KREPITEV IN RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI V UUBUANI PO DELEGATSKI POTI KADROVSKI POLITIKI DRUGAČNO MESTO - HIŠNI SVETI, ENA BISTVENIH SESTAVIN KRAJEVNE SKUPNOSTI - GMOTNI POLOŽAJ KS MORA BITI PRILAGOJEN CELOTNIM DRUŽBENIM SPREMEMBAM Mestna konferenca SZDL je šest mesecev nato, ko je sprejda nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti v Ljubljani, pregledala izvajanje drugim ugotovila naslednje: - da se je akcijski program iz-kazal kot stvaren in celovit piogram najpomembnejših nalog in da bo lahko še dolgo služil krajevnim skupnostim oziroma družbenim sub-jektom, ki sestavljajo, kot vodilo in pripomoček; - da so v dosedanji ustavni raz-pravi delovni Ijudje in dbčani po-sredno in neposredno opozorili na vsa vprašanja iz akcijskega programa hkiati pa razširili na mnogokaj, kar mu bo treba dodati ali kar bo še treba upoštevati v dejavnostih kra-jevnih skupnosti glede na nove se-stavine njihovega bodočega druž-benega položaja; - da je bil potemtakem opo-zorilo in dobra priprava za iz-vrševanje tistih nalog, ki jih bodo morale - glede na določila, kakršna bomo sprejeli z novo ustavo - opra-viti družbenopolitične organizacije, združene v Socialistični zvezi, in krajevne skupnosti same za svojo preobrazbo; - da je za tako preobrazbo kia-jevnih skupnosti v prvem obdobju pomembna zlasti priprava novih sta-tutov, ki naj bi pomagali usmerjati to vrsto družbenih dejavnosti in pre-obraziti kiaj^vno skupnost v enega od temeljev političnega in skup-ščinskega sistema. Konferenca se bo še naprej anga- žirala pri izvajanju akcijskega pro-grama, ga po potrebi tudi dopol-njevala in izpopolnjevala, vsake to-liko časa pa postavila obravnavo nje-govih nalog na dnevnired svojih sej. Ket pa je prepričana, da je zdaj tie-ba posvetiti vso pozornost predvsem bodočemu položaju krajevne skup-nosti in pripravi novih statutov, je sklenila v sodelovanju z vsemi druž-benopolitičnimi dejavniku v mestu pripraviti, sprejeti in dodati pro-giamu novo poglavje o najpo-membnejših nalogah v zvezi s pri-pravo novih statutov - ne glede na to, da je v progTamu že doslej veliko sestavin, ki so neposredno pereče tudi glede priprave statutov, hkrati pa tudi glede preobraževanja kra-jevnih skupnosti v smeri dogo-vorjenih ustavnih in statutarnih določb. KS - SAMOUPRAVNA SKUPNOST OBCANOV Ena prvih nalog Socialistične zveze in vseh družbenih zavodov ali organizacij, ki naj bodo živi sestavni del preobražene krajevne skupnosti - marsikod se je tako že oblikovala in uveljavila - bo ta, da se bodo vse dejansko vrasle vanjo, da bodo sku-paj oiganizirane in samoupravno socialistično usmerjene tvorile sa-moupravno skupnost občanov. akcijski program za krepitev in nalog iz programa in pri tem med Ustavna zamisel je v tem, naj bi bili občani tam, kjer delajo in živijo, kjer uresničujejo mnoge svoje in-terese, kjer se politično združujejo ipd. v takem družbenem položaju, da bodo kar največ svojih in sploš-nih družbenih problemov reševali skupaj, neposredno ali po delegatski poti in da naj bi imeli možnosti od-ločati o vsem, kai sodi v njihovo lastno delovanje, sporazumevanje in dogovaijanje, hkrati pa s pomočjo delegacij in delegatov soodločati o vsem pri reševanju v širšem druž-benem prostoru, v katerem se po rabljajo tudi njihova sredstva, ozi-roma se oblikuje