Poštarina plačana ▼ go+ovlni. leto LX. Itev. 138. U UDlilinn!, v toreft 9. avgusta 19ZI. Ceno Din r Izhaja rsak fan popoldne, IzvzemiJ nedelje In praznike. — lnsersd do 30 petit a Z,— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati potit vrsta 4.— Din; notice, poslano, Izjave popnst po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 340 — Din. za inozemstvo 420 — Din reklame, preklici beseda 2.— Dm. Upravništvo: Knaflova uUca %U 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica It. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. 97 radikalnih kandidatnih list Volilna borba se bliža višku. — Zopet nova žrtev policijskega terorja. — Razcepljenost med radikali v številkah. — Tudi da-vidovićevci prehajajo v ofenzivo proti g. Vukičeviću. — Beograd. S. avgusta. V Beogradu je vladalo včeraj popolno politično zatišje. Večina ministrov in šefi strank so odšli v provinco na agitaoiiska zborovanja, ki so se vršHa včeraj po vsej državi. Volilna borba postaja vedno živahnejša, ker se bliža rok za vlaganje kandidatnih list koncu. Do prihodnje nedelje morajo biti vložene namreč vse kandidatne liste. Po doslej dospelih vesteh so Dašičevci na svojih včerajšnjih shodih nadaljevali svojo ofenzivo proti vladi ter povsod ostro nastopaj proti volilnemu teroriu. Veliko razburjenje je povzročil dogodek na shodu bivšega ministra dr. Vole Janjičn v Golo-biču v Sremu. Voja Janiič je v ostrih besedah obsojal teror vladnih orzanov in v dokaz svojih trditev pripeljal na govorniški oder popolnoma golega seljaka Jovana Ve-Ijiča, k? ga je baje policija pred par dnevi radi agitacije proti vladnim kandidatom aretirala in tako pretepla, da je no vsem telesu marogast. Med zborovale! ie izzval pogled na napol hromega možn ogorčene proteste. Slučaj je izzval tudi v beograjskih krogih precejšnje razburjenje. Ministrski predsednik je izjavil, da bo odredil takojšnjo preiskavo. Svetozar Pribičcvič je imel včeraj tri velike shode v banjaluškem srezu. Shodi so znova pokazali, da beleži SDS v Bosni in Hercegovini velik napredek. Zborovalci so povsod odobravali izzvaiania govornika, ki je ostro obsodil vladno nasilje in za-nemarjenje perečih gospodarskih vprašanj. Današnja iPravdac razpravlja o volilnih prognozah in naglasa, da se da &edaj, ko so vložene Ee skoro vse kandidatne lis*e, položaj že precej jasno presoditi. Radikalna stranka je v vsej državi razcepljena in je vložila že do sedaj 97 kandidatnih list, v nekaterih volilnih okrožjih celo po štiri. Skupno število radikalskiti kandidatov zna- ša 1159, dočim bi jih zadostovalo, če bi bila enotna, okrog 300. Tudi davidovičevci so mnogo bolj razcepljeni, kakor pa se je spr-ma mislilo. Skoraj povsod imajo po dve listi. Vložili so že 57 kandidatnih list s 520 kandidati. >Pravda< sklepa iz tega, da bodo izšli radikali iz volilnega boja ek rajno oslabljeni, ker je naravno, da bo večina radikalnih kandidatov radi medsebojnega pobijanja propadla. Kakor se zatrjuje, odpotuje ministrski predsednik g. Vukičević prihodnje dni na agitacijsko turnejo v Bosno in Hercegovino, kjer stoji stvar za radikalno stranko, ki je imela doslej skoraj vse bosanske mandate v svojih rokah, skrajno neugodna Pojačena akcija davidovieevcev in muslimanov, razcepljenost v radikalnih vrstah, zlasti pa velik napredek SDS sta akcijo radikalov v Bosni popolnoma obrezuspešila. Zato se domneva, da bo g. Vukičevič na svoji agitacijski turneji skušal rešiti, kar se še rešiti da. Ljuba Davidovič bo v prihodnjih dneh nadaljeval svojo turnejo po Bosni, Voja Marinkovič pa gre v Južno Srbijo. Opaža se, da postaja volilna borba tudi med obema vladnima strankama od dne do dne srditejša. Davidovičevci naglašajo, da ni nobenega dvoma več, da bo demokratska zajednica po volitvah prevzela vlado. Precej pozorno zasledujejo beogradski politični krogi tudi volilne govore g. Koroš ca, pri čemer mu zlasti v vladnih radikalnih krogih zamerjajo, da skuša izkoristiti blejski pakt v svoje strankarske politične cilje na neiskren način, naglasa j oč. da so radikali pristali na revizijo ustave. V okolici g. Vu-kičeviča vlada bojazen, da bi mogli nasprotniki take Korošdeve izjave izrabiti za akcijo proti vladi v Srbiji, kjer radikali o reviziji ustave nočejo ničesar slišati. Opažati je, da narašča v vrstah radikalov nezaupanje in ne-razpoloženje proti dr. Korošcu. Senzacijonelne aretacije na Dunaju Razkrita komunistična organizacija. — Sovjetsko trgovsko zastopstvo na Dunaju kot voditeljica komunistične propagande. — Dunaj, S. avgusta. Dunajska policija je napravila te dni senzacijonclno odkritje, ki po mnenju političnih krogov ne bo osta* lo brez dalekosežnih posledic. Avstrijska komunistična stranka je te dni izdala ilu» >tri>rano brošuro pod naslovom «Nemiri na Dunaju», v kateri slika dogodke v komu* nistični luči, ostro napada vlado in polici* jo ter poziva prebivalstvo k oboroženi ak« ciji za strmoglavljenje sedanjega režima in vzpostavitev sovjetske republike. Policija je to brošuro seveda takoj zaplenila. V zvezi z zaplembo je policija napravila hiš* no preiskavo v neki baraki v Grinzingu, kjer so se vršili tajni sestanki komunistov. Zaplenila je veliko množino tajne kores* pondence, zapisnikov in seznamov, ki vse* bujejo imena vseh komunističnih zaupni* kov v Avstriji in sosednih državah. Iz te korespondence je razvidno, da so vzdrževali avstrijski komunisti redne zve* ze s centralnim vodstvom Komiterne v Moskvi in dobivali od tam podrobna na* vodila za svoje akcija Nadaljni pregled za* plenjenh dokumentov bo ugotovil, v koli* ko so bili krvavi dunajski nemiri insoeni* rani iz Moskve. Najsenzadjonelnejša pa je ugotovitev, da Je sovjetska trgovinska mi* sija na Dunaju aktivno sodelovala pri vseh komunističnih akcijah in da jo je rudi ji* nansirala, V zvezi s preiskavo v omenjeni baraki je bil aretiran tudi lastnik tega objekta, so-cijalnodemokratski voditelj Pickhard. Policija o njegovi aretaciji doslej še ni izdala podrobnejših informacij, zatrjuje pa se, da je bil v zvezi s komunističnimi zarotniki. Veliko senzacijo je vzbudila tudi aretacija neke Ane Beneš, ki je uslužbena pri sovjetski trgovinski komisiji na Dunaju in ki je baje vzdrževala zveze med vodstvom komunistične stranke in sovjetsko trgovinsko misijo. Dunajski listi naglašajo, da po vsem tem ni več dvoma, da se bavi sovjetska trgovinska misija na Dunaju v prvi vrsti s komunistično propagando in da je njen trgovinski značaj le krinka sistematjčiie komunistične akcije, \C jo je opažati v zadnjem času v vsej Evropi. Vest o senzadjo-nelnih odkritjih je napravila v vseh političnih krogih globok vtis Vse stranke soglašajo s tem, da bo morala avstrijska vlada podvzerj v Moskvi energične diplomatske korake, da napravi konec komunistični akciji, ki resno ogroža notranji mir v Avstriji. Komunistično rovarenje v francoski vojski — Pariz, S. avgusta. Pariški listi poročajo o novih nemirih, ki so izbruhnili v raznih taboriščih za rezerviste, ki so bili te dni Poklicani na orožne vaje. Rezervisti so na mnogih krajih revoltirali, zahtevali povišanje plače in izboljšanje hrane ter odrekali pokorščino. Listi sklepajo, da gre za sistematično komunistično propaeando, ki jo je že delj časa opažati v francoski armadi. Vojni minister je izjavil novinarjem, da so se res ponekod vršili nemiri rezervistov, da pa so vesti časopisja pretirane. Ministrstvo je podvzelo primerne korake, da se temu pojavu napravi energičen konec, pristavil pa je, da zaporne kazni ne smatra za primerne, marveč da bo voino ministrstvo seglo po drugih sredstvih. Predvsem pa bo morala vlada odločno nastopiti nroti nadaljevanju komunistične akciie. UTOPLJENEC NA BLEDU — Bled, S. avgusta. Včeraj popoldne je prišel neki 17-letni kmečki mladenič, nevešč kopanja, v grajsko kopel, kamor so ga zvabili njegovi znanci. Mladenič je stopil na skakalno desko, s katere je padel x vodo in utonil. Skrivnostna usoda jugoslovenskega diplomata — Pariz, 8. avgusta- Razni levičarski listi poročajo, da je baje neki Jugoslavenski diplomat Radovan Dujovič, k j je pred par tedni odpotoval iz Pariza koncem julija neznano kam izginil. Lira za borbo proti belemu tetrorju, kateri pripadajo odlični francoski politiki, znanstveniki in pisatelji, je poslala jujroslovenskemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri ga naproša, naj zadevo preišče in pojasni. NEPOJASNJEN ATENTAT V BUDIMPEŠTI — Budimpešta, 8. avgusta. Včeraj popoldne je bil izvršen napad na predsednika madžarskega državnega sodišča dr. Štefana Szoka. Ko se je vozil s svojim avtomobilom proti večeru iz okolice domov, je neznanec oddal na njega Mrel iz lovske puške in ga zadel v desno ramo Storilec ie po dejanju pobegnil v bližnji gozd. Vzrok napada ni Nazadovanje klerikalcev v ljubljanski okolici Včeraj so se vršile občinske volitve v okoliških občinah Slaba udeležba volilnih upravičencev. — Klerikaln volilci ostajajo doma. — Naraščanje pprotiklerikalnih glasov. — Viška občina je prišla v