1 P. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
SIMM
Itiisiiti pafltlfn list a slmuki Ijitstn
Požhrtmi
STRAŽA tz&qfa ▼ poode^dt, —J~ tn pulil Uredništva la ^raniitw |t f Haftut Koroška cesta IL5 Z aredaSbe» m mm govorifl vsaki daa sob» od 11» do tl. t Rokopisi s« M yra^|&
Nezaprta reklamacije so poštnina jpacfe tdeloa iaierurbsa Hill
24. ištev.
Maribor. <lno 3®. februarja, 1033.
Letnih XV.
L' ‘‘
Gospodarski sporazum z Avstrijo
V nedeljo je bilo izdano oficijelno poročilo o go-spodarsko-političnem sporazumu med našo državo in avstrijsko republiko. Oficijelni komunike pravi med drugim:
Rezultati pogajanj dajejo garancijo za to, da se bodo medsebojni odnošaji med obema sosednima državama v bodoče prisrčno in prijateljsko razvijali. Kar se tiče doslej še nerešenih vprašanj ined obema državama, je bil dosežen tale rezultat:
Podpisan je bil protokol s štirimi konvencijami, ki se imajo ratificirati in sicer:
1.	Konvencija o ukinjen ju sekveslur nad premoženjem avstrijskih podanikov na našem ozemlju oziroma nad premoženjem jugoslovanskih podanikov v Avstriji.
2.	Konvencija o ureditvi vprašanja glede plačilnih obveznosti, ki se glase v avstro-ogrskih kronah in so na stale pred prvim marcem leta 1919.
3.	Konvencija o delnicah hosansko-liercMovinskih podjetij, ki so bila last bosansko-hercegovinskega erar-ja, katere delnice, se nahajajo v posesti avstrijske vlade. Semkaj spada tudi vprašanje lastniške pravice naše poslaniške palače na Dunaju (Seilerstrasse) in vpra šati ja depota 16 milijonov papirnatih mark.
4.	Konvencija o prenosu sedeža društev, ki imajo svoj obrat na našem ozemlju, a centralo v Avstriji.
S temi konvencijami so rešena številna vprašanja, ki so se vlekla skozi dobo štirih let. Rešitev teh vprašanj je sedaj smatrati za popolnoma končano med Avstrijo in našo državo. Oficijelni komunike dalje veli, da se prično v marcu mesecu zaključna pogajanja med Avstrijo in našo državo glede sklenitve definitivne trgovske pogodbe. Ta trgovska pogodbe se ima sklenili na široki bazi, predvsem na temelju tarifnega sistema, ki bo vpošteval vse olajševalne okolnosti. Na konferenci so se dalje rešila tudi vprašanja: 1. glede poslaniških in konzularnih poslopij bivše avstro-ogrske monarhije v Srbiji in Črni gori;. 2. vprašanje obmejnega prometa; 3. potniške olajšave; 4, vprašanje tranzitnega prometa in 5. vprašanje avstrijskega železniškega voznega materijala v smislu resolucij mednarodne konference v Portorose.
Komunike končno omenja ludi vprašanje jugoslo-venskih narodnih manjšin v Avstriji. -Zadevni stavek naglasa med drugim:
Ministrstvo zunanjih zadev kraljevine SHS je tekom debate sprožilo tudi vprašanje o položaju srbskih hrvatskih in slovenskih narodnih manjšin na Koroškem in Burškem. V tem oziru so bile izmenjane mis-
li.	Avstrijska delegacija je napram našemu stališču sprožila vprašanje nemških manjšin v naši državi. Dosežena je obojestranska soglasnost, da obe vladi temu vprašanju posvetite svojo pozornost in vprašanje prijateljsko na podlagi mirovnih pogodb rešite.
Iz Koroške poročajo razni listi, da je potek in rezultat teh pogajanj zelo porazno vplival na koroške Slovence, ker se ni končnoveljavno rešilo niti vprašanje nacijonakiih slovenskih šol na Koroškem. Od naše vlade pravih uspehov v koroškem vprašanju tudi ni bilo mogoče pričakovati in'tako nam mora sam vladni komunike priznati, da se je nasproti našemu vprašanju narodnih manjšin v Avstriji sprožilo vprašanje nem ških manjšin v Jugoslaviji. To pa res ni moglo dati več icot obljubo «posvečanja« največje pozornosti od ene in druge strani. K taki «rešitvi« koroškega vprašanja jc mnogo doprinesla tudi malobrižnost naše vlade, ki ima sedaj toliko volilnih skrbi in se nikdar ni posebno brigala za usodo naših ljudi po tujini. Minister za Slovenijo dr. Zupanič se gotovo ni dosti pripravljal na razprave z avstrijskimi zastopniki in tako se je «reševalo«, kakor je pri naši vladi že običajno. Koroško vprašanje bo na poti prave rešitve, če se naša in avstrijska vlada enkrat pogodbenim potom obvežeta, da zajamčita enakopravnost vseh svojih državljanov brez izjeme ter z vso strogostjo zakona krotita fašiste vsaka v svojem ozemlju.
Za kaj takega pa beograjski državotvorci niso sposobni, fašistov nočejo ukrotiti in sedaj se od policajde-molcratske strani pogajanja z Avstrijo potvarjajo ter prav umazano izrabljajo v agitacijske svrhe. Demokratski listi namigujejo, kako radikalska vlada popušča pred Nemci, kako malomarna da je za interese našega življa pod Avstrijo in vse to ima očividen namen, predočiti Jugoslovanom veliko škodo, ker demokrati niso več na vladi.
Višek podtikanja in zlorabe je pa dosegel dr. Kukovec, ko je v nedeljo, ko vladna objava o pogajanjih še ni bila izdana, na svojem volilnem shodu ha Slatini iznesel kot gotovo stvar, da vrača naša vlada Avstrijcem šulfereinske šole. Včerajšnji «Tabor« govori o «zna menitem« govoru dr. Kukovca pod sledečimi, debelo tiskanimi naslovi:
«Radikalna vlada prodala Nemcem na ljubo naše gospodarske in narodne interese. —- Ubija slovensko obrt in industrijo. — Vrača Avstrijcem šulfereinske
j šole. — Ubija naše denarne zavode, ki imajo še izza j časa pred prevratom naložbe v Avstriji. —
In to vse skupaj je laž, navadno slepomišenje po-j licajdemokratskega kandidata dr. Kukovca, ki si sku-j ša pod krinko edinega branitelja ogroženega nacijona-J lizina rešiti poslaniški mandat! — Kakor si je izmislil j raznovrstne volilne zveze in dogovore radikalov in j Nemcev, tako st izmišlja sedaj vrnitev šulferajnskih j šol in samo «Jutro« ga je moralo postaviti na laž, ko : piše v včerajšnji številki:
«Konvencija o sekvestrih stopi takoj v veljavo. Kar j se tiče povračila likvidirane avstrijske lastnine, je ostalo tolmačenje določbe, da se morajo vrniti, odnosno pla čati odškodnine za likvidirano lastnino avstrijskih fizičnih in pravnih oseb, še. odprto. Avstrijci so izrecno izjavili, da subsumirajo tudi nemško-nacijonalna bojna društva pod to določbo. Prvotno niso naleteli na odpor, pozneje se je naša vlada postavila na stališče, da j so Schulverem, Südmacka, Alpenverein društva, ki so j bila (kot podružnice) tudi pri nas registrirana. Sporaz-j um glede tolmačenja se ni dosegel in avstrijski kancc-j lar Seipel smatra, da ’se bo to še v poznejših pogajanjih j «razčistilo«.
j To se krije tudi z izjavo, katero je dal kancler dr. j Seipel zastopnikom tiska v Gradcu. Izjava se glasi: j Vprašanje dvignjenje sekvestra nad vsemi, v ,Tu-' goslaviji se nahajajočimi ..posestvi in nepremičninami,
I lastnimi nemškemu Sehulvereinu, Südmarki, avstrij-j skemu Sehulvereinu in avstrijsko nemškemu pjanin-j skemu društvu, ni bilo rešeno. Pogajanja o dvignjen-: ju sekvestrov se bodo nadaljevala.« — j To se lahko čita po vseh listih. «Jutru« bi bilo morda ljubše, če bi stvari tako stale, kakor jih dr. Kukovec prikazuje in iznaša. Dalo bi se dobro agitirati, pa si ne upajo, ker bi bila laž le predebela in preočitna. Dr, Kukovec se. pa ne hoji pomislekov, ker ima med celo polica {demokracijo žalostno prednost, da je naj-. dalje od resnice.
■ Politični poiožaj.
Volilni proglas radikalne stranke je po dolgem : premišljevanju in krpanju le izšel. Podpisan je Nikola Pasic, V glavnem hvali proglas ustavo ter pravi, da je le «en del zastopnikov nekih vej« našega naroda proti ! njej. Trdi tudi to-le: «Vnanja politika nas sili, da o-- hranimo to ustavo in mi bomo ujedinjevali to, kar mo-; ra biti vsem skupno, .različno pa naj ostane to, kar mo-! re brez škode koristili zadovoljstvu ljudi v posameznih oblastih.« Oglas končuje z obligatnim! volilnimi oblju-; harni, n. pr. da bodo radikali izpeljali agrarno reformo, : skrbeli za uradnike (1. marca leta ????, op. ur.), za dvig ; dinarja, za izvoz, za kmete, za delavce itd. Pozabili pa ‘ so povedati, da bodo v prvi vrsti skrbeli za — belgraj-I sko «porodico« in njene nenasitne žepe.
