležence popelje po travnikih, gozdovih in drugih ekosistemih ter jim pokaže, katere rastline nas obkrožajo. Razodene jim nekatere njihove moči, njihov pomen in predstavi, kako jih lahko uporabijo. Ko s sodelujočimi rastline naberejo, iz njih in ekološke zelenjave pripravijo divji obrok ter si ga privoščijo. Včasih je na voljo profesionalna kuhinja, na primer na gradu Podsreda. Tam lahko izvedejo pravo kulinarično delavnico. Včasih rastline ali njihove plodove pripravijo kar sredi divjine. Določene rastline pojedo surove. Sogovornica skuša na slušatelje prenesti znanje in si vzame čas, da jim pokaže še konkretno uporabo. »Zelo radi poskusijo nekaj novega. Nekateri se najprej bojijo, a se vendarle opogumijo,« je
pojasnila. Ljudi uči še, kako iz izbranih darov narave pripraviti tinkture, mazila ali čistila. Marsikdo s pomočjo pridobljenih znanj nato brez težav uporablja divje rastline v svoji kuhinji, si iz njih pripravi zdravilo ali negovalo. Občutek, da se koristno znanje širi med ljudmi, sogovornico navdaja s hvaležnostjo.
Dobro za človeka in
okolje
Je takšno nabiralništvo lahko tudi nevarno? Karmen še nima slabe izkušnje, vendar opozarja, da previdnost vsekakor ni odveč. Osnovno nabi-ralniško vodilo je, da je vsako rastlino posebej treba zares dobro spoznati, šele nato jo lahko nabiramo ali uporabljamo v druge namene. Spomnila je, da je bilo v Sloveniji že več zastrupitev z jesenskim podle-skom, ki so ga ljudje zamenjali za čemaž. Zato se je treba dobro podučiti tudi o tistih rastlinah, ki na krožnik nikakor ne sodijo. »To je edina pametna varovalka,« je pojasnila.
Letos je pridobila pravico do uporabe blagovne znamke Sožitje. Omenjena blagovna znamka, ki jo podeljuje Javni zavod Kozjanski park, je na-
menjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev v duhu traj-nostne sonaravne pridelave in predelave. Sogovornica pravi, da gre za dobro idejo, katere cilj je podpreti dejavnosti, ki so v sožitju z naravo. »Moje delo nasploh teži k osveščanju, da se od narave - divjih virov hrane in ekološkega kmetovanja - ob ustreznem znanju, da kakovostno preživeti. Poslanstvo je vsekakor sorodno s poslanstvom Kozjanskega parka. Gre za poznavanje, spoštovanje, ohranjanje lokalnega biotopa in prepoznavanje možnosti samooskrbe. Človek od nečesa mora preživeti. Če to uresničuje skozi dobrobit okolja in sebe, je svetu pustil dragocen prispevek.«
Obilje je na dosegu
rok
Ob vsem, kar črpa iz narave, seveda ni imuna na opozorilne znake, ki sporočajo, da smo, kar se tiče preskrbe z hrano, svojo usodo položili v kolesje množične potrošnje. Opozarja, da je v naravi dovolj virov divje hrane, obenem tudi naše površine omogočajo pridelavo, ki bi po njenem mnenju zadostila vsem lačnim ustom. »Obi-
lje je namreč na dosegu rok, na takšen ali drugačen način. Ampak ljudje so to pozabili in do njega ne znajo več priti. Imajo predstavo, da potrebujejo nekaj točno določenega za to, da bodo siti ali potešeni. Tovrstne potrebe so nastale zaradi uspešnega marketinga in potrošniške industrije. Danes so okusi že zelo izkrivljeni, vlada odvisnost od sladkorja, soli, popra in od mnogih umetnih dodatkov. Zaradi tega ljudje ne zaznavajo več pravih okusov Čutijo potrebo po ojačevalcih okusov in po velikih količinah tako imenovane prazne hrane.« Z drugimi besedami je trenutno stanje v družbi opisala kot civilizacijski odmik od narave, ki vodi v odvisnost od trgovin in prinaša velike okoljske probleme, kot so med drugim strupeno škropljenje, umetno gnojenje, težave z embalažo in izpusti prevoza. Poudarila je, da nas v življenju obkroža zelo veliko nepotrebnih stvari, medtem ko nas živi svet v zelo enostavni, prvinski obliki čaka, da se preskrbimo z njim.
Foto: Mojca Valenčak, Amadeja Knez in osebni arhiv
»Ne glede na to, kar se slabega dogaja, me z večnim optimizmom navdaja, da narava ponuja možnosti za vse, ki jih hočejo videti. Če stopamo zavestno, korak za korakom, lahko počasi napredujemo.«
Čeprav se narava počasi umirja, lahko v njej trenutno najdemo pravo bogastvo - od plodovk do korenin, ki so pripravne za jesenski čas, je dejala sogovornica.
Poudarila je, da je kopriva ena prehransko najmočnejših rastlin severne poloble. Čeprav je veliko bogastvo, jo marsikdo vidi kot zel. Morda je ne znamo ceniti, ker raste v naši bližini in je je povsod polno.
Kup užitnih divjih rastlin, združenih z domačo bučo, s semeni in z ajdovo kašo.
Pravega kostanja se je prijelo ime »slovenski krompir«. Nekoč je namreč služil kot osnovni vir prehrane. Potem se je ljudem zdelo lažje gojiti ameriški krompir. Vsekakor se krompir ne more primerjati s hranilnim bogastvom, ki ga nudi kostanj, pravi Karmen Gajšek.
30
PORTRET
Mlad Žalčan kitaro izdelal iz pet tisoč sntntnov
V kitaro ujet žvenket pločevink
Ljubezen do glasbe in piva, hmeljarska in pivovar-ska tradicija, inovativna žilica ... Vse to in še kaj je botrovalo temu, da se je mlad Žalčan Jernej Ježovnik letos lotil prav zanimivega izziva - izdelave lastne kitare. Vse skupaj morda ne bi bilo niti tako nenavadno, če ne bi za polnilo izbral prav posebnega materiala. Telo kitare namreč krasi kar pet tisoč sntntnov.
ŠPELA OŽIR
Vse skupaj se je začelo, ko se je dvajsetletnik s prijateljem odločil, da bosta izdelala vsak svojo kitaro. »Začel sem razmišljati o tem in hitro ugotovil, da vsak lahko naredi navadno, leseno kitaro, moja pa mora biti nekaj posebnega, nekaj edinstvenega,« razkrije Jernej Ježovnik, ki je nato povsem na lepem nekega dne s hladno pločevinko piva v roki le dobil idejo. Odločil se je, da bo kitaro izdelal iz sntntnov, majhnih aluminijastih pripravkov na vrhu pločevink, s katerimi pločevinke odpremo.
Zavihal je rokave in se lotil njihovega pridobivanja. S prijatelji in z družino jih je zbral približno petsto, za katerimi se je skrivalo dvesto petdeset litrov piva. »Zbirali smo jih občasno na zabavah in druženjih. Ko je prišla >korona<, smo seveda ta način morali prekinili in takrat sem se odločil, da bom ubral bližnjico. Iz Pivovarne Union sem dobil odpadne pokrovčke, samo zgornji del pločevinke, in potem smo jih doma z družino odpirali. Predstavljajte si to, odpreš si pivo, a ga nikjer ni, in to ponoviš tisočkrat,« v smehu doda mlad Spodnje-savinjčan, ki pri zbiranju ni bil izbirčen. Kljub vsemu je bil še posebej pozoren na raznobarvne sntntne. »Vedel sem, da jih bo večina srebrnih ali zelenih, zato sem iskal tudi druge barve -zlate, rdeče, modre..., da bi dobil malo bolj barvit in zanimiv videz. Zato sem, če sem v trgovini videl kakšnega nenavadnega, sem hitro kupil pločevinko.«
Ko ponagaja smola
Iz pločevine je oblikoval kalup trupa kitare, v katerega je nato po plasteh vlival epo-ksi smolo. Med dodajanjem vsake plasti je počakal
kšen dan, da se je delno strdi-la, in nato nadaljeval vlivanje, s čimer je, kolikor se je le dalo, preprečil nastajanje zračnih mehurčkov. »Zatem je prišlo na vrsto brušenje, veliko brušenja in še več brušenja. Ko je bila kitara lepa in gladka, jo je bilo treba le še >spolirati<, sestaviti vse elemente in zvezati elektroniko.« A brez zapletov ni šlo. Ko je prišel čas, da je kitaro vzel iz kalupa, je opazil nekaj mehurčkov in razpok. Da bi se jih znebil, je po kitari vlil še tanko plast epoksi smole, pri čemer ni dovolj dobro zatesnil roba. »Smola je počasi tekla vse do spodnjega dela kitare, ki se je čez noč zaradi tega prilepila na mizo. Drugi dan, ko sem to ugotovil, je bilo že prepozno, saj se trupa ni < dalo več prestaviti. Z očetom nama ni preostalo drugega, kot da sva kitaro odžagala z mize. Na koncu se je na srečo vse dobro izteklo in kitara je bila nepoškodovana. Kaj naj rečem, iz napak se učimo in to je bila res velika lekcija. Ampak dobro, sem se vsaj znebil tistih nekaj mehurčkov in razpok.«
Z imenom in s sobo
Kitaro je uradno poimenoval Pivocaster. Njeno ime je domiselno izpeljal iz poimenovanja originalne kitare Te-lecaster, katere obliko je sicer vzel za model. Ne le ime, njegova lepotica, ki jo sicer ljubkovalno imenuje kar Piksna, je pri njem doma v Žalcu dobila celo svojo sobo. »Imam glasbeno sobo, kjer lahko v miru igram in ob tem nikogar ne motim. Kadar ni v uporabi, počiva tam. Ima pa dvojno moč, je lep okras in dobro glasbilo,« prizna Jernej, ki je z njenim zvokom več kot zadovoljen, kljub temu da se ta povsem pričakovano razlikuje od navadnih lesenih kitar, ki jim da poseben ton in barvo prav les. Zamenjati namerava še vrat in magnete, saj ti, kot še dodaja, niso najboljši, ampak vse ob svojem času.
Pred tem urinski lonček
Da se je lotil takšnega projekta, niti ne preseneča. Že od majhnih nog odrašča z glasbo. Najprej se je v glasbeni šoli učil igrati klasično kitaro. Kmalu je ugotovil, da mu je bolj pisana na kožo električna, zato se je prepisal v zasebno glasbeno šolo. Obožuje vse klasike, rok, blues, na njegovi »playli-sti« lahko občasno najdemo tudi metal in punk.
Poleg tovrstne ljubezni mu ni tuja niti tehnika. V srednji šoli za farmacijo kozmetiko in zdravstvo, smer tehnik laboratorijske biomedicine, se je s sošolci spomnil, da bi izdelali
urinski lonček, ki pripomore k lažjemu odvzemu urina in olajša delo laboratorijskemu osebju. »To je zanimiv projekt, ki je trenutno v stanju premora, saj imamo vsi veliko dela z izobraževanjem in nismo skupaj v Ljubljani, a se mu bomo zagotovo posvetili, ko se bodo razmere nekoliko umirile,« ob koncu še doda > Spodnjesavinj-
Foto: osebni arhiv
Zalčan je po vsakem vlivanju smole čez kalup »šel« z gorilnikom, da je odstranil čim več mehurčkov, ki lahko nastanejo pri mešanju in vlivanju epoksi smole.
Na projekt se je odzvala Pivovarna Laško, ki mu je za nagrado in inovativ-nost podelila plato piva in delila sliko kitare na svojih socialnih omrežjih.
INTERVJU
31
Lucija Dežan, mlada raziskovalka različnih socioloških tem
Kot ptič feniks
Ko človek v življenju odkrije področje, ki ga res zanima, in ko želi vedeti ter razumeti vedno več, se nenehno odpirajo nove možnosti. Morda vse ne gre vedno gladko, brez padcev, a na koncu se vse postavi na svoje mesto, če slediš svojim ciljem. Zgodba mlade Celjanke Lucije Dežan je lahko spodbuda za mlade, ki se morda na prehodu v srednjo šolo ne znajdejo najbolje in doživljajo neuspehe ter obupujejo. Tudi njena izkušnja na začetku gimnazijskega šolanja ni bila rožnata, saj je ponavljala letnik, ker ji naravoslovni predmeti niso ležali. A na koncu je šolanje končala z odličnim uspehom. »Kot ptič feniks, ki se je dvignil iz pepela,« se je o njej slikovito izrazil ravnatelj na I. gimnaziji v Celju dr. Anton Šepetavc.
TATJANA CVIRN
Danes je Lucija mlada raziskovalka in asistentka, zaposlena v Inštitutu za družboslovne študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, in hkrati doktorska študentka in asistentka na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Mestna občine Celje ji je za odličnost v celotnem študijskem obdobju in za uspehe na različnih področjih letos za praznik občine podelila kristalni celjski grb.
Tudi zato Lucija večkrat poudari, da je za razvoj mladega človeka pomembno okolje, v katerem živi in dela. Potem ko je morala ponavljati razred, se je znašla v novem okolju sošolcev in ljudi, s katerimi se je družila. »Bili so zelo motivirani za učenje, morda celo malo tekmovalni. To je pri meni pomenilo zasuk. Potem je šlo le še navzgor, ugotovila sem, da je fino vedeti več, razumeti, kaj se dogaja. Zagotovo je bilo na fakulteti po tej plati še lažje, saj sem izbrala študij, ki me je zanimal, to sta sociologija in angleščina.«
Pred kratkim je imela v Celjskem mladinskem centru predavanje o tem, ali pri zaposlovanju res ne gre brez zvez in poznanstev. Tematiko je obdelala v svoji magistrski nalogi, ki jo je Mladinski svet Slovenije izbral za najboljše magistrsko delo s področja mladih v Sloveniji v letu 2019.
Kako to, da ste za svojo magistrsko nalogo izbrali ravno omenjeno temo?
Med magistrskim študijem na filozofski fakulteti v Mariboru sem dobila štipendijo ameriško-slovenske izobraževalne fundacije, da sem lahko šla za dva meseca na izobraževanje na univerzo v Oklahomi. Tam je bila aposlena Slovenka dr. Ana Bračič, ki me je izbrala, zato sem dobila možnost za znanstveno-raziskovalno delo v tujini, kar je bila pomembna odskočna deska. Tam sem začela izvajati raziskavo, povezano z zvezami
in s poznanstvi. Motivacija zanjo je bila čisto osebna izkušnja, ker sem že kot gimnazijka poslušala, da za družboslovce ni služb, a če je kakšna, jo brez zvez in poznanstev težko dobiš. Vse to sem želela empirično preveriti.
Kako ste zastavili to raziskavo?
Z raziskavo sem hotela preveriti, ali mladi pogoste-j e iščejo zaposlitev na formalen način, s pošiljanjem življenjepisa, na internetnih portalih, na zavodu za zaposlovanje ..., ali tako, da prej vprašajo prijatelje, sorodnike. Izkazalo se je, da so mladi v Sloveniji bolj naklonjeni temu, da iščejo zaposlitev na formalen način. Je pa res, da skoraj sočasno iščejo informacije tudi pri prijateljih, sorodnikih ... Anketni vprašalnik so reševali mladi od 15. do 29. leta, ki so že bili zaposleni in so zaposlitev dobili s pomočjo zvez in poznanstev. Opravili smo tudi intervjuje s temi mladimi.
