Kazalo 4 Obcina 8 Intervju 12 Reportaža 14 Mengeški utrip 20 Zanimivo 26 Šport 32 Kultura 36 Razglednice 37 Politika 38 Pisma bralcev 39 Obvestila - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporocila za nenarocene prispevke o dogajanju v obcini Mengeš: clanki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro cenih prispevkov. Nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu clanku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko najvec 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporocljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoci številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. marca 2018 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBCINE MENGEŠ Izdajatelj: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtacnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežic, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Štefan Markovic, Blanka Tomšic; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline. design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slove­nije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Obcina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena. kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplacna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v obcini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Andrej Šifrer na Mengeški mareli. Foto: Edvard Vrtacnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 13. aprila 2018 Spomladanski sprehod skozi gozd Zamišljeno opazujem naravo in ljudi okoli sebe. Ob prebujajoci se naravi se prebujajo tudi misli in custva. Ni važno, ali je clovek še rosno mlad, kakor zelen les, ali že trdno zakoreninjen v življenju, ki ga oblikuje in upogiba. Veter v krošnjah prevetri misli, ce je premo­can, lahko tudi podira in ruje ... Pomembne so korenine, da drevo trdno obstane, morda se malo nagne, a želje po »obstati«, tega ne zmanjša. Od vsepovsod pihajo vetrovi in Bogu hvala, da vcasih prija sapica, ki osveži pri delu in da novega zagona. Že od otroštva mi je dano, da se spogledujem z gozdom in petjem. Oboje sem vzljubil. Kakor v naravi, tako tudi v glasbi in petju ni le­pota nikoli izpeta. To je glavno vodilo cloveku, ki se z glasbo ukvarja, ceprav mu kdo »kaže osle ali ljudem velja za slepega«. V mesecu, ko smo obhajali praznik kulture, sem bil tudi jaz pocašcen z nagrado. Iskrena hvala! Hvala tudi vsem, ki sodelujejo z mano in me spre­jemajo, ko se skupaj trudimo narediti kaj lepega pri bogoslužju ali na prireditvah, vecinoma v domacem kraju. Z veseljem se odpravim v gozd in opazujem njegovo mogocnost in moj skromni prispevek za njegov obstoj. Pri delu zborovodje se pocutim podobno. Pri obeh ljubih opravilih dela ne zmanjka. Zavedam se, da sem majhen, a kar dajem, se mi vraca. Vse v mojem življenju se prepleta ... Sem sin, mož in oce, gospodar, modelar, pevec in gozdar. Priložnosti za rast in dobro je vec kot do­volj. Nova spoznanja me bogatijo in ponižnost me dviga. Morda je v meni res malo umetniškega duha, ki me dviga proti presežnemu ... Hvaležen sem za talente, ki sem jih prejel in trudim se jih razdajati, posredovati in morda še kakega pridobiti. Cutim dolžnost, da dajem in vracam v življenja krog. Kakor ni dobro iti sam skozi življenje, sploh pa ne na delo v gozd, tako tudi pri delu z zborom sam nisem nic. Potrebujem razumevajoce in sodelujoce pevce in organiste, da skupaj s talentom, entuziazmom in vero naredimo kaj lepega: zase, za ljudi, za Boga in domovino, da skupaj pustimo svet lepši in boljši, kot smo ga prejeli. Kakor gozd, ki ga je treba cistiti, negovati, pogozdovati, da nam daje, kar potrebuje­mo in ostane zdrav za prihodnje rodove. Andrej Levec Vse vecja kakovost bivanja v Mengšu Ob poslavljanju zime in prihajajoci pomladi hitro pozabimo na vse lepe, vcasih težke in tudi neljube dogodke, ki nam jih je v letošnji zimi žal zagodlo vreme. Obilica snežnih padavin neka­terim povzroca težave, drugim pa tudi veselje. V casu zimskih pocitnic so se snega najbolj razveselili naši otroci, saj so lahko nemoteno uživali ob radostih, ki jih prinese zima. Nekateri so že kar pozabili, kaj je tista prava zima, pa vendar ob podneb­nih spremembah moramo žal pricakovati, da se bodo tudi na tem podrocju dogajale vse bolj ekstremne spremembe, ki žal pušcajo tudi posledice in skrbi. Skrb je predvsem namenjena razmisleku, kako to prepreciti oziroma v naravi zopet doseci tisto najbolj naravno ravnovesje, ki se je v zadnjih letih porušilo. Tudi pomlad nam bo prinesla nekaj novega. Prehod iz prihajajoce pomladi v poletje je vcasih nezaznaven in prehiter. Ob opazovanju in prebujanju narave bomo tudi njeni obiskovalci opazili, kaj smo ljudje v tem zimskem casu postorili ali pripomogli k cim cistejšemu okolju. Sam osebno lahko izrazim zadovoljstvo ob opa­žanju, da smo ljudje vse bolj ozavešceni. To potrjuje tudi vsakoletna cistilna akcija v organizaciji Turisticnega društva in Obcine Mengeš, ki bo organizirana tudi letos. Skrb za cisto okolje naj bi bila primarna dejavnost in usmerjenost vsakega izmed nas, saj bomo s tem našim zanamcem zapustili cim bolj zdrav in neokrnjen življenjski prostor. V tem casu potekajo tudi številni obcni zbori društev, ki so dejavna na številnih podrocjih. Skupaj s podžupanom želiva zagotoviti najino prisotnost, pa vendar je vcasih težko, saj se zgodi, da so na isti dan ob isti uri kar štirje obcni zbori. Dejavnost društev je res bogata, v vecini primerov na zelo visoki ravni in lahko izrazim zadovoljstvo in pohvalo za vsa delujoca društva. Nekatera so se nam tudi v letos predstavila na razlicnih prireditvah in s tem pripomogla h kakovostnemu kulturnemu programu. Vsekakor pa gre pohvala najboljšim športnikom nosilcem medalj z državnih ali evropskih prvenstev (58 nosilcev medalj), ki so bili povabljeni na sprejem in podelitve simbolicnih priznanj. Posebno priznanje in cestitke namenjam tudi materam ob njihovem prazniku, vsem obcankam in obcanom pa želim prijetno praznovanje velikonocnih praznikov. Franc Jeric, župan Vsem mamam vošcim ob njihovem prazniku. Vsem obcankam in obcanom vošcim vesele velikonocne praznike. Župan Obcine Mengeš Franc Jeric Nadaljevanje rekonstrukcijskih del na Ropretovi cesti v mesecu marcu 2018 V mesecu decembru 2017 so bile vremenske razmere ugo­dne, zato je obcina nadaljevala s projektom rekonstrukcije cest. Na 400 m odseku Ropretove ceste, ceste mimo Ince, so bili vgrajeni komunalni vodi. Z rekonstrukcijo se bo nadalje­valo marca, ko bo s komunalnimi vodi opremljeno še vec kot 100 m. Pri tem bo rekonstruiran tudi plocnik v skupni dolžini 410 m ter vgrajena javna razsvetljava. Decembra 2017 so bili v celoti zgrajena fekalna kanalizacija v dol­žini 357 m in 13 odcepov za fekalne prikljucke, meteorna kana­lizacija v dolžini 115 m, vodovod v dolžini 502 m in 18 hišnih prikljuckov, kabelska kanalizacija za javno razsvetljavo v dolžini 390 m, elektrokabelska kanalizacija v dolžini 467 m in PTT ka­nalizacija v dolžini 627 m. Izdelan je bil spodnji ustroj ceste v dolžini 375 m, položeni granitni robniki v dolžini 668 m, granitne kocke v dolžini 187 m in betonski lamelni robniki v dolžini 351 m. Koordinacija vseh koncesionarjev je bila posebej zahtevna naloga, tako za skrbnika projekta kot za izvajalca. Cesta, ki se je v zimskih mesecih utrdila, bo asfaltirana takoj, ko bo dopušcalo vreme, pred­vidoma v mesecu marcu. Ko se bo nadaljevala rekonstrukcija Ropretove ceste, se najprej na­crtuje asfaltiranje ceste v dolžini 375 m. Nato pa se bodo položili granitni robniki v dolžini 110 m, granitne kocke v dolžini 70 m, zgradila meteorna kanalizacija in odvodnjavanje v dolžini 50 m, plocnik s tamponom v dolžini 410 m. Projekt bo zakljucen z izde­lavo izvozov na dvorišca ter postavitvijo drogov javne razsvetljave. Predvidevamo, da bodo dela ob ugodnih vremenskih razmerah koncana sredi meseca maja 2018. Besedilo in foto: Obcinska uprava Mengeš Nadgradnja Centralne cistilne naprave Domžale – Kamnik prispeva k izboljšanju kakovosti reke Kamniška Bistrica, varuje podtalnico in zagotavlja cisto pitno vodo Javno podjetje Centralna cistilna naprava Domžale – Kamnik, d. o. o. (JP CCN), je izvajalec obvezne gospodarske javne službe cišcenja odpadne vode za obcine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Trzin. JP CCN je bila ena prvih cistilnih naprav v Sloveniji in že 37 let zagotavlja optimalno cišcenje odpadnih vod za prebivalce in industrijo. V letu 2017 je bila s 15,5 milj. EUR nadgrajena za doseganje višjega ucinka cišcenja in sprejemanje vecje kolicine odpadne vode v cišcenje, kar posledicno pomeni tudi povecane stroške za cišcenje odpadne vode. Druga postavka na položnici je strošek storitve, ki jo sestavljajo vsi stroški potrebni za izvajanje cišcenja komunalne in padavinske odpa­ dne vode. Ti stroški vkljucujejo material in storitve, ki so nujni za do­ seganje ustrezne kakovosti cišcene vode, ki jo JP CCN odvaja v reko Kamniška Bistrica. Skupni strošek cišcenja odpadne vode, ki ga je gospodinjstvo placevalo do sedaj in vkljucuje omrežnino in storitev, je nespremenjeno že od leta 2016 in je znašalo okoli 4,3 EUR + DDV. Strošek je preracunan za 4-clansko družino, ki povprecno porabi 14 m3 pitne vode na mesec (pribl. 