družbena politika tudi glede njihovih interesov. Zarisanega smotra ni mogoče: do-seči brez celovitosti krajevne slkup-nosti, kakršna naj nastane na do-sežkih in izkušnjah, na povezani de-javnosti temeljnih oi^ganizacij zdna-ženega dela, družbenih in družbeno-političnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, hišnih svetov in drugih samoupravnih institucij — skiatka občanov in vseh njihovih temeljnih skupnosti ali organizacij, na tyihovem usklajenem, pove-zanem, demokiatično dogo-voijenem delovanju, ne da bi te de-javnosti kakorkoli kdorkoli ome-javal ali zapiral. Nadaljevanje na 5. strani PO DELEGATSKI POTI Nadaljevanje s 1. strani Brez take celovitosti in notranje povezanosti, zgrajene na resničnih interesih občanov, njihovih skup-nosti ali organizacij, ne bi bilo mo-goče doseči ruihove učinkovite de-legatske udeležbe v občini, mestu, republiki, federaciji, prav tako pa ne brez vsestranske usposobljenosti in opremljenosti, čemur je akcijski program že doslej posvetil dosti po zornosti. Če tega ne bi dosegli, bi se krajevna skupnost morala omejevati ali umikati v meje samo nekaterih interesov svojih občanov, samo v ne-katere dejavnosti, ki pane zanimajo zmeraj - zlasti v mestu - večine občanov niti jim ne bi mogli omo-gočiti, da bi s pomočjo tako orga-nizirane, usposobljene in opremljene skupnosti lahko dobfli globlji pogled v družbeno dogajanje okoli sebe, naj gre za ožji ali širši družbeni prostor in vpliv nanj. statut ks -odraz demokraticnih hotenj obCanov Ker gre za enega izmed temeljev političnega in skupščinskega si-stema, za enega bistvenih pogojev za nadaljnji razvoj socialističnega sa-' moupravnega demokratizma, si morajo organizirane socialistične sile resno in pospešeno prizadevati, da bo taka smer razvoja krajevne skupnosti omogočena in zago-tovljena tako s statuti kot z dejav-nostjo, ki lahko take statute dobro pripravi, potem pa jim, ko bodo sprejeti, tudi sledi, izvršujoč njihova določila. Potreba po taki celovitosti in tej ustrezni dejavnosti, po vsestranski usposobljenosti krajevne skupnosti, ki naj občanu omogoči, da jo bo za-čutil kot svojo že zato ker bo brez nje v precejšnji meri nemogoče, da bi lahko nekatere svoje interese določilno uveljavljal v celotni dmžbi, bo seveda terjala, da bo že doseženo v njenem razvoju še obo-gatil, da bodo izkušnje dopolnjene z novimi spoznanji, nekatera vpra-šanja osvetijena z novo lučjo. Preobraževanje krajevnih skup-nosti pa bo terjalo hkratno pre-obraževanje mnogih samoupravnih organizacij, zavodov in dejavnosti. Po vsebini in po obliki se bodo morale izpopolnjevati, ali se tudi globlje preobražati najrazličnejše samoupravne institucije, ki de-jovnim ljudem omogočajo, da ure-jajo mnogo stvaii kar se da sami in neposredno, naj gre pri tem za hišne svete, za potrošniške svete, za po-ravnalne svete ali različne druge sa-moupravne institucije občanov, ki že obstajajo, pa tudi take, ki se bodo šele izoblikovale. Ob tem opozarjamo na poseben pomen hišnih svetov kot ene bi-stvenih sestavin krajevne skupnosti, na njihove bogate izkušnje in na ve-like možnosti, ki se jim odpirajo tako z novo politiko kot s samim razvijanjem krajevne skupnosti. Družbenopolitične organizacije - krajevne skupnosti in mestne - jim bodo posvetile potiebno pozornost, s tem pa prispevale pomemben delež k rasti in