So kar sami priznali, da so dobili službo na takšen način?
To smo merili na tri načine: ali je bila njihova zaposlitev vrnitev usluge, ali so jo dobili na osnovi priporočila ali tako, da so opravljali delo kot prostovoljci, honorarno ali z napotnico študentskega servisa in jim je delodajalec ponudil možnost zaposlitve, ker so se izkazali. Želela sem zajeti širok krog mladih iz različnih koncev Slovenije, a 35 odstotkov odgovorov je bilo iz Podravske regije, nato iz Savinjske, iz ostalih manj. Za primerjavo sem imela rezultate mednarodne raziskave na isto temo, ki je zajela mlade iz desetih držav JV Evrope. Vodil jo je moj mentor izredni prof. dr. Miran Lavrič.
Ugotovili ste, da zveze in poznanstva pri zaposlovanju niso vedno le negativne, kajne?
Predpostavljali smo, da gre pri zaposlovanju na osnovi zvez in poznanstvih bolj za vračanje uslug, da gre za
»V Kopru, kjer sem dvakrat na teden, sem kot ljubiteljica morja vedno blizu njega in je treba imeti železno voljo, da zdržim v pisarni, ko poslušam njegovo šumenje in ga vonjam skozi okno.«
»Sem zagovornica tega, da moraš vračati skupnosti, kar je vate vložila. Glede na sistem izobraževanja pri nas, kjer je študij načeloma brezplačen, se glede na vse priložnosti, ki sem jih imela, zaenkrat vidim v Sloveniji. Nimam pa nič proti
■	«V«	•	I	V	•
krajšim izobraževanjem v tujini, kjer ugotoviš, kaj vse je v Sloveniji dobro.«
zaposlovanje ljudi, ki niso najbolj kompetentni, a se je izkazalo, da je šlo tudi za kadrovsko koristno funkcijo. V raziskavi se je pokazalo, da predstavljajo priporočila 60 odstotkov uporabljenih neformalnih praks. To pomeni, da je zaposlovalec lahko prišel do najboljšega možnega kandidata, saj je lahko dobil nekoga, ki se sicer sploh ne bi prijavil za to delovno mesto. Ker ga je nekdo priporočil, se je vzpostavila povezava. Podobno je, ko na primer iz srednje šole pokličejo na fakulteto in preverijo, ali imajo študenta, ki bi ga lahko priporočili za delovno mesto učitelja. Tu ne gre za nepotizem, ampak za normalno ravnanje delodajalca, da najde najboljši možen kader.
Je razlika, ko gre za zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju? Domnevam, da lastniku podjetja ni vseeno, kakšen kader ima ...
Tisti, ki so dobili zaposlitev s pomočjo zvez in poznanstev, so menili, da so v zasebnem sektorju pomembnejše formalna izobrazba, izkušnje ... Tisti, ki so zaposleni v javnem sektorju, so ocenili, da so bile zveze pomembnejše, da so sploh dobili službo, ki je med najbolj zaželenimi. Menili so tudi, da je javni sektor manj občutljiv, ko gre za kakovost kadra kot zasebni. Zanimivo, da je anketirana iz javnega sektorja prostodušno povedala, da v primeru prostega delovnega mesta iščejo kader najprej v internih krogih, če res nihče nikogar ne pozna, začnejo iskati zunaj ustanove .
Kakšna je sicer uporabna vrednost vaše naloge?
Raziskavo bi lahko uporabili Urad za mladino Rs in posamezna podjetja, saj smo se pogovarjali z mladimi, ki delajo v podjetjih v regiji. Delodajalci bi lahko prepoznali, kdaj se splača upoštevati priporočila za zaposlitev nekoga in si zagotoviti najboljšega možnega delavca in kakšne so negativne posledice, če jemljejo nekoga zato, ker so dolžni vrniti uslugo.
Kako je z vašo službo? Katere zveze in poznanstva ste uporabili?
(smeh) Morala sem hitro dokončati magistrsko nalogo, ker me je služba čakala. Vedela sem, da bi rada delala na področju znanosti, in sem se v času pisanja magistrske naloge prijavljala na različne razpise. Izbrali smo me
v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer delam kot raziskovalka, hkrati sem doktorska študentka v Mariboru. V štirih letih moram doktorirati, pogodbo imam za štiri leta. Upam, da bom ostala v znanosti. Veselita me raziskovalni del in predajanje znanja.
Tudi vaš doktorat bo obravnaval tematiko, ki je v teh časih zelo aktualna, a sega na drugačno področje ...
Doktorat pripravljam na temo vključevanja priseljenih otrok. Merimo, kako država poskrbi za uspešno integracijo priseljenih otrok in kako to izvajajo v šolah. Inštitut za družboslovne študije v ZRS Koper je prijavil projekt v okviru evropske raziskovalne sheme Horizont 2020 in je od vseh prijavljenih s to temo dobil toliko točk, da je to prvi projekt v Sloveniji, ki ga vodi slovenska družboslovna ustanova. V tem projektu deluje konzorcij več evropskih držav, povsod na enak način: izbrali smo šest šol s priseljenimi otroki, opravili intervjuje z ravnatelji, učitelji, s svetovalnimi delavci, kako vidijo migrante, kako šola poskrbi za vključi-
»V prostem času ne delam nič posebnega in vznemirljivega. Že v študentskih časih sem vodila delavnice lego robotike in s tem se še vedno ukvarjam. Ob tem rada preberem kakšno leposlovno knjigo. >Korona< je pokazala, da je velika prednost, če živiš malo izven mesta, kjer je deset minut do gozda ...«
tev, kako upoštevajo njihove prehranske omejitve, kako je z učenjem slovenščine in podobno. Zanimivo je, da ravnatelji ločujejo med priseljenci in migranti. Priseljenci so zanje tisti, ki so prišli iz držav nekdanje Jugoslavije, migranti pa tisti iz bolj oddaljenih dežel. V sociološkem smislu tega ločevanja ni.
V drugem delu raziskave se pogovarjamo z učenci iz lokalnega okolja, s tistimi, ki imajo status tujca in so tu krajši čas, ter s tistimi, ki so tu že več kot pet let. Trenutno je moja naloga izvajanje intervjujev na daljavo, kar je z učenci težko. Zadolžena sem za štajerski del in vključila sem dve mariborski šoli.
Prihodnje leto naj bi bila raziskava končana. Kaj bo prinesla?
Konkreten cilj je vplivati na politične odločevalce in izbrati primere dobre prakse ter učiteljem pripraviti neke vrste priročnik, ki bo imel uporabna navodila in postopke, kako ravnati z otroki migranti, na kakšen način z njim delati pri pouku, kateri učbeniki so primerni, da v njih niso samo zahodnoevropske teme, kako otroke v razredu pripraviti na prihod migrantov .
Ste tudi vi zaznali, da se šole pogosto v težavah, ker so otroci »vrženi« v novo okolje brez znanja jezika?
Prva tovrstna izkušnja je bila v eni od šol, ko so pripeljali 6-letnega dečka albanske narodnosti. Fantek je cel dan jokal, ker niti za stranišče ni znal vprašati. Takrat me je prevzel ta projekt.
Foto: osebni arhiv
32
VERA IN KORONA
Župniki v Petrovčah, Laškem in na Ponikvi maševanje preselili na splet
Maše v udobju domačega kavča
Zaradi poostrenih ukrepov za preprečevanje virusa so svoja vrata zaprle tudi cerkve. Nekateri duhovniki iz naše regije so se odločili, da ne bodo sedeli križem rok. Vanči Arzenšek iz Petrovč, Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju in Klemen Jager iz Laškega so svete maše iz tamkajšnjih cerkva s pomočjo sodobne tehnologije preselili na Facebook. Kljub temu da najprej tako kot še nekaj preostalih slovenskih duhovnikov s tovrstno potezo niso naleteli na odobravanje škofov, so ti naposled le popustili in dovolili virtualni stik z ljudmi.
SPELA OZIR
Duhovniki, ki so naklonjeni prenašanju maš na družabnih omrežij, so se zbrali in škofom napisali pismo, da tovrstno komuniciranje z verniki prinaša številne prednosti in da bi bilo škoda, da ga ne bi izkoristili. »Nismo želeli ostati v nekem mehurčku in se še sami dodatno izolirati. Želeli smo ostati čim bliže ljudem na načine, ki so v teh časih možni. To so prepoznali tudi škofje, ki so se strinjali, da bi bilo več škode kot koristi, če nam tega ne bi omogočili,« pravi župnik Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju, ki je prepričan, da je veliko bolj pristen videostik kot zgolj pošiljanje sporočil. »Facebook je medij, po katerem lahko ljudem povemo oziroma pokažemo, da duhovniki sicer mašujemo v zasebnosti sami, kljub temu da smo brez občestva,« dodaja župnik Klemen Jager iz Laškega, ki v tokratnem valu epidemije svoje maše snema in prenaša zgolj ob nedeljah, medtem ko Alojz Kačičnik in Vanči Arzenšek vernike na spletu nagovorita vsak dan. In prav prenos s pomočjo Facebooka je priložnost, da sokrajani ohranijo stik z vero ter jo duhovniki približajo morda celo tistim, ki se sicer tudi v normalnih okoliščinah ne bi udeležili maše.
Manj obiska
Tedenskih ogledov je pričakovano manj kot nedeljskih. »Med tednom si prenose ogleda približno toliko vernikov, kot jih je bilo prisotnih v živo pri mašah, torej med 10 in 15, medtem ko je ob nedeljah večje zanimanje. Prenos si je ogledalo tudi že do 200 uporabnikov tega socialnega omrežja,« pove Arzenšek, ki meni, da so bili škofje najprej nenaklonjeni tovrstnemu komuniciranju, ker so bili prepričani, da je manjše število vernikov po prvem valu epidemije posledica prav prenašanja maš na družabnih omrežij, ki omogočajo, da lahko verniki obred spremljalo z domačega kavča. Tudi Arzenšek namreč opaža, da je število ljudi pri nedeljskih mašah med spomladanskim in jesenskim valom upadlo za približno 20 do 30 odstotkov. »Predvsem starejši, ki so bili prej redni obiskovalci svetih maš, so se zaradi virusa začeli bati priti v cerkev.«
S kitaro nad
suhoparnost
Glede na trenutne razmere se stanje v državi najverjetneje še ne bo hitro normaliziralo, zato si Arzenšek in Kačičnik pri prenosu prizadevata uvesti tudi nekaj tehničnih izboljšav. »Izboljšati želim kakovost
Po petrovški baziliki se je od letošnje jeseni mogoč sprehoditi kar s pomočjo spleta. Virtualni sprehod je ena od zadnjih tehnoloških pridobitev v Župniji Petrovče.
zvoka. Če mašo prenašam na Facebooku na telefonu, kakovost zvoka ni najboljša in me nekateri, predvsem starejši, ne slišijo dobro,« pove petrovški župnik, ki mu pri izvedbi maše ne samo tehnično, temveč tudi vsebinsko pomagajo tri sestre redovnice, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Da maša ni preveč suhoparna, Arzenšek v roke vzame kitaro in zaigra, sestre redovnice zapojejo. Ne manjka niti zabavnih pripetljajev. »Za tehnično pomoč za telefonom skrbi predvsem sestra iz Nigerije, ki me kdaj pa kdaj opozori na kakšno stvar. Ker se spozabim, da sem v etru, se nanjo tudi odzovem. Sem se pa že kar dobro navadil, da med prenosom maše ne smem govoriti tistega, kar ne spada tja.« Tudi Klemen Jager, ki je prav tako znan, da maše popestri z igranjem na kitaro, se spominja nekaj tehničnih zapletov predvsem iz prvega, spomladanskega vala. »Ker mašo spremljajo predvsem starejši, ki niso tako vajeni socialnih
omrežij, so me kar med prenosom maše v živo poklicali na Messenger, zaradi česar mi je seveda prenos >vrglo< ven.«
Na sprehod na splet
Da sodobna tehnologija vedno bolj postaja stalnica v delovanju župnij, dokazuje
tudi eden zadnjih projektov petrovške župnije. Od letošnje jeseni je na voljo virtualni sprehod po tamkajšnji baziliki. »Eno od podjetij se je obrnilo na župnije, če bi sodelovale pri pripravi virtualnega sprehoda po cerkvah. Z veseljem sem se odzval povabilu, medtem ko so nekateri kolegi zaradi
finančnega vložka in dejstva, da je cerkev lahko tako preveč na očeh za tiste nebodigatre-ba, niso,« ob koncu še dodaja Arzenšek, ki je zadovoljen z izdelkom, s katerim so v Pe-trovčah, ki sicer veljajo za priljubljeno romarsko središče, obogatili svojo versko, kulturno in turistično ponudbo.
Župnik Vanči Arzenšek iz Petrovč maše prenaša vsak dan. Pri tem mu tako tehnološko kot vsebinsko pomagajo sestre redovnice.
Da je v spletnem prenašanju maš več koristi kot slabosti, je prepoznal tudi župnik Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju, ki je prepričan, da je veliko bolj pristen videostik kot zgolj pošiljanje sporočil.
OOš* 212	30 komentarjev 2 delitvi
Tudi v Laškem lahko stik z župnijo ohranjajo na Facebooku. Župnik Klemen Jager maše v živo prenaša ob nedeljah.
INFORMACIJE
33
« «
I
ш
■■ h?
RECIKEL je vaš zanesljiv vzpostavitvi evidence in poro boste izpolnili obv
:: j, II
' «Ä II liyifi;!
' I ^ Iii
w

VECINFOR
artner, ki vam
znosti, ki vam CIJ POKLIČ
Mj:
«in f
f

ponuja strokovno podporo pri
nju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo jih nalaga zakonodaja.
TE NA 01/!
hü" i lift ш vi'I
Mi i i
f
4
«/i ' r №
180858.
11 m
ijUji

m
/p
-t
m
34
PORTRET
Minca Zupanc s svojo znamko Type right err dolgočasne majice spreminja v genialna sporočila
Samosvoji napisi za besedne sladokusce
vse
»Vsega kriva je kravata,« je začetek ene od slovenskih popevk, pri čemer je lahko tudi uvodni stavek o začetku dela Mince Zupanc o svojevrstnih napisih na majicah. Ker se ji je zdela črna kravata preveč dolgočasna, jo je popestrila z napisom. In ji je uspelo. V njeni zbirki se je v tem času nabralo precej pomenljivih napisov in izdelkov. »Besede imajo svojo moč,« poudarja oblikovalka.
BARBARA GRADIČ OSET
Minca Zupanc je Šentjurčanka, pravzaprav Vodružanka, a že desetletje živi in dela v prestolnici. Njena zgodba o oblikovanju napisov se je začela leta 2016. Takrat se je poigravala z dolgočasno črno kravato in ji dodala napis. Priznani ljubljanski modni trgovini je bila njena ideja všeč, zato je nabor napisov razširila in prvo kolekcijo tudi uspešno razprodala.