; Volilni kaos, kolikor ga ne povzroča veliko števila j strank in pri raznih strankah še cela vrsta neoficijel-nih list, toliko ga širi in množi sama vlada in njeni organi. Tudi beograjskim vladnim listom je ta čudna in pestra mešanica po volji. Kar se je zagrešilo nad i muslimanskim življem v južni Srbiji ih nad Nemci in , Madžari v Vojvodini pri sestavi volilnih imenikov, to : je še vse premalo, sedaj že dobro vidijo vse priprave za i kratenje volilne svobode in pravice na dan samih voli-j tev. Tako se čuje, da bo v nekaterih mestih Vojvodine j kjer je dosti madžarskih In nemških volilcev, nalašč I premalo volišč, in da tako veliko ljudi sploh ne bo i moglo voliti. — Radikalci pravijo Nemcem: če ste bili I v Madžarski zmiraj za vlado, morate biti tudi sedaj, j drugače vas ne bomo smatrali za lojalne. Po Vojvodini In Dalmaciji se gibljejo celo tolpe oijunašev, razganjajo shode opozicijonalnih strank, napadali so celo ljudi, ki so nosili kandidatne liste na sodnijo, po Srbiji okrog Negotina pa krožijo cele bande oboroženih radi-; kalov ter po dnevi in po noči napada jo demokrate, ki pa tudi vračajo milo za drago. Kako je z listami neodvisna delavske stranke, se še sedaj ne ve. Vlada naiašč ne ; pove, kaj misli z njimi napraviti, da. se ne bi volilci odločili za kako drugo protirežimsko stranko. Podobno je z listami južnosrbslce turške organizacije «Dže-inijet«. Po vladnih listih se je najprej grozilo, da Dže-mijet ne sme nastopati, ker stoje za njim Bolgari in Kemalisti, sedaj se pa zopet govori, da sploh ni hotel vložiti svojih list.
Pretepi med radikali in demokrati krog Negotina. Volilna kampanja med radikali ter demokrati se vodi po južni Srbiji na tako divjaški način, kakor ga ne pomnijo najstarejši ljudje. Cele bande oboroženih demokratov in radikalov se podijo po južnosrbijanskih selih in gorje, če trčita taki dve bandi kje slučajno skupaj. Policija se vmešava v take pretepe na korist radikalov. Oboroženi radikali hodijo na agitacijo in nemoteni od strani oblasti napadajo družine demokratskih voditeljev, razbijajo okna, vrata itd. Mogoče bo o krvavih volilnih bojih, ld se bijejo med radikali in demokrati, pisal dr. Kukovec, da bi tudi mi v Sloveniji rabili narodno edinstvo, kot je n. pr. po južni Srbiji.
Demokratsko vodstvo in Orjuna. Or j unči in vodstvo demokratske stranke so skregani med seboj in poli-cajdemokratje so v veliki nepriliki, ker so izgubili svojo narodno in preiepaško vojsko. Demokratski kolovo-vodje se že nekaj dni posvetujejo v Beogradu, kako bi še pred volivami zravnali spor med stranko in Orju-no, ki jim je odrekla pokorščino. Najbolj si beli glavo ' g. Pribičevič, kako bi pomiril nepokorne orjunce, ker { se zaveda, da bi mu v slučaju, ako ne pride do zopetne-1 ga sporazuma, vodja or juncev, vpokojeni pukovnik Pavle Sturm-Jurišic, bas lahko največ škodil. Dr. Luki-
■	nič namerava na vsak način prekiniti vse zveze z novosadsko Orjuno in hoče posvetiti vso pažnjo zagrebškim in splitskim orjunašem. Zanimivo je tudi dejstvo,
*	da se je začela udinjati bosanska Orjuna radikalom, kljub temu, da stoji njeno vodstvo na strani polica j-
■	demokratov.
O uniformi Orjune se zopet govori in piše. Minister notranjih zadev naj bi jo bil že potrdil. Or junci naj hi imeli kapo s peresom in državnim grbom, piavo srajco, sive hlače in pas iz usnja za nošenje orožja. Če je to res, potem je to v čudnem nasprotju z ministrovo protiizgredniško naredbo.
Zopet nekaj o redukciji uradnišlva. Bivši demokratski finančni minister dr. Kumanudi je izjavil pred dobrim letom v narodni skupščini, da ima naša država 200.060 uradnikov. Takozvana redukcija previsnega uradništva je bila samo strankarsko orožje za odpustitev vseh demokratom neljubih uradnikov in zamenjava s strankarskimi pristaši. S celo vojsko državnih uradnikov se ravna ter postopa čisto napačno. Velik del ravno najvišjih uradnikov sploh ne ve, kaj da dela ter s čim se bavi, ker imajo ti ljudje vse polno strankarski sinekur. Zopet na drugi strani pa vidimo nekatere vrste uradnikov, ki so preobloženi z delom, glede dela vedno bolj zaostajajo; a so zopet uradniške kategorije, kjer bi lahko polovico manje uradnikov vršilo ; isto delo. Administrativno postopanje v nekaterih ura-: dih je tako komplicirano, ua bi se lahko vsi odloki, za j katere sc porabijo cele knjige papirja ih celi dnevi pi-:■ samiškega dela, rešiti na čisto Jednostavan in hitri na-' čin. Vsa dosedaj objavljena vladina obvestila glede re-: dukrije uradništva in glede • odprave po nepotrebnem kompliciranega administrativnega postopanja so bila doslej samo pesek v oči neuke javnosti.
Organizacija odpuščenih in predčasno upokojenih
•	uradnikov se je osnovala v Beogradu ter dobiva vedno več članov, ker vlada neprestano meče iz službe proti-radikalno orientirane uslužbence. Odpuščeni uradniki so že imeli svoj a zborovanja in seje, kjer so sklepali, kako naj nastopijo proti vladi, če storjenih krivic ne popravi.
Blerovo posojilo propadlo. V Ameriki silno padajo akcije Blerove finančne skupine, ki je beograjski vladi : dala dolarsko posojilo. Govori se, da bo morala vlada pogodbo z Blerom sploh razveljaviti, kar bo imelo za ’ naše finance jako težke posledice.
Po svetu.
Položaj v Poruhrju. Francozi so začeli z novimi okupacijami na desnem bregu Rena okrog Königs-wintera in mesta Kaub. V Essenu je ustavljen zadnji nemški list, Bochum je močno zastražen in notranje ; mesto je popolnoma odrezano od ostalih delov. Fraa-: cozi skušajo tako preprečiti ter zlomiti skupne akcije strokovnih organizacij. Zanikajo se vesti, da bi Amerika intervenirala v ruhrskem vprašanju.
Kongres rumuskih Židov. Te dni se je vršil v Bukarešti veliki državni kongres zveze rumunskih Židov, ki se je predvsem bavil z antisemitsko propagando, ki se je zadnji čas pojavila v Rumuniji. Kongres je ugo tovil, da nova rumunska ustava nasprotuje določbam mirovne pogodbe. Sklenilo se je protestirati proti tozadevnim določbam ustave in z vsemi sredstvi nadaljevati boj. za politične pravice Židov v Rumuniji. Delegacija kongresa je odšla v avdijenco h kralju, da mu predloži svoje pritožbe radi antisemitizma in oškodovanja Židov.
Spor med Poljsko in Litvo je jako oster. Litva ne dovoli, da bi se Poljska posluževala Memla kot svobodne luke in če bi tudi velesile to zahtevale. Še manj pa priznava Poljski posest železniške zveze Kovno-Vil -
■	na. Rusija je odločno na strani Litve.
Turčija in Rusija. Ob priliki petletnice rdeče armade odpošlje Kemal-paša v Moskvo posebno vojaško misijo, da čestita rdeči armadi v imenu angorske narod ne skupščine. Ob tej priliki se bodo vršila tudi vojaška posvetovanja med Turško misijo in ruskim generalnim štabom.
Trgovsko zvezo Amerike z Rusijo je zahteval v ameriškem senatu senator Borah, češ, da Amerika nič ne riskira, pač pa profitira, če se spusti s parstomilijonskim narodom v trgovino. Barah je že odpotoval v Rusijo, da sondira teren.
Naša volilna Skrinjica ie druga!
•m Z
j. i lt i
Beležke.
«Ceo (cel) Beograd!« — Zagrebški «Hrvat« poro-a, da so pred kratkem dobili vsi uradi po Zagrebu in ,'o deželi od ministrstva notranjih del pakete s povzetem od lo6 dinarjev. V vseh uifadili sc je odigrala ena-ca scena. Vsi se vprašujejo: Kdo je iz Beograda od ministrstva notranjih zadev kaj naročil? — Vsi odgo-'arja_j°: nihče, — prav nič! Pa kaj torej pošilja notraiu e ministrstvo? Morda kaj važnega, — mogoče volilni Katerijal, — kak zakonik, — zbirko nared® ali pa še ca j hujšega! Ogleduje se paket,, naslov je v redu, štam-piija ministrstva tudi! —- E, pa kaj hočeš, štej denar ;er dvigni paket! — A v paketu je debela knjiga samih rgcvskih anonc pod naslovom «Ceo Beograd«. — Kaj iaj hi to bilo in kako pride, da ministrstvo pošilja brez naročila za celih 136 dinarjev — cel Beograd. Povsod se udijo in tako se vprašuje šef, kakor zadnji pisar. SJa ;aj si hočemo, zdihujejo blagajniki ter vnašajo zneske med — nepričakovane stroške. Knjiga gre v arhiv, ia tam med grobnico starih spisov izpolni svoje mesto n ■•voj smoter. Stvar bi se pozabila, da ni prišel pre-idialni akt za paketom. — Kaj se je zgodilo? Nič po-ebnega, Pokrajinska uprava javlja zaupno, da je nek-io v Beogradu ukradel štambilj o ministrstva notranjih zadev ter z njo začel na ta način razpečavati «Ceo Beograd«. V Beogradu so pa res prebrisani ljudje. In to je l&rakteristično za — cel Beograd!