napredne roke. — Pirova zmaga SLS na Vrhniki. Včeraj so se vršile v večini občin okraja Ljubljanska okolica občin, volitve; le one občine niso volile, v katerih občinskemu odboru še ni potekla triletna funkcijska doba. Volitve so se izvršile v 27 občinah, v treh pa so odpadle, ker je bila le po ena kandidatna lista. Klerikalci so operirali z vsemi možnimi sredstvi, da ohranijo svoje pozicije, ki so ravno v ljubljanski okolici razmeroma močne. Skoro v vseh občinah so postavili po več list, v nekaterih seveda tudi proti volji ljubljanskega vodstva SLS, ki je zelo aktivno posegalo v okoliške volitve. Več naprednih kandidatnih list je bilo razveljavljenh. Kljub klerikalnim naporom pa so tudi včerajšnje občins-ke volitve pokazale, da odpadajo od SLS vedno večje možice volilcev. Večinoma ostajajo doma in zato je bila volilna udeležba tudi izredno slaba, kakor že dolgo ne. Sai je v nekaterih večjih občinah prišla volit komaj dobra polovica volilnih upravičencev. Naraščanje števila naprednih glasov pa dokazuje, da so mnogi volilci. ki so pri oblastnih volitvah šli še za SLS, zdaj volili napredne stranka. Naravnost katastrofalen je klerikalni poraz na Viču. ki je največje ljubljansko predmestje in je imelo doslej klerikalnega župana. Pri včerajšnjih volitvah so klerikalci silno nazadovali in dobili komaj eno tretjino mandatov, tako da je prišla viška občina definitivno v napredne roke. Da bi preprečili klerikalni poraz, se je potrudil na Vič sam predsednik SLS dr. Korošec in je priredil tam shod, a vse skupaj ni nič več zaleglo. V primeri z oblastnimi volitvami so klerikalci izgubili 200 glasov. Tudi Vrhniko so smatrali klerikalci za svojo trdnJavo. včeraj pa so izšli iz volilnega boja naprednjak! že tako okrepljeni, da jim manjka le še en man" dat do večine. Ker bo župan gotovo zopet iz vrst SLS. si bosta klerikalna in napredna skupina v občinskem odboru enaki. Izgubila pa je SLS tudi več podeželskih občin, med drugimi Borovnico, Studenec-Ig in Šmartno. Božji mlini meliejo počasi, a gotovo... * V nastopnem objavljamo volilne izide v občinah, kjer so se volitve včeraj vršile. V oklepajih je naznačeno število odborniških mest; večinoma je pridelana tudi primera z oblastnimi volitvami. V Ornem vrhu pri Polhovem Gradcu, v Št. Juriju in v Št. Joštu nad Vrhniko je bila le po ena veljavna lista in se volitve niso vršile. V občinah, ki niso omenjene, bodo volitve šele prihodnje leto. BOROVNICA. Volilcev 560. oddanih glasov 337. Združeni SDS in SKS sta dobili na dveh listah 218 glasov in 15 mandatov. Pri zadnjih oblastnih volitvah sta dobili obe stranki 69 glasov, napredovali sta torej za 149 glasov. Delavsko-kmetska lista (socijalisti) 51 glasov in 3 mandate, pri oblastnih volitvah 51 glasov. Oficijelna lista SLS 108 glasov in 7 mandatov. Klerikalci so od zadnjih oblastnih volitev nazadovali za 65 glasov. Občina ie bila doslej v klerikalnih rokah. BREZOVICA. Volilcev 439, oddanih glasov 220. SLS 130 in 10 mandatov (pri zadnjih oblastnih volitvah 273 glasov), Kmetsko-delavska lista (soc.) 42 glasov (3 mandate) in napredna gospodarska lista 48 (4). ČRNUČE. Volilcev 242, oddanih glasov 173. Kršč. soc. delavska obrtna zveza (I. kler. lista) 38 (2), združeni delavci in kmetje (napr.) 86 (41 in oficijelna lista SLS 49 (3). Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili 229. DOBROVA. Volilcev 564. oddanih glasov 175 (!). Razveljavljeni sta bili obe napredni listi in sta ostali samo dve klerikalni, na kateri je odpadlo navedenih 175 glasov in vseh 27 mandatov. Napredni volilci so ostali doma, zato je udeležba tako slaba. Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili 260 glasov. DOBRUNJE. SLS 570 in 16 mandatov, SDS in SKS 185 (5). socijalisti 153 (4). Pri oblastnih volitvah je dobila znan. SODNIK KOT DEFRAVDANT Berlin, 8. avgusta. Sodni predstojnik v \Vihuersdorfii Ruppold je poneveril 125.000 mark in nato neznano kam pobegnil. Anarhistični atentati v Ameriki Anarhisti hočejo s strahovanjem javnosti doseči pomilostitev Saccoa in Vanzettija. — Velikanske delavske manifesticije v Londonu in Parizu. —Berlin, 8. avgusta. Radi ponavljajočih se bombnih atentatov in eksplozij je v nedeljo mesto Newyork mobiliziralo 14.000 policistov. Kljub temu so se sinoči eksplozije ponovile. Stroge varnostne odredbe in ojačene straže varujejo pre:zidenta Coolidgea. — Newyork, 8. avgusta. Za eredo dne 10. t. m. je določena jusrtifikacija obeh leta 1921 na smrt obsojenih italijanskih anarhistov Saccoa in Vanzettija. Branitelj dr. Hill je vložil včeraj na bostonsko podišce novo prošnjo za obnovo procesa. V utemeljitvi naglasa, da je bilo sodišče takrat pod vplivom razmer in da je le temu pripisovati izrek smrtne obsode. Posrečilo se mu je, da je zbral nov dokay.ilni materijal, ki nedvomno dokazuje nedolžnost obeh obsojencev. Istočasno je vložil pri guvernerju Fullerju prošnjo za odgoditev justifikacije, dokler ne bo rešena prošnja za obnovo procesa. Guverner bo tekom današnjega dne izdal svoje rese-nje. Z oziram na njegovo sedanje stališče ni računati, da bi prošnji ugodil zlasti še, ker se je tudi komisija, ki ji je bila svoj Čas poverjena naloga, da slučaj točno prouči in izrazi svoje mnenje, izrazila proti obnovi procesa, nagi asajoč, da se je razprava vršila popolnoma nepristransko in da je popolnoma izključeno, da bi se moglo 6odišče postaviti sedaj na drugo stališče. Včeraj so se po vsej Ameriki vršili številni protestni shodi in velike demonstracije .na katerih so delavci protestirali proti izvršitvi smrtne obsodbe in zahtevali obnovo procesa, odnosno pomilostitev obeh obsojencev. Vlada ie z ozirom na preteče nemire odredila poostreno stražo bostonskih zaporov, obenem pa dala primerno zastraniti tudi vsa javna poslopja. Tekom sobote in nedelje ie bilo izvršenih v Newyor-ku in drugih večjih mestih Amerike več skrivnostnih napadov na podzemske želez- nice, na vladne palače in na razne javne institucije Policija še v nobenem slučaju n! mogla ugotoviti krivcev in se domneva, da gre za maščevalne akcije anarhistov radi nameravane justifikacije Saccoa in Vanzettija. Osebna straža predsednika Zedinjenih držav Coolidgea je bila včeraj potrojena, ker je dobila policija zaupne informacije, da se pripravlja napad tudi na njegovo osebo. Newyork, 8. avgusta. Zveza sindikalnih organizacij pripravlja proglasitev generalne stavke, če do torka zvečer ne bo razglašena amnestija Saccoa in Vanzettija. O enakem pokretu poročajo listi tudi iz Argentinije. Po vsej Ameriki vlada veliko vznemirjenje, ter se je glede na razburjeno delavstvo bati resnih nemirov, če vlada ne bo ugodila enodušni zahtevi vsega delavstva in v zadnjem trenutku pomilostila oba obsojenca. Pariz, 8. avgusta. Med pariškim prebivalstvom vlada radi nameravane justifikacije Saccoa in Vanzettija velikansko vznemirjenje. Včeraj se je vršilo protestno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 50.000 oseb. Po zborovanju se je vršil demonstracijski obhod po mestu, ki ga je otvorila sestra na smrt obsojenega Vanzettija. Na čelu sprevoda so nosili tablo z napisom: ^Francoski narod, reši mojega brata!* London, 8. avgusta. V Londonu se je vršilo včeraj veliko protestno zborovanje socialističnega in komunističnega delavstva proti nameravani justifi-kaciii Saccoa in Vanzettija. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 30.000 oseb, je bil sprejet sklep, da bo angleško delavstvo brez razlike strank proglasilo generalno stavko, če bo justihkacija izvršena. 130, oddanih lista (napred- Volilcev 185. SLS 630 glasov, SDS in SKS 100 in socijalisti 138. DOLSKO. Vloženih je bilo pet klerikalnih list, na katere je odpadlo vseh 9 mandatov. DOL. Volilcev 267, oddanih glasov 223. Oficijelna SLS 89 17). delavsko-kmetska lista 41 (3), SKS 59 (5) in slovenska krščanskosocijalna lista 34 (2). HORJUL. Volilcev 363. oddanih glasov 260. Prva lista SLS (Stanovnikova) 26 (1), druga lista SLS (župnikova) 174 (12). napredna kmetska lista 60 (4). — Klerikalci so pri zadnjih oblastnih volitvah dobili 211 glasov, naprednjaki 37. IŠKA LOKA. Volilcev 119. 95 glasov oddanih. Gospodarsko-kmečka lista 29 (2) , SLS 31 (3), 11. gospodarsko-kmečka lista 14 (l), matenjska gospodarsko-kmečka lista 15 (O. ISKA VAS. Volilcev 151, oddanih 111 glasov. SKS 57 (5), SLS 28 (2), Združena gospodarska lista 26 (2). Občina ie postala napredna. JEZICA. Volilcev 579, oddanih glasov 424. Napredna gospodarska lista 51 (3) . SKS 31 (2). 1. lista SLS 95 (5), II. lista SLS 179 (11). kmetskodelavska lista (soc.) 68 (4). LIPLJENE. Volilcev glasov 100. Gospodarska na) 56 (4) in SLS 44 (3). LOG PRI VRHNIKI, oddanih glasov 143. Napredna gospodarska lista 107 (7), SLS 36 (2). Pri občinskih volitvah leta 1924. je SLS dobila 6 odbornikov, sedaj samo 2. PIJAVA GORICA. Volilcev 102, oddanih glasov 66. Združena gospodarska lista 43 (5) in SKS 23 (2). POLHOV GRADEC. Občinska gospodarska lista 81 (5), 11. občinska gospodarska lista 36 (2), SLS 160 (10). PRESERJE. Volilcev 566, oddanih glasov 278. SLS 86 (8) — pri oblastnih volitvah 103 glasove — Kmetskodelavska napredna lista 91 (8). rakitovška gospodarska lista (kler.) 72 (6), kmetskodelavska lista (soc.) 29 (3). RUDNIK. Volilcev 304, oddanih glasov 226. SLS 79 (6), lista delavcev in malih posestnikov 20 (l) združena Usta delavcev, obrtnih in manjših posestnikov 29 (2), kmetskodelavska zveza (kler.) 35 (3), gospodarskodelavska lista 63 (5). Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili 129 glasov. SLIVNICA. Volilcev 194, oddanih glasov 153. Gospodarska lista 33 (2). kmečka zveza za Slivnico 32 (2). SLS 88 (5). STUDENEC-I.G Volilcev 286 oddanih glasov 197, Neodvisna gospodarska lista (SDS) 73 (7). SKS 62 (5) in SLS 62 (5). Občina je bila doslej v klerikalnih rokah. Pri oblastnih volitvah je bilo za SLS oddanih 191! ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Volilcev 376. oddanih glasov 278. Združena gospodarska lista (25) (l). napredna kmečka lista Škotelica 47 (3). oficijelna SLS 73 (4). gospodarskodelavska 73 (5) in kmečkodelavska skupina 60 (4). Pri oblastnih volitvah so dobili klerikalci 122 glasov. ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Volilcev 530, oddanih glasov 3-47. f~'na napredna lista je bila razveljavljena, zato so naprednjaki volili delavsko-kmetsko-obrtno listo, ki je združila na sebe 187 glasov in dobila 13 mandatov. Klerikalni dve listi ste dobili 160 glasov in 12 mandatov. Klerikalci so od oblastnih volitev nazadovali za 22 glasov. TOMIŠELJ. Združena gospodarska delavska lista 53 (3). SLS 46 (3) in gospodarska skupina 43 (3). VIČ. Volilcev je 1505, oddanih glasov 828. SDS 201 (8), napredna lista (SDS, URS in Orjuna) 79 (4). SLS 27f> (11), socijalisti 252 (10), SDS je od oblastnih volitev napredovala za 60 glasov, klerikalci pa so padli za 200 glasov! Župana je imela doslej SLS. sedaj pa bo socijalist ali naprednjak. VRBLJENE. Dve klerikalni listi skupaj 148 glasov. Naprednaki se volitev niso udeležili. VRHNIKA. Volilcev 1610. oddanih glasov 1242. Napredna gospoadrska lista 145 (4). združene vasi (naprednjaki) 129 (3), zdruoena gospodarska stranka (SDS in SKS) 85 (2). oficijelna SLS lista (župan dr. Marolt) 622 (17). delavsko-kmetska lista (soc.) 261 (7). Klerikalci razpolagajo v novem občinskem svetu s 17 glasovi, a opozicija s 16. Pri oblastnih volitvah je SLS dobila 780 glasov. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize. V okiepaiih zakliučki: Berlin 13.315—13.545 (13.53) Curiu 10.935— 10..9i>5 (10.95), Dunaj 7.9025—8,0225 (8.0075), London 275.8—276.6 (276.2), Praga 168.2—169 (168.6). Milan 308.25—310 (309.25). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.135. London 25.21, Newyork 518.875 Milan 36.245. Pariz 30.33, Praga 123.42, Stran 2. Manifestacija sokolske Šiške Včeraj je Šiška na slavnosten način proslavila 25letnico svojega Sokola. — Lepe manifestacije za sokolske ideje. Sokolska Šiška je včeraj na svečan na« čin proslavila 25-ietnico obstoja domačega sokolskega društva. Ze na predvečer slav-ficsti je Šiška pokazala, da jc napredna in sokolska. Malo je bilo hiš, ki ne bi na viden način manifestirale, da Čuti prebivalstvo v Šiški sokolsko in da se dobro zaveda po. žrtvovalnega deli funkcijonarjev domačega društva. Skoro z vseh hiš so že v soboto visele zastave v narodnih in državnih barvah, zvečer pa se je kopala Šiška v jezeru blestečih luči. Razsvetljena so bila vsa okna, ne samo, kjer se je vila povorka, marveč tudi v vseh stranskih ulicah. Ob 20. je s telovadlšča krenila povorka, obstoječa iz Članov, ki so nosili plamenice ter naraščajnikov z rdečimi lampijončki, nadalje železničarska godba »Sloge« ter mogočne vrste navdušenega ljudstva. Povorka je šla po Celovški cesti pred stanovanje kumice naraščajskega prapora s. Perkovc, ki ji je bil prirejen lep pozdrav. Od tam je odkorakala v Medvedovo ulico pred hišo kumice članskega prapora s. Praprotnikove, ki so se ji Sokoli istotako oddolžili z lepim pozdravom. Povorka se je nato vila po vseh glavnih ulicah skozi špalir navdušeno vzkli-kajočega občinstva do stanovanja predsednika »Društva za zgradbo sokolskega doma« dr. Pretnarja, ki je imel po pozdravu na zbrane lep nagovor, v katerem je pozival k nadaljnemu intenzivnemu delu. Povorka z godbo je nato odkorakala po Celovški in Vodnikovi cesti pred hišo požrtvovalnega staroste šiškenskega Sokola br. Ivana Zakotnika. Ob 25-letnici njegovega starostovanja je odšla deputacija zastopnikov šiškenskega sokolskega društva. »Društva za zgradbo doma«. Narodne čitalnice ter zastopnice društva »Vodnik«. Deputacija je g. županu izročila krasen sret>rn pokal z letnico 1902 — 1927 ter napisom »Sokolsko društvo v Šiški br. Ivanu Zakotniku ob 25-lctnici starostovanja« kakor tudi več lepih šopkov. Na dvorišču zbrano občinstvo je medtem prirejalo br. Ivanu Zakotniku navdušene ovacije, godba pa je igrala valček jugoslovanskih pesmi Povorka jc po končanem pozdravu odkorakala pred čitalnico, kjer je bil razhod. Naslednje jutro je Šiška že zgodaj oživela.. Vršile so se priprave na telovadišču in za sprejem gostov. Ob 10. dopoldne se je vršil v nabito poln dvorani Narodne čitalnice slavnostni občni zbor. Zbor je otvoril starosta br. Ivan Za- Sleparija lažnega poročnika. — Požar V Apatin je prišel pretekli teden mlad poročnik k tamošnjemu veletr-govcu z vinom Klemu. Predstavil se je kot odposlanec generalnega brigadirja v Somborju in izjavil, da se bodo letos vršili v okolici Apatina veliki manevri z več nego 20.000 vojaki. Zato je prišel, da sklene s trgovcem pogodbo za dobavo večje množine vina za vojsko. Ves vesel je Klem takoj odpotoval v Sombor v spremstvu sleparskega oficirja. V neki kavarni se je «poroč-nik» razgovarjal s skupino oficirjev. Nato se je vrnil k trgovcu, ki ga je v bližini pričakoval in izjavil, da je general kupčijo odobril pod pogojem, da trgovec položi 25.000 dinarjev kavcije. Ves vesel je Klem poročniku takoj izplačal zahtevano vsoto. Lažni oficir mu je tudi izjavil, da potrebuje tudi njegov krstni in obrtni list. Trgovec je takoj odpotoval z avtomobilom v Apatin in si priskrbel potrebne listine. Medtem je v Somboru «poročnik» izginil kakor kafra, veletrgovec je pa spoznal, da se je vsedel na limance zelo spretnemu sleparju. Poročali smo že, da je neki Peter Vugorek v Zagrebu trikrat streljal na svojo ženo Kato in jo težko ranil. V soboto je Vugoreka policija zopet zaslišala. Trdi, da je njegova žena kriva, da je med njima nastalo nespo-razumljenje in prepir, ki je tako žalostno končal. Vugorek je izjavil, da je Hugo Bettauer: 20 | na|lep!a lena svela — No, tega je pa pošteno zgrabilo! Tiha zaroka, ki je sedaj sledila, je potekla v najboljšem razpoloženju. Kovali so načrte za bodočnost, določili dan poroke za enega prihodnjih dni, zdravice so se menjavale v nemškem in angleškem jeziku. Garrick je postopal zelo taktno in govoril večinoma nemško, Franci pa nasprotno angleško, tu pa tam z malimi, komičnimi napakami. O polnoči se je pripetil mal incident. Nenadoma so se odprla vrata, v salonu se ie posvetilo, kar je izvabilo ženskam prestrašen vzklik, nato pa je stopil v salon mlad fant, se priklonil in mirno, kot da se ni ničesar zgodilo, dejal: — John Fox. reporter »Worlda«. Dovolil sem si posnetek pri umetni luči in prosim sedaj za kratek interview. Spreten reporter je ma zagoneten način zvedel, kaj se dogaja v separira-nem salonu, se vtihotapil v hotel, napravil posnetek in stavil sedaj razna vprašanja, na katera je podal Fatty popolnoma zmešane odgovore. kotnik, ki je uvodoma pozdravil zastopnika saveza podstarosto br. Kajzela, zastopnika Zupe br. Milka Krapeža, zastopnika Čitalnice g. Cvetka, zastopnika moške in ženske podružnice CMD g. Adlešiča ter Bajžlja, predsednika Društva za zgradbo doma dr. Pretnarja ter vse ostale. V svojem nadalj-nem govoru se ie spomnil vseh tekom let umrlih šiškenskih Sokolov ter kratko očr-tal delo v društvu. Br. Roman BoKavzar je v svojem govoru podaj izčrpno zgodovino društva, spominjajoc se razmer ob ustanovitvi .njegovih bojev ter ljudi, ki so delali za prospeh in procvit sokolskih idej. Namejo i<>ti >.tin'> do starta, ki se nahaja pri km 44.412, ri^-j-nano iz Ljubiiane. m je prehod v Tržič ostalo ozemlie Slovenije p^epov c ian. 1 nančni in cann>ki organi b< iio stroj j pa na to, da se ne \ ršijo kakšne zlor.ibe. Gledalcem, našim, kakor tujim, pa pri« poročamo posebm-> pažnjo pred vsak«^ * nhui vozili. Ker obeta biti promet Offomci ie vozilom težko, hitro t mikati mah ustaviti. Hodite torci drug za po pešpoti in ob r<>hu cc-r.. upostc\.».ne -gnale motornih vozil, ubogajte funkci narje dirke in ravnajte se p<> na\*odilih žandarmerije, oziroma vojašt\j, po V\". rem bo proga zastražena. Vstopnina /a pesec zn*--r>m 5.—, za motorje FVin 10.—, za m cikle s prikolico Din 20- • moh c Drn 60.