Izvenserijski napisi
Razlog, da so njeni napisi večinoma v angleščini, ni zgolj to, da želi osvojiti tudi svetovni trg, temveč tudi to, da je diplomirana anglistka in ji je angleščina že od osnovne šole ljub jezik. »Kadar razmišljam o novem citatu, to počnem v angleščini in slovenščini. Samo svoja je prvi slovenski zapis, sledila sta mu izvenserijska in izvenserijski. Moji slogani niso na prvo žogo. Če nekdo ne želi preproste različice, mu moji napisi niso blizu, mogoče, ker so zahtevnejši v smislu razumevanja in interpretacije. Ko pišem citate, vedno izhajam iz sebe. Vsi nekako zaobjemajo moj karakter, so osebnoizpo-vedni, so moje vizije/vrednote/prednosti. Mogoče so ravno zaradi tega tako všeč še komu, saj se v njih prepozna in se z njimi lahko poistoveti. To je zame potem največja nagrada in z leti znamka pridobiva nove pripadnike tega prav posebnega in dragocenega plemena, kot mu pravim sama.«
Minca je ljubiteljica knjig in veščino zapisovanja kratkih misli, dovtipov ter kombiniranja ustreznih
»Ves čas veliko razmišljam in največji navdih mi je življenje samo in seveda človek, ki se v njem malo tragično izgublja in potem
spet zraste.«
besed izpopolnjuje že od osnovne šole. Najprej je pisala osnovnošolski dnevnik, kasneje v srednji šoli je uživala v pisanju esejev. »Vedno me navdušijo osebe, ki imajo bogat besedni zaklad. Obožujem poezijo, tudi slovenske avtorje. Tudi sama jo pišem že dolgo. Lepo se je v njej potapljati in utapljati. Na zelo svojstven način zna odklepati misli in dajati širino.«
Njena merila so stroga. Tudi pri tem, kakšen bo nov citat. »Mora biti razumljiv, nikakor ne na prvo žogo, udaren, vsebinsko zahteven in seveda rahlo provokativen.«
Piše na starinski pisalni
stroj
Citati se ji porodijo med sprehodi, na poti do službe, v avtu, kjerkoli in kadarkoli. Ko se poklopijo
zunanji dražljaji z njenimi mislimi, nastane prvi osnutek. Najlepši občutek na svetu se v njej vzbudi takrat, ko začuti, da ji je uspelo sestaviti nekaj tektonskega. Njen zvezek je poln lističev, kamor si zapisuje ideje in jih kasneje preoblikuje v smiselne besedne zveze. Vsi citati so napisani na 50 let star pisalni stroj. »Vrsta pisave mojih citatov je zelo originalna. Citate zapišem s pomočjo pisalnega stroja, ki je bil last moje mame, že rabljenega so ji ga kupili starši. Zgodovina stroja je zame velik ustvarjalni motivator, sploh ko vidim, kako tudi z njegovo pomočjo besede lepše stojijo na končnih izdelkih.«
Po prvih kravatah so sledile navadne bombažne kratke majice v beli in črni barvi. Temu je Minca dodala še oblekice, tope, toaletke, bombažne vrečke puloverje. »Nikoli ničesar ne prehitevam, ko stvar dozori, jo dam na trg. Moja zahteva je, da je vse iz kakovostnega ekološkega
»Biti in nositi nekaj neobičajnega je danes prej izjema kot pravilo.«
poznanstva in dobim takojšen odziv strank. Ves čas moram migati, objavljati, biti sveža.« Kljub vsem nevšečnostim, ki spremljajo brezosebni splet, ima s strankami samo lepe izkušnje. Pri prodaji ji pomagajo tudi spletni vplivneži, ki so v njenih izdelkih prepoznali dodano vrednost svojih objav.
bombaža. Vrečke so iz debelejšega bombažnega platna s Fairtrade etiketo. Ker so dobave omenjenih materialov dražje, so tudi končne cene izdelkov višje. Pravi kupec se zaveda vrednosti, ki se skriva v izdelku.«
Lepe izkušnje s strankami
Minca prodaja pod blagovno znamko Type right err, ki je besedna igra z angleško besedo typewriter, ki pomeni pisalni stroj. To seveda namiguje na njej ljubo vrsto pisave njenih citatov. Izdelke prodaja preko Facebooka (Shop/ Trgovina) in Instagrama ter v vseh večjih slovenskih knjigarnah in manjših trgovinah z darilnim programom. Po Ljubljani, Mariboru, Bledu in Kranjski Gori je njene izdelke mogoče kupiti tudi v Celju v sveži trgovini Kukušnjak. »Če me trenutno ni na družbenih omrežjih, potem bom težko prodajala in dosegla neko širšo prepoznavnost. Rada se udeležim tudi sejma umetniških izdelkov, da navežem nova
Kritično mišljenje je nujno
Njen cilj je večji prodor na tuje trge, a Slovenija je odličen prostor za testiranje prodaje, kaj je ljudem všeč. »Vem, da je podobnih izdelkov že nekaj na trgu, vendar lovim bazen tistih posebnežev, ki želijo odmik od običajnega, in tistih, ki jim kritično mišljenje ni tuje. V poplavi ponudbe modne industrije zato zelo cenijo malo bolj zahtevno sporočilnost. Lahko je to istočasno tudi moja pomanjkljivost, a zaenkrat se kaže kot prednost in dokler bo tako, se bom še naprej z veseljem razdajala.«
Pravi, da kot velika ljubiteljica gledališča potiho že snuje morebiten nov slovenski citat za na vrečke, ki bi lahko razveselil še kakšno dušo v letošnjem sicer bolj posebnem decembru. V prihodnje se bo morda lotila oblikovanja knjižnih kazal, kakšnih posebnih poslovnih daril in še česa. »Moje poklicno tveganje je, da vsak dan nekaj tuhtam in združujem z besedami.« Ali kot je zapisala v enem od osupljivih citatov: »Najlepše zadene gram čiste domišljije.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
ADVENT
35
Letošnjim razmeram prilagojeno Pravljično Celje
Praznične lučke in virtualne vsebine za nekaj čarobnosti
S prižigom praznične razsvetljave sta se minulo soboto tudi v knežjem mestu začela praznični december in letos zaradi znanih razmer posebno ter programsko prilagojeno Pravljično Celje. Slavnostni prižig lučk je bil tokrat bolj simbolne narave, saj je minil brez spremljevalnega programa, množice obiskovalcev na Glavnem trgu in slavnostnega nagovora v živo župana Bojana Šrota, ki je ponavadi tudi uradno prižgal praznično razsvetljavo. Tokrat je bil prižig lučk ob glasbenih točkah dijakov celjskih srednjih šol ovekove-čen v videoposnetku na spletu, na Facebookovi strani Pravljično Celje in Visit Celje, po spletu je svoje misli ob tem sporočil tudi celjski župan.
ROBERT GORJANC
»Pred nami je adventni čas, ki je poln upanja, letos ga bomo preživeli drugače, kot smo vajeni. Mesto smo praznično okrasili, da bi pomagali pričarati nekaj te čarobnosti. Želim si, da bi bil to čas, ki vas bo napolnil z ljubeznijo, s toplino, sočutjem in solidarnostjo. Vzemite si čas zase in za svoje najbližje, predvsem pa pazite na svoje zdravje,« je čaroben praznični december tokrat na virtualen način
iz velike dvorane Narodnega doma prebivalcem Celja zaželel župan Bojan Šrot. Njegov pozdravni nagovor ob začetku letošnjega posebnega Pravljičnega Celja je bilo mogoče spremljati tudi na avdio-vizu-alni zavesi na Krekovem trgu.
Zaradi vladnih ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusa so se v Zavodu Celea Celje (ZCC), ki je glavni organizator Pravljičnega Celja, odločili, da bodo
del predvidenih dejavnosti preselili na splet in družbena omrežja. V sodelovanju z Al-medio so pripravili niz vsebin, ki jih bodo predvajali na svojih kanalih in na Televiziji Celje. Do konca decembra v ZCC načrtujejo predvajanje različnih videoposnetkov na adventne nedelje, ob Miklavžu, božiču in silvestrovem.
»V Celju smo ob ustvarjanju prazničnega decembra navkljub vsem omejitvam in posebnim razmeram želeli, da bi prebivalcem in obiskovalcem mesta pričarali pravljično vzdušje ter jim ponudili nekaj trenutkov za razvedritev, veselje in radost, ki so letos vsem pošteno manjkali. Poudarek smo namenili praznični okrasitvi mesta, svetlobnim elementom, fotokotičkom, adventemu venčku ...« so ob virtualnem prižigu lučk v
Pravljičnem Celju še zapisali v zavodu Celea.
In kakšna bo letošnja usoda Pravljične dežele in božično--novoletnega sejma? »Ce bodo epidemiološke razmere dovoljevale izvedbo katerega od dogodkov, ga bomo izpeljali v skladu z odloki in navodili vlade ter pristojnih ustanov. To velja tako za božično-novo-letni sejem, Pravljično deželo, razne animacije kot za druge dejavnosti, o katerih razmišljamo,« so še navedli v ZCC.
V Stanetovi ulici je v prostorih nekdanje založbe Naša knjiga zavod Celeia s kreativnico Chic Corner okrasil celotno stavbo in vanjo umestil Božičkov kotiček, ki je ena letošnjih novosti, namenjena predvsem otrokom. Ti bodo s pogledom skozi okno izložbe lahko spoznali, kakšni sta Božičkova dnevna soba in
Celjske zvezde v Pravljičnem Celju sijejo tudi v teh težkih časih.
Središče Celja ob številnih svetlečih elementih krasi tudi 55 »živih« smrek, ki sta si jih celjska občina in zavod Celeia izposodila pri podjetju Zeleno drevo. Podjetje bo smreke, ki so posajene v lonce, spomladi ponovno zasadilo v zemljo.
delavnica daril. Ce bo vlada v prihodnjih dneh sprostila ukrepe, bo ZCC omogočil varen vstop v Božičkov kotiček, sicer bo ostal zaprt za javnost.
Druga novost sta lanterni, prav tako nastali v sodelovanju s Chic Cornerjem. ki stojita pri lekarni v Stanetovi ulici oziroma v stičišču Gubčeve in Prešernove ulice. Okrašeni z nekaterimi celjskimi simboli
sta dve od točk za ustvarjanje prazničnih fotografij in spominov.
Zaposleni v zavodu Celeia so sodelovali pri okrasitvi Glavnega trga in Celjskega doma in tako je nastalo osem škratov, ki so svoje mesto našli pri lanternah, Krekovem trgu pred Celjskim domom in pred Hohenwarterjevo hišo na Glavnem trgu.
Foto: SHERPA
Adventni venec tokrat spletli učitelji
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je že tradicionalno pripravila adventni venec, ki v prazničnem decembru na zvezdi krasi celjsko mestno jedro. Zaradi epidemije so venec tokrat prvič pripravili samo učitelji in ostali zaposleni brez dijakov. Letošnji adventni venec je oblikovno zelo bogat z zelenjem navadne smreke iz njihovega šolskega parka in z okrasitvijo v kombinaciji zlate ter rdeče.
»Narediti tako velik venec je pravi podvig, saj smo za pletenje oboda porabili tri velike smreke, prav tako vzamejo ogromno časa pletenje osnove, namestitev lučk, dekoracija in dostava venca iz Medloga na zvezdo v Celju. Ena je že, do božiča bo vsako nedeljo zagorela nova svečka. Naj bo adventni venec kljub težkim zdravstvenim razmeram namig in žarek upanja,
da življenje teče naprej,« je pojasnila direktorica in ravnateljica šole Štefanija Kos Zidar.
Kot so še sporočili iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, so velikokrat klicali dijaki, ki so želeli so-
delovati pri izdelavi venčka, v šoli pa so ponosni, da so kljub težkim epidemiološkim razmeram ta tradicionalni projekt spet uresničili.
V drugi polovici decembra bodo postavili še čisto posebno božično drevo.
V Zavodu Celeia Celje vse obiskovalce mestnega jedra pozivajo, naj na celotnem območju upoštevajo vse odloke, ukrepe in navodila vlade ter pristojnih ustanov v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb s koronavirusom. »Ob sprehodu po mestu naj obiskovalci upoštevajo varnostno razdaljo in naj se ne zadržujejo dlje časa na javnih površinah,« so še sporočili iz ZCC.
Izdelovanje letošnjega adventnega venca v prostorih šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju in njegova končna podoba na zvezdi. (Foto: FB šole za hortikulturo)
36
MESTO V ZALIVU
Pogled na del Trsta iz mesteca Milje (Muggia)


ШЏШ
'.sr-' -\'J Wy.


: V",. '
• -v,


. 1 .	v	-v»; - -Л. ■< :	•
'	. : --- Жш .• i'.: ••
т^м^тшт

I I \ \
Trst je za slovensko in italijansko kulturo pomemben kraj
V nekoč največjem slovenskem mestu
Imena velikih ljudi, ki so povezana s Trstom, so zgovorna. Tako slovenska kot tuja imena, recimo italijanska, ki so v Trstu seveda še kako domača. »Pahorjevo« mesto v zalivu, ki je Slovencem iz Jugoslavije dolga desetletja služilo - in delno še služi - kot nakupovalno središče, je veliko več kot le to. Bogato kulturo in lepoto Trsta ter njegove okolice je nemogoče spregledati. O tem priča po svoje tudi tržaški Narodni dom, ki ga je italijanska oblast letos po stotih letih vrnila Slovencem.
BRANEJERANKO
Najbolj tržaški med slovenskimi književniki je prav gotovo 107-letni Boris Pahor, ki mu je domače mesto poseben vir navdiha. Med velikimi tržaškimi imeni slovenske literature so tudi pisatelj Alojz Rebula, pesnika Igo Gruden in Miroslav Košuta, avtor Ala-muta Vladimir Bartol ... Tudi med avtorji tržaške italijanske književnosti so upoštevanja vredna imena, kot so Italo Sve-vo, Umberto Saba, Scipio Slata-
per, Fulvio Tomizza, večkratni kandidat za Nobelovo nagrado Claudio Magris ... Vse je navdihoval oziroma jih še navdihuje Trst in vsi so tako ali drugače povezani s Slovenci ... Navdihoval je tudi pisatelja Jamesa Joycea in pesnika Rainerja Mario Rilkeja, ki sta nekaj časa živela in ustvarjala na Tržaškem. In da ne pozabimo še drugih področij; na področju arhitekture je pomemben tržaški Slovenec Boris Podrecca.
Habsburška
nostalgija
»Staro mesto. / Oblaki ležijo v večerni jati starih misli. / Žalostno morje pljuska ob že obrabljeno obalo. / Trst ...« Tako je to nevsakdanje - delno slovensko mesto - občutila zamejska pesnica Nadja Švara. Ste vedeli, da je bil Trst leta 1910, v času cesarja Franca Jožefa, največje slovensko mesto? V velikem Trstu je takrat živelo 56 tisoč Slovencev, v Ljubljani štiri tisoč manj. In Trst je bil takrat celo četrto največje mesto velike avstro-ogrske države. Danes živi v »mestu v zalivu« dvesto tisoč prebivalcev.