Ribje ministrstvo. V ministrstvu poljedeljstva in vode obstoja poseben odsek za — ribje olje. Ta odsek >ma celo četo uradnikov, četudi nima prav nobenega de ia, ker pri nas ni niti dovoljne količine onih rib, iz katerih se dela ribje olje. To je poročal neki beograjski iist, ki še pristavlja, da se vse to godi v smislu redukcije in varčevanja z državnim denarjem.
Lopove izpuščajo. Kakor znano, je bil v Somborn obsojen pred kratkim namestnik velikega župana, po-licajdemokrat Stojkov, doktor pravoslavne teologije in prava z nekaterimi svojimi pajdaši na večletno ječo, ker je poneveril državni denar ter hudo zlorabljal svojo uradno oblast. Stojkov je proti obsodbi vložil seveda priziv in apelacijsko sodišče je sedaj odločilo, da se lahko Stojkov in pa njegov sokrivec uradnik Arseno-viČ pustita na prosto proti kavciji. Prvi naj vloži kavcijo dva milijona kron, drugi pa 800 tisoč. — Tako sc lopove in lopovščino podpira, zaprtim političnim krivcem se pa niti tega ne da, kar zakon jasno veleva. Komunistični poslanci so še sedaj zaprti v Mitroviči, ko bi po zakonu že davno morali biti izpuščeni po preteku polovice odmerjenega zapora.
Kako so Radičevei v Dalmaciji vlagali listo. Že pred dvajsetim se je po Dalmaciji razširil glas, da bodo orjunci preprečili vlaganje Radičevih kandidatnih iist in res so orjunaške trope po ves dan oblegale sodišča. Eni so stražili zunaj, drugi pa po hodnikih, da prestrežejo vsakega, ki bi nosil kake papirje. Radičevei so bili pa pametnejši od orjuncev. Listo in ves volilni materijal so stlačili v seijaško zagorsko torbo, katero so pristnemu Zagorcu obesili na hrbet. Vlagatelji liste niso šli skupaj na sodnijo. Seljak s torbo je šel sam, drugi so pa že, kakor slučajno pohajkovali po hodnikih sodnije. Seljak s torbo je šel naravnost proti gruči ..«•juncev, ki je stala na preži, ter jo začel vpraševati, kje je dvorana za «veliki debatimenti«. Orjunci so mu »po pokazali razpravno dvorano, Seljak se je zahvalil, lirno šel naprej, drugi, ki so bili z njim dogovorjeni, o se mu pa neopaženo pridružili. Neovirano so prišli sred sodnega svetnika, kateremu so ves volilni material stresli iz torbe na mizo. Orjunci so čakali ves dan rsa listo, pa je niso dočakali, še le zvečer so izvedeli, 'e so jih seljaki prevarali.

Izpod poštnega pečata.
Kakor je že znano, stopijo v veljavo s 1. marcem . 1. različne izpremembe v poštnem poslovanju. Re->rma nam je prinesla srbske tiskovine v cirilici in lamici. Cenik za brzojav, telefon in pakete je ostal isti, etudi je za polovico previsok. Da bodejo stranke še erajši pošiljale pakete, se bodo morali isti pečatili, kamr doslej vrednostni paketi.
Videti je, da poštna uprava deluje na to, da kolikor mogoče omeji poštni promet, oziroma, da paketni promet skloh odpravi.
Uradništvo in sploh uslužbenci prejemajo najrazličnejše doklade samo iz demokratskega časopisja. Žad iji čas hočejo neki agenti raznesti še spor med uradni-•tvo in merijo lačne želodce za v zraku visečo pragma-iko po tem, koliko časa je kdo trgal hlače po šolskih klopeh. Ti zahtevajo za poštnega uradnika maturo. Poklicati hočejo na svet zopet bivše avstrijske ekspeditor-je, pomožne uradnike, oficijante, poštarje itd. obojega spola. V katero vrsto bi spadali Vranglovi vojaki in njih soproge ni znano.
Uradništvo pa ima večji del še vedno zastrte oči. Žerjav in Kukovec sta mu še vedno na polboga. Ali moremo verjeti, da je mnogi poštni uradnik iz golega idealizma vstopil v bando orjuncev? Verjetno je, ua tu bolj darežljivo kapljajo obljubljene draginjske doklade uradništvu. Sklepati se more že marsikaj po dosedanjih opazovanjih. Ali bodo orjunci-uradniki z gumijevimi palicami tirali svoje tovariše na volišče za darežljive demokratske kandidate?
Iz dežele čujemo klice, kako pešajo poštni konji. Postnega roga glas je že davno utihnil. Centralistični .rogi pravijo odkrito, da bodo manjše pošte na deželi Iruga za drugo odpravljene. Kontrolor Wolf od poštne-;a ravnateljstva (sedaj direkcija) v Ljubljani narav-ost trdi, da so srbske občinske pošte boljše od naših.
Slovenske občine bodo morale po srbskem načinu upei-jati lastne dostavljalniee. Ni znano še, ali bodo občine o tem obveščene pred 18. ali po 18. marcu tega leta. — Kdor pa je mož, bode že vedel, kaj mu je storiti 18. marca tega leta.
M ubijani, Mariboru in drugih večjih in manjših krajih že deluje privatna pošta. Zaslužek potov in poiovk je večji nego državnih uslužbencev. Prosimo, da nam poštna uprava odgovori: ali je še v veljavi oni zakon, da je edino poštna uprava upravičena prevažati ir, odpravljali pisemske in paketne pošiljke, ali ne! Ako . Je. ‘a zakon razveljavljen, ustanovi del poštnih uslužbencev privatno pošto po amerikanskem načinu, ki zna hiti v večjo zadovoljnost ljudstva nego je sedanja. Gospod kontrolor Wolf, ali verjamete, da jo lahko? Ako ; bodo razmere tako napredovale, kakor se že čuti, boste i lahko imeli kmalu dokaz pred seboj. Odvisno je le od tega, kakšno stališče bi državna uprava zavzela proti omenjenemu podjetju.	U—č.
-~------
Dnevne novice.
Na Kukovcev! listi obrtnikov, ki priporočajo ; «obrtno-kmetsko zvezo« je poleg Fariča še cela vrsta i drugih obrtnikov, ki niso dali nobene izjave in nobe- ' nega dovoljenja, da se jih natisne na Kukovčevo pri- . poročilno pismo. Pako nam je znan slučaj tudi iz Sre- j dišča in iz par drugih krajev. Izjave kažejo, da obrtniki na tem pismu natisnjeni ne bodo volili Kukovčeve de- ! mokratske stranke.
Kandidata dr. Kukovec in njegov sluga Puklavec I na demokratskem shodu v Rogatcu. Nekaj novega smo doživeli zadnjo nedeljo-v' Rogatcu. G .minister na raz- j položenju dr. Kukovec nas je obiskal. Takoj po rani j službi božji je bilo preklicano, da se bo vršil shod po- \ licajdemokratske stranke. Nekaj radovednežev je res i šlo poslušat, kaj bo neki povedal ta ministrski velecen- ! tralist. Shod je otvoril obratni vodja g. Janez Železnik j ter izročil predsedstvo g. Holingerju, ki pa še niti slo- i venski ne zna in so bile njegove otvoritvene besede ne- j kaj za slovenska ušesa smešnega. Kot prvi govornik je ; nastopil neki viničar, katerega pa v Rogatcu ter okolici | prav nikdo ne pozna. V svojem govoru je samo dr. Ku- i kovca hvalil, češ, on je tisti človek, ki se je saniraj naj- j bolj brigal za revne ljudi, Mi, kateri poznamo politiko 5 dr. Kukovca, smo se pa smejali. Ali veste, kaj se je pa j zdaj zgodilo? Naenkrat primarširajo polni litri na mi- j ze in pred vsakega poslušalca je bila postavljena ku- i pica. To je že nekaj posebnega! Nato je dobil besedo ! kandidat g. Puklavec, ki nas je pa samo dolgočasil s j svojim govorom. G. dr. Kukovec je zmiraj na svojo zla- j to uro gledal, če bode že skoro nehal ta poosebljeni dolg ; čas, g. Puklavec. Za tem dobi besedo dr. Kukovec, ki je j najprej samostojneže pokrtačil, nato se je pa spravil j na dr. Korošca in nazadnje še na socijalne demokrate. ; Razen treh učiteljev in par uradnikov mu ni nihče pri- ; trjeval in samo ti so mu nazadnje polglasno zamrmrali: Živijo! Seveda so mu tudi malo z rokami poploskali. j Drugi poslušalci so bili večinoma pristaši SLS. Shod I smo mimo zapustili in na mize prinešenega vina se ni nihče dotaknil. Zato povem dr. Kukovcu: da mi ne j rabimo njegove skrahirane policajdemokraiske stran- ; ke in ostanemo zvesti SLS, katere shod se bo vršil v ! nedeljo, dne 11. marca in tega zborovanja se bomo u- ‘ deležili polnoštevilno vsi Rogačani in okoličani.