114 l vode na dan). Skupni strošek, od leta 2018 dalje, pa bo višji in bo znašal 7,3 EUR + DDV. Strošek cišcenja odpadne vode je na položnici komunalnih storitev pri- Višji strošek skladno z izvedeno nadgradnjo v letu 2017 omogoca vi­ kazana z dvema pozicijama, kot omrežnina in storitev. Obe postavki v soko kakovost cišcenja komunalnih in industrijskih odpadnih vod, kar svojem imenu in za racun JP CCN zaracunavajo komunalna podjetja, je za 30.000 gospodinjstev in tukajšnje industrije bistvenega pome­ za Obcino Mengeš je to Javno komunalno podjetje Prodnik. na. Nadgradnja tako vsem na obmocju JP CCN zagotavlja urejeno in Strošek omrežnine predstavlja amortizacija, ki jo je skladno z zakono­ zdravo bivalno okolje, predvsem izboljšuje kakovosti reke Kamniška dajo potrebno obracunavati za amortizacijo infrastrukture, ki je potreb- Bistrica, varuje podtalnice in zagotavlja cisto pitno vodo. na za cišcenje vode in je zaradi omenjene nadgradnje oziroma vloženih sredstev sedaj višja. Besedilo in foto: Obcinska uprava Mengeš Ureditev obmocja pri Cegvenci – sestanek z družbo Petrol, d. d. V sredo, 28. februarja, se je župan Franc Jeric sestal s predstavnikom družbe Petrol, d. d., Stanislavom Marnom in pred­stavnikom podjetja Remax, poslovne nepremicnine, d. o. o., Borisom Tumo, v zvezi z zemljišci na obmocju Cegvenškega bajerja, ki so v lasti družbe Petrol, d. d. Župan Franc Jeric je znova opozoril, da je obmocje neurejeno, propadajoci objekti pa privlacni za razlicne oblike vandalizma in nezaželeno druženje. Predstavnik družbe Petrol je pojasnil, da so predmetna zemljišca ponudili zainteresiranim investitorjem na nepremicninskem trgu, vendar za zdaj neuspešno. Družba Petrol, d. d., je lastništvo zemljišca na obmocju Cegvence gradnja na tem obmocju ne bo mogoca oziroma jo župan ne podpira. pridobila v stecajnem postopku družbe SCT, d. d., in ga v svojih nacr-Izpostavil je tudi, da ce bo cena za nakup njihovih zemljišca primerna, tih namenila za deinvesticijo oziroma prodajo. V preteklosti izvedene je obcina pripravljena zagotoviti sredstva za odkup celotnega obmo­prodaje so bile, tudi zaradi propadajocih objektov, žal neuspešne. cja. Predvsem, ker je to perspektivno obmocje za razvoj turizma in Zemljišce je sedaj znova v postopku odprodaje in v družbi upajo, da rekreacije in je že predolgo zanemarjeno. bodo našli primernega investitorja. V iskanju najugodnejše rešitve za obe strani sta se župan in pred­Župan Franc Jeric je predstavniku družbe Petrol, d. d., pojasnil, da stavnik družbe Petrol, d. d., strinjala, da je obmocje perspektivno za ima obcina mocan interes za ureditev obmocja, seveda skladno s razvoj lokalne skupnosti in da ga je treba urediti, saj že predolgo casa sprejetimi prostorskimi akti obcine: »Obmocje Cegvence je v obcin-propada. Dogovorjeno je bilo, da bo družba Petrol, d. d., pripravila skih prostorskih aktih predvideno za rekreacijo in turizem. Vsekakor predlog za ureditev navedenega obmocja oziroma pripravila eventual­predstavlja perspektivno lokacijo za razvoj turizma in nove površine no ponudbo za odkup s strani obcine. za rekreacijo prebivalcev bližnjih naselij, zato na obcini ne razmišlja­mo o spremembah prostorskega akta.« To pomeni, da stanovanjska Besedilo: Obcinska uprava Mengeš Predstavitev vecnamenske športne dvorane Mengeš na svetu staršev sprejeta z navdušenjem V sredo, 28. februarja 2018, je v okviru zadnje tocke Sveta staršev Osnovne šole Mengeš župan Obcine Mengeš, Franc Jeric, skupaj z arhitektom, Gregorjem Košorokom iz podjetja KošorokGartner Arhitekti, d. o. o., predstavil vecnamensko športno dvorano Mengeš zainteresirani javnosti, strokovnim delavcem šole, ki niso sodelovali pri pripravi projekta, star­šem in drugim zainteresiranim posameznikom. Gradnja športne dvorane je bila sprva sprejeta z zadržki, saj so obljube o izgradnji nove športne dvorane stare vec desetletij. Po predstavitvi projekta in pojasnilih pa so starši in zaposleni, ki so bili že veckrat deležni obljub o izgradnji že takrat prepotrebne športne dvorane, sprejeli z navdušenjem in pozdravili možnost za nadaljnji razvoj šole in obcine. Na vprašanja obiskovalcev so odgovarjali projektant Gregor Košorok, župan Franc Jeric in tudi ravnatelj Milan Burkeljca. Ravnatelj Osnovne šole Mengeš, Milan Burkeljca, je na seji Sveta staršev posebej pozdravil župana Obcine Mengeš, Franca Jerica, in arhitekta vecnamenske športne dvorane Mengeš Gregorja Košo­roka iz podjetja KošorokGartner Arhitekti, d. o. o.: »Osnovno šolo danes obiskuje nekaj manj kot 800 ucenk in ucencev. Pricakuje­mo, da jih bo v prihodnjem letu 840.« Besedo je predal županu Francu Jericu, ki je pojasnil, da je projekt izgradnje pripravljen in da so sredstva v proracunu obcine zagotovljena: »Izbranega imamo že izvajalca za arheološka izkopavanja. Takoj, ko bomo pridobili gradbeno dovoljenje, bomo zaceli s postopki za izbor izvajalca. Nacrtujemo, da bomo z deli zaceli v letu 2018, koncali pa v letu 2019. Naj poudarim, da smo pri pripravi projekta sodelovali z gradbenim odborom, ki ga sestavljajo razlicni strokovnjaki, da bi lahko v danem prostoru zagotovili optimalne rešitve.« Vecnamensko športno dvorano Mengeš je podrobneje predstavil arhitekt Gregor Košorok iz podjetja KošorokGartner Arhitekti, d. o. o.: »Športna dvorana bo v najvišjem nivoju, ki ga dopušca teren. S šolo bo povezana s podzemnim hodnikom, da bo prehod ucencev lahko potekal hitro in hkrati vizualno loceno. V delu dvorane so predvidene garderobe za ucence, ucitelje športne vzgoje in pred­metne stopnje. Sanitarije za ucitelje in ucence so locene. Pred­videna sta dva hodnika, prihod v cevljih po umazanem hodniku in vstop v dvorano po cistem hodniku. Iz cistega hodnika vodijo na športno površino trije vhodi, saj se z zavesami lahko oblikuje­jo tri vadbene površine, vsaka v velikosti 415 m2 z 9 m višine. V vzhodnem delu je predvidena tudi možnost vgradnje plezalne stene. Umazan hodnik je povezan s tribunami, kjer je predviden prostor za 384 gledalcev, sanitarije zanje in posebna pisarna za potrebe društev, sodnikov oziroma priložnostnih sestankov.« Po­jasnil je, da bodo leseni deli zaradi zakonodaje za zagotavljanje požarne varnosti zakljucene v notranjosti z mehko površino, zunaj pa bodo stene videti kot betonske plošce. Za zagotavljanje primer-ne kolicine svetlobe so v projekt vkljucili strešna okna. V primeru vecjih prireditev je možno število sedežev povecati z izvlecenimi tri­bunami za dodatnih 434 sedežev ter jih z dodatnimi sedeži v par­tnerju zagotoviti še 250. Skupaj je tako dvorana s prezracevalnim sistemom in požarno varnostjo predvidena za maksimalno število 1.100 obiskovalcev (z 32 nastopajocimi). Zunanji videz telovad­nice in uporabljene materiale so prilagodili parkovnim površinam v okolici, uporabljeni so predvsem leseni materiali, razen v delu fiksnih tribun, ko je za zagotavljanje požarne varnosti predviden beton. Fasada je s severnega, južnega in zahodnega dela polna, z zahodnega dela pa zastekljena v najvecji meri, kot je primerno za požarno varnost in potrebno svetlobo. Predstavil je tudi financno strukturo: »Po opravljenih ocenah v letu 2017 predvidevamo, da bo strošek gradbeno obrtniških del 1.650.000 EUR, elektro in­štalacije in opreme 275.000 EUR, strojne inštalacije in opreme 350.000 EUR, komunalna ureditev in zunanja igrišca 850.000 EUR in sama oprema 220.000 EUR. Pricakujemo, da bomo na razpisu Eko sklada pridobili 833.280 EUR, s tem bi bil predviden strošek dvorane z DDV 3.250.900 EUR.« Prvo vprašanje je bilo povezano z izgradnjo zunanjih igrišc, pred­vsem, ali bodo manjša, kot so sedaj. Odgovoril je arhitekt Gregor Košorok: »Predvideni sta dve igrišci, nogometno-rokometno igrišce in košarkarsko igrišce, ki bosta asfaltirani, neto površine obeh igrišc manj kot sedaj. Vendar bosta zunanjim igrišcem dodani še tekaška steza in prostor za skok v daljino. Skupaj bo tako neto površin vec kot sedaj. V okviru zunanjega igrišca so predvidene tudi povezoval­ne pešpoti, do šole, telovadnice in drugih objektov oziroma poti v bližini.« Opozoril je tudi, da bo povezovalna pot z mostom v smeri Kulturnega doma Mengeš z zelenimi športnimi površinami in otroš­kim igrišcem ostala, kot je sedaj. Drugo vprašaje udeležencev je bilo povezano s prometno ureditvijo širšega obmocja, ne samo šole in dvorane, ampak tudi vrtca. Pro­jektant in župan sta opozorila, da so skupaj s strokovnjaki v grad­benem odboru na obmocju poskušali zagotoviti optimalne rešitve. Župan Franc Jeric je opozoril: »S projektom izgradnje vecnamenske športne dvorane rešujemo prostorsko stisko šole.« Projektant Gregor Košorok pa: »Pri samem nacrtovanju telovadnice smo sledili norma­tivom, tako z velikostjo, sistemom prezracevanja, uporabo naravnih materialov kot drugimi zahtevami zakonodaje. Pri sami gradnji, tako casu gradnje kot organizaciji izvajalcev, smo upoštevali, da je to obmocje, kjer so otroci in moramo biti pri sami gradnji še posebej pozorni.« V razpravi je bil izražen tudi predlog, da se celoten objekt in šola preselita na drugo lokacijo, ki bi bila prostornejša in bi ne zapolnje­vala dragocenih parkovnih površin pod Gobavico. Ravnatelj Milan Burkeljca je opozoril: »Na šoli se srecujemo z neprimernimi delovni­mi pogoji, npr. kosila za ucenke in ucence lahko razdelimo v 4 urah, pri tem vsak otrok caka v vrsti najmanj 20 min, za samo kosilo pa ima 4 do 5 min. Tudi športna vzgoja se izvaja v povsem neprimer­nih prostorih in to v casu, ki od vseh nas zahteva vecji poudarek, izobraževanje otrok o pomenu gibanja.« Franc Jeric, župan, je v obrazložitvi dodal: »Osnovna šola Mengeš se na tej lokaciji ne bo vec širila. Vse potrebe se bodo reševale znotraj obstojece lokacije. V primeru potreb po širitvi bo potrebno pregledati druge možnosti.