V času Avstro-Ogrske je bil Trst kot njeno veliko pristanišče pomembno mesto, danes je v različnih pogledih na koncu Italije. Ko je pristaniškemu mestu vladal cesar Franc Jožef, je bilo v njem ogromno denarja, s katerim je bilo mogoče
Lepota Velikega kanala (Canal Grande). Nekoč je bila za nas njegova
graditi razkošne palače, ki se vrstijo ob ulicah. V Trstu je za razliko od Slovenije zelo veliko nostalgije po habsburški monarhiji, kar se odraža na različnih področjih. Tako je recimo pred glavno železniško postajo postavljen veličasten kip avstrijske cesarice Elizabete, imenovane tudi Sissy. No, nekemu Poljaku, ki je pred leti ob spoštovanja vrednem kipu uriniral, je zaračunal policist za opravljanje nespodobnega dejanja nič manj kot petsto evrov .
A vendar v času Avstro-Ogrske vsi Tržačani niso imeli ravno najboljšega mnenja o tej nevsakdanji državni tvorbi. Ce se boste v središče Trsta pripeljali z mestnim avtobusom z Opčin, boste skoraj zagotovo izstopili na Trgu Oberdan. Poimenovan je po italijanskemu iredentistu slovenskega rodu Wilhelmu Oberdanku (poitali-jančeno Guglielmo Oberdan),
S Trga Zedinjene Italije Piazza
nezakonskem sinu Slovenke Josipine, ki se je priselila z Goriškega. Gre za atentatorja, ki se mu napad na cesarja Franca Jožefa ni posrečil. Ta se je udeležil slovesnosti ob 500-letnici priključitve Trsta stari Avstriji. Namesto cesarja je bil »ob glavo« njegov atentator, ki je bil obsojen na smrt z obešenjem. Italijani so ga nato razglasili za svojega narodnega junaka, po njem poimenovali ulice in trge, postavili kipe .
Pahorjev Trst,
Kettejev ...
S Trga Oberdan že opazimo del stavbe slovenskega Narodnega doma, ki je bil zgrajen po načrtih slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. Razkošno stavbo, ki je bila postavljena leta 1904 kot simbol kulturne in gospodarske moči slovenstva, so, kot vemo, fašisti čez šestnajst let požgali. Letos je bila Slovencem končno vrnjena. V povezavi s požigom je težko razumljivo, da se je arhitekt Fabiani nekaj mesecev po požigu »svojega« Narodnega doma včlanil v fašistično stranko ter postal celo njen funkcionar.
Pa pojdimo na sprehod po središču mesta ... Nekoč je bilo glavni tržaški »turistični« cilj Slovencev iz Jugoslavije območje Velikega kanala (Canal Grande), kjer je bila nekoč nakupovalni raj tržnica Ponte-
roš (Ponte Rosso). Tam smo si lahko nekoč za jugoslovanske dinarje privoščili recimo kakšne kavbojke in bili doma nadvse modni. Med svojo nakupovalno mrzlico smo na lepoto Velikega kanala povsem pozabili. Na njegovem koncu sta katoliška cerkev sv. Antona ter srbska pravoslavna cerkev, v mandraču pred njima so zasidrani čolni. To je ena najbolj romantičnih podob »mesta v zalivu«. To prav tako velja za veličastni Trg Zedinjene Italije (Piazza Unita d' Italia), ki se je med Avstro-Ogrsko imenoval Veliki trg (Piazza Grande). Z ene strani je ogromni trg odprt proti Jadranskemu morju. Blizu ob morski obali je dolg pomol Audace (imenovan po italijanskem rušilcu iz leta 1918), ki se je nekoč imenoval San Carlo. Priljubljeno tržaško sprehajališče na pomolu je ovekovečil pesnik Dragotin Kette v svojem ciklu Na molu San Carlo. »Kakor labud belogrudi počasi / plove moj čoln po gladini morja, / tiho se koplje v šumečih vodicah, / v bla-ženstvu koplje se duša moja,« je povedal o svojih občutkih na pomolu Kette.
Poseben čar ima najstarejši del Trsta z ozkimi uličicami. Pod gričem Sv. Justa je celo dobro ohranjeno rimsko gledališče, ki je bilo zgrajeno na začetku našega štetja. Vrh griča sta med turističnimi znamenitostmi habsburški grad in stolnica sv. Justa. Med točkami, ki dajejo Trstu poseben čar, je predmestna habsburška graščina Miramare. Nekdanja rezidenca nesojenega mehiškega cesarja Maksimilijana, brata cesarja Franca Jožefa, je bila zgrajena tik ob morju, pet kilometrov iz Trsta.
MESTO V ZALIVU
37
Z današnjega tržaškega Ponteroša (Ponte Rossa), ki je bil nekoč v znamenju kavbojk.
Slovenska gospodarska moč na Tržaškem. Podružnica ZKB (Zadružne kraške banke) v središču Trsta
Srečanje z velikim pisateljem Jamesom Joycem, ki je nekaj časa živel in ustvarjal v Trstu.
Pogled na pomol Audace, ki se je nekoč imenoval San Carlo. Dragotin Kette ga je ovekovečil v svojem ciklu Na molu San Carlo.
38
INFORMACIJE
Okusno in sočno - takšno
je sadje z znakom »izbrana kakovost -
Slovenija«
Okusnost in sočnost sta pomembni lastnosti sadja, ki vplivata na izbiro potrošnikov. Ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med jabolkom, ki je bilo nedavno obrano v Sloveniji in tistim, ki ima za seboj dolgo pot iz tujine? Kaj pomeni kakovostno sadje, v katerega bomo z užitkom zagrizli, pojasnjuje dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški
fakulteti Univerze v Ljubljani.
Okusnost in sočnost sta pomembni lastnosti sadja, ki vplivata na izbiro potrošnikov. Ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med jabolkom, ki je bilo nedavno obrano v Sloveniji in tistim, ki ima za seboj dolgo pot iz tujine? Kaj pomeni kakovostno sadje, v katerega bomo z užitkom zagrizli, pojasnjuje dr. Robert Veberič, redni profesor
na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Za potrošnika je pomembno, da mu pridelovalci in trgovci ponudijo kakovostno sadje. Preveč ali premalo čvrsti plodovi potrošnike odvračajo od ponovnega nakupa. A potrošniki v Sloveniji imamo izbiro. Na policah lahko najdemo sadje in izdelke iz sadja z znakom »iz-
brana kakovost - Slovenija«, ki je preverjeno odlično.
Dr. Veberič, prihajate s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo. Lahko bi rekli, da ste »mojster za sadje«. Kdaj lahko rečemo, da je kakovostno?
Ljudje imamo različne predstave o tem, kaj pomeni kako-
vostno sadje. Kljub temu lahko najdemo nekaj skupnih lastnosti. Kakovostni so plodovi, ki so sortno značilno veliki, obarvani, nepoškodovani in odličnega okusa ter primerne čvrstosti in sočnosti. Takšno je lahko samo sadje, ki je obrano v optimalni zrelosti. Optimalna zrelost je torej priporočen čas, kdaj naj bo sadje obrano.
V čem se lokalno pridelano sadje razlikuje od uvoženega?
Sadje, pripeljano od drugod, je po navadi obrano nekoliko bolj zgodaj, kot če je pridelano za lokalni trg. Z bolj zgodnjim obiranjem namreč sadje bolje prestane transport. Iz izkušenj pa vemo, da takemu sadju kljub lepemu videzu pogosto manjka-
jo okus, aroma in sočnost. Zato je bolj priporočljivo uživanje lokalno pridelanega sadja. Lahko smo hvaležni, da imamo v Sloveniji na voljo sadje, ki je bilo obrano v najbolj optimalnem časovnem oknu, ko sta sočnost in sladkost sadja najboljši. Takšno pridelavo in predelavo kakovostnega sadja zagotavlja na primer shema »izbrana kakovost«. Sadje, ki je
INFORMACIJE
39
Pridelovalci morajo upoštevati optimalen čas za obiranje sadja.
pridelano v skladu s zahtevami sheme pa ima znak »izbrana kakovost - Slovenija«.
Tudi sam sem ljubitelj sadja. Primarno zagovarjam uživanje sezonskega sadja domačega izvora. Na primer, zaradi strogega nadzora v Sloveniji točno vemo, kakšni so bili standardi pridelave in predelave sadja ter kakšno sadje in izdelke iz sadja lahko pričakujemo v shemi »izbrana kakovost«. Kljub raznim zagotovilom pri uvoženem sadju ostaja senca dvoma, predvsem glede zagotavljanja optimalne zrelosti. Žal podnebne razmere in prst ne dopuščajo, da bi v Sloveniji gojili vse vrste sadja. Seveda pa ni nič narobe, če na primer v zimskem času, ko so potrebe po vitaminih večje, v prehrano vključimo tudi agrume in kivije.
bro daljšega skladiščenja in ga je mogoče uživati le kratek čas. Za druge sadne vrste je značilno, da jih z ustreznimi postopki lahko tudi dalj časa skladiščimo in pri tem ne izgubijo kakovosti.
Ali lahko postrežete s primerom takšnega bolj »trdoživega« sadja?
Denimo, slovenska jabolka imamo na razpolago čez celo leto in njihova kakovost ni nič drugačna, če jih uživamo jeseni ali spomladi. Zato so odličen vir za zdravje koristnih snovi preko zime. Podobno dobro prenašajo
Sadje je pomemben del uravnotežene prehrane.
je sadje obrano v času optimalne zrelosti. Prav tako mora sadje dosegati določeno vsebnost suhe topne snovi. To po domače pomeni vsebnost sladkorjev. Ta shema namreč natančno opredeljuje najmanjšo potrebno vsebnost sladkorjev. Zaradi optimalnega časa obiranja imajo potrošniki zagotovilo, da bo sadje okusno in sočno.
Kakšno vlogo pri zagotavljanju kakovosti sadja ima sezonskost?
Z vidika zdravja in raznovrstne prehrane je uživanje sadja pomembno. Ni treba biti strokovnjak, da prepoznamo, da je sadje najbolj kakovostno, ko je sveže obrano. Večina sadnih vrst po obiranju ne prenaša do-
skladiščenje hruške. V spomladanskem, poletnem in jesenskem času pa je zelo zaželeno, da v prehrano vključimo sadje, ki takrat zori in je bogato z an-tioksidanti. Hvaležni smo lahko, da so različne sadne vrste, ki jih pridelujemo v Sloveniji, razporejene skozi vse leto. Z drugimi besedami: vsak dan lahko uživamo sveže, sezonsko sadje. To pomeni, da potrošniki posegamo po jabolkih in orehih v jesenskem in zimskem času, ko drugo sadje ni na razpolago, jagodičevje in sadje s koščicami pa uživamo v toplejših mesecih.
Vsi poznamo pregovor »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran«. Kakšne so prednosti uživanja kakovostnega sadja za zdravje?
Sadje je pomemben del uravnotežene prehrane. Vsebuje številne snovi, ki pomagajo preprečevati nastanek nekaterih kroničnih bolezni. Prav tako uživanje sadja ugodno vpliva na lažji potek bolezni. Z uživanjem sadja gotovo ne moremo preprečiti, da ne bi nikoli zboleli, pomaga pa nam lahko, da je bolezni manj in te potekajo v lažji obliki. S sadjem dobimo poleg snovi, ki nam dajo okus in energijo, tudi številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje našega telesa. Poleg vitaminov in mineralov so to tudi vlaknine in antioksidanti.
Zaradi
optimalnega časa obiranja imajo potrošniki zagotovilo, da bo sadje okusno in sočno.
Kako vemo, da je sadje v shemi »izbrana kakovost« optimalno zrelo?
Za označevanje sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« mora sadje izpolnjevati dodatne zahteve glede kakovosti. Ena od ključnih zahtev je, da
prof. dr. Robert Veberič
Nam lahko zaupate kakšen trik, kako lahko ohranjamo svežino sadja doma?
Poleg shranjevanja sadja v hladilniku za krajši čas lahko sadje shranjujemo tudi v kleti oziroma drugem večjem prostoru, kjer lahko zagotovimo nizko temperaturo. Vendar temperatura v prostoru ne sme pasti pod ledišče in zrak ne smeti biti preveč suh. Pozorni bodimo, da v istem prostoru ne skladiščimo obilice raznovrstnega sadja in zelenjave. Nekatere vrste namreč izločajo etilen -rastlinski hormon, ki daje sadju polno aromo, a je hkrati hormon zorenja in staranja, zato lahko pospeši zorenje in posledično propadanje že zrelega sadja.
Kakšne prednosti po vašem mnenju prinaša shema »izbrana kakovost« za razvoj sadjarstva v Sloveniji?
Shema »izbrana kakovost« in z njo znak »izbrana kakovost - Slovenija« sta odraz dodane vrednosti slovenskega sadja in korak v pravo smer pri spodbujanju potrošnje domačih izdelkov, ki so vredni svoje cene. Skupen nastop sadjarjev namreč vidim kot priložnost tudi za to, da postanejo slovenski pridelovalci in predelovalci sadja bolj cenjeni tako v odnosu do trgovcev kot potrošnikov.
Kaj svetujete potrošnikom glede uživanja sadja?
Zelo preprosto: uživajte v pestrosti slovenske ponudbe skozi letne čase. V zimskem
času posegajte po jabolkih, hruškah, orehih, lešnikih in kostanjih, v toplejših mesecih pa uživajte še v vsem drugem svežem sadju, kot so jagode, breskve, češnje, slive,... In se-
veda: pomislite predno sežete po pridelku ali izdelku. Izbirajte zdrave, neoporečne plodove prve kakovosti iz svoje bližine. Tako boste dobili poln okus in najboljšo sočnost. Pa dober tek.
Za spodbujanje uživanja lokalnega sezonskega sadja in izdelkov iz sadja slovenski pridelovalci in predelovalci v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju o pestrosti sadnih vrst visoke kakovosti v Sloveniji, ki so dostopne čez celo leto. Hkrati lahko potrošniki na trgovskih policah najdejo sadje in izdelke iz sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ki je jamstvo za preverjeno kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo tako označenih živil.
Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo torej slogan kampanje »Najboljše imamo doma« čim večkrat naše vodilo pri nakupih.
NAŠE SUPER SADJE
www.nasasuperhrana.si П nasasuperhrana
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
IN
SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA
40
75 LET NOVEGA TEDNIKA
Kako smo pisali o prvih decembrskih dneh
Zima, zima bela in praznični utrip
Kam za Novo leto?
December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.
ROBERT GORJANC
Kljub omenjenim stalnicam je bilo obeleževanje decembrskega dogajanja vendarle nekoliko drugačno, kot je danes, ko se je praznični program raztegnil že na ves mesec, celo v zadnje dni novembra, hkrati z začetkom adventnega časa. V letih, ki smo jih izbrali za tokratni zgodovinski pregled pisanja Novega tednika, se je praznični utrip začel bolj v drugi
polovici decembra oziroma v zadnjih dneh leta.
Tako seveda v tistih letih še nismo v začetku decembra na veliko pisali o svetlobni okrasitvi v mestu, ki je bila mnogo bolj skromna, kot je danes, tudi ne o kakšnem podobnem projektu, kot je Pravljično Celje. Kljub temu je bilo v mestu zelo živahno praznično dogajanje, saj so ljudje prihajali nakupovat božično-novoletna
darila v središče Celja, kjer so takrat bile vse najpomembnejše trgovske hiše (Ljudski magazin oziroma kasneje Tkanina, Tehnomercator ...). Ne tako kot danes, ko je glavni nakupovalni vrvež osredotočen na trgovska središča na robu mesta.