Mermoljeve polomije v Posavju. Iz Sromelj pri Bre žicah nam poročajo: Goriški begunec, samostojni po- j slanec Mermolja, je imel preteklo nedeljo tukaj svoj 1 volilni shod. Pripeljal je Mermoljo sromeljski gospod, to se pravi Godlerjev Pepče. Pri prvih volitvah pred 2 i leti je bil Mermolja izvoljen od samostojnežev za kraje j severno Maribora. Ker ga pa tam ljudstvo ne mara več, j je prišel ponujat svojo samostojno robo v Posavje, češ, i Posavčani so trdni samostojneži in me bodo gotovo vo-. ’ lili, četudi sem tujec in ne poznam posavskih krajev. i V celih Sromljah samostojneži niso nikjer dobili pro- j štora za shod, zato so se v sili zatekli v šolo in tam j protipostavno zborovali, ker so zdaj v šoli «za^ ta večje- j ga«- Godlerjev Pepče in Kosov Tinče. Orožniki so pa i bili na Mermoljevo prošnjo v bližini skriti. Toda smola se je držala samostojnežev'ludi v šoli, ker je bila ve- j čina zborovalcev naše stranke. Mermoljev govor so naši > uvodoma pozdravili s klici: Živijo Slovenska ljudska stranka! Živijo Kmetska zveza! Živijo dr. Korošec! Med j vednim ugovarjanjem od naše Strani je Mermolja, kon- : čal svoj dolgočasni govor in tudi slabostojneži niso bili ' z njegovim govorom zadovoljni, ker so tako grdo gle- : dali, kakor da bi imeli same peklenščeke na vratu. Na- : šemu govorniku domačinu pa je vse burno pritrjevalo in ploskalo. V imenu srbske socijaldemokraške stranke i je govoril znani Baraga iz Brežic, ki je, kakor Merino- : Ija, napadal samo Slovensko ljudsko stranko in Kmet-sko zvezo. Pozabil je pa povedati, koliko sta s Kosovim ; Tinčekom zaslužila pri lami, ki sta jo pretekli leden ; kmetom prodajala. Ker je Baraga napadal samo našo ; Kmetsko zvezo, zalo ga je potem Pepče skupaj z Mermoljo zastonj peljal na drugo polomijo v Artiče na i shod. Sromeljski shod je bila velika polomija slabo- ; stojnih, ki so celi teden agitirali za shod in imeli naš : kraj za samostojno trdnjavo. Želimo, da bi Godlerjev j Pepče enkrat za vselej odpeljal Samostojno iz Sromelj. Dne 18. marca bomo vsi metali krogljice v našo, to je drugo skrinjico, ki bo zbirala glasove Slovenske ljud- : ske stranke in Kmetske zveze.	_ v j
*Urek — demagog. Dne 24. t. m. se je zbralo pri Peč- j niku v Brežicah okoli 20 slabostojnih zaupnikov. Seve I jih je Drofenik, ki je šel na volilni shod na Bizeljsko, : pričakoval iz celega Posavja, ki je veljalo do zadnjega časa za samostojno trdnjavo. Urek, čeravno silno bolan, j kakor razglaša po Globokem, je prišel vspodbujat svoje
male čete. Rekel je, da sedaj nič drugega ne pomaga Samostojni v Posavju kot to, da morajo od moža do moža agitirati s tem, da je bil clr. Korošec ob prevratu predsednik Narodnega veča in nas je kot tak prodal Srnom. Ubogi Urek, do sedaj si bil bolan na srcu, sedaj pa boš še na svojem lažnjivem jeziku. V «Uradnem II-;>iu« z dne 7. 12. 1918, št. XVIII., lahko vsak bere, da sta bila voditelja Narodnega veča dva Hrvata Pavelič in Pribičevič. Dr. Korošec pa se je v dobi Narodnega veča mudil v Ženevi. Urek, da le ni sram takih laži! Enkrat si nas krmil z njimi v Posavju, več nas pa ne koš!'
Pred odločitvijo. Zlat prstan ti dajem, le trdno ga skrij tako smo se svoje dni igrali otroci. Kakih 10 (}°. I5.na:s J6 seddo vštric, roke smo držali na kolenih in čakali, komu bo delivec podaril zlat-prstan. Zdaj ob volitvah sem se spomnil te otroške igre, samo da so vloge malo drugačne. Mi volilci bomo delili zlati prstan : to se pravi, volilne krogljice — pred nami pa bodo sta-: le po vrsti skrinjice ter željno odpirale svoje usta proti : nam. Deset prosilcev je, vsi bi radi dobili zlat prstan od nas — pa izbrati si moramo tistega, ki je našega zaupanja res vreden. Glej ga spaka, prvo skrinjico je obsedel liberalec dr. Kukovec, ki je že črtal Slovenijo iz svojega programa in milo preliva svoje velesrbske solze, da bi se ga volilci usmilili. Pa kar na prvo mesto se je spravil, kakor da bi res imel za Slovenijo največ zaslug. Njemu bodo zlat prstan podelili večinoma liberalni učitelji in nekateri mestni uradniki. Na drugem mestu stoji Skrinjica SLS, zaznamovana s križem, ki pomeni, da stoji stranka na krščanskem stališču pravičnosti in enakopravnosti. Kar je zavednih Slovencev, ki hočejo ostati gospodarji na svoji zemlji, bodo podelili zlat prstan ten i prosilcu. Tretja skrinjica, kakor vse druge do desete pa vse skupaj s prvo vred nimajo drugega namena, kakor da razcepijo in zmešajo volil-ce, ker za tistimi skrinjicami stoje zastopniki velesrbst-va, ki ne marajo avtonomne Slovenije, temveč hočejo Š6 naprej izmozgavati naše ljudstvo. Vsakdo, ki bi se zmo til in podelil zlat prstan prvi, tretji, četrti, peti do zadnje, je izdajalec svojega slovenskega naroda in. daje o* rožje v roke svojim odiralcem in tlačiteljem. Zlat prstan, to je volilno krogljico, vrzimo vsi le v drugo Skrinjico!
Zopet ena «cvetka« iz demokratsko-samostojnega cvetličnjaka. (Dopis iz Št. Janža na Dravskem polju.) Največji razgrajač v naši župniji je učitelj Jarc. Nedavno smo poročali v «Straži«, na kako nesramen način, je potrgal lepake s stene. Kako nesramno se je vedel takrat pred župniščem, nad tem so se zgražali celo preprosti fantje. Kaj neki misli ta človek, bogve, to pa je gotovo, da se včasi vede, kot bi ne bilo vse kolesje prav uvrščeno v njegovi glavi. To smo videli tudi na zadnjem shodu SLS, ki se je vršil minulo nedeljo pri gostilničarju Želu. Shod se je vršil popolnoma mirno in vsi so s ploskanjem in živijo klici odobravali temelji la izvajanja prof. Vesenjaka. Le razgrajač učitelj Jarc je skušal delati neumestne opazke in medklice. Gospod profesor pa ga je o vsem tako temeljito poučil, da bi se bil Jarc menda raje vgriznil, kakor pa da je doživel tako blamažo. Zares nesmrtno se je blamiral domišljavi Jarc. Pošteno jih je skupil. S svojimi medklici je sokolaš Jarc pokazal vso svojo duševno revščino in plitvost tako, da je to naravnost sramota zanj. Da je to res, pove prav jasno dejstvo, da je Jarček koncem govora stisnil rep in obmolknil, dasi ga je gospod profesor še vedno poučeval o raznih stvareh in ga pozival, naj vendar že kaj zine. Molčal je kot kužek. Da ga naše ljudstvo ne mara, kaže dejstvo, da se mu je vsevprek smejalo, kadar je katero bleknil. In ko ga je gospod profesor ponovno lepo lojalno poučil, pa je zagrmelo po sobi: «Si slišal, Jarc!« Drugič zopet: «Zapomni si, Jarc!« itd. Seveda se bo sedaj Jarc umival in bahal po «Taboru«, kako se je postavil, pa kaj pomaga, mi, ki smo bili navzoči, vemo pač najbolje, da se je Jarc ne- -smrtno blamiral. Mi mu le časiiiamo in ga zagotavljamo,'da če bo šlo tako naprej, pa mu bo Dobnik izposloval red sv. Save za njegove rokovnjaško-pretepaške zasluge. Pripeljal je svoje šmargečke Sokole, ki so pa pametnejši, kot je njih vodja učitelj Jarc, kajti ti se vsaj v družbi vedejo kot se spodobi, Jarc pa se vede čisto po barabsko. Poleti je hotel Jarc v gostilni z gorjačo napasti mirnega trgovca Ravnika, katerega pa sta k sreči obranile njegova gospa in ena soseda. Nedavno pa je hotel dejanski napasti našega bolan ega gospođa kaplana v šoli, po šolski konferenci celo v navzočnosti g. župnika. Siti pa smo tege neslanega šolnika Jarca prav vsi in noben sosed ga ne mara, drugi pa še manj.