— ter sc morajo vstopnice nevidno. Leteče kontrole bodo \ ršile |oxadcn ■ no kontrolo in Ko pri njih dobiti tudi' rr gram za dirko. Imajo tudi M*Og paloj straniti iz tekmovalne proge J >c otebe, ki niso plačale vstopnine. Plavalno prvenstvo Jugoslavije 0 norih juco'lorfn^kih n»kordoT. V soboto in včeraj so bč vršile na Su-šoku plavalne tekmo z.;i pcvconlv Jugo.-ii-viie. Tekmovalo jo 11 klubov, a sttartfllo n.i i 2« M plavačev, tako da je bila to do 7 : večja plavalna tekma v Jugoslaviji. Kadi Nalike konkurence :>o bili doaefeni i/.vr-tm r« -zultati in postavljeno je bilo 0 novih ju£«>-iti-renških rekordov. Iznenadil je BJtf ni1 HI junior Ante Senjanovie (Jadran, Split), ki Je v kr;t>nem stilu sam po-tnvil >tin ifrfevne rpkorde, ki se že zelo približujejo medna rodnim. Ljubljanski plavafi se ni*<> pla»inb. lep u.-pel' pa so do>eg!^ nitu 'n<\ čl ;ii'e 1'riniorp. Rezultati o skokili. pri katerih se je vršila borba med Slo\. (irilrtin. Kord<-KeV m in \nto?ie\virzeni, le ni^n zuani, kalkulira pa se, da si je prvenstvo v skokili s ?tol|VT priboril (irilc. a prvenst\o % deetce 'vordelič. OetaM rezultati ~o na-tonu: J11 n i o r j i: 50 m poljubno. L Ante ^^nu-i:o\ie (Jadran) 28.2 sek.; IDO m prsno: 1. Za-karija (Jug, iHibrovnik) 1:27, 100 m hrbtno: 1. Matkovir (Viktorija. Sušak) 1: U7.30 Juniorke: oO m poljubno: 1. (lodin 1 Jadrati, Split), 39 sekund, 100 m prano: 1. Prekuh, Primorje 1 : 47.2. tretjo mr-to je gane II T>eo (Primorje); UK) ni hrbtno: 1. M (Jug, Dubrovnik), 1.4o (Nov. jug. rekord). Seniorji: 10O m poljubno: 1. Ante Senja-novic- (Jadran) 1 : 00.2, 40o m poljubno: 1. Senjanović (Jadran), 5 : 2G (nm- jujo«! t -kord), 1500 m poljubuo: 1. Senjannvh* 22: 4i*.S, (nov jugosl. rekord); 2(0 ni prsno: 1. PavešiČ (Viktorija) MO; 100 m hrbtno: 1. MirkoviO (Jadran) 1:22.7. Štafeta I X 200 ■ poljubno: 1. Jadran. Split 10 : Tjo. 2. Viktorija. Sušak. Seniorke; lOO ni poljubno: 1. Stanka K.i-tavie (Jug. Dubrovnik) 1 : 27.2 (nov jucv-j. rekord); 400 n poljubno: < Mga Roje -rala nastopiti takoj po dolgotrajni roJnji. Jadran (Split) — Gradjanski (Karlovi, i 10 : O. Semilinale: Gradjanski (Dubrovnik) — Brdjanin 4 : 2. Jug (Dubrovnik) — Grad-jajiski (Dubrovnik) 7 : 0. Fiuale med Jugom in Jadranom sc vrši dane?. Prvenstvo Jiuro-lavije v ptavanjfl >i je priboiil kot klub splitski Jadran, a k^>; samotni njegov Jadranas Ante Sen i.. ki ie daleč najboljši med vsemi našimi | lava? i. žBetežnica KOLEDAR. Dunes: Ponedeljek, 8. avgusta 1927; katoličani: Cirijak; pravoslavni: 2o. julija. Paroskcva. Jutri: Torek, 0. avgusta 1^27; katoli&t« ri: Roman; pravoslavni: 27. juliia. Pantel DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Beg na trojki*. Kino Dvor: ^Maskirani avijatik«. DEŽURNE LEKARNE. Danes; Bahovec. Kongresni *rg; l'm ar. Sv. Petra c; Hočevar. Sp. Šiška. Jutri: Sutnik, Marijin trg; Kurah, Go* sposvetska c. ★ Solnce zaide dano ob |9.1o\ vzide lutri ob 4.53 in zaide ob 19.17. Mesec vzide danes ob lo.OO. /aidc ponoči ob 0.25 in vzide jutri ob 17.17. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani se je Garrick ni mogel nagledati in je na tihem hvalil svojo usodo, ki mu je naklonila tako ljubko ženico. Vroče popoldneve sta prebila v visoki, zatemnjeni in hladni sobi lovskega gradiča, sedela tesno privita, sc držala za rok*e, in Franci jc morala po cele ure pripovedovati o svojem življenju, o svojih skrbeh in o svojih sta-riših. Če pa je potem ona prosila, naj ji pripoveduje o svojem življenju, o življenju bogatinov, je zmajeval z glavo: — Jaz, ki sem bil vedno bogat, ki nisem nikdar poznal skrbi in pomanjkanja, sem doživel mnogo manj kakor ti. Šport, vtepanje učenosti v šoli, potem pa delo. samo delo, — Čemu toliko dela, ko si vendar dovolj bogat, da bi lahko užival vse lepote in sladkosti življenja, osrečeval druge ljudi in pomagal onim, ki so revni? Henry jo je ob takih prilikah privil Še tesneje k sebi, jo poljubil na živo-rdeča usta in sc zadovoljno nasmehnil: — Tega ti ne razumeš, Frances. Milijon zame ne pomeni denarja, marveč zmago. So igralci, ki besne, kadar izgubljajo, če pa dobe, so veseli in ra-devolje razdele ves svoj dobiček. Pridobivanje denarja je zame igra, je moja strast. To zame ni sredstvo za nokaj druzega, marveč moj cilj. Morda jc to ogabno in zaničljivo, toda jc tako. Mene imajo za najbogatejšega moža v Ameriki, tore.i na vsem svetu, a vendar ni tako. RockefJIcr, Rotschildi in drugi imajo v rokah več premoženja kakor jaz. In kakor hoče eden postati prvak v boksu, drugi v letalstvu itd., tako hočem jaz doseči rekord in postat; res najbogatejši mož na sveti. Ali misliš, da oni. ki tvegajo svoje življenje, da dosežejo vrhunec (jaurisaukurja, delajo to radi znanosti? NTc, sport, č.iM-hlepie. igra! Vidiš, tako ie z mano in z mojim delom Ne mogel bi prenašati misli, da me je kdo prehitel in mene porinil v drugo vrsto. Moje delo pomeni boj! Borim se. da zmagam nad vsemi drugimi. Deset dni sta žc preživela v idiličnem miru, ko sta nekega dne na jutranjem jahalnem izletu prispela do priproste prerijske gostilne. Pazjahala sta, da bi se malo okrepčala. Na gostilniški mizi ie ležala zadma številka Pittsburg Heralda. Garrick je mehanično segel po liscu in preletel po-edine kolone, politične vesti, lokalne notice, športne vesti in že mislil list zopet odložiti, ko sc je mimogrede ozrl šc na gospodarski del. Nenadoma mu je zastalo oko na debelo tiskanem naslovu: Pisane zgodbe iz naših krajev 54 0903 Stev. 178 «S L O V ENSK 1 NAR OD« dne Q. avgusta 1927. Dnevne vesti VA Ljubljani, dne 8. avgusta 1927. — Iluminacija na Bledu. Včeraj zvečer Je priredil Bled svojim številnim gostom in še številnejšim nedeljskim Dosetmkom prav posebno presenečenje. Ko se je zmračilo, je zažarel Bled v tisoč in tisoč lučkah! ki so odsevale na gladini jezera. Krog in krog jezera so zapiamteli lamnijončki in sleherna hiša v okolici jezera, zlasti pa vsi hoteli so bii iluminirani. Zlasti krasen ie bil pogled na z lampijončki okrašene čolne, ki so se gibali po jezeru. Ob zvokih godbe je številno občinstvo občudovalo res zanimivo sliko. Vzlncenje pa je še naraslo, ko so nenadoma začele pokati petarde in so se pcjavile visoko v zraku pisane slike ognjemeta. Pozno v noč je bil ves Bled no koncu in se je nekoliko umiril še le po odhodu zunanjih gostov, ki so se s nosebnim vlakom ob polnoči vračali v Ljubiiano. Blejsko iluminacijo si je ogledalo okrosr 7000 oseb, a vsi so soglašali v tem. da tako krasne slike še niso videli. Soglasna želia je, naj bi se iluminacija čimprej ponovila. — Odlikovani generali. Z redom Sv. Save II. vrste so odlikovani brieadni generali: Gjorgje P. Josipović, Nekola B. Jor-govanovič, divizijski general v pok. Nikola j. Tomašević, in artiljerijski polkovnik S\etislav Tasovec. — Iz železniške službe. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je odpuščen fe službe Martin Derenda. — Iz rudarske in gozdarske službe. Gozdni inženjer In šel gozdne irorave na Fužinah Josip Ambrinec je imenovan za gozdnega nadinienjerja. gozdni nadinženjer Fran Miklavčič je premeščen iz Kranjske gore na Bled, za rudarskega tehničnega uradnika pri državnem rud-rrfku na Kreki je imenovan mon. inž. Karel Urbane, a pod-šumar Roman Turk je prestavlien iz Cačka v Karlovec. _ vpokoiitve v učiteljski službi. Vpo- kojeni so z zadnjim ukazom prosvetnega ministrstva: Ivo Klemenčič. učitelj v Krčevini - Lajteršbergu pri Mariboru, Albina Runovec. učiteljica v Skalskih Cirkovcih pri SJovenjgradcu, Draga Kovač - Zaje, učiteljica v Gotovljah pri Celju in Ljudmila Gojko - Rratkovič, učiteljica v Hočah pri Mariboru. — Starešinska Zveza »Triglava« .poziva svoje članstvo, da se (s trakovi) v čim največjem številu udeleži sestanka, ki se bo vršil o priliki otvoritve Sokolskega doma v Ljutomeru dne 14. avgusta 1927. Vožnja polovična. Informacije Dri Sokol-skem društvu v Ljutomeru. — Tajnik. — Železničarska stanovanja. Kakor znano, namerava prometno ministrstvo odnosno železniška uprava zgraditi v vseh večjih mestih stanovanja za železniške uradnike in uslužbence. Za železničarska stanovanja v Splitu je določenih 620.000 Din, za 32 železničarskih stanovanj v Sarajevu pa 2,200.000 Din. _ Trasiranje proze Kočevje - Vrbovsko. Beogradsko »Vreme« poroča, da so bila te dni končana študijska deb za trasiranje novoprojektirane železniške proge Kočevje - Vrbovsko. Prometni minister bo v kratkem razpisal javno licitacijo glede gradnje te proge. — Brezplačne vožnje za provizijoniste in rentnike. Prometni minister ie odTedil, da se letno dovolijo trije brezplačni vozni železniški listki železniškim provizijonistom in rentnikom. — Kongres privatnih nameščencev. Za ta mesec določeni kongres privatnih nameščencev v Zagrebu je iz tehničnih razlogov preložen na L november t. 1. — Finančnim uradnikom agitaciia prepovedana. Fdnan. minister je izdal na podrejene organe svojega resora okrožnico, v kateri jim prepoveduje javno in odkrito sodelovati v agitaciji za skupščinske volitve. Okrožnica pravi, da ne smeio sodelovati na strankarskih shodih radi »ostavljanja kandidatur, da ne smejo javno podpirati