V začetku decembra smo v Novem tedniku tako pisali o tem, kako v smučarskih središčih na Celjskem (Rogla, Golte, Celjska koča) morda že smučajo ali kako so pripravljeni na novo zimsko sezono. Pisali smo o zasedenosti drsališča v celjskem mestnem parku, ki je bilo na primer v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za rekreativne drsalce odprto vsak dan. Prvi dnevi decembra so bili čas, ko se je bilo treba odločiti, kako bomo preživeli novoletne praznike - ali bomo ostali kar
doma ali se bomo odpravili na kakšno potovanje. Zato je bil naš časopis v svoji prvi decembrski številki že poln reklamnih oglasov za potovanja s turističnimi agencijami. Tudi trgovci so seveda že na veliko vabili k nakupu prazničnih daril in k udeležbi na božično-novoletnih sejmih.
Glede zaznamovanja letošnjega prazničnega decembra in vsebin v našem časopisu je v tem posebnem letu res marsikaj drugače. Agencije ne vabijo k prazničnim potovanjem, saj je turizem zaradi epidemije koronavirusa povsem zamrl. Namesto k nakupom v trgovskih centrih, ki so zaprti, trgovci vabijo k virtualnim nakupom. Smučarska središča ob nizkih temperaturah že umetno za-snežujejo smučišča, a še ne vedo, kdaj in če sploh jih bodo v letošnji sezoni odprla.
Prazničnega vrveža, koncertov in drugih dogodkov, na katerih se zbere množica ljudi, v naših mestih in krajih letos zanesljivo ne bo, zato pa vsaj že svetijo praznične lučke.
Turistitiir poslovalnice fr [кмшЈф p rug ra nie сд мКг strovanjc duma (n v tujinl-Nfkjitrri so skrr ir razproda-nir še več рл Jr lisi i h, t» k dir re prijava if ni prepozna, Skuraj povsod pa pravi/», da bodo nfkaj programov £e du-blJi.
Pn hlclniku je za Stuidnev-гкг silvcstrske pakete v Portorožu, Poreču. CnkvenuH in na Kabu potrebno odšteli od 25,000 do 30.ÖU0 dinarjev, ne-kai dražji je le hotel SlovenIjn v Portorožu, saj je za Stindnevni arantma treba plaćati 52,000 dinarjev Tudi letos brwjo pri Izletniku pripravili 5ilvestn> vanje Pri t ruh lučkah na Sre-iTiiću nad Krškem. Cena, je 11-600 dinarjev Za približno 40.000 dinarjev boste Lahke £ti ri dni preživeti V hotelu Sirfa v Rogacki Slatini oziroma v Lipici. k>er je v ceno vključen Se ogled kobilarne ln dresurnefia jahanja.
Kompas organizira silvestrovanje na Brionih Ctna petdnevnega programa je približno 48,000 dina^ev. Na Kompasu nuJijLi tudi vrsta silveslr-ekih programov oh morju, prudv.wm v Dalmaciji Istra je V glavnem že razprodana
Zanimivi so tudi programi, ki so jih pripraviti v TTČ Organizirali bodo tradietonalno silvestrovanje v Kanalu ob Soči, kt stane 17.000 dinarjev Zanimiv i.r- I rijlnjM.Ti i ciKjocIt.
cah. Zb petdnevni program, vključuje silvestrovanje v j VaSkem Zagorju pa lionte \ mil odSfo&ti 53.В(КП din Ariel
V Golftumtuvi poslovali nudijo zanimiv program si, HtfüVarya na kmetih, v vasi \ cc pri Cerknici V ргојјцц organizatorji obljubljajo ol ne silvestrskn večerjo, ^Lij ples ter presenečenje u vs* fia ucielfienca. Cena je 15.1 dinarjev.
Zanimivi sta tudi por^i Centra za mladinski iun/ец Celja, ki vabita mladina na, vest™ vanje v Prekmurje al Andrejev dom na Slemenu, prvi. Štiridnevni program, potrebno odšteli okoli L!,Vi, dinarjev, za drufiefia, tridru nega pa J&.500 dinaijiev.
Najdaljša nof na tujem
Kompas prireja zanimiv i vestrsks program v tujini. den je devetdnevni stlvestrj izlet v Leningrad. Cena arat maja je 114,000 dinarjev Pi gram vključuje letalski prev, Bostinske storitve, navolet večerjo. ORled moskovskih | Iciij ter vožnja j. ruskimi tr kami.. .
Precej bolj je zasojjena ce\ dvan^jstdnevnt'ira izleti. , Kubo, ia katerega bo treba c Šteti 460.000 dinaijev.
Za tiste, ki bi fceleli med r voletnimi prazniki smučati, kol nalaSč Globtourov pi gram sedemdnevnega ssmii nja in silvestrovanja v klim
THRI7FM
GOLTE PRIPRAVLJENE
fiVFT POD MFDVFDJAKOM MORA ZAŽIVETI
Kljub atÄieVim raa^ororutu, obljubotn, zagotovilom Ln podobno položaj ofceh Colt, vöf:j cto K'ikijućka redaketjsi za to itcvillM) n&aega lednika. äp ш ba] re&cm VpraAanJe. kdo Vh* bo sodeloval pri pokrivanju poslovne tsgubc, še vedno sil naÄlo praveega odgovora. Navalbc vsemu,
Šicw pa je maCJLno se nt kaj. kar tudi daje upanj« na ugodno reiitov problema, saj si drugačnega razpleta skorajda ni moč znmiSiJttU. V ftasu. ko so namrLV prt celjskem Iftietliiku sprejeti odločitev, da bodo fcaltnj po novem letu гаргН UidstlOno rekreacijski renter ftoSte, v
Vj-J	-no Vm T-J-ut i M .Л oljvtn
dela je oprHvljal kolektiv na-wrskkeaci CiLIN Ln so 9r-aLa okui' mHijoouv Btarlb dinarje* V te; aloelji to porabili (Htcili 300Ü kg razstreliva. Zato Je nh Ciolteh tiste dni	роЈикд
Veliko TioEoriioßt so poavfr tili ureditvi proge »belega aajcaa. Na tem üektorju Ju bit tn'^no * akci;n buldožer, ki .e to prugo иагтш] in naprav:! i?, nje skoraj lepo cwiO. 1» Uiüo bo to itnuć:. M!» posluj piijsUio за v№ kuga:, tudi za tfcstegu, ki ne oüvUwLa Eiajisoije smiu&ar' skiti ve^in.
Z buldožerjem su uredil t tudi dastüp z Medvedjaka,
(ft hn u I ivl m irnio гин:Н >.□
Torej duvolj naporov m reSilev pt-rei^jia ш aktualne-цд vprü^-mja. In knK5.cn ho loroj kun«'? Bodimo opiimi-stt!
Motel nu Gol teh № tudi po pMtiikih ob kotiou novembra Шфг11+ Da bi se bi>-lje pripravil' In du bt tte( t kuterem )e prevladovalo siabo vr™me, lzikorietHi лц taditja pripravljalna deia. Kolektiv na GolLch je- sklenil, da bo center иарп vse do Kt, deennbra. Le V primeru, L4p to zapudiü dovolj snefia smuko. к& bodo 'ja-kt»j odprli. Drtlfiio pest-L da bt bilo U) ctmprej tn da bi se pos-ej nphiili pogovarjali
A Il1r№ttll Lrt nül Kl nrirwwä
75 LET NOVEGA TEDNIKA
41
Drsališče odprto vsak dan
Umetno drsališče v celjskem mestnem parku sprejme- vsak dan po nekaj sto ljubiteljev drsalne«» spurist. Ob sobotah in nedeljah se na tej ploskvi zbere tudi pit 500 otrok in starejSih.
Drsališče je za prosto drsanje odprlo vsak dan od S,—12, ure in od 14.—18. ure. Torej po osem ni' na dan! ftportno /nI jenje oziroma treningi pa so v večernih urah pit naslednjem razporedu: hokej na ledu — vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21 ure, umetno drsanje — vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure s tem, da je vsako sredo zve-
čer 4e tako imenovano rekreativno drsanje /a starejše.
Te dni bodo začele ludi drsalne iule, v teku pa je tudi vpisovanje v članstvo HDK Cel.it- Razen tega bodi» otganizirane iole za hokej na ledu, Sicer p,i vsa pojasnita iit vse prijave — na drsališču v mestnem rjarku.
Iti se nekaj — zadnja poplava ni prizadela drsališča \ večjem obsegu. Voda je zalila samo črpa i išče ob desnem bregu Savinje, medtem ko v strojnici ni bilo vode. Zaradi te^a je bilo drsaliiie že po dobrem dnevu pix'itka spet pripravljeno /a s tu t i ne otrok.
PRVISTaRT smučarjev
Zelezničarsko smučarsko društvo Celje je v nedeljo na terenih pri Celjski k-LKj! priredilo prvo tekmovanje v letošnji zimski sezoni, ki se je pričela v veselje vseh smučarjev zelo zgodaj. V lepem vremenu in na odličnem snegu so se tekinoval-el vseh kategorij pomerili v slalomu na 500 m dolgi progi, ki je imela 110 m višinske razlike in 27 vratic.
Re/iiltmi — člani; I Rosina 62.5, 2. KoSič fj4,7, 3. Celina P, 67,8. 4. K<> pilar 67.9 — članice !. Caler 88.3, 2, Sorn 110,3 — star. mladinci: 1. Brilej (Store) 7M, 2 Zekar 104,1 -star. mladinke: i Kršmanc 93 — star. pionirji: 1. Juvun S4, 2. Ben-koe S5,4, 3. Jezernik 86,9 — s4ar, pi<> nirke: 1. Skoberne 136,5 — mlajši pionirji: 1 Celina 100,2, Jj Zelte (Stull:) 101,7 — mlajše pionirke:
OŽIVELA SMUCISCA
S prvim snegom tudi prvo voiolje. da O prvtflavicah na cestah ш voxnäcov motornih vozil rie govorimo.
Tjc pred prazniki 90 zaživela •'sa smućižća. Nekatera povsem, druga pa le delno. Slednja ugotovitev med dru glm velja tudi ra Golte, kjer jo z»o 'dto бе premalo snega da bi lahko povsem uredili vsa smučišča. Nekaj težav Je bilo tudi zaradi suhega snega. ki ga je veter odnesel. Zato Je na Goiteh bila za
praantfme dni smuka le v Mo revi.
Puvsern drugače je bik» na Rogli, кјет je zapadlo <km>lj Obratovali sta tudi obe vlečnici, medtem ko bo nova nered v sredini '.ega meseca.
Po do gem času je otivela tudi Celjska koča. SmučtAča »o tod »teptali Aolski otroci, pri Izletniku pa pravijo, da bodo kupili tudi teptalrl
na Usrmih pod Tovatom, marveč ludi na Svetini. Stroj bi bil vsekakor velika pridobitev ла ta smuč:Sča, in 6e bodo prihodnje leto podTonr-stom pontavlll Se eno vlečnico, potem ni razlogov, da bi se na Celjsko Xočo ne vrnili zlati stari časi.
Več kot živahno je bilo ml' nule dni v Liscuh NaGričfcu. Vlečnica Je obratovala, otrok in tudi starejSih smučarjev je bilo dovolj ob vsakpm (asu.
Podobno velja za Liboje in za &lev&\a smučiAAa v C»or-
stroj, ki bo delal ne samo nji Savinjstd dolini.
-mb
42
PODLISTEK / BUKVARNA
zgodbe iz domoznanske kamre
Henrik Tuma: Izza velike vojne
Prostovoljno gasilsko društvo Svetina skozi
čas: (1970-2020) (3)
Letos društvo praznuje 50-letnico. Pri svojem delu stremimo k zagotavljanju meril minimalne opremljenosti društva z opremo in strokovne usposobljenosti, ki jih po kategorizaciji nalaga država. V zadnjem času se je struktura članstva pomladila, po dolgih letih smo ponovno začeli delati z mladino, tako da se »trojke« mladih vsako leto udeležujejo gasilskega kviza in gasilske orientacije.
Danes gasilsko društvo šteje 43 članov, od tega 11 mladih. Za posredovanje imamo na voljo vozilo GVC 16/25 in novo vozilo za prevoz moštva GVM-1 Opel Vivaro, ki je prvič zapeljalo v garažo konec septembra. Prav nabava novega vozila je letos predstavljala največji izziv za vodstvo društva. Tako kot številna društva po Sloveniji smo v začetku leta načrtovali nabiralno akcijo med krajani in donatorji ter izvedbo veselice s prevzemom vozila konec avgusta. Zaradi epidemije covida-19 so se načrtovane dejavnosti zamaknile za nekaj mesecev, izvedba veselice je postala
ШШ^ИШ«
Novo vozilo za prevoz moštva GVM-1, 28. september 2020
Od leve: Drago Ojsteršek, Jože Romih, Andreja Videc, Martin Mlakar, Franc Jurkošek ml.
nemogoča. Kljub temu nam je s pomočjo Občine Štore in župana Mirana Jurkoška ter z radodarnostjo krajanov in donatorjev uspelo zbrati dovolj sredstev za
nakup vozila. Novo vozilo je nadomestilo 35 let staro vozilo TAM 80, ki ni ustrezalo zakonskim pogojem za prevoz otrok. Novo vozilo bo omogočalo še dejavnejše
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
delo vseh starostnih skupin svetinskih gasilcev.
Ob 50. obletnici našega dela nam je Občina Štore letos podelila srebrni grb. Prejem srebrnega grba predstavlja članom in članicam našega društva priznanje, da delamo dobro, in prijetno spodbudo za nadaljevanje izvajanja te humanitarne dejavnosti.
Dr. Andreja Videc
O trpljenju ljudi za soško fronto
Zbirko črtic je pobudi-la prva svetovna vojna. Dr. Tuma jo je zasnoval morda že med vojno, kar bi bilo mogoče sklepati po datumih, ki jih imajo posamezne črtice v podnaslovu. Nekatere so kasnejši refleks na vojna dogajanja. Nastale so iz njegovega neposrednega opazovanja dogodkov, ki jim je bil priča v Gorici od maja 1915. Podal se je na pot begunca v Trst, živel je v neposrednem zaledju soške fronte, vojna mu je uničila dom v Gorici,
k vojakom sta bila vpoklicana tudi najstarejša sinova.
»Nemški pisatelji so poveličevali vojno kot vir največjih človeških kreposti - vojna dvigne človeka nad vsakdanje življenje in mu razvije največje sile. Živel sem ves čas za velike vojne tik za fronto, vršil sem svojo dolžnost še pod obstreljevanjem Gorice. Kot upravnik konkurzne mase tovarne v Podmelcu, kjer je bila nastanjena poljska bolnica za tolminsko fronto, sem imel precej svoboden dostop skoraj do zadnjih jarkov. Prišel sem do prepričanja, da je bila velika vojna neizmerno zlo za človeštvo, da vojna ni ustvarila ali dvignila niti ene človeške kreposti, da je vse, kar je bilo velikega za vojne, bila duša preprostega človeka.« To je del uvoda dr. Tume. Črtica Večerja je kratka, a presunljiva. Žal mi je, da sem jo prebral, ker me preganja. Madžarski vojaki so vdrli v hišo, Perčeva Marija pa je bila doma sama z otroki ...