V šoli pa je vladal pod njegovim vodstvom lani takšen nered, kakršnega ni bilo nikoli na tej šoli, tako, da je moral šolski nadzornik hote ali nehote mu odvzeti vodstvo in letos to mesto podeliti drugi učiteljski moči. Sicer pa o tem ob priliki več. Mi Šentjanžčani takega : učitelja ,ki se tako obnaša, kot kak poulični fantalin in ki pravi, da bo on nam davek zvišal, ne maramo in ne maramo. Boljše je, da ga ni nobenega. Da ga pa šolski nadzornik drži zato tukaj, da ima Dobnik svojega priganjača tu pri nas, to je pa javen škandal in proti temu najodločneje protestiramo.
Zanikarna skrb vojaške uprave za vojaške konje. Tekom lanskega leta so vojaške konje tako slabo hranili, da jih je poginilo v skupni vrednosti 160 milijonov kron. Pri nas se izda največ državnega denarja za vojaštvo in ravno vojaška uprava gospodari najbolj zanikamo in brezvestno. Pri zgoraj omenjenem slučaju za-nikarnosti gre za pogin nekaj tisoč eraričnih konj i» je ta zanikarnest glede prehrane državnega blaga težka zaušnica za našo konjerejo. Treba tudi podčrtati in pribiti, da so poginili ti vojaški konji radi nezadostne ter neredne hrane. Kakor r ano, vojaška uprava konjske
krme ne kupuje na debelo <xl večjih liferantov, ampak od manjših trgovcev, kjer plačuje krmo zelo drago in je nikdar ni dovolj. V celi naši obširni državi ne dobi vojna uprava niti enega večjega liferanta, ki bi jo preskrbel s krmo in to pa radi tega ne ,ker ne daje nobenega jamstva, da mu bo naročilo tudi plačala v gotovini. Vojna uprava je skoraj vsakemu trgovcu dolžna, ki jej je kedaj kaj prodal in haš radi netočnosti v plačilu ostajajo vojaški konji večkrat kar po cele dneve brez prehrane.
Za odškodnino oškodovancem v okrajnem glavarstvu Slov. Gnide c in v Mežiški dolini. Ker zahteva Avstrija pri pogajanjih v Beogradu, da se naj od naše države povrne škoda, povzročena o priliki okupacije Koroške, je poslanec Vlad. Pušenjak opozoril vlado, naj zahteva povračilo škode v znesku okroglo 10 milijonov kron, katero so povzročile nemške tolpe v okr. glavarstvu Slov. Gradec in v Mežiški dolini od Nemške Avstrije. Prizadete občine zahtevajte brzojavno og pokrajinske uprave, da stori vse potrebne korake. ^
Polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. aprila 1923. Za vstop je vložili na ravnateljstvo drž. podkovske sole s kolekom za lo dinarjev kolekovano prošnjo do dne 15. marca t. 1. ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo in 6. ubožni list. Vsako prilogo je kolekovati s kolekom za 1 dinar. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige.
Kriminalna Statistika na Hrvatskem. Meseca januarja 1923 se je zgodilo na teritoriju Hrvatske, Slavonije in Medjimurja 797 zločinov; od teh je 70S slučajev preiskanih. Udeležencev pri teh zločinih je 1303 in od teh je 1192 moških in 111 žensk. Zaprtih je 336, ostali so na svobodi. Prestopkov, katere kaznujejo navadna kazenska sodišča, se je zgodilo 997. Od teh prestopkov je preiskanih 928 slučajev, izsledenih je glede prestopkov 1304 udeležencev in od teh 1199 moških in 105 žensk, zaprtih je od teh 27. Kršitev zakona, ki spadajo pod upravno sodno oblast, je bilo skupno 1793 slučajev. Ti •politični prestopki so vsi preiskani in izsledenih je 3494 krivcev in sicer. 3211 moških, 283 žensk in zaprtih je 90.
Milijoni državnega denarja za vzdrževanje ruskih beguncev. Na leto izda državna blagajna za Wranglovce .288 milijonov K. Državna komisija, kateri je poverjena skrb za ruske begunce, je sestavljena iz Rusov ter Srhov in ta porabi mesečno v administrativne svrhe 2 milijona K in samo za stanovanje plačuje na mesec
100.000	K. Okoli 10 milijonov K se potroši mesečno za vzdrževanje ruskih šol in za ruske študente, 12 milijonov pa dobiva rusko carsko poslaništvo za vse druge begunce. Izplačila za ruske begunce v naši državi vrši Jadranska banka.
Ruski profesorji in študenti v Zagrebu. Društvo ruskih učenjakov obstoji iz 8 profesorjev, 12 docentov ter 1 adjunkta in asistenta. Tekom minulega leta je to društvo ruskih učenjakov napisalo in dalo tiskati v hrvatskem, nemškem in angleškem jeziku 21 del. Ruskih študentov v Zagrebu je 619, od teh je 67 žensk. Na zagrebški bogoslovni fakulteti je 19 Rusov, na juridični 32, na filozofski 35, na medicinski 102, na agronomski ter gozdarski 106, na politehničnem zavodu 184, na višji eksportni akademiji 113, na akademiji za umetnost in konservatoriju 28. Najbolj napredujejo Rusi na politehniki ter na eksportni akademiji. Vsi ruski študenti dobivajo več ali manj vsestransko podporo iz naše državne blagajne.
Špekulacija se mu je obnesla. Neki seljak iz sarajevske okolice je moral leta 1915 na vojsko. Pred odhodom na bojno polje je vložil pri Zemaljski banki v Sarajevu 6000 K v zlatu. Premeteni seljak je zahteval od banke razven vložne knjižice še posebno potrdilo, da je predal banki svojo vlogo v zlatu in jo bo tirjal od banke nazaj tudi v zlatu. Leta 1918 se je vrnil ta krnel iz vojne in se napotil k banki, da dvigne svoj denar. Njegova vloga je z obrestmi vred narasla na 9000 K, a seljak ni hotel sprejeti papirnatega denarja, ampak je zahteval izplačilo v zlatu. Gela zadeva je prišla na okrožno sodišče v Sarajevu, ki se je ukvarjalo s pravdo cela štiri leta, a je končno propadla banka. Sodba se glasi, da mora banka plačati vse stroške, seljaku pa
509.000	dinarju. Priprostemu bosanskemu seljaku se je
ta špekulacija z zlato vlogo imenitno posrečila ter bogato obnesla.	-
Orjunašu prisodili 12 let ječe. V našem listu smo poročali, kako je pognal orjunaš Števo Suič v uprav-ništvo «Nove dobe« v Splitu bombo, katere nedolžna, smrtna žrtev je postala gdč. Ivka Bonačič. Z orjunsko zadevo Sulca se je te dni ukvarjalo porotno sodišče in prisodilo temu divjaškemu junaku 12 let ječe. Obtoženec se je vedel med zasnsevanjem hladnokrvno in se vedno izgovarjal, da je pognal bombo v čisto pijanem stanju in da je za svoj zločin neodgovoren.
Koliko naših ujetnikov7 se je vrnilo iz Rusije in Italije? Naše notranje ministrstvo je izdelalo statistiko ujetnikov in ugotovilo, da se je vrnilo od prevrata do danes iz Rusije in Italije v našo državo 28.000 ujetnikov in 150 častnikov.
Na vešala so ga obsodili. Sodišče v Pančevu je obsodilo te dni na vešala 291etnega Aleksa Miškovič, S puško je ustrelil leta 1919 bogatega kmeta Pavlova, ga mrtvega oropal in oropani denar porazdelil med svoje tolovajske sodruge ter nato pobegnil, šele leta 1921 ga je aretirala policija v Osijeku, ker so ga zasačili ravno, ko je kradel dragocenosti v katoliški cerkvi. Ko so ga Imeli pod ključem radi cerkvenega ropa, so dognali, da je ta tolovaj ubil tudi laneta Pavlova. Miškovičevega
razbojniškega sodruga in pomagača Nediča pa še do danes niso izsledili.
Srečo so imeli pri ribolovu. Te dni se je posrečilo šibeniškim ribičem, da so ujeli kar 160 komadov tun-jevk. Največje ribe so tehtale po ISO kg, najmanjše pa 40 kg. Ravnokar omenjeni ribolov je eden največjih, kar jih pomnijo šibeniški ribiči.
Valovi Save odnesli most. Radi neprestanega deže-: vja in skopnelega snega je poleg drugih rek tudi moe-i no in nevarno narasla Sava. Sava je nagloma narasla,
: odtrgala pri Mali Mitroviči plavajoči mlin in šla z njim I proti mostu. Mlin je zadel s tako silo ob most, da se je ; ta zrušil in valovi Save so odnesli mlin in mitrovički most.
Pošteno je plačal. • V Osijeku živi bogat direktor neke lesne industrije. Ta bogatin je konferiral z nekim dunajskim profesorjem-medieincem radi bolezni lastne žene. Ko je bilo posvetovanje končano, mu je ra-čunil profesor 220.000 K.
Podraženje tiskovin. Vsled vedno bolj rastoče draginje so se morale tiskarskemu osobju zvišati plače za 30 odstotkov, vsled česar se bodo sorazmerno podražile tudi tiskovine.