posameznih kandidatov niti agitirati proti posameznim kandidatom. Razen tega jim prepoveduje zlorabljati svoja služben,? mesta v korist alj v škodo posameznih kandidatov ter poroča, da svojih dopustov ne smejo uporabljati v agitacijske namene. Kdor bi prekršil to odredbo, bo oozvan na odgovor. £ — Proslava petdesetletnice rojstva Oto. na Župančiča. Belokranjsko diiaŠtvo proslavi v nedeljo, dne 21. avgusta popoldne na Vinici petdesetletnico rojstva našega največjega še sedaj živečega pesnika Otona Župančiča. Dijaki se pripeljejo v Črnomelj že v soboto 20. avg. z dopoldanskim vlakom in nato odidejo paš ali na vozovih* na Vinico, kjer bo prijateljski sestanek in izleti po okolici. Hrana za oba dni stane 30 Din, voz od Črnomlja do Vinice 5 Din* za osebo. Prenočišča bodo zastoni. Vabljeni so vsi slovenski dijaki in prijatelji pesnika, da sc udeležijo proslave in si oeledajo njegov rojstni kraj. Vse, ki se nameravajo udeležiti, naj radi hrane in voza to javijo na naslov: Oton Bevkopec, abit, Vinica, Bela Krajina. Slovenci, pokažimo, da spoštujemo svoje velike može! — Otvoritev brzojava in telefona v Tržišču. Dne 1. avgusta t. I. ie bila pri pošti Tržišče (pri St. Janžu na . Dolenjskem) orvorjena brzojavna in telefonska služba. _ Smrtna kosa. V Litiji ie umrl bivši župan g. Josip Mešek, pos. in gostilničar, častni član tamošnjega gasilnega društva in gostHničarske zadruge za litiiski okraj itd. v 79. letu starosti. Pogreb bo jutri ob pol 6. popoldne. N. v m. n.! — Za uradniške sirote. Preieli smo: Slovenski del uprave Narodne ženske zveze (Saveza) je že v početku 1. 1927. posredoval, da bi uradniške sirote, ki so v bivši Avstriji prejemale takozvano milostno pokojnino, prejemale še dalje ta mali pripomoček. Beograjski del uprave Je v tem smislu interveniral pri ministru financ, ki je obljubil, da bo poizkušal vnesti v prora- čun za 1. 1927.(28. primerno vsoto v ta namen. Ko je bil sprejet proračun, te vsote ni bilo nikjer. Poznavajoč veliko bedo. v kateri žive te uradniške sirote, ki vsled svoje starosti niso več sposobne za delo, je poiskal slovenski del uprave N. 2. Z. drug vir v začasno pomoč. Ob prevzemu Kranjske hranilnice po oblaslnem odboru so dobile naše politične stranke lepe vsote za humanitarne namene. Slovenski del uprave se je zato obrnil na stranke s prošnjo, da bi vse skupaj stvorile fond v taki višini — potrebno bi bilo približno Din 400.000, da bi obresti zadostovale za izplačilo stalnih mesečnih podpor po Din 100 vsaki izmed sirot. Slovensko ženstvo, ki je vselej rade volje pomagalo vsem našim humanitarnim ustanovam, je trdno prepričano, da bodo politične stranke ugodile njegovi prošnji. Denar vložen v fond, bi bil itak čez gotovo dobo let zopet na razpolago strankam, a za to dobo bi njegove obresti resnično odpomogle veliki bedi in bi služile lepim humanitarnim namenom. — Narodna ženska zveza kraljevine SHS. — Krediti za osnovne šole v Hercegovini. Ker v Hercegovini še vedno primanjkuje šolskih poslopij, je prosvetno ministrstvo dovolilo večje subvencije za zgradbo šolskih poslopij. Prosvetno ministrstvo namerava v ta namen vsako leto zastaviti v proračun primeren znesek, tako da bodo vse pokrajine v dogledni dobi Imele dovoljno število osnovnih šol. — Smrt Alberta Cosulicha. V soboto je v Trstu zadela srčna kap znanega tržavške-ga podjetnika in lastnika ladjedelnic Alberta Cosulicha. Cosulich je bil brat znanega podjetnika Oskarja Cosulicha ki je lansko leto utonil. Kakor znano je padel njegov 6 letni sinček z ;adrnice v vodo in oče je skočil za njim. Uspelo mu je sinčka rešiti, ko se je povskpel nazaj na jadrnico, ie nenadoma padel nazaj v vodo. Radi razburjenja ga je zadela srčna kap. Po smrti Oskaria Cosulicha sta ladjedelnico vodila brata Alberto in Antonio Cosulich. Sedaj je ostal tretji brat Antonio popolnoma sam in sam vodi ogromno podjetje. — Koliko ie v Češkoslovaški gledališč? »Lidove Novine« poročajo, da ie v češkoslovaški republiki 27 stalnih gledališč, od teh 14 v Pragi. V letu 1926. so priredila 6S39 čeških, 2535 nemških, 363 slovaških in 32 madžarskih predstav. Kinematografov je samo v Pragi 157 ter so v preteklem letu priredili skoraj 80.000 predstav. — Velik požar v Beogradu. Včeraj okoli 1. popoldne je izbruhnil v Beogradu v knez Milutinovi ulici požar v barakah g. S. Gruiča. Požar je zavzel takoi velik obseg in je ogrožal sosedne barake državne bolnice, bolnico samo in del botaničnega vrta. V vpepeljenih barakah so stanovali revni ljudje. Gasilci so obvarovali sosedne objekte, barak pa niso mogli več rešiti. Gašenje je oviral predvsem premaihen pritisk vode v hidrantih. Barake so pogorele do tal in je škoda precejšnja. Med požarom so se čule tudi manjše detonacije v barakah. _ Zgradba studencev v Bosni in Hercegovini. Vsakoletno pomanjkanje oitne vode v Hercegovini je napotilo Doljedelsko ministrstvo, da je določilo kredit v znesku 360.000 Din za zgradbo večjega števila stt-dencev v krajih, kjer vlada naivečje pomanjkanje pitne vode. Te dni so odpotovali v prizadete kraje strokovnjaki, da določijo, kje naj se zgrade studenci. Ministrstvo namerava v to svrho postaviti v prihodnji proračun večji znesek, za letos pa se bodo z dovoljenim kreditom izvršila najnujnejša dela, da se zasigura prebivalstvu preskrba vede. — Pojav otroške kolere. V nekaterih krajih Bosne se je pojavila v zadnjem času neka doslej malo znana bolezen, nazvana otroška kolera (cholera infantum), ki se loteva predvsem malih otrok. V sarajevski bolnici je umrlo doslej 37 otrok v starosti do dveh let. Bolezen povzroča uživanje nezrelega sadja in nezdrave vode. Oblasti so izdale na prebivalstvo navodilo, kako naj se postopa z bolniki. — Državna šola za sestre pomočnice v Zagrebu je razpisala natečai za VII. kurs, ki se začne dne 1. septembra tek. leta. Natečaj traja do 19. avgusta 1927. Državna šola za sestre pomočnice je institucija za izobrazbo civilnih sester za zdravstveno vzgojno in preventivno delo med narodom, bodisi v zvezi z zdravstvenimi institucijami v mestu, bodisi v zdravstvenih sta-nicah po deželi. — Njihova naloga ,'e, da so narodu svetovalke za zdravo in higijensko življenje, da mu nudijo Drvo pomoć v nezgodi, da ga uče negovati bolnike, a v slučaju nalezljive bolezni so narodu varuhinje zdravja. — Mnogostrans-u in odgovorna naloga sestre zahteva, da stopijo v ta poklic samo ona dekleta, ki so popolnoma zdTava. dovolj resna, ki imajo voljo za delo in ljubezen za narod. — Pogoji za spreiem v šolo so sledeči: 1. da ie kandidatka izpolnila 18., a ne prekoračila 30 let. Izjema je dovoljena samo pri učiteljicah z večletno prakso, toda tudi v tem primeru starost ne sme prekoračiti 35. leta; 2. da le državljanka kraljevine SHS Od drugih se sprejemajo samo deklice srbsko-hrva-ške ali slovenske narodnosti iz okupiranega ozemlja. 3. da je popolnoma zdrava. 4. da je z uspehom dovršila 4 razrede srednje šole. Prednost imajo gospodične s maturo ali pripravnico. — Lastnoročno pisano prošnjo naj pošljejo na ravnateljstvo Drž. šole za sestre pomočnice v Zagrebu, štev. 12 do 19. avgusta tek.- leta. — Prošnji je treba priložiti krstni list. domovnico, zdravniško spričevalo o fizični sposobnosti, nravnostno spričevalo redarstva in potrdilo občine, kje je živela in s čim se je pečala reflektantinja po končani šnif. _" Reflektantinje se opozarjajo da se pred rešitvijo prošnje vsaka po zdravniški ko^ misiji ponovno pregleda. Vsaka, ki je slaba, ki boluje od kakršnekoli bolezni ali ima kako organsko napako, se odklon}. — V času pripravljalnega tečaja, t. i. prve 4 mesece, so učenke sprejete na noskilnjo. Definitivno se sprejmejo po izvršenem pripravljalnem izpitu, ko so s svohm tecret-skim znanjem, svojim praktičnim delom in svojim vedenjem dale neko garancijo, da so sposobne za sestrinski poklic. — Učenke stanujejo v internatu, ki je sp^jjn s šolo, ter plačajo za popolno oskrbo in pouk 700.— Din mesečno. One učenke pa, ki so sprejete za polovično ceno t. z v. polusti-pendijsko mesto, plačajo mesečno 350.— dinarjev. Uniformo si nabavijo same. Razen tega ste 2 štipendijski mesti ki se podelita med šolskim letom nairevnejšim in najpridnejšim učenkam. Pouk traia 2 leti. Na koncu drugega leta se polagajo diplomatski izpiti, nakar se učenke rsmesti-jo kot sestre pomočnice po undniškem — Sprejem gojencev v vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu. V voja§ko veterinarsko Šolo v Zagrebu se spreime letos 50 gojencev z dovršenimi 4 razredi gimnazije ali realke. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa objavljenega v Uradnem listu z dne 30. julija 1927, štev. Si. odnosno v mestnem vojaškem uradu. — Dunajske bluze in otroške oblekce. Krištofič - Bučar, Stari trg. Cene nizke. Iz Ljubljane —Ij Smrtna kosa. V nedeljo 7. t. m. je umrla v starosti 63 let ga. Marila Mrhar, žena posestnika in gostilničarja pri Štefku na Poljani. Pogreb pokojnice bo v torek 9. t. m. ob S. zjutraj na pokopališče v žt. Vid. Blag ji spomin! —Ij Himen. Poročil se je g. Julij Zupan, trgovec z gdč. Justi Oset-ovo iz Ljubljane. Obilo sreče! —Ij Ljubljansko sodišče I. stopnje v Ljubljani, naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 9., 10.. 