« Svet staršev se je zakljucil z izjavo starša, ki je poudaril, da starši s šolo in obcino dobro sodelujejo. Ceprav niso vedno uslišani v vseh prošnjah, se vsi, šola, obcina in starši, trudijo, da bi se otroci v šoli dobro pocutili in da bi ucitelji lahko kvalitetno izvajali svoje delo. Ravnatelj Milan Burkeljca pa je Svet staršev zakljucil s prošnjo, da bi se projekt realiziral cim prej in da bodo prvi ucenci lahko vec­namensko športno dvorano uporabili v šolskem letu 2019/2020. Takrat bo na vrsti zakljucna faza reševanja prostorske stiske Osnov­ne šole Mengeš, preureditev obstojece telovadnice v kuhinjo in je­dilnico, knjižnico, ucilnice in kabinete. Besedilo in foto: Obcinska uprava Mengeš INTERVJU: Vinko Jagodic Ali lahko recete, da pri Mengeški godbi igrate že celo življenje? Skoraj. Pri Godbi sem zacel igrati leta 1958. Takrat sem ravno dopolnil 18 let. Zanimivo je, da pred tem kot otrok nisem igral prav nic. Zato pa se je vse zacelo z Godbo. Tam sem se naucil igrati trobento. Najprej nas je ucil kapelnik Emil Kvartic, ki je vodil Godbo do leta 1960. Nato pa je bil kapelnik Anton Mehle, strog in odlicen pedagog, ki je aktiv­no spodbujal mlade in jih usmerjal v glasbo. Ste se tudi pri vas doma ukvarjali z glasbo? Moja družina je bila vsa glasbeno nadarje­na. Oce je igral diatonicno harmoniko in bil tudi odlicen pevec. Prav tako moja mama. Od staršev sem podedoval veselje in smisel za melodijo. Danes igrate trobento. Zakaj ste izbrali prav ta inštrument? Všec mi je njen zvok. Vse življenje mi je trobenta najbolj všec. Ko stojim na odru in igram, me navdaja z neko milino. Zven tro­bente je božanski. Ste že od vsega zacetka zvesti samo tro­benti? Najprej sem igral krilovko. To je trobenti po­doben inštrument. Ima pa manj rezek zvok kot trobenta. Igrati me je naucil prof. Ažman, ki je pouceval trobila v Glasbeni šoli. Danes so glasbene šole polne, ceprav so drage in velika obveznost za starše. Glasbena šola je bila v Mengšu že vcasih pomemben del glasbenega ustvarjanja. Kdaj ste zaceli hoditi k njihovim uram? Samo z igranjem pri Godbi nisem mogel napredovati. Zato sem leta 1960 zacel z re­dnim ucenjem v Glasbeni šoli in tja hodil dve leti. Takrat se je pravzaprav tudi zacelo moje pravo glasbeno delovanje. Vcasih je bila Glasbena šola drugacna kot danes, a potreb­no je bilo veliko vaje in truda. Šola je bila bolj okrnjena, ni bilo veliko mladih glasbenikov. Teorija je bila za vse inštrumente enaka in prav tako za vse generacije med 13. in 18. letom. Prakticne vaje pa smo imeli individu­alno. Clani Mengeške godbe smo imeli šolo brezplacno. Tako jim je uspelo privabiti vec mladih. Veliko pa je bilo takšnih, ki so bili pri Godbi nekaj let, naredili glasbeno šolo in šli drugam. Kar je bilo za samo Godbo slabo. Glasbi pa niste obrnili hrbta niti, ko ste slu­žili vojaški rok. Leta 1963 sem šel v vojsko za leto in pol. Tam smo imeli ansambel ter igrali na razlic­nih prireditvah. Ko sem odslužil vojaški rok, sem leta 1965 zopet zacel igrati pri Godbi. Katero glasbeno zvrst ste najraje igrali pri Godbi v tistih casih? Moje navdušenje do glasbe je bilo, ne toliko nad domaco glasbo, ampak nad »diksilan­dom« oz. neke vrste jazzom. Igrali pa smo tudi veliko popularnih svetovnih in slovenskih šlagerjev. Ker smo igrali brez ozvocenja, nas ni spremljalo petje tako kot danes. Ob katerih priložnostih je Godba najveckrat igrala? Med nastopi je bilo veliko pogrebov, ker je bil takrat skoraj vsak pogreb pospremljen z god­bo. Takrat še ni bilo mrliških vežic in je bila na vsakem pogrebu povorka od doma skozi vas do pokopališca. Veliko je bilo gasilskih prireditev, razlicnih povork … Brez godbe na nobeni gasilski prireditvi ni šlo. To pa je bilo skoraj vsako nedeljo cez celo poletje. Kakšne izkušnje imate s kapelniki v Men­geški godbi? Bile so spremembe tudi pri kapelnikih. Vsak je imel svoje zahteve, programe in prav vsak je bil bolj zahteven. Med njimi ni bilo polovi­carjev in je bilo potrebno redno vaditi. Med godbeniki ste zagotovo doživeli marsi­katero dogodivšcino. Res jih je bilo kar veliko. Pa naj povem eno. Vcasih je kapelnik Anton Mehle sam osebno »Imam veliko dobre volje in energije« obvešcal godbenike o nastopih. Enkrat je pri­šel k nam na dom. Ravno takrat me ni bilo doma. Bil je samo oce in sta se pogovorila sama. Mehletu je oce obljubil, da mi bo po­vedal glede prihajajocega nastopa in zagoto­vil, da se ga bom udeležil. Toda oce je na to pozabil in mene seveda ni bilo na nastopu. Kapelnik je kasneje oceta srecal na ulici in ga okregal, zakaj mi ni povedal o nastopu. Vcasih je kapelnik skrbel za vse in vse jemal tudi zelo resno. Že kar nekaj casa pa igrate pri veteranski sekciji Mengeške godbe. Kdaj je nastala? Ustanovitev je bila iniciativa Lojzeta Piška. Na njegovo pobudo se je leta 2000 ustano­vila Mengeška godba, sekcija veteranov in letos praznujemo 18 let. Sam sem se sekciji pridružil leto dni kasneje. Naš prvi kapelnik je bil Vinko Sitar, klarinetist in clan Alpskega kvinteta. Vodil nas je do pred štirih let. Zara­di bolezni je vodstvo prepustil Janezu Peru. Ali delo in vaje jemljete tudi tako resno kot mladi godbeniki? Imamo intenzivne, resne in kakovostne vaje. Tudi nastope jemljemo zelo resno. Letno imamo od 30 do 40 nastopov. Za letos jih nacrtujemo 36. Pokrivamo razlicne obcne zbore, proslave, vsako leto se udeležujemo srecanja vseh veteranskih godb Slovenije, ki jih je osem. Prva veteranska godba v Slove­niji je bila prav naša. Deset naših godbeni­kov igra tudi pri Združeni veteranski godbi Slovenije. Kaj pa druženje med vami veterani? Po vaji imamo vedno družabna srecanja. Sku­paj praznujemo rojstne dneve. Pravzaprav je druženje eden od pomembnih delov našega srecevanja in igranja. Z godbeniki se zelo dobro razumemo. Med nami ni nikoli prišlo do prepira ali spora, ni nevošcljivosti. Vsi se poznamo in smo skupaj odrašcali kot vrstni­ki. Smo amaterji in drug drugemu odpustimo tudi kakšno zgrešeno noto. Koliko vas je pravzaprav pri veteranih? Pri veteranih se številka spreminja. Ko smo zaceli, nas je bilo 15, danes pa nas je 36. Letos so se nam prikljucili kar trije. Med nami so godbeniki tudi iz sosednjih obcin. Najbolj oddaljen je Miha Repe iz Gorij, ki je tudi najbolj reden clan, saj pride na vaje ne glede na vreme. Najstarejši clan godbe je 81-letni Rafko Zupan, ki igra trobento. Kot neaktiven clan pa je Franc Lukan iz Mengša, ki je star 90 let. Ste pa tudi družinski clovek. Imam družino, sina Marka Jagodic in hcer­ko Marto Lipuš. Imam tudi že tri vnukinje po hcerki in enega vnuka in vnukinjo po sinu. Moja želja je, da bi bil kateri od njih zapisan glasbi, a žal ni še nobenega zanimanja. Sicer ima hcerka narejeno nižjo glasbeno šolo na kitari in bi lahko svoje znanje predala naprej svojim otrokom. Rojen v Mengšu, kjer je živel do svojega 26. leta. Nato pa se je porocil v Trzin. Pravi pa, da je po duši bolj Mengšan kot Trzinec. Glasba vam veliko pomeni. Ali je tudi edina vaša ljubezen? Poleg glasbe mi veliko pomeni šport, kjer sem še zelo aktiven. Veliko tecem, na Rašico grem trikrat na teden in na leto naredim vec kot 2000 km. Vcasih sem veliko hodil na tekaške tekme, a ne hodim vec, ker ni moje katego­rije. Sicer pa sem trikrat na teden reden gost v fitnesu. Z ženo sva naredila tri transverzale od Maribora do Ankarana. Ljubim gore. V živ­ljenju sem imel posamezna obdobja in vsako je prineslo svoje. Besedilo in foto: Edvard Vrtacnik 34. Pod mengeško marelo V soboto, 17. februarja 2018, je v KD Mengeš v organizaciji Mengeške godbe potekala že 34. prireditev Pod mengeško marelo, ki obiskovalcev tudi tokrat ni pustila ravnodušnih. Skoraj tri ure dolga narodno-zabav­na prireditev je postregla z zanimivimi gosti ter raznolikim glasbenim programom. Godba pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja je koncertni vecer tradicio­nalno uvedla s koracnico, med katero so se ji na odru pridružile Mengeške ma­žoretke, ki iz nastopa v nastop štejejo vec nadobudnih plesalk. Kot prvi glasbeni gostje so se godbi na odru pridružili clani ansambla Gregorji, s katerimi je godba zaigrala dve skladbi. Sledila je menjava godb, saj so na tokratni mareli nastopili tudi veterani oz. clani Veteranske sekcije Mengeške godbe. Svoj nastop so pope­strili s pevci Kvarteta Krt, nato pa so z Veselimi Begunjcani in njihovim klarinetis­tom Robijem Požarjem, ki je hkrati tudi clan Mengeške godbe, izvedli Avsenikovo Veter nosi pesem mojo. Nato je na oder znova prišla Mengeška godba, s katero sta Avsenikove Murke v duetu zapeli godbenici Andreja Marcun in Maja Keržic. Z godbo je zaigral harmonikar Klemen Leben, nato pa je obcinstvu predstavil še svoj Klemen Leben trio. Veselo vzdušje v dvorani so razvneli mengeški tolkalci, ki so izvedli solo tocko, ki se je nadaljevala v nastop Prifarskih muzikantov. Za konec je svoje uspešnice zapel Andrej Šifrer in z godbo prvic izvedel skladbo Umrla je država, ki jo je za godbo priredila Teja Komar. Sledila je še zadnja solisticna tocka Mengeške godbe. Avsenikovo Prijatelji, ostanimo prijatelji sta zapela godbenika Žan Avbelj in Maja Keržic. Koncert je odlicno povezoval Franci Podbrežnik, ki je z godbo tudi zapel, ter cez celotno prireditev skrbel za hudo­mušne napovedi tock. Tudi tokrat lahko po pozitivnih odzivih sodec z zadovoljstvom ugotovimo, da je letošnja Marela vec kot uspela, saj je razprodana