Socialna Misel. Cdavna težkoča naših izobraževalnih društev je, kako dobiti dobrih in primernih govorov za društvene sestanke. Izvrsten pripomoček za to potrebo i-mamo v mesečni reviji «Socialna Misel«, ki izhaja v Ljubljani. V njej nahajaš vse polno času primernih, aktuelnih spisov, ki se lahko v celoti uporabljajo za društvene govore, ali pa z malimi spremembami. Ni ga vprašanja, gibanja ali hotenja našega časa, ki bi se ne obravnavalo v tej reviji. Tu imaš socialne, etične, gospodarske, kulturnopolitične, vzgojne članke. Treba vzeti v roke samo lanski letnik in ne bo ti manjkalo bogatih misli, lepe, zanimive vsebine za govore in razmišljanja v društveni dvorani. 5' prvih dveh zvezkih novega leta, ki sta že izšla,-si prizadeva «Socialna iSusel« še bolj poglobiti svoj popularno-znanstveni program. Hoče svoj skromni obseg še razširiti, ker ima vedno več vnetih sotrudnikov, ki so pripravljeni, vse svoje duševne moči posvetiti kulturni izobrazbi našega ljudstva. Da pa bo moglo uredništvo dvigniti list in ga spraviti na višino- ki bo imponirala vsemu svetu, potrebuje list veliko naročnikov. Vabimo zato posebno našo inteligenco, duhovsko in posvetno in prav posebno še naša društva, da se naročijo na list in z materijelno podporo omogočijo urednikom uresničiti njihove idealne načrte. V vsako izobraževalno društvo «Socialno Misel«! Naroči se v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, Poljanski nasip 2.
in i ni' iiiiiiaaatMiagBBMaBaKBaBMagaggaBiBBmaiM«' wntiir»nr«BBWSiBgB»
ALI GOSTILNIČAR RES NE SME VOLITI SLS?
Imamo gostilničarje v mestih in trgih in na deželi — še posebej bi bili omembe vredni gostilničarji ob meji. Kako so krčmarji v predvojnem času izvrševali svojo politično pravico, o tem zdaj nočem razpravljati, ker se nahajamo pred zanimivo odločitvijo nove volilne borbe, kjer bodo tudi naši gostilničarji soodloče-vali. Ker imam v mislih krčmarje na kmetih, hočem le o teh napisati par pripomb. Ne vsi, pač pa večina krčmarjev je mnenja, da ne sinejo voliti SLS, češ, ker jim je svoje dni deželna vlada zapirala krčme do 11. ure, in ker se v našem časopisju vedno graja zapravljanje po krčmah. Pameten gostilničar ne more niti sam odobravati pijančevanja in razgrajanja po svojih lokalih in mora biti vsaki oblasti hvaležen, ki gleda na treznost in red. Pomisliti mora, da se ima prav za prav le verskim postavam zahvaliti, da prospeva njegova obrt. Kje stojijo večinoma vse gostilne? Ali ne blizu cerkve, kjer se shajajo ob nedeljah ljudje, ki radi tudi obiščejo gostilno, kjer se okrepčajo in pogovorijo o raznih zadevah?
Če zapremo vse cerkve, bo tudi nad polovico krčmarjev moralo zapreti svoje gostilne! In ali ni največ prometa za gostilno ravno ob žegnanjih ali shodih? In kdo so tisti, ki obiskujejo gostilno? To so v pretežni večini pristni, pošteni in vestni naši ljudje, ki ob nedeljah storijo svojo versko dolžnost v cerkvi in če so prišli od daleč, se še grej o pokrepčat v gostilno. To so tudi najboljši plačniki, ki ne ostanejo krčmarju ne vinarja dolžni, ki ne kradejo kozarcev, nožev, vilic in žlic, kakor se večkrat pripeti gostilničarju, če se ob večjih shodih natlači v njegovih prostorih množica tujega, nepoznanega ljudstva. V prvi vrsti podpirajo naše gostilničarje torej naši domači ljudje, ki so večinoma pristaši Slov. ljudske stranke, pa vendar je gostilničar nasproten SLS, oziroma pravi, da ne sme biti na nobeno stran, ker vsi ljudje zahajajo k njemu.
No, če je res izven strank, tedaj mu ne more nihče kaj zameriti — če pa drži z demokratskimi gospode-ki ali s samostojnimi, tedaj se pa ne sine čuditi, ako bodo naši kmetje rekli; če smo ti mi preslabi, da nisi hotel voliti z nami, potem nam ti, ljubi prijatelj ne smeš zamerili, če«mi ne bomo hodili več v tvojo gostilno. Naše kronice ti dišijo, mi pa, ki jih nosimo v tvoj žep, ti pa smrdimo? Mi se bojujemo za svojo svobodo in za gospodarsko povzdigo, ti pa držiš s tistimi, ki nas odirajo in nam hočejo V kot potiskati slovenksi jezik? Če propade kmet, bo uničen tudi gostilničar, ki živi od kmeta. Ako se pogrezne cela ladja so izgubljeni mornarji, pa tudi kuharji. Drugega izhoda in drugačne rešitve torej ni za gostilničarje, kakor če pri volitvah držijo z večino kmetskega ljudstva. Če bo kmet dobro gospodaril, bo tudi gostilničar profitira) pri svoji obrti, če pa propade kmet, se bo z njim vred pogreznil tudi gostilničar. Naše ljudstvo ima dobre oči pa tudi odločno voljo, da se reši gospodarske in narodne sužnosti, ter razbije okove centralizma na dan odločitve in zato kliče ob zadnjem trenutku vsem, ki ga hočejo razumeti: Kdor ni z nami, je proti nam — in kdor je proti nam, proti tistemu smo vsi!
Iz Maribora.
orjunašev na Cirilovo tiskarno dela đemo-
; ooi«, «jutro« in drugi napada niso obsodili, temveč g; ccio ouoi>ia\ajo, češ, mladina je to storila v svoji na-ijoi.ami ideamosli in razburjenosti, zaradi tega se t>. unauine nc sme preganjati in zapirati. Kakor demo ! krafski Usti, tako jemlje tudi demokratska stranka or ; junaše v zaščito m pravi, da se mora tako idealno mla j cimo v njenih stremljenjih le podpirati ne pa aretirati j Dr. Kukovec je pred nekaj dnevi v «Taboru« z lastnin j podpisom izjavit, da je ducat mladih ljudi v ječi, ker s< j napravili v Cirilovi tiskarni nekaj škode, torej je pri-j znal, da so nravi krivci pod ključem. Na shodu v Ro-I gački Slatini je priznal isto, samo pravi, da hi se za I radi nekaj ubogih kronic škode v Cirilovi tiskarni , krivcev ne smelo preganjati, ker se jim s tem ubije r»a-j cijonalni čut. Orjunaši so prišli v Cirilovo tiskarno j j ponarejenim ključem ponoči na tatinski način, vlomi! s so trojna vrata, razbili 4 stroje, ogrožali z revolverji kakor roparji hišnika in potem izginili v temni noči. Ir za take ljuai se poteguje dr. Kukovec in njegova stranim! Da jih le ni sram! Kdor roparje zagovarja in z njimi drži, sam nič boljši ni! Aretirani razbijači bi naj bili nacijonalni idealisti? Napadli in razbili so Cirilovi tiskarno, ki je bi!a najstarejše in.zadnjih 50 let edini kulturno središče štajerskih Slovencev, ki je Slovenci branila in varovala pred ponemčevanjem, ki je v Mariboru edina v najhujših časih podpirala in vzdrževala siovensrvo, katero s<> radi njenega narodnega dela poprej napadali in ic od zunaj večkrat razbili Nemci in nemškutarji. V dnevih preganjanju Seta 1314 so se zatekli v tiskarno sv. Cirila tudi preganjani demokrati ter tani iskali pomoči in jo tudi dobili. In to najstarejše slovensko narodno podjetje v Mariboru razbijejo jugoslovanski nacijonalisti in sicer, kakor zatrjuje dr. Kukovec, «razbili so tiskarno v svojem naeijonainem idealizmu! Odkrilo povemo: Ta logika ch\ Kukovca in demokratske stranke je zelo šepava: Nacijonalni idealizem da orjunašem povod, da razbijejo najstarejše središče slovenskega nacijonalnega gibanja v Mariboru' Kdo se tej logiki ne čudi? Jugoslovanski nacijonalizeu: uničuje v svojem «idealnem navdušenju« slovensko na-cijonalno podjetje! To so že več kot zmedeni pojmi < naeijonainem idealizmu! Se pač vidi, da je Orjuna v službi velesrbstva, zato pa se obrača proti Hrvatom ii Slovencem. Kdorkoli opisana dejanja Orjime odobrava hvali in zagovarja, je v očeh vseh resnih ljudi moralna propalica. Isto velja tudi za liste in za stranke.
Dr. Kukovčeva nacijonalna mladina. Dr. Kukove od napada orjuncev na Cirilovo tiskarno vedno g ovoj in piše o nacijonalni mladini, o ducentu mladih ljudi ki so v naeijonainem ognju razbili stroje. Da ne bo di Kukovec vedno lagal o orjunski mladini, mu povemo da je med aretiranimi napadalci g. revident Johani Škerjanc, ki je star več nego 55 let, inžener Vedernjal ho tudi imel 35 let, faktor Mariborske tiskarne Lojz> Strašnik je gotovo že star 32 let. Sploh so med zaprtim napadalci večinoma možje nad 25 let, torej niso mladinski zločinci, ampak že precej v moški dobi in še celo preko te. Ako pa prišteva dr. Kukovec med mladino tudi po 58 in še več let stare pretepače, potem im: samo on tako zmedene pojme o mladini, vsak drug normalno glede pameti razviti človek pa bo rekel, da ji bila Cirilova tiskarna razbita ne od nacijonalne mla dine, ampak od alkoholiziranih nočnih napadalcev \ zreli moški dobi. Mogoče šteje dr. Kukovec tudi sebi med — mladeniče!