DŠ
O avtorju:
Dr. Henrik Tuma, odvetnik, politik, publicist, alpinist in domoznanski pisec sodi med redke ljudi, ki so lahko brali svoje nekrologe. Ko je na začetku poletja 1919 prišla iz Trsta v Ljubljano vest, da je dr. Tuma umrl, je ob neresnični novici dnevnik Naprej zapisal, da je slovenski narod izgubil moža izrednih vrlin, širokega obzorja, resničnega temeljitega znanja, moža, ki je gledal naprej... Prav nič drugače se niso glasili nekrologi šestnajst let kasneje, ko je dr. Tuma umrl. Od leta 1894 je živel v Gorici. Leta 1901 je tam odprl odvetniško pisarno. Po skoraj petdesetih letih bivanja v krajih zahodne Slovenije se je moral leta 1924 z družino preseliti v Ljubljano, kjer je deloval zlasti publicistično in kot planinski organzator.
ALBUM S CELJSKEGA - OB SV. MIKLAVŽU (6. DECEMBER)
760 let sv. Niko
prve omembe župnije aja v Žalcu
Razglednica Žalca, poslana leta 1909. Hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Cerkev sv. Nikolaja v Žalcu je najstarejši v listinah imenovan stavbni objekt v kraju. Tam letos med drugim obeležujemo visok jubilej, mineva 760 let od prve omembe župnije sv. Nikolaja v Žalcu. Leta 1256 je bila žalska fara vključena k stiškemu samostanu, štiri leta kasneje, leta 1260, je oglejski patriarh Gregor še pisno potrdil vključitev šempe-trske in žalske fare stiškemu samostanu. Cerkev sv. Nikolaja v Žalcu je imela več predhodnic, sedanja cerkev je tako že tretja po vrsti. Prvotna stavba župnijske cerkve sv. Nikolaja je nastala pred letom 1256 in o njej skoraj ni podatkov. Več je znano o njeni gotski naslednici iz začetka 16. stoletja, okoli katere so zgradili tabor, namenjen obrambi. Skoraj 6 metrov visoko obzidje so na vsakem vogalu sestavljali okrogli stolpi, od katerih se je ohranil samo eden na jugovzhodni strani. V 2. polovici 17. stoletja so na južni strani cerkve pozidali še kapelo sv. Lucije. Sredi 18. stoletja so celotno cerkev barokizirali. Na zahodni strani še danes stoji zvonik, a spremenjen, ki je bil pozidan leta 1518. V njem so do 20. stoletja zvonili trije zvonovi. Leta 1898 so cerkev povišali in obnovili zvonik. Ker je bila cerkev sv. Nikolaja v začetku 20. stoletja ob vedno večjem številu prebivalcev
v žalskem trgu premajhna, so žalski možje zaprosili za novo. Po nekaterih spremembah načrta, ki ga je izdelal Hans Pascher, so potrdili lego cerkve proti zahodu, ostala so tudi obdajajoča poslopja, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Staro cerkev so, razen zvonika, v podrli in na njenem mestu med letoma 1903 in 1906 postavili novo neorene-sančno cerkev. Zidavo je vodil Ferdinand Gologranc iz Celja, knezoškof dr. Napotnik jo je v začetku junija 1906 posvetil. Da so se ohranili nekateri elementi stare cerkve, lahko pripišemo samo pomanjkanju denarja. Tako so se ohranili oltarne slike, prižnica, taber-nakelj z baldahinom in s kipoma angelov. Nad oltarjem visi slika sv. Nikolaja, delo Fortunata Berganta iz leta 1764, v prezbiteriju je vzidanih več starih nagrobnikov.
Vir: Žalec, 2010, str. 16-19, str. 42-44
Karmen Kreže, višja bibliotekarka, domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko. macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si
BRALCI POROČEVALCI
43
Petnajst let za dobrobit ranjenih duš
Zaslonske fotografije z zasedanja mladinskega Evropskega parlamenta (Foto: arhiv GCC)
Ponovno uspešni debaterji
Na Gimnaziji Celje - Center (GCC) tudi v času zaprtja šol izvajajo številne projekte in obšolske dejavnosti, med njimi deluje tudi Debatni klub, ki je letošnjo jesen uspešno zakorakal že v 23. leto delovanja. Na zadnjem srednješolskem debatnem
turnirju, ki je bil tudi tokrat
v spletni obliki na temo cenzure na družbenih omrežjih, je sodelovalo pet ekip. Dijakinje Eva Žlavs, Tea Simić in Gabriela Laznik Zalaznik so v slovenskem delu osvojile 1. mesto, Gabriela je postala tudi prva govorka turnirja. Odlično so se odrezali še Matevž Bervar z 2., Janja Flis in Eva Žlavs s 6. in Katarina Hernavs ter Tita Cvelfer z 8. oz. 9. posamičnim mestom. Preostale ekipe so dosegle 4., 5. in 6. mesto.
Tudi Debatni klub GCC dokazuje, da je za to šolo značilno povezovanje nekdanjih in sedanjih dijakov, saj pri njem aktivno sodeluje nekdanja dijakinja Tinkara Godec. Mentorica kluba je Valerija Zorko.
Šola se tudi letos vključuje v projekt Šole ambasadorke Evropskega parlamenta, kjer mlade seznanjajo o aktivnem državljanstvu na evropski ravni, evropskih ustanovah ter o vplivu EU na naš vsakdan. Tudi letos se bodo zvrstili številne delavnice in predavanja. Izkušnjo evropskih parlamentarcev dijakom ponuja MEP (Model European Parliament), kjer se v njihovi vlogi preizkusijo mladi iz vse Evrope. Na nedavnem novembrskem »on-line« zasedanju je sodelovalo 120 dijakov iz 18 držav, med njimi tudi štiričlanska delegacija z GCC, ki je zastopala našo državo. Vodja delegacije je bil drugošolec Izidor Slapnik (odbor za zunanje zadeve), v odboru za izobraževanje in kulturo je sodelovala Janja Šolinc, Nejc Petelinšek je debatiral o energiji, industriji in raziskavah, tretješolec Gašper Hlupič pa o zaposlovanju in sociali. Projekt ponuja dijakom izvrstno priložnost širjenja tako splošnih kot je-
zikovnih znanj, prakticiranja aktivnega državljanstva in pogleda na aktualne evropske teme, ki jih bodo tudi tokrat v obliki štirih resolucij poslali v Evropski parlament. Kljub spletni izvedbi tudi tokrat ni zmanjkalo časa za druženje in zabavo - letos je na primer v okviru iMEP potekalo tudi evrovizijsko pevsko tekmovanje. Vsaka delegacija je morala zapeti pesem kultne švedske zasedbe Abba, saj bi morali tokratno zasedanje pripraviti v švedski prestolnici. Slovenska delegacija je na tem zanimivem tekmovanju osvojila 2. mesto.
Pestra debatna in evropska jesen se bo na GCC kmalu nadaljevala - debaterje v začetku decembra čaka tretji državni turnir, nato mednarodno debatno tekmovanje Winter Holiday Open v Zagrebu, dejavnosti programa Šola ambasadorka EP in priprava humanističnih predavanj cikla Koristnost nekoristnega z različnimi zanimivimi gosti in temami.
Društvo Materina dušica s Pilštanja v občini Kozje je bilo ustanovljeno leta 2002. Njegovo zgodbo, ki sta jo narekovala srčnost in prostovoljno delo z otroki in tudi s starejšimi, so začeli graditi in z leti nadgrajevati Ada Požeg kot predsednica društva, Simona Simon kot skrbnica Male hiše in psiholog Matej Žnuderl. Eden od programov dela društva je Mala hiša Pilštanj za otroke. Svoja vrata je uradno odprla 12. 12. 2005 ob 12. uri.
Kot je povedala Požegova, je v petnajstih letih delovanja Malo hišo Pilštanj obiskalo več kot 2.700 otrok z raznimi psihosocialnimi težavam in stiskami. Pod varen in topel krov hiše se isti otroci tudi večkrat vračajo. Mala hiša so jo poimenovali, ker je namenjena predvsem otrokom in mladostnikom in je prva hiša družinskega tipa.
»Po potrebi sodelujemo z vsemi ustanovami, ki pripomorejo otrokovi dobrobiti. Največji poudarek je na brezplačnih taborih, ki jih obiščejo otroci ob koncu tedna, med praznikih in počitnicami. Število taborov je odvisno od donacij, ki smo jih uspeli pridobiti. Ker je Mala hiša Pilštanj postala priljubljena med otroki in njihovimi starši oz. skrbniki, so jo poimenovali kar drugi dom. Obiščejo nas tudi naši nekdanji varovanci s svojimi otroki in partnerji. V času obiska otrok (skupinica šteje do 7 otrok) izvajamo delavnice, ki so namenjene preventivnem odnosu do življenja,« pojasni Požegova.
Gojenje
pomembnih
življenjskih vzorcev
Pomemben dejavnik je pogovor z otroki. Pogovarjajo se o različnih stiskah, odnosih znotraj družine in izven nje,
učnih težavah, o odnosu do alkohola, kajenja, droge, računalniških igric in podobno. Združujejo jih izleti, obiski raznih kulturnih in znanstvenih prireditev, namenjenih otrokom. Poleti večkrat obiščejo morje, seveda s pomočjo donatorjev, ki jim omogočijo brezplačno bivanje pri njih. V Mali hiši Pilštanj poskrbijo, da imajo otroci v času bivanja tople obroke, ki jih pomagajo pripraviti in se s tem učijo veščin kuhanja in peke. Prav poseben pomen dajejo tudi čistoči, zato z otroki pospravljajo in urejajo prostore hiše in tudi njeno okolico. Ob pomenu, da je potrebno gojiti prav poseben odnos tudi do živali in narave, je pri njih omogočeno tudi druženje z domačimi živalmi, kot so kokoške, goska, zajčka in psičko, ki jo imajo vsi zelo radi. Tudi na starejše in nemočne niso pozabili, večkrat jih obiščejo,
njihove trenutke pa popestrijo s pecivom in z risbico.
V času koronakrize so obiski otrok omejeni le na tiste iz občine oziroma otroke ene družine. Že od spomladanskega kriznega obdobja se na Malo hišo Pilštanj obrača vse več mladih družin, ki imajo stanovanjske ali socialne probleme. Najbolj pereče težave so pomanjkanje finančnih sredstev za najem stanovanja, predplačilo, nerazumevanje med partnerjema, ljubosumje, pomanjkanje sredstev za nego in hrano otroka, med drugim tudi nespretnost pri pripravi obrokov in vsakodnevni odgovornosti do otroka in partnerja. Prostori hiše jim nudijo začasno namestitev, pomoč in duhovno podporo pri učenju veščin in urejanju socialnih transferjev v sodelovanju s CSD.
MAJDA REZEC Foto: arhiv Male hiše Pilštanj
novi tedniki radio celie
Otroci v Mali hiši Pilštanj sodelujejo pri pripravi obrokov.
Slomškov simpozij: Um se odpre, če je srce očarano
Blaženi Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Letos obeležujemo 220. obletnico njegovega rojstva. Slovence je združil v enotno škofijo, ki jo je prestavil v Maribor, in s tem preprečil potujčevanje, bil je tudi velik kulturni in pedagoški delavec.
Zavedal se je, da napredek naroda raste s pomočjo pisane besede, zato je napisal 50 tiskanih del. Kulturno delo je dopolnjeval s spodbudami drugim, zato je z ustanovitvijo Mohorjeve družbe širil dobre in cenovno dostopne knjige. Z ustanavljanjem nedeljskih šol je izobrazbo širil tudi med nižje sloje ljudi.
Za Slomška sta bili vzgoja in izobraževanje en sam proces, zato nam je bila tema čustvene in socialne komponente učenja in poučevanja, ki jo je Svet RS za splošno izobraževanje ponudil kot prednostno, zelo primerna za 8-urno usposabljanje, ki je namenjeno delavcem v vzgoji in izobraževanju. Spada namreč med profesionalna usposabljanja v sklopu Kataloga stalnih usposabljanj pri MIZŠ.
Organizator usposabljanja je že dvanajsto leto Ljudska univerza Šentjur, ki ga je bila letos zaradi znanih razmer prvič prisiljena organizirati na daljavo.
Usposabljanje je čustveno in socialno komponento vzgoje in izobraževanja po-
stavilo v kontekst sodobnega življenja: družine, šole in širše družbe oziroma kulture. Danes splošno priznavamo velik pomen čustvenega razvoja. Zdi se, da ima čustvena komponenta v sodobni svobodni družbi in šoli dovolj prostora, a marsikaj kaže, da večkrat ni tako. »V družbi blagostanja, individualizma in kulturnega nihilizma je učiteljevo poslanstvo veliko bolj zahtevno,« je poudaril prvi predavatelj, zaslužni profesor dr. Vinko Potočnik. Zato je še toliko bolj pomembno, da učitelj po Slomškovem priporočilu »kot ljubo sonce vsak dan posije v razred«, se neprestano izobražuje in izboljšuje svoje kompetence.
Drugo predavanje je imelo naslov Radosti in pasti novih tehnologij, saj smernice pri pripravi profesionalnih usposabljanj narekujejo izreden pomen izobraževanja za celovit razvoj pedagoških digitalnih kompetenc. Izvedel ga je priznan predavatelj, psihoterapevt in vodja ambulante za odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica
mag. Miha Kramli. Poudarja, da je internet koristna stvar, ki omogoča napredek, a je lahko tudi past. Nova tehnologija bo tudi v prihodnosti tesno prepletena s kariero posameznika in s tem ni nič narobe. Če na kavi med pogovorom s prijateljico vsaki dve minuti pogledujete na zaslon pametnega telefona in preverjate družbeno omrežje, ste že na spolzkih tleh. Opozoril je tudi na škodljive posledice modre in led svetlobe
Blaženi Slomšek je učil, da je veselje del življenja, kar je izražal tudi v svojih pesmih. Kako pa veselje in možnosti, ki jih odpira pozitivna psihologija, lahko načrtno gojimo in s tem razvijamo rezilien-tnost, so udeleženci spoznavali na delavnici v zadnjem delu usposabljanja z naslovom Razvijamo psihološko čvrstost, ki jo je izvedla dr. Tjaša M. Kos. Delavnica je v zadnjem delu potekala tudi v živo na Facebookovem kanalu Ljudske univerze Šentjur in je tako dostopna tudi vsem, ki jih ta vsebina zanima.
AT
44
BRALCI POROČEVALCI
Prikazovalnik hitrosti na Bučah
Kozje je leta 2019 izdelalo celostno prometno strategijo občine. To je strateški načrt, ki temelji na praksah načrtovanja in ustrezno upošteva povezovanje, sodelovanje in načela vrednotenja in to za zadovoljitev potreb po mobilnosti ljudi - tako danes kot jutri - za boljšo kakovost življenja v urbanih okoljih in njihovi okolici. Občina Kozje je v CPS predvidela, da bo vsako leto postavila en prikazovalnik hitrosti v občini in tako zaščitila udeležence v prometu, predvsem na nevarnih odsekih, kot je v naselju Buče.