dvorana kar pokala po šivih. Hvala vsem, ki so in ste pomagali pri izvedbi prireditve, clanom TD Mengeš za postavljeno sceno ter vsem podpornikom za financno pomoc. Se vidimo prihod­nje leto na jubilejni, že 35. Mareli. Besedilo: Maja Keržic Foto: Edvard Vrtacnik Zacetek projekta EVREKA Februarja smo na porecju Kamniške Bistrice zaceli izvajati projekt EVREKA (Ekološko izobražeVanje na poREcju Kamniške Bi­strice), ki se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. S projektom želimo na obmocju obcin Domžale, Mengeš, Trzin, Medvode, Vo­dice in Komenda preko razlicnih naravoslovnih in naravovarstvenih delavnic in aktivnosti povezati generacijo mladih in starejših. Pri projektu sodelujemo kar trije partner-natecaj za celostno graficno podobo naše-da se skupaj odpravimo raziskovat, družit ji. Zavod REVIVO bo poskrbel, da bomo ga projekta. V projektu sodeluje tudi Zavod in hladit ob Kamniško Bistrico, kjer se bos­spoznali in raziskali kar najvec prebivalcev Sotocje, ki bo pripravil filmsko delavnico, ki ta dve generaciji povezovali ob ali pa kar v reke in njihovih habitatov, se poucili o nara-se je boste lahko jeseni udeležili vsi zain-Kamniški Bistrici skozi zanimive in zabavne vovarstvenih temah, predvsem pa se med teresirani. Izvedli bomo kar 14 brezplacnih aktivnosti, odkrivali pestrost živalskih in ra­seboj povezali in se preko zabavnih aktiv-delavnic, dva javna dogodka v soorganizaciji stlinskih vrst ter se spoznali s temo ohranja­nosti nekaj novega naucili. Center za mlade z osnovnimi šolami, 4-dnevno filmsko delav-nja narave in voda. Domžale bo za obcane vseh naštetih obcin nico, likovni natecaj in še marsikaj drugega. v prihodnjih dneh organiziral in izvedel javni Z nestrpnostjo pricakujemo poletne mesece, Besedilo in foto: Eva Horvat, Polona Pengal Družinam prijazna planinska koca Gospodarska komisija (GK) pri PZS od leta 2012 podeljuje planinskim kocam in domovom priznanja - certifikate za Okolju prijazna planinska koca in Družinam prijazna planinska koca. Planinska društva morajo za pridobitev teh certifikatov vloži­ti prošnjo GK in predvsem zadostiti zahtevanim kriterijem, ki so za pridobitev teh certifikatov potrebni. Do sedaj se lahko, od vseh planinskih društev, ki upravljajo 161 planinskih koc v Sloveniji, z omenjenimi certifikati pohvali le 48 planinskih koc. Na Gospodarski konferenci PZS je marca letos prejela to priznanje tudi Mengeška koca na Gobavici. Omenjeni certifikati se podeljujejo za obdobje štirih let. Veljavnost certifikata je za štiri leta in se ga ob uspešno opravljeni presoji lahko ob­novi. Seznam planinskih koc z enim ali obema certifikatoma je objavljen na spletni strani PZS. S podeljenim certifikatom društvo oz. osebje koce zagotavlja prijetno bivanje tudi najmlaj­šim clanom in njihovim svojcem, jih sprejme z vsem razumevanjem in ugodi njihovim spe­cificnim potrebam. Zato je bilo potrebno op­raviti nekaj prilagoditev, kot so: urediti otroški koticek s knjigami, pobarvankami in igrami, za najmlajše namestiti mizo za previjanje, prilagoditi obroke otroške prehrane in druge podrobnosti. Mengeška koca je sicer najnižje ležeca koca z dodeljenim priznanjem, vendar pa privilegirana z odlicnim razgledom, lahkim in kratkim dostopom po urejenih peš poteh, s parkirišcem na izhodišcu pešpoti in par­kirišcem ob sami koci, z zunanjimi igrali, z ogledom nekaterih domacih živali, s primerno urejeno okolico koce in z na novo zgrajenim nadstreškom ob koci. Torej dovolj razlogov za obisk vseh generacij. Besedilo in foto: Janez Kosec Praznovanje kulturnega dne v Vrbi – rojstni vasici Franceta Prešerna Letos so veterani OZVVS Zg. Gorenjske že šestnajstic organizirali pohod iz Radovljice do Vrbe. Sedaj je ta pohod posvecen tudi nekdanjemu veteranu slovenske osamosvojitve, Janezu Svetini. Pohod je bil dolg 12 km in je potekal od Radovljice do Bleda, kjer je bil postanek za krajšo slovesnost ob najstarejšem spomeni­ku našemu vrlemu poetu, Francetu Prešer­nu. Tam nas je nagovoril nekdanji nacelnik GŠ SV generalmajor dr. Andrej Osterman in nam na kratko orisal prehojeno pot našega naroda od prvih omemb do danes ter pomen kulture za narodno zavest. Nadaljevali smo proti Vrbi, kjer je bila ob 13.00 uri osrednja proslava. Glavna govornica je bila naša znana pesnica in umetnica umetne obrti Ifigenija Zagoric­nik Simonovic. Poudarila je, da brez kulture, brez slovenske besede, brez želje živeti v tem okolju, ne bi nikdar iz naroda postali nacija. Ona zaznava plemenitost umetnosti, kot is­kanje lepote in smisla življenja. Po koncani slovesnosti smo veterani vojne za Slovenijo iz domžalskega združenja preosta­nek popoldneva preživeli v starem mestnem jedru Radovljice, rojstnem kraju zavednega Slovenca, Antona Tomaža Linharta. Ob nadaljevanju gastronomsko-kulturnih užitkov smo ugotovili, da Slovenije ne bi zlah­ka zapustili, kakor je tudi nismo leta 1991 in smo se poleg besede še z orožjem v roki postavili v bran domovine. Besedilo in foto: Janez Gregoric Kdaj bo pust okroglih ust priklical pomlad? V soboto dopoldne je v organizaciji Obcine Mengeš na plošcadi pred TVD Partizan Mengeš potekalo že tradicionalno pustno rajanje. Otroke je s predstavo Poglavarjeva skrivnost najprej ogrel Zavod Enostavno prijatelji. Sledil je bucen obisk kurentov iz Ormoža, ki so vso plošcad dvignili na noge ter s pomladnimi temperaturami zaceli topiti sneg in kljubovati zimi. Po fotografiranju s kurenti so se maškare razveselile flancatov. Obcina Mengeš je tudi v letu 2018 pustno so hitro dvignili temperaturo na plošcadi rajanje pripravila v sodelovanju s Pustno in neusmiljeno topili sneg. Sonce maškar sekcijo Stricek z Vira. Na plošcadi pred tokrat ni obiskalo. Vse maškare – vile, TVD Partizan Mengeš so se ob 9. uri zbra-princeske, gasilce, škrate, viteze in druge le maškare, ki jih je na priložnostnem odru – je pozdravil tudi župan obcine Mengeš, najprej razveselila predstava z naslovom Franc Jeric. Poglavarjeva skrivnost. Nato je na plošcad slavnostno vstopila delegacija Pustne sek-Besedilo: Tina Drolc cije Stricek s kurenti iz Ormoža. Kurenti Foto: Obcina Mengeš Bralni vecer Društvo za študije kontemplativnih tradicij je februarja pripravilo branje 22. Senekovega pisma prijatelju Luci­liju in citat iz Dnevnika cesarja Marka Avrelija, da bi poglobili razumevanje, kaj je dobro življenje. Seneka v tem pismu razlikuje med dolgim in dobrim življenjem. Pravi: »Nihce se ne trudi, da bi živel dobro, pac pa dolgo, pa ceprav je vsem dano, da dobro živijo, nikomur pa, da bi živel dolgo.« Tudi danes velikokrat slišimo, da drug druge­mu želimo predvsem dolgo življenje. Seneka napotuje, da si moramo za dobro življenje prizadevati tako, da opustimo nepo­trebna dela. Da bi vedeli, kdaj in kako to na­redimo, je potrebna nenehna budnost. Tega nam ne more nihce svetovati od dalec, ker so pomembne okolišcine. Ne hitimo prezgodaj in se ne obotavljamo, ko je pravi cas. Ko raz­pletamo, kar smo zapletli, delujemo zmerno, pametno in pošteno ter se vracamo v umirje­nost duše. Prijazno vabljeni na naslednji bralni vecer, ki bo v ponedeljek, 26. marca, ob 19.30 v knji­žnici Mengeš. Besedilo: Dragica Rutar Pustno rajanje Medobcinskega društva Sožitje Zima ne bo vec dolgo opletala z zoprno mrzlim repom, saj so jo na tradicionalnem pustovanju preganjale maškare. Tudi mi smo poskrbeli, da bo zime kmalu konec. Clani Medobcinskega društva Sožitje iz Mengša smo se zbrali v Diskoteki Šporn v Radomljah. Hvala g. Cerarju za vsakoletno gostoljubje, ki nam omogoci prešerno popoldansko druženje že tradicionalno na ponedeljek pred pustnim torkom. Letos smo obcudovali miške, carovnice, škratke, kapitanki, gusarje, kavboje in še veliko drugih. Glasbo nam je vrtel DJ Da­vid in po njegovih taktih so se maškare veselo vrtele in rajale. Najboljše tri maske je izbrala strokovna žirija, ki je imela tež­ko delo. Letos so dobili nagrade indijanec, kapitanki in gusar. Nagrajenci so bili ve­seli dobrot, ki so jih prejeli. Vsi smo se sladkali s slastnimi krofi in si gasili žejo s colo. Casa je bilo dovolj za ples in klepet. Prijetno je bilo in popoldne se je hitro pre­vesilo v vecer, ko smo polni lepih vtisov odšli domov. Besedilo in foto: Metka Mestek Na dan Civilne zašcite je župan Obcine Mengeš, Franc Jeric, prejel bronasti znak Civilne zašcite V cetrtek, 1. marca, je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekala osrednja slovesnost ob dnevu Civilne zašcite 2018. Dogodek je bil namenjen krepitvi zavesti javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrecami ter vlogi Ci­vilne zašcite pri varstvu pred njimi. Za podelitev na osrednji slovesnosti je bilo izbranih 45 priznanj, tudi bronasti znak, ki ga je za osebno podporo razvoju, usposabljanju in opremljanju sil za zašcito, reševanje in pomoc v obcini prejel Franc Jeric, župan Obcine Mengeš. Slavnostni govornik in podeljevalec priznanj je bil dr. Miro Cerar, ki je govor zakljucil: »Hvala vam za vse delo in ure, ki ste jih nesebicno darovali za našo varnost.« Na prireditvi so bili poleg slavnostnega govornika navzoci tudi predsednik Državnega zbora RS, dr. Milan Brglez, predsednik države, Borut Pahor, ministrica za obrambo, Andreja Katic in predstavniki drugih ministrstev. Slavnostni govorec, dr. Miro Cerar, pred­sednik Vlade RS, je uvodoma povedal: »Lansko leto so zaznamovali požari v indu­strijskih objektih na Vrhniki, v Prekmurju in Straži. Že samo pri gašenju omenjenih požarov vas je sodelovalo vec kot 1000 po­sameznikov, gasilcev prostovoljcev, sloven­ska vojska, policija in drugi. Analiza ukre­panja je pokazala, da ste se odzvali tako, kot so od vas zahtevale okolišcine. Tudi v sklopu drugih intervencij ste pokazali, da ste ljudje jedro sistema civilne zašcite in da ste vsak posebej s svojo predanostjo, skrbjo in energijo zaslužni za nesebicno pomoc.