Na naslov g. predsednika mariborskega okrožnega
sodišča. G. predsednika Toplaka poznamo kot prvovrstnega jurista ter objektivnega sodnika, ki je bil priljubljen ter spoštovan na vseh mestih, kjer je bil nastavljen. Čudno se nam zdi, da je g. predsednik v očigled aretiranim orjuncem in policajdemokratskim posredovalcem za njih izpustitev na svobodo zlezel pod klop Skoro dan na dan hodijo k g. predsedniku intervenira1 demokratski advokatje od dr. Kukovca do dr. Boštjančiča in g. predsednik se ne čuti tolikanj močnega, de. bi- pognal to gospodo preko praga. G. predsednik bi moral vedeti, da se potegujejo najvišji poiicajdemokratjc za roparske orjunce samo radi strahu, da bi kak zaprt! erjunec ne izpovedal kaj usodepolnega celo proti voditeljem demokratov, ki so duševni generali napada na Cirilovo tiskarno. Policajdemokratska advokatska gospoda bi se gotovo ne zavzemala za navadne ponočni napadalce, ako hi imela sama v celi roparski zadevi čiste in nedolžne roke; ker je pa tozadevno drugače, radi tega romajo cele procesije najodličnejših demokratov h g. predsedniku kot posredovalci. G. predsedniku povemo danes prijateljsko in mirnim potom, da naj kot objektivni predsednik sodišča pokaže tem posredovalcem za navadne roparje vrata, sicer bomo prisiljeni, da se obrnemo v celi zadevi v Ljubljano, kar p: tudi g. predsedniku gotovo ne bi bilo ljubo. Te vrste n: naslov g. predsednika smo zapisali v imenu stranke, k se zaveda svoje moči tudi na najvišjih mestih, ako skušajo kršiti pravno objektivnost ljudje skoz in skoz ko rumpiranega polkajdemokratskega kova.
39 oseb je bilo na «velikem volilnem shodu« v soboto pri Oroviču, med temi 2 ženski, 15 radovednežev in pristašev drugih strank, potem Rebek, ki je obljubil, o ne bo več davkov, ako bo on izvoljen. Slamorezec i malo natrkani Vahtar, Novak se je pritoževal, da dru; stranke niso hotele nobenega denarja spustiti, kak edina demokratska, «obrtnik« dr. Semec je hvalil n
IkiPaif» n?» Hnlflfii rlihfl I	i Paii na Cirilovo tiskarno, Šoštarič, ki je rekel, da so
iilfŠjlS 4Q V3I1IM SKliuS	> trgovci demokrati, Smrekar je povoda'. da je 1. škrtu-
sea demokratska, neizogibni. in miroljubni «nadstrankarski tajnik« Kenda je vodil zapisnik (drugače je on adi tajnik Slov. obrtnega društva), «poet« Špindler je -'il pa popolnoma lih, Kajzer je pa rekel, da «Straža« ir piše, kakor demokrati zahtevajo. Torej vsega skupaj 5 voiilcev in še tj so ie slab in pomilovalen obraz de-ali, ko so odhajali in sklenili, da bodo na dan 18. mar-a svojo krogljico v — drugo skrinjico vrgli!
Ker bo g. Kenda «čisto izjemoma« danes v «Stražo« pogledal, mu moramo takoj povedati, da ne moremo lanes vsega napisati, ker bi morali drugače ves list sa-iuo o njem napisati. Za danes ga samo vprašamo: Ali nu je še kaj znano, pod ecgävo komando so se mlaji amoči podirali, ki so bili namenjeni za sprejem Orlov »b priliki izleta leta 1920? Ali se še kaj spominja, pod oegavo komando so se Orli in Orlice v j «zero metali?!. in vse to po noči! Ker ste tak fejst komandant, ali niste mogoče bili tudi kak komandant pri tatinsko-ropars-:asm napadu na Cirilovo tiskarno. Drugič tožaclevno več. bomo že skrbeli, da se ue pozabi!
Zloraba obline razstave. Brivec Novak, vsiljivi predsednik Obrtnega društva, uskok iz narodno-soei-iaine stranke v demokratsko —- seveda iz prepričanja in ne za denar! — je zlorabil tudi vse naslove iz obrtniške razstave, kjer je bil kot figura predsednik, po •telu pa peto kolo. Zlorabil jih je v agitacijske svrhe za voli ti enega nadobrtnika dr. Kukovca in njegovo stranko. Seveda tudi to ne bo pomagalo, ker vsi obrtniki niso — Novaki.
Seja zaupnikov SLS bo danes zvečer ob 7. uri v dvorani rokodelskih pomočnikov v Lekarniški ulici. Udeležba obvezna za vse zaupnike in agitatorje, iz vseh podorganizaeij in mestnih okrajev.
DRAMATIČNI VEČER V NARODNEM DOMU.
V petek, dne 2. marca, ob 8. uri zvečer, priredi dramska umetnica gospa Zofija Borštnik-Zvonarjeva v veliki dvorani mariborskega Narodnega doma dramatični večer, ki obeta biti za Maribor umetniški dogodek prve vrste. Kakor izvemo, bo prednašala v dramski obliki najboljše tsesaitve genija slovenske dramske kulture -j- Ignacija Borštnika, dalje Gregorčiča, Prešerna, Senoe, Erbena (v prevodu dr. Fr. Kernica) in Shakespeara (Hamlet). Umetnica programa ne bo suhoparno recitirala, temveč pred-lašala z vsemi sredstvi v njej odlično razvite igralske tehnike. V tej obliki so Mariborčanom podobni večeri doslej povsem neznani in se bo mogla odlična umetnica brez dvoma veseliti številnega poseta in toplih simpatij. —- Da bo vladal na sam večer red in oni mir, ki ga umetnico potrebuje za popolno duševno koncentracijo, priporočamo, da sl nabavite vstopnice v predprodaji v trgovini gospe Zlate Brišnik v SloA'cnski ulici.
GOSPA ZOFIJA BORŠTNIK-ZVONARJEV A,
ki nastopi v petek, dne 2. marca, na samostojnem dramatičnem večeru v tukajšnjem Narodnem domu, znači v razvoju jugoslovanske in posebej še slovenske gledališke u-aifetnosti važno činjenico, preko katere zgodovina ne bo mogla brez globokega spoštovanja. Stoječa z mojstrom-velikanom Ignacijem Borštnikom ob zibelki slovenske Tu-lije, pomeni ona dobršen kos našega gledališča. Globoka igralska inteligenca (dovršita je praško šolo in bila pozneje učenka mojstra Aleksandra Strakosche, bivšega dramatur- j ga. dunajskega Burgtheatra), .čustvena in dovršena inter- j «relacija vloge, imponujoč nastop ter mogočen in elastičen I wgan so ji že davno v predvojnem času pridobili glas jcafuacaile' tragedinje. Kot taka je skozi nad tri leta korakala od uspeha do uspeha na kr. dvornem gledališču v Sofiji, dalje več let na kr. narodnem kazalištu v Zagrebu ia na narodnem gledališču v Ljubljani. Sedaj se podaja na turnejo skozi našo državo in Bolgarsko, na kateri hoče seznaniti jugoslovanski umetniški svet z velikim dram: Aim bogastvom, ki ga skrivajo pesnitve slovenskih pes-«ikov-prvakov. Želeči ji na tej poti popolnega in zasluženega umetniškega uspeha, vabimo umetnost ljubeče Mari berčane, da v čim najobilnejšem številu poselijo njen večer v narodnem domu.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani, obstoječ iz 130 pevcev in pevk priredi v soboto, dne 10. marca v Götzovi koncertni dvorani pod vodstvom ravnatelja konservatorija g. Mateja Hubada koncert. Na vspbredu so umetne in narodne pesmi. Že lansko leto in tudi letos je la zbor priredil koncerte po Jugoslaviji, Beogradu, Novem Sadu, Subotici, Sarajevu itd., da tem potom «a idosfoineiše d.,-m A n lptnirn dhstnia filns-
verti (ne zunaj); tudi na tej kuverti samo geslo. Ponudniki, ki so svoje opise in plačilne pogoje vposlali pod ovojL označenimi zunaj z naslovi, naj jih med tem osebno zamenjajo z ovitki, označenimi samo z geslom načrta. One tvrdke, ki proračunov ne vpošljejo pravočasno, se brezpogojno izključijo.
tom najdostojnejše proslavi 50 letnico obstoja glasbene šole in 30 letnico ustanovitve pevskega zbora. V živem spominu nam je še slava, katero je ta zbor pridobil slovenski pesmi ob priliki svojih koncertov na Dunaju. Zbor, ki je slovenski pesmi s pridnostjo in disciplino pripomogel do svetovne veljave, zasluži, da pohiti ves Maribor dne 10. marca v koncertno dvorano. V.sp ore d in podrobnosti sprejema priobčimo.
Umrla je v Mariboru pri svoji hčerki gospej Weixl gospa Barbara Trampuš, rojena Landergott, stara 75 let. Pogreb bo jutri v četrtek, dne 1. marca, ob pol treh popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Rajna je bila teta čč. oo. frančiškanov Valerijami in Emeriha. Svetila pokojnici večna luč, rodbini pa naše sožalje!