11. in 12. avgusta t. 1. Razpis 32 stanovanj, ki se bodo nakazovala je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — št. 6 — kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja. —Ij Poskusen samomor. Radi nenavadnega motiva si je skušal končati 17-Ietni mladenič Slavko S. življenje. Včeraj zjutraj je doma iskal pnevmatično cev, da bi ž njo odšel na Savo se kopat. Domači pa so cev posodili nekemu znancu, kar je mladeniča tako razjarilo, da je pograbil po jodovi steklenici in povžil manjšo količino joda. Prepeljali so ga v bolnico, kier so mu izprali želodec in je sedaj izven vsake nevarnosti. —Ij Tatvine po kopališčih se množe. Zadnji čas se zelo množe tatvine po prostih kopališčih. Policiji je skoraj vsak dan prijavljen kak slučaj. Tatovi izrabljajo živahno kopalno sezono v svoje nečedne namene. Josip Pajk je prijavil policaji, da mu je v soboto popoldne neznan tat odnesel zlat moški prstan in nikljasto uro v skupni vrednosti 600 Din. Kopal se je ob Savi na samotnem kraju. Ko se je za trenutek oddaljil, je moral tat izrabiti priliko in iz-razreda osnovne šole v Mostah Štefan An-derlin s Sela se je včeraj kopal v Toma-čevem. Tat mu je popoldne ukradel suknjič, vreden 50 Din. —Ij Policijski drobiž. Aretirana ie bila danes zjutraj neka mladenka radi postopanja. Prijavljenih je 5 manjših tatvin. Dalje so bili policiji prijavljeni: poškodba tuje lastnine, pretep na cesti, javno pohujšanje, en slučaj pijanosti in il prestopkov cestno-policijskega reda. —Ij Tovariše in tovarišice Christofove-ga tečaja iz I. 1920/21. Vabimo, da se udeleže v nedeljo 14. avgusta 1927 veselice »Cvetlični rožendol. velesejenu na Strelišču Pod Rožnikom, da bomo pokramljali v prijateljski družbi. Pripravljen bo poseben prostor in naj se vsakdo informira pri gostilničarju na Strelišču o njem. —Ij Zatekel se je ob času koncerta na Taboru pes volčje pasme. Lastnik ga, dobi istotam pri strojniku. 609-n Iz Celja —c Volilni shod. Združena narodnogospodarska lista je priredila v soboto zvečer v dvorani Sokolskega doma v Gaberju volilni shod. Udeležba na shodu je bila prav lepa. Prvi je govoril nosilec liste dr. Ljudevit Pivko, ki je poročal o svojem dosedanjem delu v skupščini ter razvijal program tudi za bodoče delo. Za njim ie govoril srezki kandidat Ivan Urek. ki je razložil poslušalcem med drugim, zakaj so st ločili bivši ustanovitelji SKS od iste in stvorili napredno fronto s samostojnimi demokrati in narodnimi socijalisti. Navzoči kandidat radič^vske stranke dr. Novačan je skušal govornika s prav neotesanimi medklici večkrat notiti, kar Pa se mu je prav slabo posrečilo. Govornikoma so poslušalci pozorno sledili. Oglasil se je nato k besedi tudi dr. Novačan, ki v svojem govoru ni zLal povedati ničesar drugega nego napadati kandidata Ureka, obrekovati demokrate in hvaliti klerikalce. Z medklici pa je bil tako frapiTan, da je takoj nehal in jo ves poparjen pobrisal iz dvorane. Shod je poskušal motiti tudi neizogibni socialistični tajnik Bohm s svojo gardo, predsedstvo shoda pa je takoj napravilo red. Dala se je je končno beseda tudi socijalistu Komavli-ju. ki je za svoje ljudi precej stvarno govoril, za njim pa je govoril še socijalistični tajnik Bohm, ki je s svoiimi klobasarijami pokvaril precej lep vtis Komavliievega govora. Čedne nazore o zborovalni svobodi imajo ti socijalisti. Motit pridejo vsak napredni shod v naši okolici in si osvajajo na njem pravico govoriti, sami pa si v »svojem« industrijskem centru kakega shoda še nikdar niso upali sklicati. Shod je v splošnem lepo potekel. Predsednik shoda dr. Kalan je znal ves čas shoda vzdržati red. Shod je bil zaključen ob pol 24. Napad razbojnikov na postni uroti V Brodu so razbojniki napadli ponoči poštni urad in ga skušali oropati. — Pogumna telefonistka. — Pregnani roparji. V soboto ponoči sta dva razbojnika poskušala na prav amerikanski način izvršiti napad na poštno-telegrafski urad v Brodu na Savi. Napad so pa pravočasno preprečili in razbojnika sta pobegla. Življenje v mestu je v mraku že zamrlo, vladala je tišina, samo prvo nadstropje poštnega urada je bilo razsvetljeno. Dežurni uradniki so delali. V veliki telefonski centrali je sama opravljala službo Marija Sabljak. Okoli 1. ponoči. k«o je bila Sablja-kova najbolj zaposlena, je skočil skozi okno v dvorano neznan človek z revolverjem, naperjenim na telefonistko. Vsa prestrašena je vrgla slušala z ušes in zaklicala: «Na pomoč! Razbojniki!» Na njen krik je razbojnik zakričal: «Niti besede več, sicer bom streljal!* Kljub temu telefonistka nI prenehala kričati, da bi priklicala svoje kolege. Kričanje je razbojnika preplašilo in začel se je ozirati, da bi pobegnil. Medtem je vstopil v sosedno sobo telegrafski raznašalec, ki jc na klice pograbil revolver in vstopil v telefonsko dvorano. Razbojnik ni dolgo po-mišljal in jc skočil iz dvorane skozi okno prvega nadstropja. Sabljakova je skočila k telefonu in hitro obvestila policijo o napadu. Komaj je odložila slušala, je začula iz pritličja revolverski pok in krik stražnika blagajne. Istočasno, ko je razboh nik napadel telefonistko. jc njegov drug hotel vdreti v blagajno. V sobi je sedel stražnik Steianič in čital jasopi-se. Nenadoma je zaslišal sumljiv Šum in postal pozoren. Odprl ie vrata na hodnik in zaklical: «Kdo je?* — «Stoj! Streljal bom!* je bil odgovor. Stražnik je uvidel, da Ima opra\ka z razbojnikom. Zaloputnil Jc vrata za seboj in jih zaklenil. Razbojnik jc iz-prožil samokres in krogla jc prebila vrata ter se poleg Stefaniča zarila v tla. Napadalec je oddal še en strel in pobegnil. Nek&j trenutkov pozneje jc prišla policija. Policijski komisar je takoj uvedel preiskavo. Senzacijonalni napad na pošto je vznemiril vse mesto. Domneva se, da sta se razbojnika dobro pripravila in sta imela tudi več sokrivcev. V noči napada se je v blagajni nahaiala večja vsota denarja, kar je bilo razbojnikom bržkone dobro znano. Z napadom na telefonsko centralo so hoteli olajšati vlom v blagajno. Prekinili bi telefonske zveze in nemoteno vlomili v blagajno. To se jim pa nI posrečilo in so morali pobegniti, da niso prišli policiji v roke. Policija zasleduje razbojnike, ki jim je na sledu. Grozen umor v južnem Banatu V pijanosti ubil svojo ljubimko, mater treh otrok, in vrgel truplo v Donavo. — Brat sokrivec zločina. Pred dnevi smo poročali, da ic neki trgovec v Vršcu umoril svojo ljubimko. Sedaj se doznavajo nasl. podrobnosti. Pred ttdni je k policiji v Vršcu došel tamošnji trgovec s perjem Leop. Geduldis: in sporočil, da sta njegova nakupovalca Angelina Va-karescu, mati treh otrok, in Dušan Radanov odpotovala po njegovem naročilu pred mesecem v južni Banat z večjo svoto denarja, ki ga jima je nakazal, da bi kakor običajno nakupovala ž njim perie. Ker se nista vrnila v določenem času. ie smatral za potrebno, da prijavi to policiji. Ker je z ozirom na to izpoved obstojal sum, da sta oba pobegnila ali pa morebiti postala žrtev kakega zločina, je policija uvedla takoj obširno preiskavo in izdala tudi povelje za aretacijo Dušana Radanova. čegar obnašanje se ji je zdelo posebno sumljivo. Kakor hitro je policija v Kovinu prejela zaporno povelje, le aretirala Dušana Radanova, ki je že nekaj dni vzbuial tamkaj s svojo razsipnostjo splošno oozornost. Radanov se je mudil že dalje časa v Kovinu, kjer je popival in razmetaval denar po raznih gostilnah. Ko so ga aretirali, je bil tako pijan, da ga je bilo nemocoče zasli-šati. V spremstvu orožnikov so ca prepeljali v Vršeč, kjer je po dolgotrajnem zasliševanju priznal, da je umoril Angeliio Vakares-ku, ki je bila njegova ljubimka. Priznal je, da jo je ubil v prepiru. Izpovedal je, da sta 1. julija prišla oba v Petrovo Selo, ker pa za nakupovanje perja ni bil Dripraven čas, sta odšla v gostilno, da bi zaitrkovala. Ob tej priliki sta precej pila in alkoholizirana sta se začela prepirati. Prenir se je nadaljeval tudi na poti v Dolovo. Razjarjen je hotel Radanov Angelino pretepsti ter je dvignil svojo težko palico, s katero jo je močno udaril po glavi. Anzelina se je zgrudila na tla. nakar jo je Radanov udaril z gorjačo še enkrat po glavi, tako da ji je razbil lobanjo. Ko je opazil, kaj je storil, se ie prestrašil in se naenkrat streznil. Prva njegova misel je bHa, kako bi zakril svoj zločin. Zavlekel je svojo žrtev, ki ji je odvzel 20O0 Din, na bližnjo koruzno polje ter tamkaj pokopi truplo. Po izvršenem delu je vesel, da ga nihče ni zapazil pri zločinu, nadaljeval svojo pot ter pričel v Kovinu veselja-čiti na razsipen način. Takoj po izpovedi morilca, je policija v Vršcu odposlala svoje ljudi, da bi poiskali truplo. Ko so prišli na polje, kier naj bi bilo po izpovedbi morilca truplo pokopano, je izpremenil svojo izpoved. Trdil ie. da Angelino Vacarescu ni ubil pri 5 