S tem namenom je Občina namestitev prikazovalnikov hi-Kozje sodelovala na javnem trosti Vi vozite 2020. Poziv je pozivu Skupaj za večjo varnost, objavila Javna agencija RS za
varnost prometa. Po ocenjevanju vseh prejetih vlog je Občina Kozje postala ena od 15 najemnic prikazovalnika hitrosti do 1. 7. 2021. Prikazovalnik hitrosti je tako v oktobru 2020 namestila v naselju Buče pri cerkvi sv. Petra, ki meri iz smeri Kozjega v smeri gasilskega doma Buče.
Občina Kozje se zahvaljuje Javni agenciji RS za varnost prometa, da nam je omogočila najem prikazovalnika hitrosti in nam s tem zagotovila, da z njeno pomočjo skupaj zagotovimo večjo varnost vseh udeležencev v prometu na kritičnem odseku naselja Buče.
SL
Leseno kolo Rajka Kolarja. Zadaj na prtljažniku je želva, ki je pri hiši že nekaj let. Tako kot kolo je tudi želva te na zimskem počitku.
Kolo, ki je nekaj posebnega
Tole leseno kolo je poleti v treh mesecih izdelal Rajko Kolar iz Trnovelj pri Celju. Po njegovih besedah naj bi šlo za prvi tovrstni izdelek v regiji. Ne le, da je kolo lepo na pogled, je tudi čisto uporabno, ima celo tri prestave. Rajko se je z njim kar veliko vozil naokrog, najdlje do Žalca v času, ko še ni bilo omejitev.
Idejo za izdelavo je dobil lani v Kranjski Gori, ko je videl leseno kolo in si rekel, da bi kaj takega znal narediti tudi sam. Les mu je namreč
pri srcu, rad ima njegov vonj, in v prostem času je izdelal že marsikaj. Za model je imel navadno kolo, ki ga je kupil v trgovini, ga razstavil in tudi uporabil nekatere dele, ki jih je potreboval. Strošek torej ni bil čisto zanemarljiv, saj je uporabil tudi posebni vrsti lesa, sibirski macesen in ameriški oreh. »Gre za povsem ročno delo, vanj sem vložil skoraj 250 ur,« je ponosno povedal izdelovalec, ki se je dela z lesom naučil sam. Za kolo tudi redno skrbi, ga pregleduje in
barva. Ker lesena kolesa pri nas izdeluje podjetje v Mariboru, je Rajko Kolar obvestil vodstvo podjetja o svojem izdelku, da ga ne bi obtožili kopiranja. »Pojasnil sem, da sem ga izdelal po svoje in za svoje potrebe in da koles ne nameravam množično izdelovati, mogoče le še enega za ženo ali hčerko.«
V teh hladnih dneh je Ko-lar kolo pospravil in skupaj z ženo izdeloval jaslice, da bi se z njimi predstavil na dogodkih v Vojniku in še kje, kar je počel že prejšnja leta. Žalosti ga, da to trenutno ni izvedljivo in da bodo morale jaslice počakati na prihodnje praznike. Vmes pa bo gotovo še dobil kakšno zanimivo idejo, da bo čas hitreje minil.
TC
Vsak dan dobrodelni obrok
V teh nepredvidljivih časih, ko se lahko ljudje hitro znajdejo v stiski, bodisi zaradi covida-19, ki je marsikomu žal spremenil življenje, bodisi zaradi drugih težav, kot so izguba službe in podobno, še kako pride prav dobrodelna gesta podjetja Prehrana Tuli v Štorah. Že nekaj let vsak dan podarja topel obrok malice za naše občane. Vsak mesec mi podjetje kot humanitarni delavki zaupa bone za topel obrok. Bone razdelim med prosilce tovrstne pomoči. V Štorah smo veseli takšne pomoči in se vodstvu Prehrane Tuli zahvaljujem za zaupanje in toplo dobrodelno noto.	VERICA ŠTANTE
Zmagalo Pomladno prebujanje hmeljišč
Razvojna agencija Savinja iz Žalca je marca razpisala fo-tonatečaj Hmelj in okolje. Pripravila ga je v okviru projekta Life Biothop, sofinanciranega iz sredstev Life, ministrstva za okolje, občin Spodnje Savinjske doline in Združenja hmeljarjev Slovenije.
Namen natečaja je osveščanje javnosti o pomenu odgovornega ravnanja z okoljem na vseh ravneh delovanja, in sicer s poudarkom na krožnem gospodarstvu v hmeljarstvu in na skrbnemu ravnanju z naravnimi viri, osrednji tematiki projekta Life Biothop.
Nanj je prispelo 25 fotografij 15 avtorjev iz Spodnje Savinjske doline in širše regije. V spletnem glasovanju med 26. oktobrom in 9. novembrom je 435 glasovalcev za najboljšo izbralo fotografijo Marjana Plavčaka iz Tabora z naslovom Pomladno prebujanje hmeljišč. Drugo mesto je osvojila fotografija Dragice Grobelnik iz Žalec Spravilo hmelja v zgodnjih jutranjih urah in tretje fotografija Monike Vohl iz Braslovč z naslovom Iz majhnega zraste veliko. Nagrajenci bodo prejeli potrdila in praktične nagrade.	TT
Najboljša fotografija Pomladno prebujanje hmeljišč je delo Marjana Plavčaka.
novi tednik
BRALCI POROČEVALCI
45
Ena največjih dobrodelnih
iniciativ
Skupina Nove KBM, ki jo poleg zaposlenih Nove KBM sestavljajo še zaposleni nekdanje Abanke in Summit Leasinga, vsako leto organizira olimpijado za zaposlene. Gre za športne in ekipne igre, v katerih zaposleni tekmujejo med seboj. Letos smo zaradi preventivnih zdravstvenih ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19, olimpijado preselili na splet, zaposleni pa so oblikovali 44 ekip, ki so vsakih 14 dni soočene z novim izzivom.
Tretji izziv virtualne olim-pijade je bil namenjen dobrodelnosti. Geslo je bilo Dobrodelnost je nekaj, kar lahko
počnemo sami, a ce nas je vec, je učinek dobrih del še velikokrat večji. Tekmovalci so s kreativnimi zamislimi presegli vsa pričakovanja, dobrodelno so se udejstvovali na različnih področjih. Medtem ko so nekateri darovali kri, so se drugi odločili, da bodo otrokom polepšali prihajajoče praznike in so se priključili Božičkom za en dan, darovali Rdečim noskom, se priključili projektu Botrstvo. Pozabili niso niti socialno šibkejših družin, zapuščenih živali, organizirali so tudi čistile akcije v bližini svojih domov.
Posebej čustven odziv je prišel iz domov za starejše občane, v katere so, poleg osnovnih in srednjih šol, zaposleni Skupine Nove KBM
poslali zvočne posnetke, ki so jih poimenovali Biti človek skozi glas. Stanovalci so bili navdušeni nad brano poezijo. V številne domove za starostnike po vsej državi bodo v naslednjih dneh prišle tudi voščilnice s prijaznimi mislimi. Zaposleni so v dveh tednih opravili več kot 216 dobrodelnih dejavnosti, pomagali pa so več kot 400 posameznikom, humanitarnim društvom, organizacijam in ustanovam.
Na socialnih omrežjih Nove KBM bomo v prihodnjih tednih predstavili posamezne dobrodelne dejavnosti, ki se jim lahko še vedno priključi vsak, ki želi po svojih močeh prispevati k bolj srčnemu svetu.
Jaša Samec prejel nagrado za odličnost Barbare Celjske
Lanski maturant Srednje šole za strojništvo, meha-troniko in medije ŠCC Jaša Samec je v preteklih dneh prejel nagrado za odličnost Barbare Celjske. Rotary klub Celje - Barbara Celjska jo podeljuje že šest let, nameni jo nadpovprečno uspešnim in nadarjenim dijakom ter študentom. Jaša je s svojim delom tako v šolskem kot izvenšolskem okolju prepričal člane kluba, da je pravi zanjo.
V svojem pismu za Srednjo šolo za strojništvo, mehatroni-ko in medije ŠCC je med drugim zapisal: »Šolanje mi je postalo zabavno proti koncu 2. letnika, ko smo začeli sodelovati na tekmovanjih RoboCup. Takrat se nas je zbralo nekaj zagnanih dijakov mehatroni-ke in z veliko sreče (a seveda tudi znanja) se nam je uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v Avstraliji. In prav ta dogodek ter dejstvo, da se bo moja povprečna ocena štela pri vpisu
na fakulteto, sta mi dala zagon za učenje in šolsko delo. Na začetku 3. letnika sem v šoli pokazal večje zanimanje in zdi se mi, da so to opazili tudi profesorji, kar mi je dalo še dodatno motivacijo. Poleg tekmovanja na drugem koncu sveta mi je šola omogočila tudi izvajanje obvezne prakse na Irskem, kar je bila še ena lepih izkušenj. In v 4. letniku bi jih lahko bilo še več, vendar je vmes prišla »korona«. Ta mi je po drugi strani omogočila, da
sem se osredotočil predvsem na prihajajočo maturo, ki sem jo zaključil kot zlat maturant.«
Jaša je še zapisal, da je v štirih letih šolanja pridobil veliko znanja, veščin in izkušenj, ki mu zelo koristijo pri študiju na fakulteti. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so ga spremljali na srednješolski poti, tudi ravnateljici Simoni Črep, ki je v njegovem delu prepoznala potencial in ga predlagala za nagrado.
TK
Slovenski zajtrk v POŠ Tabor Kako nam je uspelo?
V petek, 20. novembra, so otroci in družine po vsej državi pripravili že 10. tradicionalni slovenski zajtrk. Vsako leto smo v POŠ Tabor ta dogodek obeležili v šoli. Letos žal ne, saj smo zaradi epidemije ostali doma. Če-trtošolci smo dobili nalogo učiteljice Simone Jan, da pripravimo tradicionalni slovenski zajtrk za svojo družino kar sami doma. Prej nam je predstavila, kaj vse spada na mizo. Pri pripravi smo bili zelo uspešni in ponosni nase.
Danes sem naši družini pripravila tradicionalni slovenski zajtrk: maslo, med, kruh, mleko in jabolka. Zajtrk je bil zelo dober.
Evelina Koprivnikar
Ta tradicionalni zajtrk se mi je zdel dober, ker je bil v krogu moje družine in mi imamo zelo pogosto takšen zajtrk. Mislim, da je takšen zajtrk zelo zdrav za naše telo in splošno počutje, ker jemo domačo pridelano hrano.
Ula Rak Jezernik
Najprej sem šel v kuhinjo, narezal kruh in ga dal na mizo. Nato sem pripravil krožnike, med in maslo. Vse skupaj smo hitro pojedli. Žiga Smolnikar
Za tradicionalni slovenski zajtrk sem narezal kose domačega polnozrnatega piri-nega kruha, namazal maslo in potem še kostanjev med. Zraven sem ponudil tudi čaj in domače jabolčne ter hruškove krhlje. Zajtrk je bil odličen. Matija Birk
Tradicionalni zajtrk sem pripravil tako, da sem dal na mizo med, mleko, kruh, maslo, marmelado in jabolko. Jabolko sem razrezal na koščke, da je vsak od nas dobil malo. Tradicionalni zajtrk sem pripravil pri babici, saj mamice in očka ni doma. Mamica je prejšnji dan spekla domač kruh. Babica ga je razrezala. Med je bil zelo dober, saj je bil tudi domač.
Andraž Slapar
Najprej je mami spekla kruh. Na mizo sem odnesla mleko, jabolko, maslo, med in kruh. Maslo in med sem si namazala na kruh. Pogrela sem mleko in umila jabolko.
Iris Lukman
Ko sem se zjutraj zbudil, sem začel pripravljati slovenski tradicionalni zajtrk. Pripravil sem ga z maslom, medom in s kruhom. Vsa moja družina je pojedla zajtrk, ki sem ga pripravil. Za sladico sem dodal jabolko. Ko smo se najedli, sem pospravil mizo in delal za šolo.
Urh Grobler
Za zajtrk mi je mami spe-kla pirino štručko. Sama sem jo namazala z maslom in medom. Pravzaprav je bil med s cimetom, res ni čisto slovensko, je pa zelo okusno. Pogrela sem si tudi mleko, ki odlično sodi zraven.
Mija Jezernik
Pripravila sem mizo. Nanjo sem prinesla kuhan čaj, med, maslo in kruh. Čez nekaj časa je bil zajtrk pripravljen. Vsi smo se najedli, edino mamica ne, ker je morala iti že v službo. Zajtrk sem pripravila za atija in sestrico Tjašo. Po zajtrku je tudi ati moral v službo.
Tinkara Breznikar
Na mizo sem dala kruh, ki ga je naredila moja sestra Alja, mleko, jabolka in med. Zelo je bilo dobro. Še večkrat bom pripravila zajtrk.
Zala Žlaber
sport@nt-rc.si
46
RAZVEDRILO
Uradna zastava leta 2020
Brez očal
Oven
Tehtni ca ISŽJ
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Želja
»Gospod župnik, želim si, da bi večno živel.«
»Poroči se!«
»In potem bom večno živel?«
»Ne, samo želja bo izginila.«
Nepozabno
Voznik tovornjaka pobere štoparko, ki mu v zameno ponudi plačilo v naravi. Ustavita so se na parkirišču, ona se sleče, a jo voznik tovornjaka golo nažene ven pri minus 25 stopinjah C in ji reče, da jo
bo spustil nazaj v kabino šele potem, ko bo naredila sneža-ka. Ker ni imela druge izbire, ga je ubogala.
Ko je spet vstopila v toplo kabino, je voznik povečal gretje in jima skuhal čaj. Zmedeno ga je vprašala, zakaj jo je, namesto da bi se zabaval, prisilil, da je naredila snežaka. Voznik je razložil: »Poslušaj, srček, nisem nek ljubimec, pozabila bi me takoj, ko bi izstopila iz kabine, ampak po tem snežaku se me boš spominjala, dokler boš živa.«
Očka, v tvojem času ni bilo mo-bitelov, interneta, računalnikov... Kaj ste sploh uporabljali?
Možgane, sine.
Koledar krivcev 2020 za prenos okužb s covidom-19
MAREC: Smučarji, ki so smučali v Avstriji in Italiji. APRIL: Sprehajalci na obali in na Bledu MAJ:	Prvomajski »žurerji«
JUNIJ: Grešniki, ki se ne držijo ukrepov v lokalih. JULIJ: Dopustniki, ki so šli na dopust na Hrvaško. AVGUST: Mladi »žurerji« iz Zrč SEPTEMBER: Ljudje, ki ne nosijo mask, učitelji in učenci v šolah.
OKTOBER: Ljudje, ki se družijo v garažah in ki hodijo na obiske.
NOVEMBER: Martinova skrita praznovanja, kavice in pavze
/ malice v tovarnah DECEMBER: ??? Verjetno Miklavž, parklji, Božiček in dedek Mraz
Pojavijo se lahko težave s presojanjem, zato dobro premislite vse, kar naredite in rečete. V vaši notranjosti se bodo nizale spremembe, če boste mirni in zbrani, lahko v tem času dosežete veliko. Vaš vladar se nahaja v vašem znamenju, zato boste od energije kar prekipevali. Ustvarjali boste nove poti, iskali rešitve in možnosti boljšega zaslužka. Novice vas bodo razveselile.