vsestranosti krajevnih skupnosti. KADROVSKA IN GMOTNA POLITIKA Kadrovska politika v krajevni skupnosti dobiva v okvirih splošne in nacionalne kadrovske politike čisto drugačno mesto kot ga je ime-la doslej, saj bo ravno skozi krajevne skupnosti vodila ena izmed poti v skupščine - od občine do fede-racije. To pa ne pomeni samo, da bo kadrovsko odločanje občanom samo približano, ampak bo po-stajalo vse bolj njihovo, da bodo oni sami čedalje bolj - zlasti v druž-benopolitičnih organizacijah — tudi odgovorni oziroma z drugimi druž-benimi dejavniki soodgovorni za tako odločanje glede vseh njegovih bistvenih sestavin: glede družbene vzgoje mladih, glede vzgoje in iz-obraževanje delovnih ljudi in obča-nov kot samoupravljavcev in druž-benih delavcev, glede socialne vse-bine in kadrovske sestave različnih družbenih institucij, glede vse-binskih in drugih odločitev, ki se tičejo delegatskega evidentiranja, kandidiranja, volitev, delegiranja, odpoklica itn. - vsega pač, kar se tiče kadrovske politike glede na po-trebo po dejavni povezanosti diuž-benih temeljev s skupščinami ožjih ali širših družbenopolitičnih skup-nosti ali drugih družbenih institucij. Preobraževanje krajevne skup-nosti bo terjalo dejansko pre-obraževanje tudi njene gmotne po-litike. Ustava bo očitno odprla vse možnosti, ha katere so izkušnje kra-jevnih skupnosti že opozarjale, in jih obenem razširila, oziroma dala tem možnostim ustrezno družbcno smer v meri povezovanja, sporazu-mevanja, kajti brez tega obstoječih možnosti kratko in malo ne bo mo-goče smotrno izkoristiti. Novi načini za zadovoljevanje gmotnfli potreb krajevnih skupnosti bodo torej morali biti prilagojeni celotnim družbenim spremembam in smo-trom — to pa pomeni, omogočiti bodo morali, da bodo izkorišdene vse razvojne možnosti lcrajevnih skupnosti za razvoj vseh dejavnosti, ki so potrebne, da bi delovni ljudje in obcani sami in s pomočjo dele-gacij organiziiano, usklajeno, de-mokratično, usposobljeno in potem tudi učinkovito odločali ali so-odločali o družbenih zadevah. Vse to, kar si začrtujemo kot pe-reče naloge v okviru globjjih spre-memb v nadaljnjem razvoju samo-upravne socialistične demokracije, pa ni možno brez dejavnega in ustvarjenega delovanja družbeno-političnih organizacij, brez nji-hovega nenehn^a spremljanja druž-benega dogajanja, brez primerjanja sprejetfli družbenih smotrov z dru-gačnimi težnjami, ki se skušajo uve-ljaviti. To pomeni, da gre tudi tu -kot je to že zapisano v akcijskem programu - za potrebo po globlji preozbrazbi v delovnaju orga-niziianih socialističnih sil, zlasti pa družbenopolitičnih organizacij od temeljev do vodstev. Frontne zna-čUnosti Socialistične zveze, kakršne je poudaril dokument Socialistifina zveza danes in kakršne poudarjajo ustavni osnutki po vsej Jugoslaviji kot tudi vse, kar smo zadnja leta do-segli in spoznali, nas usraeijajo na to, da bodo te značilnosti še veliko bolj uveljavile v življenju, da se vse socialistične sile trdneje povežejo v Socialistični zvezi in pod idejnim vodstom' Zveze komunistov. Samo tako bo Socialistična zveza sama dala tudi življenju v krajevni skup-nosti tiste ljudske značilnosti, kakrš-ne delovno ljudstvo in delavsko gibanje morata dati družbenim in-stitucijam, če so zares ljudske, če se od delovnih ljudi ne oddaljujejo ali se jim celo odtujujejo.