Razsvetljava v Splavarski ulici je sijajna, kadar sije mesec in je vedro nebo, sicer pa pusti mestni magistrat stanovalce in pasante Splavarske ulice dosledno brez luči. Sicer je ravno sredi ulice prav primerno nameščena plinova svetilka, štev. 204 toda kaj pomaga svetilka, ako ni mreže in ako je nihče ne prižge. Ne samo stanovalci, tudi policija se iz varnostnih razlogov pritožuje, da je grda vnemai nost magistrata, ker te ulice ne razsvetli. Javno torej apeliramo na mestni magistrat in občinski svet naj nam mestnim davkoplačevalcem tukaj sredi mesta v eni najstarejših in najprometnejših ulic tudi oskrbi, da bo vsaj svetilka 204 v redu.
Predavanje Slovenske kršeansko-socijalne zveze v Mariboru se vrši prihodnji petek zvečer ob pol 8. uri. Tokrat govori g. prof. Ivan Prijatelj o izvoru življenja. Somišljeniki in vsi, kr vam je za lastno izobrazbo, pri dite v obilnem številu!
Fantovski sestanek mariborskega orlovskega odseka se ne vrši danes v sredo, temveč jutri v_ četrtek, dne t. marca ob pol 8. uri zvečer. Bog živi.
H, G, .WELLS;
Zgodba o nevidnem človeku.
3D
Podružnica Jugoslovanske Matice v Mariboru ima
svoj rc-dhi občni zbor dne 12. marca ob 20. uri v mali dvorani v Narodnem domu z običajnim sporedom.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi v nedeljo, dne 4. marca v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta) predavanje. Govoril bo gospod Fran Pirnat, državni višji živinozdčavnik o važnosti perut~ ninoreje v Jugoslaviji. Naj pridejo vsi udje, zlasti j p gospodinje. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Uradne ure pri blagajni tukajšnje glavne pošte. — Počenši od 1. marca 1923 bo odprta blagajna mariborske glavne pošte za sirgnke samo do 17. ure 30 minul in ne več do 18. ure, kot do sedaj. To omejitev predpisuje novi poštni pravilnik, ki stopi v veljavo s 1, marcem t. 1. Občinstvo se opozarja, da opravi svoje posle pri poštni blagajni pravočasno, da ne bo nepotrebnih pritožb.
Načrti za gradbeno loterijo MGA. V pondeljek predpoldne je potekel rok za predložitev načrtov za gradbeno loterijo MGA. Predloženih jih je častno število 18 večinoma lepih, nekaj izredno lepih načrtov. Zvečer se je sestalo pod predsedstvom stavbenega nadsvetnika Bäumela razsodišče iz gg.: stavbeni nadsvetnik Bäumei, inžener Dolenc, arhitekt Schell (kot strokovnjaki), Kunst, dr. -Valjavec, Zaplotnik, Tiefengruber (iz loterijskega odbora)-Pirc kot zapisnikar. Ugotovila se je pogreška, da nekateri ponudniki niso ob enem priložili tudi proračunov k načrtom, ampak
Za trenutek je Kemp nem obsedel in strmel v hrbet, brezglave postave pri oknu.
Hipoma pa se je nečesa domisiil, skočil je po koncu, stopil k nevinđemu človeku in ga prijel za rokav.
»Utrujeni ste!« mu je rekel in ga okrenil od okna.. »Jaz pa tule sedim in vas pustim hoditi po sobi! Sedite na moj stoli«
Tudi sam je sedel, pa tako, da je bil sredi med Grii-finom in med oknom.
Griffin je nekaj časa molčal, nato pa je začel brez uvoda:
»Tistikrat sem že odšel iz Chesilstowa, ko se je to zgodilo. Zadnjega decembra je bilo. Najel sem si sobo v Londonu, veliko, neopremljeno sobo v zanemarjeni hiši blizu Great Portland Street. Polna je bila strojev in ste. klenic in drugih priprav, ki sem si jih kupil za njegov denar, in delal sem, neutrudljivo, stanovitno sem delal, In uspešno. Stvar se je bližala koncu. Zdel sem se samemu sebi, kakor človek, ki je prilezel iz neprodirne goščave na odprt prostor in hipoma zagledal pred seboj tužno žaloigro, očetov pogreb. Pa moje misli so bile pri mojih raziskovanjih. Niti s prstom nisem mignil, da bi rešil njegovo čast. Spominjam se še pogreba —, neprijaznega, mrzlega, zimskega dneva, duhovnika, ki je opravljal obrede, starega, slabo oblečenega moža, ki je imel vse prehlajeno grlo — ,
Spominjam se še, kako sem se vračal domov v svojo prazno sobo v veliki zanemarjeni hiši. Plašno, tiho sem se vlekel po opolzli poti po nemem predmestju, kjer so rastle hiše na prostorih nekdanje vasi —. Prav nič mi ni bilo žal za očetom. Bil je žrtev svojih neumnih sentimentalnih čuvstev, družabni oziri so zahtevali, da sem moral k pogrebu -—vse skupaj pa me prav nič ni zanimalo —.
Ko sem stopil v sobo, se mi je zazdelo, da sem se vrnil k življenju. Tu so stale naokrog stvari, ki sem jih poznal, ki sem jih ljubil. Električni stroji so čakali, pripravljeni za poskuse —. Le samo začeti je bilo treba. —.
Pozneje kedaj, Kemp, vam bom pripovedoval o teh zamotanih kemičnih procesih. Za sedaj pustiva podrobnosti! Po večini je vse zapisano v knjigah, ki jih ima .Marvel. — Poiskati in najti ga morava! Knjige morava dobiti nazaj!
Glavna stvar pri vsem procesu je bila, da je prišel predmet, ki bi naj postal neviden, med dvoje izžarevajočih središč nekake električne vibracije. Ne Röntgenovih vibracij, — neka druga vrsta vibracija je to, ki jo je že tudi nekdo popisal, kakor sem zvedel, kar pa nič ne de. Skratka, potreboval sem dvoje dinamičnih strojev, kupil sem sč jih in za gonilno silo sem vzel majhen parni stroj na plin, ki sem ga po ceni dobil.
Prve poskuse sem naredil s klopčičem bele pavole. Čuden pojav, ko je bela vlaknovina polagoma izginjala in nazadnje čisto izginila v žarkih električnih isker —!
Težko sem verjel, da se mi je poskus posrečil. Se-
gel
sem v praznoto in zadel ob klopčič, neviden, pa te-
najbrže v kuverte s tvrdkami. Razsodišče je sklenilo, da
naj dotične.tVrdke najkasneje do četrtka dne't. marca ti. ure dopoldne v pisarni Mar-Stan predlože proračune v zaprtem ovitku samo z geslom načrta brez označbe tvrdke. Razen tega naj istočasno predlože svoj naslov zaprt v ku-
TOVARNA UMETNEGA ŠKRiUA IN ELEKTRARNA, ORUŽBA Z OZ
S KO
Slovenija
Semina, vrinite in
sadna drevja “
pri „Vrt* Džamonja in druovi družba z. o.z. Maribor, Čopova alica. Zahtevajte cenik.	6i
i I.. ual pripraven za stav-LcP Vlij bišče, na najlepšem f prostoru v Gornji Radgoni, se
pn	.	I
takoj proda. Ponudbe na upravo 1-3 94
„Straže“.
Modra selita
Žvepla
98159%
lesen in otipljiv kakor je bil poprej. Preplašil sem se,, vrgel sem ga po tleh. In le s težavo sem ga spet našel.
In tedaj se je zgodilo še nekaj bolj čudnega!
Cul sem mijakanje za seboj in ko sem se obrnil, sem zagledal zunaj pred oknom na vodnjakovem obzidku mršavo belo mačico. Nagla misel mi je šinila v možgane.. »Vse je pripravljeno zate!« sem si dejal, stopil k o low, ga odprl in rahlo poklical mačko. Prišla ie in se mi je dobrikala. Lačna ie bila in mleka sem ji dal. Zadovoljne je predla Hrt stikala po sobi. Našla je neviden klopčič. Hudo jo je vznemirjal, krivila je hrbet, ježila dlako. Pa pomiril sem jo, jej postlal na odeji ter jej dal kruha in sirovega masla. Pripravil sem se, da jo umijem. Vsa umazana in zanemarjena je bila.«
»In porabili ste jo za svoje poskuse?«
»In porabil sem jo za svoje poskuse. Ampak kemikalije vlivati mački, to ni šala! — In moj poskus z mačke se je ponesrečil — F«
»Ponesrečil — ?«	,
ftoznBStlto.
Naznanjam, da sem začel zopet izdelovati
tujino @11®
in zamenjavati, dobi se vsaka množina prge in otrobi
IVAN BIZJAK v FRAMU.
2 krat rafiniran,! »FI risteila«
bencin, s tro
ftlfOliJ, Sarino ia brez j
trošarine, * sskovrstna strojna j r*f. olja ponuja po najnižjih j cenah
klobuke
7—65
PEEU-O
Hahorka, Miriberj
d. z o. z, S’ovenaka «1.8; tdfcf, I53.
satriozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtaike i. t d, v veliki izbiri nudi najceneje
JAKOB LAH, MARIBOR, GLUHI TRG 2,
ETERNA-Vetno
trot «trate ix Ka menita!
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
Kliei WQRSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje asa, postelje!
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
Jkk tiskarne sv. Cirila * Maribora.
Izdaja konzorcij «St»*»