km med Petrovim selom in Dolovo. temveč v bližin! Kovina in da ie truplo zagnal v Donavo. Preiskava se je nato nadaljevala v Kovinu. Tekom preiskave se je pojavil upravičen sum. da je imel Dušan Radanov pomočnike. Osumljen je bil njegov brat Ste-van Radanov, ki v početku nj hotel o ničemur ničesar vedeti, končno pa je priznal, da mu je brat pač pripovedoval o umoru, da pa ga ni hotel ovaditi policiti. Stcvan Radanov je baje v času, ko se ie umor izvršil odpotoval z doma in se Je Šele pozneje vrnil, nakar je zopet odpotoval. Ker so pri morilcu našli Ie malo denaria domnevajo, da sta si brata denar razdelila. Z oziroma na razna sumljiva dejstva so obdržali tudi brata v zapor. Iz Maribora —m Vlaganje kandidatnih list. Tekom današnjega dne bodo skoraj vse stranke v mariborsko-celjskem volilnem okrožju vložile svoje kandidatne liste. Radikali doslej svojo kandidatno listo skrbno skrivajo, ker baje ne morejo dobit? potrebnega števila kandidatov in podpisov. Sociialisti so sklenili pakt z radičevci v Prekmuriu. ki so pokazali Radiću hrbet in stopil,- v socialistično stranko. Med mariborskimi radičevci, ki so jim mandati s tem splavali po vodi, vlada zaradi tega velika potrtost. —m Nova občinska davščina. Finančno ministrstvo je potrdilo novo občinsko davščino na vino. ki jo je sklenil mariborski občinski svet v svrho amortizaciie šestmi-lijonskega posojia za zgradbo stanovanjskih hrš. Tozadevno sta bila stavljena dva predloga: Ali naj se uvede davek na dalmatinsko vino po 2 Din na liter ali pa na vino brez razlike po 1 Din na liter. Ministrstvo se jc odločilo za drugi davek in tako bomo vinopivci v Mariboru neposredno reševali stanovanjsko bedo. —m Poset nemških novinarjev in izdajateljev listov v Jugoslaviji. Mariborski novinarski klub je prejel od izdajatelja lista »Deutsche Rundschauc v Berlinu dopis, v katerem mu sporoča, da poseti koncem septembra ali začetkom oktobra večja skupina nemških novinarjev in izdajateljev listov Jugoslavijo, da se seznani z našimi razmerami in stopi v stike s tukajšnjimi novinarji in izdajatelji. Po vsei priliki dospejo nemški gostje v Maribor 26. septembra, odkoder odpotujejo naslednjega dne v Ljubljano in od tod naprej po Jugoslaviji. To bo prvi poset nemških novinarjev v Jugoslaviji. Naraščanje tujskega prometa Minister trgovine in industrije je prejel od našega urada za turisrHco na Dunaju pregled tujskega prometa v naši državi. Po teh podatkih le letos obiskalo našo državo 300% tujcev več nego lani. Po posredovanju tega urada potuje v Jugoslavijo dnevno 400—500 tujcev, največ z Dunaja. Popotniki pripadajo večinoma srednjemu stanu. Po številu je za Avstriici naiveč Cehov, petem Nemcev in Poljakov. Pollaki slabo obiskujejo našo državo, ker dobe potne liste le za kratek čas in se iim ne izplača potovati tako daleč. Preko Dunaja potujejo tuici največ v Crikvenico in na Rab. Urad obrača pozornost tujcev tudi na druge kraje, zlasti v srednji in južni Dalmaciii. Potujoče občinstvo je zelo zadovoljno s postopanjem in obnašanjem naših oblasti in z vsemi državnimi organi k^kor tudi z železnico in parobrodarskimi Dodjetji. Zadovoljno je tudi z našim narodom, le zaradi posameznih hotelirjev in resta\raterjev se tujci tu pa tam upravičeno pritožujen. To so ljudje, ki hočejo čez noč obogaten. Tudi ne razumejo važnostf tujskega prometa za naš kulturni in aociialni razvoj. En oderuški hotelir more stvari mnoco škodovati in posledice ne izostaneio. 2al, tudi letos niso vsi tujci našli sob v hotelih, zasebniki pa oddajajo ne ravno Drečistc sobe. Ministrstvo trgovine bo skušalo z različnimi sredstvi ljudstvo prepričati o potrebi gradnje novih hotelov v Primoriu. Kakor poročajo iz Beograda bo našo državo prepotoval predsednik turističnega odseka angleškega avtomobilskeca udruženja, angleški polkovnik Peteiton. Spremljal ga bo predstavnik angleškega avtomobilskega udruženja. Dne 4. s#ptembr.a bo dospel v Beograd, 9. septembra pa v Zagreb. Njegov namen je, spoznati turistične razmere v posameznih državah. NC<,4V1CE Stran 4. Stcv. 178 To in ono Zagonetna smrt filmskega magnata Iz Hollywooda javljajo, da so našli mrtvega v avtomobilu znanega amen* škega filmskega podjetnika, večkratne* ga miljonarja Hamiltona Manona. Po* leg njega je umirala njegova hčerka. Kakor sodijo, je hčerka baje umorila svojega očeta in nato izvršila samomor. Listi javljajo, da gre za bivšega igralca Hamiltona Manona, ki je bil dolga leta uslužben pri filmskem podjetju Metro Goldwyn. Manon se je pred 12 leti oženil, priženil pa je tudi malo hčerko, ki je sedaj stara približno 16 let. Oči* vidno se očim in pastorka nista raz* umela in zato je prišlo do tragedije, ki je uničila dvoje življenj. Manom je lastnik več kinematograf fov ter eden glavnih delničarjev film* ske družbe Paramount. Zastrupljenje na zabavi V neki graščini v bližini Kišinjeva so se dogodila mnogoštevilna zastrup-ljenja, ki še niso popolnoma pojasnjena. Pred nekaj dnevi je veleposestnik Gonata v Zbercaji priredil zabavo, h kateri je povabil svoje sosede. Došlo je okoli 20 oseb. Sestra gostitelja, ki je opravljala gospodinjske posle, je naročila kuharju, naj pripravi za večerjo neko sladko močnato jed in mu je v to svrho dala iz shrambe tudi par zavojčkov s pšeničnim zdrobom. Po pomoti je zagrabila tudi za vrečico, v kateri je bil arzenik, k«i so ga pred meseci shranili, a že davno nanj pozabili. Takoj po zavžitju jedi so gostje dobili silne krče. Najhujše bolečine je dobila gospodinja. Služabniki si skoro niso znali pomagati, ker so skoro vsi gostje oboleli ob istem času. Hiteli so po zdravnika, ki ga pa niso dobili doma, ker se je odpeljal v Kišinjev. Da bi priklicali zdravnika iz sosednega kraja, je bilo nemogoče, ker je vsled deževja narasli Prut odnesel vse mostove. Sele prihodnje jutro sta dospela iz bližnje bolnice dva zdravniška asistenta, ki sta pa došla že prepozno, ker je tekom noči umrlo že sedem oseb na zastrupljenju. Popoldne so prispeli brzojavno obveščeni sorodniki ponesrečencev, ki so poskrbeli za zadostno zdravniško pomoč, tako da se je posrečilo ostale obolele goste rešiti. Ker so se v zadnjem času dogodili v rodbini graščaka pogosti nepojasnjeni smrtni slučaji, domneva policija, da gre tudi v tem primeru za široko zasnovan zločin. Plodonosna zaporna kazen Pred vojno kakor tudi med vojno rrmogoim eno vani angleški novinar ter poslanec Horacij Rottomleyt ki je bil zaradi velikih poneverb obsojen na 7 let ječe. je bil pred dnevi že po petih letih zaradi dobrega obnašanja v zaporu izpuščen. Kakor prej daje tudi sedaj angleški javnosti mnogo povoda, da se bavi z njim. Zdi se, da na svoji podjetnosti v zaporu ni ničesar izgubil, ker je zasnoval dalekosežne načrte, kako bi si iz svoje kazni skoval psimeren kapital. Sedaj pripoveduje v listu «Weekly Dispach», ki mu je za to plačal bajen honorar, svoje splošne vtise. Ob tej priliki napoveduje celo vrsto člankov, v katerih se bo bavil s skrivnostmi angleških zaporov. Nato namerava v več člankih poročati o humorju jetniškega življenja, ki ima tudi svojo veselo stran. Ilustracije bo dobavljal v to svrho izboren risar, ki ima priliko študirati svoje predmete na mestu že več let Nadalje napoveduje lz zapora izpuščeni novinar, da bo v par tednih izdal cPesmi ječe>. ki so mu v zaporu mnogo krajšale čas. Za tem napoveduje, da bo objavil svojo pravo življenjsko zgodbo, da bo prirejal po raznih mestih predavanja, pri Čemur bo nastopal v svoji jetniški obleki, in končno poroča, da se je osnoval poseben sindikat, ki mu je ponudil pod naravnost knježjimi pogoji potovanje v Zjedinje-ne države in Kanado, kjer naj bi prirejal predavanja. Ponujene so mu tudi velike vsote, da bi nastopil v filmu. Kako je kralj Ferdinand ..obsedel" Nemški listi prinašajo zanimivo anekdoto o pokojnem rumunskem kra* lju Ferdinandu. Kralj Ferdinand je s svojima bratoma leta 1870. študiral na gimnaziji v Diisseldorfu v Nemčiji. Bil je simpatičen in prijazen mladenič, od* kritega značaja, toda za šolo ni bil po* sebno vnet. O tem poroča znani berlin* ski svetnik Flamm, ki je bil njegov so* šolec. Flamm pripoveduje med drugim, da so se sicer nekateri profesorji in učr* tel j i hohenzollernskemu princu dobri* kali, da pa so bili drugi, ki niso klonili glave pred kronano glavo. Med njimi je bil tudi star profesor matematike, originalen mož, ki je vsakega učenca, ki se ni preveč izkazal, nahrulil z «be* dastim mladeničem«. Če je bil princ Ferdinand vprašan in ni ravno najbolj* še pariral, potem ga je profesor tako*le apostrofirah «0 ti, bedasti fant princ Ferdinand!* Vobče vsi trije princi niso bili posebno nadarjeni in njih prvi so* učenci so bili mnenja, da spričevala prinčev ne bodo posebno dobra. In res se je dogodilo, da je princ Ferdinand «obsedel». Učitelj, ki ga je pustil «ob* ticati«, je užival spoštovanje vse šole in javnosti. Rekorda v plesu in bdenju Današnja doba je lov za rekordi vseh vrst Postavljajo se športni in gladovalni rekordi, rekordi na polju poleta, znanosti, medicine itd., pa tudi razni ekstravagantni rekordi. Tako smo nedavno poročali, da je neki podjetni Američan žvižgal za stavo nepretrgoma okoli 20 ur in postavil svetovni rekord v žvižganju. 