« Izpostavil je tudi, da je v casu, ko narava postaja vse bolj nepredvidljiva, civilna zašcita vse bolj pomembna. Civilna zašcita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami oziroma poseben del namen­sko organiziranih sil za zašcito, reševanje in pomoc. Obsega organe vodenja, enote in službe za zašcito, reševanje in pomoc, zašcitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zašcito, reševanje in pomoc. Predlog za bronasti znak Civilne zašcite za Franca Jerica, župana Obcine Mengeš, je podal Štab za Civilno zašcito Obcine Men­geš, ki je v obrazložitvi zapisal: » V treh mandatih opravljanja županske funkcije se je v sistem varstva pred naravnimi in dru­gimi nesrecami vedno vkljuceval z veliko vecjo mero, kot to predpisuje zakonodaja. Z veliko odgovornostjo in posluhom do reše­vanja problematike je z osebnim pristopom odlocilno prispeval k razvoju, usposablja­nju in opremljanju sil za zašcito, reševanje in pomoc, od katerih so med najpomemb­nejšimi operativni sestavi gasilskih enot, ki izvajajo naloge javne gasilske službe in pripadniki enot Civilne zašcite. Franc Jeric dobro pozna sistem dela izvajalcev nalog zašcite in reševanja, saj je tudi sam clan Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš, kjer je aktiven gasilec s pridobljenim cinom gasilca II. stopnje.« Bronaste znake je podeljeval generalni di­rektor Uprave RS za civilno zašcito, Darko But. Franc Jeric, župan Obcine Mengeš, je po prejemu bronastega znaka Civilne zaš­cite povedal: »Hvala vsem za podporo in oddano prijavo. To je priznanje mojemu delu in tudi delu mojih sodelavcev. Upam, da bomo s tem še dodatno dvignili ugled in pomen civilne zašcite in gasilske organiza­cije. V primeru nesrec, ko je ogroženo živ­ljenje, premoženje ali narava, je potrebno reševati razlicne probleme, zato je vsaka pomoc zelo pomembna.« Na podelitvi sta bila tudi poveljnik Štaba za Civilno zašcito Obcine Mengeš, Franc Hri­bar in predsednik Gasilske zveze Mengeš Janez Koncilija, ki sta v pogovoru znova poudarila osebno angažiranost Franca Jeri­ca kot župana za nudenje ustrezne pomoci in reševanje problemov, s katero so se sre­cevali obcani, ki so bili v nesrecah udele­ženi, še zlasti ob poplavah v letu 2007 in žledolomu v letu 2014, ko je bil ves cas ak­tivno udeležen pri delu Štaba za CZ Obcine Mengeš. Poudarila sta, da se je Franc Jeric kot aktiven športnik v gasilskih vrstah uve­ljavil tudi na mednarodnem podrocju, saj je bil kot kondicijski trener, pa tudi kot tekmo­valec, udeleženec mednarodnih tekmovanj CTIF, imenovanih tudi gasilska olimpijada. Srecanje se je zakljucilo s skupinskim foto­grafiranjem vseh nagrajencev. Besedilo in foto: Tina Drolc Turisticni sejem Natour Alpe-Adria Od 31. januarja do 3. februarja 2018 je na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani potekala osrednja turisticna sejemska prire­ditev v Sloveniji, 29. Natour Alpe-Adria in vzporedno z njim 12. mednarodni sejem gastronomije in gostinsko hotelske opreme Gas.Texpo – sejmi okusov. Rdeca nit ponudbe na sejmu Natour Alpe-Adria je bila zeleni aktivni turizem. Aktivni oddih v naravi in kulinaricne posebno­sti je letos predstavilo vec kot 200 slovenskih turisticnih ponudnikov in akterjev, kot so Slo­venska turisticna organizacija, Turisticna zveza Slovenije z vec kot 300 lokalnimi društvi in skupnostmi, Turizem Ljubljana, Ribiška zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, GIZ Poho­dništvo in kolesarjenje, Zavod za gozdove Slo­venije, Združenje slovenskih turisticnih kmetij in še nekaj tujih destinacij. Dogajanje na sejemskih prostorih je spremljal tudi bogat obsejemski program, od strokovnih posvetov, video-projekcij do potopisnih preda­vanj. Vse pa je potekalo pod skupnim imenoval­cem – skok v naravo z nahrbtnikom, s kolesom, smucmi … Skratka, vsak obiskovalec je lahko na sejmu dobil navdih za aktivni oddih. Turisticno društvo Mengeš je pod okriljem Tu­risticne zveze Slovenije predstavilo svojo po­nudbo v petek, 2. februarja. Obiskovalci so se pretežno zanimali za prireditve, ki potekajo v Mengšu, enodnevne izlete, pohodniški turizem in kulinariko. Clani društva so vsem zainteresi­ranim ponudili prospektni material in ustrezne ustne informacije. Za prijetno vzdušje na naši stojnici so za obiskovalce sejma poskrbeli clani ansambla Sejmarji KD Mihaelov sejem, ki ga sestavljajo: Marjan Urbanija – virtuoz na orgli­cah, Rok Urbanija na harmoniki in Hervin Ja­koncic na kitari in s svojim žametnim vokalom. Besedilo in foto: Miha Požar Melodije okusov in glasbe Dogodek, v stilu ulicne kuhinje, je že lani poživil in popestril dogajanja na men­geškem tržnem prostoru, pri gasilsko-godbenem domu. Spomladanski dnevi so že povsem blizu in kar sama po sebi. Razlicne jedi in okusi zago­zato organizatorji tudi že nestrpno odšteva-tavljajo pestro izbiro ter omogocajo obiskoval­jo dneve, kajti – pred vrati je druga sezona cem, da izberejo nekaj prav po svojem okusu. melodij okusov in glasbe. Kuh'na v Mengšu K dobrim prehranskim užitkom seveda sodi svoj lonec odpira v soboto, 14. aprila 2018, z tudi okusni glasbeni program, zato vam bo zacetkom ob 10. uri. Obiskovalcem bo znova vse navedeno ljubeznivo pripravljeno in ponu­nudila kulinaricne specialitete po dostopnih jeno z veliko prijaznosti. Torej, lepo vabljeni cenah. na prijetno kulinaricno druženje. Prava priložnost za okušanje in vsestranske kulinaricno gurmanske užitke se torej ponuja Besedilo in foto: Matjaž Repnik Zakaj v Šolo zdravja Kratki zimski dnevi in dolge noci povzrocajo spremembo tako pri ljudeh kot pri živalih. Zaradi pomanjkanja soncne svetlobe se upocasni presnova in postanemo manj aktivni, zato je priporocljivo, da naredimo malo vec sprehodov po zasneženi pokrajini, s cimer nas je letos narava res obdarila, ali pa jutranjega gibanja, ki je do telesa prijazno. Zato pa so zelo primerne jutranje vaje "1000 gibov" po metodi dr. Ni­kolaja Grišina, te pa so v prakso prinesli clani Društva Šola zdravja in jih vodijo za to usposobljeni vaditelji. Te vaje so primerne za vse tiste, ki želijo ohraniti svoj življenski slog ter dobro duševno in telesno kon­dicijo za dolgo in kakovostno življenje. Vsakodnevno razgibavanje in druženje z razlicnimi ljudmi nam prinaša dobro voljo, najdemo lahko nove prijatelje ali sorodno dušo ter se lažje vkljucujemo v družbeno oz. lokalno dogajanje. V Društvu Šola zdravja razvijamo solidarnost in dobro voljo ter sle­dimo ideji, da je vsak dan lahko nov zacetek, in vsako jutro, ko se zbudimo, si recemo "dobro jutro" in tak je tudi naš pozdrav pri jutranji telovadbi. Clani društva vam zato sporocamo, da ni nikoli prepozno zaceti znova in spremeniti slog življenja in se zaceti gibati, saj je zdravje clovekovo najvecje bogastvo. Sporocamo vam, da imamo v obcini Mengeš kar tri skupine, odvisno, kje vam je bližje: skupina Oranžerija, skupina Mengeš Mali (telovadi­mo v Hribarjevi ulici – otroško igrišce) in skupina Loka. Besedilo: Majda Golob Foto: Stane Golob Kdo sem – predavanje z duhovno izkušnjo V sredo, 7. februarja, smo v AIA – Mladinskem centru gostili Aleksandra Jakopica, ambasadorja otrok, dramskega igralca in novinarja, ki si prizadeva za priznanje duhovnega sobivanja za lepši zdaj. Prednost v svojih mislih posveca otroku: Pozdravljen od Srca, ki imaš cas in polno glavo nemira, ko misel objame otroka, ali karkoli z njim povezanega. ga leta izgubi, nakar produkt postane Odrasel. Produkt staršev je podvržen izvirnemu grehu in ga je kot takega treba od prvih dni paziti in motriti, da ne zdrsne v pekel, pregreho ali celo v samo­mor, ki, zdi se, je vedno odprta pot. Zato je nujna vzgoja – nepo­pustljiva in uravnotežena – korencka toliko kot palice, da produkt zraste v bitje, ki ve, da je življenje kruto, težko in nevredno hvale. Le takemu produktu bo življenje v veselje in bo pripravljen na odrasla leta ... Produkt staršev se spocne v maternici, ko spermij oplodi zrelo jajcece. Še danes bi ne verjeli drugace, ce nas Raelijanci ne bi razsvetlili. Ja, tisti, ki so klonirali ovco in so napovedali tudi klon cloveka, ampak ... so ugotovili, da se ne da. Je pa res, da so zunajaternicno oplodili jajcece in ga oplojenega postavili v 'boljše' okolje, kot je maternica, pa ... nic. Oplojeno jajcece je shiralo in umrlo. Ne eno, na tisoce ... Obupali so s podukom, da za spocetje cloveka nista dovolj spermij in jajcece. Smo pripravljeni priznati, da se otrok spocne nekje zunaj nas in da mu z oplojenim jajcecem ponudimo le gnezdo? Smo pripravljeni sprejeti v svoji domišljiji, da v oplojeno jajcece prileti Iskra, ki sproži delitev? Smo ali ne, takšna so dejstva, ki ostajajo nedota­knjena kljub naši zavedenosti in vztrajnemu zanikanju. Besedilo in foto: Aleksander Jakopic Predavanje Kako vzpostaviti dober odnos s svojim otrokom, najstnikom, mladostnikom Odlicna predavateljica Zinka Rucigaj, avtorica knjig Otroško srce je zaklad, Vzgoja kot drevo v zdravi rasti ... je 14. februarja v Mladinskem centru predstavila vzpodbudno vzgojo in podala številne prakticne nasvete in priporocila. Pri vzgoji otrok priporocam, da se že od malega izogibamo