3\k

Lev

V neki zadevi boste odvisni od mnenja drugih ljudi, kar vas bo navdajalo z nezadovoljstvom. Tudi to obdobje boste dosegli želene rezultate, zato naj bo potrpežljivost vaša vrlina. Merkur, planet komunikacije, se nahaja v ognjenem znamenju, zato boste močni in odločni in boste presegli blokade, ki so del vaše preteklosti. Vaše počutje bo odlično.
škorpijon
Zasebno življenje morate v teh dneh skrbno ločiti od poslovnega, zato se predajte užitkom prostega dne. Občutili boste nihanje energije, zato delujte preventivno. Veliko pozornost usmerite k zdravemu načinu prehranjevanja. Venera, vaša vladarica, še vedno biva v znamenju škorpijona, pomagala vam bo, da boste uravnotežili razmere v partnerskem odnosu.
Pred vami je pomembno obdobje, zato bodite previdni, da ne boste preveč tvegali. Sonce v znamenju strelca bo v odlični kombinaciji z Venero, ki biva v vašem znamenju. Uskladiti morate čustven in razumski del svojega življenja. Vaša prodornost bo obrodila velike sadove, pomembno je, da si zaupate. Veselili se boste dni, ki so pred vami in bili optimistično razpoloženi.
Dvojčka
Čutili boste, da je vaša energija v porastu, zato boste uspešni pri vsem, česar se boste lotili. Pred vami je veliko obveznosti, zato se dela lotite selektivno. Vaš vladarje v znamenju strelca, puščico morate usmeriti v točno določen cilj in počasi, korak za korakom, uresničiti svoje cilje. Razpršena energija je lahko zelo moteča, zato svojo moč usmerite v točno določen cilj.
Rak
Strel ec
Zanesti se morate na svoj notranji glas, ki vas bo usmeril drugam kot sicer. Sonce v vašem znamenju vam bo dajalo energijo in moč za velike premike. Vpliv preteklosti bo nekoliko močnejši, zato je dobro, da v tem času naredite kakšne kompromise, ki vam bodo pomagali uskladiti nesoglasja. Ne obrnite hrbta tistim, ki so vam v preteklosti naredili mnogo dobrega.
Kozorog
V ospredju bodo težave čustvenega značaja, zato bodite previdni v komunikaciji. Sončev mrk bo močno vplivalo na vsa področja vašega življenja. Veliko lahko naredite, če uravnate nasprotja, ki vam jih kaže življenje. Z odločnostjo in upornostjo boste dosegli več, kot lahko pričakujete. Družabno življenje se bo pospešilo, kar bo ugodno za vaše psihično stanje.
Resnica ima vedno dva obraza, zato se ne oklepajte samo svojih stališč. Sicer pa ni priporočljivo, da se zapletate v prepire ali celo težave drugih ljudi. Veliko sprememb ste že naredili, nekaj od tega vaš še čaka v tem obdobju. Iskali boste rešitev za zapleteno finančno situacijo, vpliv Venere v znamenju škorpijona vam lahko prinese kakšno dobro spremembo na vaše poti.
Vodnar
Nikar v tem času ne računajte na pomoč drugih. Energije imate dovolj, da izpeljete vse projekte, ki ste si jih zastavili. Ne glede na to, da ste zajadrali v težavno obdobje, lahko greste naprej kot zmagovalec. Vaš vladar vam bo pomagal, da boste s svojo ognjeno energijo dosegali lepe rezultate. Nekaj več energije boste usmerili tudi v svoje čustveno življenje in iskali razloge za spremembe.
Čaka vas delo, ki vam bo vzelo veliko dragocenega časa. Naučiti se boste morali reči ne, drugače boste s težavami drugih ljudi izredno obremenjeni. Vaš vladar v znamenju bika vas dela uporne in težko sprejemate omejitve, ki so postale del vašega življenja. Biti morate bolj prilagodljivi. Srečali boste osebo, ki vas bo zelo presenetila, zato se prepustite lepi in močni energiji.
Devica
Želja, da drugim ugajate, bo v tem obdobju velika, vendar lahko zaradi tega izgubljate svojo energijo. Vaši koraki bodo v tem času morebiti nekoliko počasnejši, vendar odločni in učinkoviti. Odločali se boste za veliko spremembo, vendar se ob tem počutili nemočne in ranljive zaradi okoliščin, v katerih živimo. Kmalu se bodo uresničile spremembe, na katere čakate.
Ribi
Sanjate z odprtimi očmi, spustite se malce na realna tla, zavedajte se, da si prihodnost gradite sami. Zaplet, ki je pred vami, je na prvi pogled nerešljiv, vendar nikar ne obupajte. Venera v znamenju škorpijona vam lahko prinese kakšno spremembo na ljubezenskem področju, zato dobro premislite, kaj sploh želite. Prehitre določitve v tem času niso dobrodošle.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
LOČITEV PLODA OD MATERE NA KONCU NOSEČNOSTI
TAK, KI VSEBUJE STRUP
HOJA OKROG BREZ DELA, CILJA BAJKA
KrižamKe &
ugamKe
REZULTAT SPAJANJA DVEH ALI VEČ ELEMENTOV
ZELO SUH ČLOVEK (EKSPR.)
ČLOVEŠKO TELO (POG.)
JOŽE UDOVIČ
MANJŠA SOBA
NASPROTNO OD OVIRAN
DAN BROWN: ... IN DEMONI
18
NAREJEN IZ KORUZE
STARA MERSKA ENOTA ZA DELO
HRV. PESNIK
UJEVIĆ VULKAN NA HAVAJIH: MAUNA ...
23
MESTO MED K NJEMU PIRANOM IN MOLIJO KOPROM VERNIKI STARORIM-_SKI POZDRAV
15
ŽENSKA, KI BERE
SPREGATEV
HLADEN VETER V SEVERNEM JADRANU
TEKOČA VODA
NAPRAVE ZA MERJENJE ČASA
ODPIS (DOLGA)
AVSTRALSKA MANEKENKA (MIRANDA)
NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR (IDI)

NOVOZELANDSKI STAROSELCI
NEKDANJI ŠVICARSKI SMUČAR KÄLIN
NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR
20
ZAHOD SONCA (EKSPR.)
JEZIKOVNA SKUPINA V INDIJI PREHOD IZ NOČI V DAN
SLOVENSKA UMETNICA VOGELNIK
17
KROŽNIK OVALNE OBLIKE
LAHKA, KRE-MASTA JED
13
IZČRPAN, OSLABLJEN (EKSPR.)
MAJHEN, DROBEN DEL LESA
SPOMINI
VESOLJSKI IZSTRELKI
SVETLANA MAKAROVIČ SOVICA ...
SL. ZNAMKA VODOV. PIP
PROVINCA NAZAHODU
KANADE ŽIVAHNOST
14
16
SLOVENSKA PEVKA PRODNIK
2
DEL VOJAŠKE ORGANIZACIJE
NAJVEČJA ZVEZNA DRŽAVA ZDA (ORIG.)
LASTNIK KAVARNE
22
12
AZIJSKA MISELNA IGRA
GLAS KONJSKIH KOPIT
NARODNA: AL ME BOŠ KAJ RADA ..
PUŠKIN: ... DAMA
PESNIK AŠKERC
MESTO V SIRIJI
ČOLN IZ DEBLA
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO
FR. PISATELJ ZOLA OTOK V BENEŠKI LAGUNI
STARI SLOVANI
ACETILEN GLAVNO MESTO FILIPINOV
KAR NASTANE S TISKANJEM
PREBIVALKE BRD
SREDSTVO ZA OMAMO
JED Z RIŽEM IN GRAHOM: ...-BIŽI
ROŽLE PREZELJ
Povsod z vami
JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA AM. IGRALKA (MARISA)
VPRAŠAL-NICA
NASPROTNO OD DELAVEN
IT. POET ALIGHIERI
PREBIVALEC NEKDANJE SUMERIJE
NASPROTNO OD ODPET
ENAKI ČRKI
ERBIJ
PRIMESI NAFTNIH DERIVATOV
ENOLIČNO ŽIVLJENJE
19
GRAD NAD KOLPO
PREDMET, NA KATEREM KAJ LEŽI
PRECIZEN, DOSLEDEN
GLAVNO MESTO TURČIJE
TV-VODITELJICA ŽNIDARŠIČ
10
sudoku 442
5	7							
				7		2	1	
				4	2			
			5	1	3			9
4			9					8
6		3						
9						6	5	
			6		1		7	
3		5						
sudoku133
	9					8		1
		7	4	1	5		6	
3	5							2
			5	8	2			
						9	1	5
7	3							
						4	9	8
	8	6		7				
				2	1			
REŠITEV SUDOKU 441
REŠITEV SUDOKU 132
5	7	1	9	2	8	3	4	6
6	4	3	7	1	5	9	8	2
8	2	9	4	3	6	5	1	7
3	1	8	6	9	7	4	2	5
4	9	2	8	5	3	6	7	1
7	6	5	1	4	2	8	3	9
1	8	6	5	7	4	2	9	3
9	3	4	2	6	1	7	5	8
2	5	7	3	8	9	1	6	4
8	9	7	3	4	5	6	1	2
5	4	1	2	8	6	3	7	9
2	3	6	7	1	9	8	4	5
7	2	5	6	3	8	4	9	1
9	6	4	1	7	2	5	8	3
1	8	3	5	9	4	7	2	6
4	5	8	9	6	1	2	3	7
6	7	9	4	2	3	1	5	8
3	1	2	8	5	7	9	6	4
21
3
5
4
6
8
IVAN LENDL
7
9
11
novi tednik
vMhc? e i/wmt?j /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cehe
VMiac? % штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. decembra.
Geslo iz številke 48: Čas pričakovanja lepšega.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Zlatka Papič iz Rimskih Toplic, Ljudmila Gregur iz Celja in Štefka Švegler z Grobelnega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
3K z VELIKO MSJ PISAVO
žepni
UP4NKJT
NOVO

ENA
REVIJA V
DVEH
VELIKOSTIH
www.trik.si
48
75 LET NOVEGA TEDNIKA
1946 1947 1948 1949 1953
2016 2017 2018 2019
Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji
Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec:
»V letu 2020, ki je tako zelo posebno, a ne le zaradi dodatnega dne, ampak predvsem zaradi koronavirusa, ki je leto ukrojil zelo po svoje, praznuje Novi tednik častitljivih 75 let. Za medij je to izjemen jubilej, zato zasluži poklon. Vsem, ki ga ustvarjate, iskreno čestitam, ker se uspešno upirate viharjem, ki se skozi vsa leta zaletavajo v vaša jadra. Časi medijem niso bili nikoli naklonjeni. Časopisi nastajajo in izginjajo. Novi tednik pa ostaja in nas vsak teden vabi k branju. Tudi v prihodnje bo >vedno z menoj<. Čas namreč merim tudi z Novim tednikom -kako hitro mine teden, se zavem ob četrtkih, ko me ob jutranji kavi čaka Novi tednik. Regionalni medij je velik privilegij. To smo mnogi spoznali že davno. V času, ko sobivamo s koronavirusom, pa je to še bolj prišlo do izraza. Novi tednik ni le pot do lokalnih oz. regionalnih informacij, je tudi nekaj, s čimer si lahko krajšamo čas in se družimo, ko moramo ostati oddaljeni. Ustvarjalci Novega tednika sledite načelu objektivnega poročanja o aktualnih temah, skrbno beležite dogodke in jih zapisujete v večnost ter se pri tem izogibate senzacionalnosti. Seveda pa sem neizmerno hvaležna, ker imate posluh in občutek za kulturo v vseh odtenkih, zato ji prostor v časopisu ni skopo odmerjen.«
Miloš Rovšnik, izvršni direktor SŽ - Infrastruktura, GIZ za železniški tovorni koridor Alpe-Zahodni Balkan in predsednik NK Celje:
»Moram priznati, da nekje v podzavesti vsak četrtek še vedno nestrpno pričakujem izid >Celjskega tednika<, saj je ta časopis v naši družini prisoten že od 60. let prejšnjega stoletja, ko je še izhajal pod tem imenom. Celje kot pomembno gospodarsko, športno, izobraževalno, kulturno središče Slovenije in tudi Evrope s svojo bogato zgodovino ustvarja široko paleto dogodkov, dosežkov in zgodb ljudi nekoč in danes. Novi tednik ima pri tem pomembno vlogo, da v naše domove prinaša izbor dogajanja ne le iz Celja, ampak z območja naše in meni tako drage celotne Savinjske regije, a tudi širše. Zlasti cenim, da Novi tednik prinaša tudi novice in zgodbe o dogajanju in ljudeh, ki bi sicer ostale skrite, neopažene in na videz nepomembne. Seveda je res ravno nasprotno, da so vsa ta dela in zgodbe izredno pomembni za ustvarjanje celotnega mozaika dogajanja na Celjskem, ki se na koncu pokaže javnosti v dosežkih in presežkih na področju gospodarstva, kulture, znanosti in športa. Moramo se zavedati, in Novi tednik to uresničuje ter omogoča, da sta ustvarjanje in delo posameznikov na vseh področjih prepoznana širši javnosti in tako deležna nujne spodbude in pozornosti. Ta vloga Novega tednika in Radia Celje je izredno pomembna, veliko bolj, kot se utegnemo zavedati v naglici sodobnega življenja. In zato si predvsem želim, da bi Novi tednik zmogel tudi v bodoče zagotavljati to poslanstvo, kar ni enostaven izziv za ekipo ustvarjalcev in zaposlenih. Vsem njim in njihovim predhodnikom vsa zahvala in spoštovanje za dosedanje delo in hkrati podpora za nadaljevanje lepe, uspešne in družbeno koristne zgodbe.« (Foto: SHERPA)
Vlado Vrbič, direktor Knjižnice Velenje:
»Res, da je med Velenjem in Celjem že nekaj desetele-tij nekakšno rivalstvo, a vendar je njuna povezanost še veliko starejša. Za prebivalce Šaleške doline je vpetost v Savinjsko regijo pomembna - konec 19. stoletja se je Velenje z železnico skozi Celje povezalo s svetom, ljudje so od nekdaj po večjih nakupih hodili v Celje, srednješolci so do sedemdesetih let prejšnjega stoletja v glavnem odhajali v šole v Celje, šaleški otroci se še vedno rojevajo v Celju, gospodarske povezave so ves čas močne, dnevne poklicne selitve med Celjem so še vedno stalnica. Zato se zdi čisto logično, da tudi Novi tednik že od nastanka »pokriva« tudi področje Šaleške doline in je tudi tu zelo bran. Morda malo manj po tistem, ko je Velenje začelo izdajati svojega Šaleškega rudarja, kasneje Naš čas. A vendar o dragocenosti Novega tednika za celotno področje regije, ki se ji pravi Savinjska, ni dvoma. >Veliki< časopisi ne najdejo vedno prostora za >lokalne< teme, prebivalci pa so jih željni. In tu je prostor za >nove tednike<. Novi tednik vlogo lokalnega obveščevalca že desetletja izvrstno opravlja, zato se za njegovo prihodnost kljub številnim novim medijem ni bati. Držati v roki papir s članki in fotografijami, ga odložiti, čez nekaj časa spet prelistati ali izrezati članek in ga odložiti v predal je nekaj drugega, toplega ...«