5e bolj pa so v modi plesni rekordi za svetovno prvenstvo. Iz Madrida javljajo, da Je te dni sloviti plesalec Nikolas, ki Je rodom Francoz, dosegel nov vztraj-nostni rekord v plesu. Sukal se je od 23. julija do 4. avgusta skoraj nepretrgoma, odmora je imel v teh 246 urah samo 17 ur. V odmorih se je umival ter zavžil nekoliko hrane. Kakor poročajo, se je baje godba preje utrudila kot pa neumorni plesalec. V državi Texas v Amerik* pa je te dni neki mož bdel polnih 150 ur in si lasti sedaj ponosni naslov «Svetovni prvak bdenja*. Z vidika znanosti je vsekakor zanimivo ugotoviti, koliko časa lahko človek vzdrži brez spanja. Prejšnje čase so smatrali bdenje kot muko in Kitajci, ki so v trpinčenju posebno iznadljflvi, so smatrali nmetno povzročeno bdenje oz. odtegovanje spanca za eno najhujših trpinčenj. Znano je tudi. da so veliki možje kot n. pr. Cezar, Friderik Veliki in Napoleon spali samo po par ur na dan. Bdenje je torej genijem lastno. Dočim je Napoleon v bitkah pri Eylau-u bdel 5 dni in pet noči. kar je pripisovati razburjenju živcev, si je novi svetovni rekorder razburjal živce na drug način. Pil je nepretrgoma kavo in pušU kakor Turek. Tekom 150 ur je popi) 35 čašic kave in pokadil okoli 200 cigaret. Ameriški listi poročajo, da je mož že dobil več konkurentov in sedaj se bo vršila borba za svetovni rekord v bdenju znova. Kdaj bo ljudi srečala pamet? dba za krave V dobi radija in prekooceanskih poletov pridejo ljudje včasi na prav čudne ideje. Vsak dan je slišati o kakih novih poskusih, ki rode včasih presenetljive uspehe, večinoma pa tudi še večje blamaže. Nedavno so poročali listi o nekem ameriškem farmerju, ki si je nabavil radio aparat za svoje krave. Prišel je namreč do zaključka, da so ljudje ob zvokih godbe vedno bolje razpoloženi kakor pa ob ropotanju strojev. Zato si je mislil, da bo tudi pri njegovih kravah tako. V hlevu si je dal instalirati večji radio aparat z močnim pojačevalcem, tako da je ves hlev odmeval od poskočnih koračnic in operetnih komadov, ki so jih oddajale različne radio-oddasne postaje. Kravaan se je sicer sprva ta nenavaden pojav zdel zelo čuden, sčasoma pa so se popolnoma privadile in farmer je z zadovoljstvom konstatiraI. da se je količina mleka pri teh kravah pomnožila za celih 10 odstotkov. Nemški listi pa vedo sedaj poročati, da kravja godba ni nič novega. Ze leta 1924. je bil na univerzi v Halleu promoviran za doktorja prirodnih znanosti neki Berthold von Stetten, ki je spisal učeno razpravo o delovanju godbe na vimena krav in koz. V svoji študiji zatrjuje, da se vsled vpliva godbe pomnoži količina mleka za 10 odstotkov, da pa to mleko ni tako mastno in redilno kakor sicer. Ce se bo torej stvar obnesla, bomo tudi pri nas morali nisliti na moderniziranje naših hlevov in instaliranje radio aparatov za večje posestnike, pa se bo že skoraj izplačal posebni kravji orkester. Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani Kot kuharska pripravnica želi vstopiti v boljšo gostilno ali restavracijo v Ljubljani — pridno kmetsko dekle, ki je vajeno vsega domaČega dela. Nastop s 1. septembrom. — Cen j. ponudbe pod «Dobra moč/1796» na upravo aSIoven* skega Naroda». Gospodična absolventinja trgovskega teča* j a (brez staršev) mlajša moč, vešča slovenskega in nemške* ga jezika — išče službo v pi* sami ali za blagjničarko; ev. gre kot vzgojiteljica k otro* kom, — Ponudbe pod »Pomoč 1785» na upravo *Slov. Naro* da». Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo Fran Šuštar, lesna industrija in trgovina parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta Din 8 VINO Din 8 Pristno domače vino se toči na drobno čez ulico liter po Din 8 in višje. — Na debelo po najnižjih cenah. „Moslavina" vinska trgovina v ŠIŠKI, Celovška cesta 5C Din 8 1799 Din 8 Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za zgradbo 106. stanovanjske hiše na Poljanski cssti in nasipu. Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2-II, med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 12. avgusta 1927 do 11. dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne h. avgusta 1927 1 0 Zahvala. Ob smrti naše ljube, nepozabne nam je toliko znancev in prijateljev izkazovalo sočutje, da nam je bilo v veliko tolažbo. Bodi vsem najiskrenejša zahvala1. Zlasti se zahvaljujemo glasbenemu društvu „Ljubljana" za geniji vo petje ob pogrebu in vsem dobiim ženam, ki so umrlo mamo v njeni dolgi bolezni obiskovale, jo tolažile in jI stregle. — Naj bo dobroti!vi Bog plačniki LJubljana, 6. avgusta 1927. Rodbini profesor In Inžener Remec Urednik s stalno službo išče 3000 Din posjila proti dobremu jamstvu. — Ponudbe pod »Hvaležnost 1812» na upravo «S1. Naroda*. Zračno sobo z električno razsvetljavo od* dam z vso skrbo za Din 650.— mesečno gospodu ali gospodi č* ni — Ponudbe pod csnažna soba/1803» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Najstarejša slovenska pleskar* tka in ličarska delavnica Ivan Bruselj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evropa»). Se priporoča. — Izvršite* toč» na, cene zmerne. 72/L Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, soln* čna lega — takoj oddam. — Ponudbe pod *ZraČno/1776» na upravo «Slov. Naroda*. Vloge na tekoči (žiro) račun s preje* ma in obrestuje po dogovoru Efektna banka, Ljubljana. 1801 Krepak učenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev — se sprejme takoj v trgovini z mešanim bla* gom A. Pogačnik, Cerknica. — Hrana in stanovanje v hiši. 1761 Prodajalka dobra moč. vešča v mešani stroki, išče službo za takoj; gre tudi za blagainičarko. — Po» nudbe pod »Prodajalk a/1777» na upravo «Slov Naroda*. 30.000 Din posojila dam za stanovanje dveh sob s kuhinjo. Vknjižba na prvo me* sto. — Ponudbe pod ^Posojilo* stanovanje/1813* na upravo «Slov. Naroda*. Učenka stara 14 let, pridna in poštena, se želi izučiti v trgovini z me« šanim blagom, najraje na deže* Ii, kjer bi imela hrano in sta* novanje v hiši. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod .Učenka/1802* Resnega znanja s samostojno damo, event. z vdovo ali ločeno ženo od 20 do 28 let staro — želi gospod 28 let star s stalno službo in ne« koliko premoženja. — Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo «Slov. Naro* da* pod Bodočnost/1815*. Dones ob 4 "28 in P. r iiaioarow Marcella lani in ostala nemška timska elita: W. Dieterle. F. Kam-pers, L v. Led bour, Ol^a Engel v veliki neprckosljivi rilmski drami: leg na trojki Pn vseh predstavah svira naš umetniško priznani orkester. Prvovrstna moderna ventilacija. Elitni kino Matica Telefon 2124 Bi m poMbnesa obvestila Za vedno nas je zapustil preskrbni oče, stari oče, ded, tast itd. gospod Josip Mešek posestnik, gostilničar, častni član gasilnega društva v Litiji in go* stilničarske zadruge za litijski okraj, bivši župan itd. v 79. letu zemskega trpljenja. Pogreb se vrši v torek 9. t. m. ob pol 6. uri popoldne na litijsko poko« pališče. Bodi ohranjen našemu aru trajen spomin. Uttja, 7. avgusta 1927. Žalujoče rodbine: Mešek. Perko, ČeK Čoki, Mihelčič, dr. Perko dr. Fedran. cdb« ■ cd ■ cd ■ cd ■ cd ■ cd I ■ cd ■ cd S cd ■ cd ■ cd ■ cd Lepa vila na Bledu moderno urejena in opremljena z vsem konfortom, se ugodno proda. Naslov oove uprava „Slov. Naroda". 1&7 cd ■ cd • cd ■ cd ■ cd ■ cd i cd i cd • cd ■ cd 1 cd icd ■ cd i CD 182) 13. do 19. avgusta 1927. Poznano najugodnejši trg za nakup vseh čehoslovaških izvoznih predmetov predvsem znamenitih svetovnih znanih tekstili] Posestniki iz Jugoslavije uživam sledeče vozne ugodnosti: 50% v Jugoslaviji, 55% v Avstriji, 33% v Cehosk>vaški. Potuje se brez vizuma. Legitimacije se done: Ljubljana: ČSL. konzulat na Bregu 8. /Vloma Companv. Aleksandrova cesta 2 i št. 8. 8310 Razpis. Pri novogradnji osnovne šole v Papežih se oddajajo potom ofertalne licitacije, odnosno ustne zmanjševalne dražbe sledeča dela: Težaška, zidarska in betonska dela; dalje tesarska, kleparska, krovska, mizarska, pečarska. slikarska in pleskarska dela. Pismene ponudbe je vložiti do dne 10. avgusta L L pri šolskem upravite'jstvu, kjer so na vpogled pogoji in načrt. Ustna zmanjsevalna dražba na licu mesta se vrši 11. avgusta 1927 ob 11. uri dopoldne. Odbor si pridržuje oddati dela ne glede na višino po« nudka. Krajni šolski svet Papeži, dne 9. avgusta 1927. Kovač, predsednik. Anton Podobnik, zapisnikar. foto«ploiče 85L filmski zvitki (roifilmi) in paekfilmi kemikalij«. Ako je že BRAUNSIEGEL ali GRUNSIEGE1 plošča brez KONKURENCE, potem je PERUT* FiLM prav gotovo nekaj POSEBNEGA: Pri nakopa fotografskih potrebščin ne smete tudi Vi na to pozabiti' Urejufe Joeip Zupančič, — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezerick. — Z* upravo in inaeratni del buta: Oton Christoi, mm Vrni j Ljubljani 2706