prepove­dim, zapovedim, ustrahovanju, žaljenju ter fizicnemu nasilju. V jezi, razburjenju ali slabi volji otrokom sporocamo tisto, kar nam ni všec. Ta nacin vzgoje ima za posledico slabe odnose med starši in otroki, v otrocih pa se razvija slaba samopodoba. Zato se izogibamo besedam: že spet; vedno kriciš; nikoli ne poslušaš, ne pospraviš; vedno se umažeš, poliješ; vse razbiješ; pazi; padel boš; ne tekaj; neroda; lenoba; nic ne znaš ... Za dober odnos z otrokom pa je dobro, da mu povemo, kaj je naredil dobro, kaj nam je pri njem všec: njegov odnos, znacajske lastnosti, delo za šolo, domace obveznosti ... Tako se v otroku razvija dobra samopodoba, ki mu omogoca, da ga v šoli ni strah pred nastopanjem in odgovarjanjem na uciteljeva vprašanja. Uporabljajmo besede: všec mi je; rada imam; povedal si; potrudil si se; danes ti gre bolje; uspelo ti bo ... Vzgojo, ki sem jo oblikovala pri svojem delu v vrtcu in jo priporocam Najpogosteje pri otrocih opazimo tisto, kar nam ni všec. Vsak otrok, staršem, imenujem ''vzpodbudna vzgoja''. Pri tem nacinu vzgoje otro-tudi najbolj navihan, ima veliko dobrega v sebi, le poiskati moramo ku s spodbudo pomagamo k napredku, dejavnostim in samostojnosti. dobro. Kadar išcemo dobro, dobro tudi najdemo. Tisto, kar poudarja-Vzgajajmo jih z ljubeznijo, pohvalo, spodbudo, iskanjem dobrega v mo, tisto tudi raste! otroku in postavljanjem meja. Pomembno je tudi, da pri tem upošte­vamo posameznega otroka, saj so otroci razlicni. Besedilo: Zinka Rucigaj Foto: Brane Tomšic Predavanje Šesti cut oziroma intuicija Andrej Pešec je tokrat v AIA – Mladinskem centru pripravil predavanje o intuiciji. Povedal je, da je naša odlicna povezava z intuicijo eden od cudežnih kljucev do uspeha na vseh podrocjih življenja. Vcasih je težko lociti, kaj nam pravi ego in kaj intuicija. Ego vedno gleda na svojo korist, na hitre užitke, intuicija pa daje vedno v prvi plan druge, svet. Njen glas pa je pogosto nenavaden in za marsikoga motec, saj ga usmerja k spremembi navad in nacina življenja. Intuicija mi je dolgo govorila: uci se, pripravi se, opravici se ji …, a zaradi ega vse to ni prišlo v prakso, tako so intuiciji na pomoc priskocili stres, bolezen in nesrece, kar vse nas usmerja k optimalnemu delovanju. Nena­vadno, a resnicno, manj kot se trmasto upiramo, bolje je za nas. Glas intuicije okrepimo z inteligentnim dajanjem in s plemenitim, cistim življenjem v ravnovesju. Miren um je kljuc do jasne intuicije. Proucevanje modrosti življenja, stik z izjemnimi ljudmi, meditacija, molitev in iskrena želja ter velikodušnost pa so nekatere druge metode, ki odpirajo dostop do ostrega šestega cuta. Ali poznate obcutek, ko nekdo skrbi za vas, kot tega ne pocnete niti sami? Obcutek, ko nekdo verjame v vas, ko niti sami vec ne verjamete vase? Ta Vsak nosi v srcu vecnega dobronamernika, ki nas zvesto vodi in usmer-nekdo prebiva tudi v našem srcu, poleg nas. V veliko olajšanje in navdih ja, le redki pa ta izjemni naravni mehanizem izkoristijo najbolje, kar je je vedeti, da nas ima intuicija (stare kulture ji pravijo vest ali pa Nadduša) mogoce. še raje, kot imamo sami sebe. Zaupajmo ji in spoznajmo, kdo je, kaj ima Številni geniji so iskreno povedali, da so jim bile genialne zamisli podane povedati ter kaj želi od nas, ce pa jo želimo slišati, ji moramo mi služiti v obliki nenavadne inspiracije oz. glasu v srcu. Zakaj? Ker so si prizadevali ter jo slediti in ne ona nam. za višji cilj. Vec, kot mislimo na dobrobit drugih, bolj intenziven in jasen je šesti cut. Cisto srce je najboljši rentgen. Bolj, kot se damo na razpolago Besedilo: Andrej Pešec življenju, bolj nas bo vodilo tako, kot je za nas najbolje. Foto: Brane Tomšic Usposobite se za družinske oskrbovalce Tudi vi brezplacno oskrbujete in negujete starejšega ali invalidnega soseda, prijatelja, svojca – ata, mamo, moža, ženo, tašco, tasta, babico, dedka itd.? Ali pa se bo to zgodilo v prihodnje? Vabimo vas na Tecaj za svojce in druge, ki doma skrbite za starejšega bližnjega oziroma boste ta znanja potrebovali v prihodnosti. Na tecajih udeleženci izmenjavajo svoje izkušnje in pridobijo prakticna znanja in vešcine potrebne pri oskrbi (komunikacija s svojcem, o de­menci, o negi, kako poskrbeti za lastno zdravje, umiranje in žalovanje itd.). Tecaj je sestavljen iz desetih tedenskih srecanj, ki trajajo do dve uri in pol. Potekal bo od aprila do sredine maja (5 srecanj), s preosta­limi srecanji bomo nadaljevali v jeseni. Po koncu tecaja pa bodo imeli udeleženci možnost, da se še naprej mesecno dobivajo v Klubu svojcev. Si želite v svojem kraju ustanoviti in voditi skupino starejših ljudi? Ali bi se raje individualno družili s starejšimi ljudmi? Ce imate željo po takem prostovoljskem delu vas vabimo, da se udele­žite usposabljanja za prostovoljce, ki se bo zacelo v aprilu in bo obse­galo 10 mesecnih srecanj. Na njem dobijo prostovoljci splošna znanja o prostovoljstvu (npr. kako biti prostovoljec, da bom imel od tega korist sam in drugi okoli mene), o kakovostnem staranju, o preprecevanju padcev v starosti ter se naucijo in vadijo, kako voditi skupino. Iz iz­kušenj vam zagotavljamo, da se vsega potrebnega zlahka nauci prav vsak, ki ima malo dobre volje, ne glede na poklic in starost – zato vabljeni vsi, od študentov, do upokojencev in zaposlenih. Prvo srecanje Tecaja za družinske oskrbovalce bo v ponedeljek, 9. aprila, od 17.00 do 19.30. Z usposabljanjem prostovoljcev bomo zace­li v sredo, 18. aprila, od 8.30 do 12.30. Oba tecaja bosta v Glavarjevi bolnici, Glavarjeva cesta 104, Komenda (prostori Zavoda Medgenera­cijsko središce Komenda). Prijavite se lahko po telefonu 040 842 776 (Viktorija) ali po e-pošti viktorija.drolec@zmsk.si do zapolnitve mest. Inštitut Antona Trstenjaka in Zavod Medgeneracijsko središce Komen­da bo oba tecaja izvedel v okviru projekta Krekovo središce in sta namenjena udeležencem naselji Komenda, Mengeš, Moste, Trzin in Vodice. Tecaja sta brezplacna, saj Naložbo sofinancira Republika Slo­venija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Besedilo: Viktorija Drolec Komasacija kmetijskih zemljišc na obmocju Drnovo Ker se bodo kmalu zacela terenska dela na komasacijskem obmocju Drnovo, vas želimo vse obcane, predvsem pa lastnike kmetijskih zemljišc na tem komasacijskem obmocju, na kratko seznaniti z dosedanjim delom, trenutnim stanjem in pred­ videnimi nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi s postopkom. Kmalu bodo minila štiri leta, odkar smo pristopili k projektu koma­sacije in agromelioracije kmetijskih zemljišc. Dela na Drnovem nacr­tujemo v sodelovanju s sosednjima obcinama Kamnik in Komenda. Lastniki zemljišc ste se takrat v veliki vecini strinjali s komasacijo in agromelioracijo, tako da smo leta 2014 uspešno zbrali zadostno število soglasij za uvedbo postopka. S temi soglasji smo na Upravni enoti Kamnik jeseni 2015 po rešitvi pritožb pridobili pravnomocno odlocbo o uvedbi komasacije, naslednje leto pa smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pridobili še odlocbo o uvedbi agromelioracije. Lani smo uspešno kandidirali na javnem razpisu MKGP – pridobili smo odlocbo, s katero nam je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila nepovratna sredstva za izvedbo komasacije in ag­romelioracije. Konec lanskega leta smo izvedli javni razpis za izbor izvajalcev geodetskih in agromelioracijskih del, prejšnji mesec pa smo podpisali pogodbo z najugodnejšim ponudnikom, to je podjetjem Ge­odetska družba, d. o. o., iz Ljubljane. Njihov pooblašceni pogodbeni predstavnik je Darko Pahulje, ki vam bo tudi odgovarjal na vsa strokov­na vprašanja v zvezi s predvidenimi deli (e-mail: darko.pahulje@gdl.si, tel.: 01 42 01 225). Komasacijski postopek se bo tehnicno zacel izvajati takoj, ko bo to dovoljevalo vreme. Izvajalec je sicer že zacel s prvimi aktivnostmi, kar v tej fazi pomeni predvsem priprava potrebnih podatkov. Sledile bodo terenske meritve, ureditev meja na komasacijskem obmocju, vredno­tenje zemljišc, javna razgrnitev elaborata sedanjega stanja, izdelala se bo idejna zasnova ureditve komasacijskega obmocja. Prihodnje leto bo javno razgrnjen elaborat nove razdelitve, izvedlo se bo zakolicenje novih parcel. Na vse razgrnitve boste lastniki zemljišc pisno povabljeni in bos­te lahko podali svoje želje, pripombe ter ugovore k razgrnjenim elabora­tom. Po koncanem komasacijskem postopku bo Upravna enota Kamnik izdala odlocbo o novi razdelitvi zemljišc, po pravnomocnosti odlocb pa se bodo podatki o novih parcelah in lastnikih vpisali v uradne evidence Geodetske uprave RS ter v zemljiško knjigo. Nato se bodo izvedla še vsa potrebna agromelioracijska dela – delno se bodo rekultivirale obsto­jece poljske poti, delno pa se bodo obstojece uredile in zgradile nove. Pri tem bomo pazili, da se bodo gradbena dela v cim vecji možni meri izvajala v obdobjih, ko na poljih ni vecjih kmetijskih opravil. Trudili se bomo, da bodo postopki tekoci, zakoniti in transparentni ter da se bodo v najvecji možni meri upoštevali interesi vseh udeležencev. Kot že receno: lastniki zemljišc boste v vse faze, kjer bo to potrebno, vabljeni osebno. Druge obcane pa s tem obvestilom seznanjamo s pred­videnimi dogajanji na komasacijskem obmocju v prihodnjih mesecih in prosimo za razumevanje, ce bodo nacrtovane aktivnosti imele kakršne­koli motece vplive na okolico. Besedilo in foto: Obcinska uprava 4. 4. 2018 Dobeno, Topole Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš T: 01/7237-968 M: 040-284-081 S: www.optika-golavsek.si Sprošcena in vendar slavnostna podelitev priznanj naj športnikom 2017 Obcine Mengeš Marca je v Kulturnem domu Mengeš potekala podelitev priznanj najuspešnejšim športnikom obcine Mengeš v letu 2017. Priznanja so dobili vsi športniki, ki imajo prebivališce v obcini Mengeš ali so clani društev s sedežem v obcini Mengeš, in so v letu 2017 osvojili zlato, srebrno ali bronasto medaljo na državnem, evrop­skem, svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah. Skupno je bilo podeljenih kar 54 priznanj v razlicnih starostnih skupinah, od U7 do mladincev in v razlicnih disciplinah. Tudi tokrat so bili najštevilnejši športniki Športnega društva Partizan. Podelitev priznanja je bila razdeljena v sklope, ki so jih s plesnimi in športnimi tockami prekinile plesalke AIA – Mladinskega centra Mengeš in clani Športnega društva Sonkal iz Mengša. Prireditev je povezoval Anže Bašelj, ki je navzocim nanizal zanimive izkušnje z olimpijskih iger v Pjongcangu. Uvodoma je Anže Bašelj pozdravil vse nav-Nik Purnat je najuspešnejši športnik leta zoce in jih povabil, da si ogledajo plesno tocko Priznanje najuspešnejšega športnika leta plesalk iz AIA – Mladinskega centra Mengeš. 2017 je za naslov državnega prvaka in pokal-Po plesni tocki je sledil kratek nagovor župana no zmago prejel Nik Purnat, clan Judo kluba obcine Mengeš, Franca Jerica: »Vsem špor-Bežigrad. tnikom, ki ste se danes zbrali tukaj, cestitam za vztrajnost in trdo delo ter vam želim veliko uspehov tudi v prihodnje.« Sledil je prvi sklop podelitev priznanj za naj­boljše športnike obcine Mengeš v letu 2017. Moderator je na oder povabil najuspešnejše šahiste Šahovskega društva Mengeš Trzin. Clani društva Domen Tisaj, Jakob Vid Štruk­lec, Jan Ocepek in Tilen Tisaj so uspeh dosegli kot šahovska ekipa OŠ Mengeš v Dravogradu. Posebej so bili izpostavljeni uspehi kapetana ekipe Domna Tisaja, ki je osvojil naslov držav­nega prvaka ter dve drugi in eno tretje mesto. Priznanje pa sta prejela še dva kolesarja Kole­sarskega društva Mengeš. Za naslov državne prvakinje in podprvakinje ga je prejela Katja Jeretina, ki je bila tudi udeleženka evropske­ga prvenstva na Danskem. Za dva naslova državnega prvaka, en naslov podprvaka, dve zlati in eno srebrno medaljo pa je priznanje prejel tudi Marko Jeretina. Zmagal pa je tudi v skupnem seštevku na mednarodnih dirkah za Pokal Alpe Adria. Marko je bil tudi udeleženec olimpijskega festivala mladih na Madžarskem. Gasilci PGD Loka pri Mengšu Uspešni skakalci Med številnejšimi na podelitvi je bila skupi­na športnikov Smucarskega skakalnega klu­ba Mengeš, priznanje so prejeli predvsem za uspehe na mednarodnih tekmovanjih Alpe Adria in pokalu Cockta, med decki do 7 let Gal Sedmak, med decki do 8 let Jaka Perne in Erik Tomažic, med decki do 9 let Alen Pesto­tnik in med deklicami do 9 let Živa Andric, med decki do 10 let Miha Hocevar, Timo Ši­mnovec in Tit Voranc Božic, med decki do 11 let Nik Bergant Smerajc in Benjamin Bedrac, med decki do 14 let Taj Ekart in med clani Leon Šarc, Teodor Igor Herbstritt je priznanje prejel za uspeh na tekmovanju Schuler Grand Prix Ruhpolding. Predstavitev Športnega društva Sonkal iz Mengša in drugi sklop podelitev V drugem sklopu so priznanja prejeli športniki Športnega društva Partizan, kar 22 njihovih clanov je za državne in mednarodne uspehe prejelo priznanja za najboljše športnike obcine Mengeš v letu 2017. Med njimi so bili Aljaž Frelih, Aljaž Goltnik, Ana Peterlin, Ana Tofant, Andraž Avbelj, David Grad, David Orešnik, Dejan Jokic, Eva Šobar, Gaja Kobetic, Kata­rina Stražar, Klemen Jazbic, Luka Jokic, Luka Trtnik, Maj Gucek, Mark Šporar, Nejc Erjavec, Neža Žun Pogacar, Nika Kobetic, Tara Kobe­tic, Tim Pavli in Vita Kobetic. Med clani Športnega društva Sonkal Men­geš, ki so za uspehe na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih prejeli priznanja za najboljše športnike obcine Mengeš v letu 2017, pa so bili Arnej Plos, David Ficko, Ron Janežic, Kristina Momcilov, Gašper Gal Zev­nik, Stefan Zaric, Dejan Zaric in Jan Smole. Kadeti drugi, kadetinje tretje na ekipnem državnem prvenstvu v namiznem tenisu V soboto in nedeljo, 24. in 25. februarja, je bil finalni turnir ekipnega državnega prvenstva v namiznem tenisu. Nasto­pilo je osem ekip kadetov in kadetinj, ki so bili razvršceni v dve polfinalni skupini. Najboljši dve ekipi sta se uvrstili v skupino za razvrstitev od 1. do 4. mesta. Ekipa Mengšanov, za katero so igrali Dejan Jokic, Aljaž Goltnik, David Grad in Luka Jokic, so v predtekmovanju premagali vse nasprotnike in osvojil prvo mesto, premagali so ekipe NTK Logatec, NTK Muta in PPK Rakek s 5 : 1. V finalnem delu so premagali NTK Kemo s 5 : 2, v dvoboju za prvo mesto so izgubili z NTK Interdiskontom s 5 : 0. Osvojitev drugega mesta predstavlja lep uspeh za mlade Mengšane. Mengšanke, za katere so igrale Gaja Kobetic, Eva Šobar, sestri Brina in Živa Markic, so v predtekmovanju premagale NTK Soboto s 5 : 4, NTK Letriko s 5 : 4 in NTK Arrigoni s 5 : 1 ter osvojile prvo mesto. V tekmovanju za uvrstitev od 1. do 4. mesta so premagale NTK Vesno s 5 : 2 in izgubile z NTK Interdiskont z 2 : 5. Kar tri ekipe so imele enako število osvojenih zmag. O koncni razvrstitvi je štelo razmerje v nizih, Mengšanke so osvojile tretje mesto. Tekmovalce sta vodila trenerja David Orešnik in Natalija Lužar. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Katarina Stražar prva, Andraž Avbelj drugi v namiznem tenisu V Murski Soboti je bil v nedeljo, 4. februarja, 2. TOP RS v namiznem tenisu. Mengeš so zastopali pri clanicah Katarina Stražar, pri clanih Andraž Avbelj, ki je nastopil v 1. kakovostni skupini, in Rok Trtnik ter Aljaž Frelih v 2. skupini. Katarina Stražar je premagala šest tekmic, izgubila pa je z Gajo Mavri iz Letrike – Vrtojba, osvojila je prvo mesto. Pri clanih je prijetno presenetil Andraž Avbelj, osvojil je drugo mesto, premagal je šest tekmovalcev, izgubil pa dvoboj s Tomom Šviligo­jem, ki trenutno igra v tujini. V drugi skupini sta se najprej med sabo pomerila Rok Trtnik in Aljaž Frelih. Boljši je bil Rok, ki je zmagal z rezultatom 3 : 1, izgubil je dva dvoboja in osvojil cetrto mesto. Aljaž je dvakrat zmagal, zaradi poškodbe je predal en dvoboj in osvojil šesto mesto. Besedilo: Mlaj Foto: A. Avbelj Mengšani najboljši po skupnem seštevku Lige Komenda 2017/18 v badmintonu Nina Dodic, Jure Šinkovec in Tomaž Magerl so tisti, ki so dvignili pokale za osvo­jena 1. mesta po skupnem seštevku štirih turnirjev Lige Komenda v badmintonu. Odlocilni boji še zadnjega letošnjega turnir-bruarskega turnirja. Nina Dodic in soigralka ja lige, ki jo organizira BK Komenda, so po-Nina Vrankar sta bili tretji med ženskami, v tekali v nedeljo, 11. februarja, v športnem kategoriji moških dvojic sta bila ravno tako centru Harmonija. Kot po navadi je tekmo-bronasta Tomaž Magerl in Jure Šinkovec. vanje potekalo v treh kategorijah: ženske in Do konca sezone sledi še nekaj rekreativnih moške dvojice ter mešane dvojice. Dodatne turnirjev, ki se jih bomo udeležili. O izvrstnih tocke, ki so pripomogle k odlicni koncni rezultatih pa vam bomo seveda porocali. razvrstitvi, so Mengšani pridobili tudi s po­mocjo osvojenih stopnick tega zadnjega fe-Besedilo in foto: Helena Šinkovec Mladinke NTS Mengeš ekipne državne prvakinje, mladinci tretji Na Ptuju je bilo10. in 11. februarja ekipno državno pr­venstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke. Na finalnem turnirju sta si nastop zagotovili 1. in 2. ekipa mla­dincev in ekipa mladink. Tekmovanje je potekalo v dveh predtekmovalnih skupinah. Prvo­in drugouvršcena sta se uvrstila v finalni del tekmovanja, kjer so se pomerili za uvrstitev od 1. do 4. mesta, tretje- in cetrtouvršceni pa so se pomerili za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Za Mengeš 1 so igrali Rok Trtnik, Aljaž Frelih, Tim Pavli in Mark Šporar, osvojili so tretje mesto. V predtekmovanju so premagali ekipo NTK Vesna z rezultatom 5 : 4 in ekipo Tempo z rezultatom 5 : 1. Z ekipo Arrigoni so izgubili s 3 : 5. V finalnem delu so premagali ekipo ŠD SU iz Novega mesta z rezultatom 5 : 2 in izgubili z ekipo Fužinarja z rezultatom 1 : 5. Za Mengeš 2 so igrali Bor Rutar, Matej Prezelj, Dejan Jokic in Rok Grad, osvojili so sedmo mesto. V predtekmovanju so izgubili vse tri dvoboje, s Fužinarjem 0 : 5, z Logatcem 3 : 5 in ŠD SU iz Novega mesta 2 : 5. V drugem delu tekmovanja so izgubili z Vesno z 2 : 5 in premagali Tempo z rezultatom 3 : 5. Ekipa mladink je potrdila vlogo favoritinj in že tretje leto zapored osvojila naslov državnih prvakinj. Za ekipo so igrale Katarina Stražar in sestre Nika, Tara in Vita Kobetic. V predtekmovanju so premagale ekipo NTK Ptuj s 5 : 3, NTK Kema s 5 : 1 in NTK Vesam s 5 : 0. V finalnem delu so premagale ekipo NTD Kajuh Slovan s 5 : 3 in NTK Arrigoni s 5 : 1. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Žaba – Anže Lanišek je dobil šopek za svojo najdražjo Nastjo :) Lanišek znova med elito, mladim upom iz SSK Mengeš kopica kolajn na DP Za Anžetom Laniškom, prvim imenom Smucarsko-skakalnega kluba Mengeš, je sijajen februar v celinskem pokalu. Zacel ga je z dvema zmagama v Planici, kjer je bil na obeh tekmah razred zase, nadaljeval s petim in drugim mestom onstran Atlantika v Iron Mountainu, nakar se je na zmagovalni oder zavihtel tudi v Brotterodeju, kjer je bil na prvi preizkušnji tretji, na drugi pa sedmi, med najboljšo trojico pa se je prebil tudi v Klingenthalu prav tako v Nemciji, kjer je 12. mestu dodal še eno tretje in bil tako znova najvišje uvršceni Slovenec. Z odlicnimi nastopi se je 21-letni Domžalcan v skupni razvrstitvi »2. svetovne lige« povzpel že na peto mesto in si prislužil vnovicni vpoklic v udarno slovensko ekipo za preiz­kušnje svetovnega pokala. Novih tock se je v celinskem pokalu veselil tudi Laniškov vrstnik pri Tržicu je poleg zmagovalcev Benjamina Bedraca (do 12 let) in Leon Šarc, ki si je v zacetku prejšnjega meseca med nordijskimi Jake Perneta na oder za najboljše skocil tudi tretjeuvršceni David kombinatorci v Planici priskakal in pritekel 20. in 15. mesto, kar Sitar (do 9 let), v Gorenji Savi pri Kranju pa ob prvouvršcenih je njegova najboljša dosedanja uvrstitev v tem tekmovanju. Med Titu Vorancu Božicu in Živi Andric še drugouvršceni Alen Pestotnik trideseterico se je nato 21-letni Kamnican prebil tudi v Eisenerzu, in tretjeuvršceni Nik Bergant Smerajc. Na tamkajšnji najmanjši kjer je pristal na 29. mestu. V mlajši mednarodni konkurenci skakalnici je bil predtem v regijskem pokalu Cockte znova prvi se je uspešno dokazoval tudi Taj Ekart, ki se je na tekmi iger tudi Jaka Perne. OPA, na katerih se med seboj merijo skakalci alpskih narodov, v dolini pod Poncami izkazal z drugim mestom v konkurenci do Besedilo in foto: Miha Šimnovec 15 let, potem ko je moral premoc priznati zgolj Švicarju Leanu Niderbergerju. Mladi 13-letni up iz Komende je predtem dobro pripravljenost potrdil že z zmago na preizkušnji za pokal Cockte v Kisovcu pri Zagorju, zatem pa še z zlato lovoriko na državnem prvenstvu za decke, stare do 14 let, v Kranju. SSK Mengeš je sicer prejšnji mesec dobil še štiri nove posamicne državne prvake; to je na odlicno organiziranem memorialu v spomin na Blaža, Mateja, Sama in Jano v Zalokah pod Gobavico postal Jaka Perne (do 9 let), v Planici pa so se z zlatimi lovorikami okitili Živa Andric (do 10 let), Alen Pestotnik (do 10 let) in Tit Voranc Božic (do 11 let). Slednja sta se skupaj z Nikom Bergantom Smerajcem, drugouvršcenim med posamezniki, in Timom Šimnovcem pod Poncami veselila še novega moštvenega naslova državnih prvakov v konkurenci do 11 let. V gorenjskem pokalu Cockte v Sebenjah Nina tretjic na vrhu, Jure in Tomaž prvic Zadnji turnir letošnje izvedbe Lige Komenda pod okriljem Badminton kluba Komenda, ki je potekal v Mengšu, je postre­gel z lepo udeležbo in napetimi dvoboji, saj se je odlocalo o koncnem zmagovalcu. Zmagovalci so v trajno last prejeli cudovite pokale v obliki bad-se mu lepo zahvaljujemo, saj nas podpira že od samega zacet­mintonske žogice, drugo- in tretjeuvršceni pa velike medalje v ka. Liga Komenda se zopet vraca septembra. Do takrat pa osta­enaki obliki. Vec si lahko ogledate v galeriji na www.badminton-nite aktivni. -komenda.si/fotogalerija-2. Nagrade je prispeval naš sponzor Zavarovalnica Triglav, za kar Besedilo in foto: Žiga Frass, Badminton klub Komenda NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: od MARCA 2018 • MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. in ned. pa glede na dogodke Vec info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T:070-732-070 *Movie night risanka – THE NUT JOB 2, v soboto, 10.3.2018, ob 17:00, v Mladincu (Sara Petrovcic) *Športni TURNIR V POKRU, v soboto, 17.3.2018, ob 16:00, v Mladincu (Anže Lustek) *Predavanje MOJA IZKUŠNJA Z ZAKONOM PRIVLACNOSTI, v sredo, 21. 3. 2018, ob 18:00, v Mladincu (Barbka Špruk) *Predavanje PREBUDI FINANCNEGA GENIJA V SEBI, v sredo, 28. 3. 2018, ob 18:00, v Mladincu (Petra Žagar) *Predavanje in cajanka ZDRAVLJENJE S KONOPLJO, v sredo, 11. 4. 2018, ob 17:00, v Mladincu (Barbara in Lenar s kmetije Vrindika) *Predavanje KAKO BITI DOBER, A NE NAIVEN, v sredo, 18. 4. 2018, ob 18:00, v Mladincu (Andrej Pešec) *Zanimivo popotovanje JORDANIJA, v sredo, 25.4.2018, ob 18:00, v Mladincu (Uroš in Lea) * HIP HOP, pionirska skupina, v torek in cetrtek, od 18.00 do 19.00; mladinska skupina,v torek in cetrtek, od 19.00 do 20.00, clanska skupina, v torek in cetrtek, od 20.00 do 21.00 ; hip hop urice za mlajše (predšolske) ,ob cetrtkih, od 17.00 do 18.00, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšic ) *PILATES ZA MLADE NOSECNICE, po dogovoru, prijava na drustvo.aia@gmail.com, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšic) *PILATES, ob torkih, od 17.00 do 18.00, v prostorih Mladinca(Sanja Tomšic) *BREZPLACNA UCNA POMOC, ob ponedeljkih, od 16.00 -21.00 (ali termin po dogovoru), za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik) * BREZPLACNA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, info in prijave na aia.svetovalnica@gmail.com, enkratni razgovor ali cikel 12 srecanj, v Mladincu (Urška Vahtar, praktikantka transakcijske analize pri dr. Milivojevicu, trenerka (sport mental) *TECAJ ANGLEŠCINE, v ponedeljek od 17.15-18-45 (2. in 3. razred), v prostorih MC (Vanja Vojvodic) *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00 – 13.00 ali 13.30 – 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšic) 134. obcni zbor Mengeške godbe V cetrtek, 1. marca 2018, smo imeli v vadbeni sobi godbenega doma 134. redni letni obcni zbor Mengeške godbe. Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril predsednik godbe Žan Av­belj ter za delovno predsedstvo predlagal trio v sestavi: predsednik Marjan Trobec, tajnik MIha Rucigaj in clanica Maja Keržic, ki so bili soglasno potrjeni. Sledila so porocila o delu društva v letu 2017. Predsednikovo porocilo je v celoti podal sedanji predsednik, ceprav nas je do septembra 2017, torej zadnje tretjine sezone, organizacij­sko vodil Gašper Skok, za kar se mu še enkrat lepo zahvaljujemo. Sledila so še porocila drugih delovnih organov društva, iz katerih je bilo razvidno, da smo delali dobro. Sezona je bila resnicno razgibana in uspešna, med najbolj odmevnimi nastopi pa velja izpostaviti 33. Pod mengeško marelo, Rock koncert II v Pruhu, tridnevno gostovanje v Daxu, v Franciji, sodelovanje na 25. Sejmu v Mengšu, skupni kon­cert z Godbo Domžale v Cešminovem parku v Domžalah, zmagovalni nastop v Ormožu na 22. Tekmovanju godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla ter tradicionalna božicno-novoletna koncerta. Vseh nastopov je bilo kar 42. Letošnji obcni zbor je bil volilni. Najprej smo razrešili delovne organe društva in se jim zahvalili za opravljeno delo ter izvolili nove kreativne moci, ki nas bodo vodile prihodnja štiri leta. Predsednik Žan Avbelj in kapelnik Dimitrij Lederer ostajata na svojih položajih, prav tako vecina delovnih organov, nekaj pa je tudi novih, ki smo jih soglasno potrdili. Sledila je predstavitev plana dela za leto 2018, ki smo ga že pocasi in uspešno zaceli realizirati. O godbenih nacrtih, ki ne vklju­cujejo tradicionalnih prireditev, vas bomo seveda obvešcali sproti. Trenutno se intenzivno pripravljamo na državno tekmovanje v maju. Sledil je tradicionalni pozdrav podžupana g. Ropotarja, gostov ter predstavnikov društev, s katerimi dobro sodelujemo. Za konec pa smo prihranili najboljše, in sicer sprejem novih clanov. Letos so iz pri­pravniških vrst v godbene clane napredovali flavtist Bor Rutar, rogista Tadej Mavcic in Jaka Korenjak, baritonist Jurica Krmic, Teja Komar na saksofonu ter naša pomoc na klaviaturah, ki za nas piše tudi pri­redbe skladb, ter tolkalist Klemen Juvancic. Tocka razno se je ob dobrotah nadaljevala v sosednjem prostoru, kjer so se med prijetnimi klepeti snovale nove in nove ideje, da bomo v prihodnosti še boljši. Besedilo: Maja Keržic Foto: Ana Per Fantasticni printi – Alin Kostiov V tekocem mesecu se s svojimi ilustracijami v Mladinskem centru Mengeš predstavlja mlada umetnica, študentka arhitektu­re, Alin Kostiov. Mešanica precioznih detajlov, natancnih, fluidnih linij ter nenavadna kompozicija, nadrealisticna pokrajina in sanjavi simboli ostajajo glavna znacilnost Alininih ilustracij. Printi risb, razstavljeni v MC Mengeš, so delo mlade študentke arhitektu­re Alin Kostiov. Z risanjem in vsesplošnim ustvarjanjem se ukvarja že od malih nog, do danes pa je sodelovala na vec skupinskih in samostojnih razstavah. S trenutno razstavljenimi deli se je v zacetku letošnjega leta predstavila tudi v Jalli Jalli, Akc Metelkova, Ljubljana. Avtorica se vecinoma posveca ilustracijam in risbam, pa tudi akvare­lom, ustvarja s crnim tušem, svincnikom, srebrnim alu trakom ali crnim kulijem. Nedavno je sodelovala tudi pri projektu Lahkonocnice, kjer je raznovrstnim slovenskim zvocnim pravljicam v sodelovanju s pravljicarji "Muze" Milice Tomšic v knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani Na predvecer slovenskega kulturnega praznika je Likovno dru­štvo Mengeš slovesnost obeležilo z razstavo svoje ustanovne clanice in podpredsednice društva Milice Tomšic. Umetnica je na razstavo v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Prežihov Voranc, postavila svoja najbolj priljubljena dela Muze. Milica Tomšic nosi ljubezen do likovnega ustvarjanja v sebi od mla­dosti. V vec kot dvajsetletnem ustvarjanju v likovnem društvu se je izpopolnjevala pri razlicnih mentorjih in v tem casu izoblikovala svoj zelo prepoznaven nacin upodabljanja motivov. Do potankosti je izdelala tehniko suhega pastela, ki ji je poleg grafike in linoreza najljubši. Na ogled je postavila 15 slik svojih »muz« v suhem pastelu v cudovitih od­tenkih svežih, živahnih barv, tako da »muze« kar žarijo. Upodablja tudi in starostniki vdihnila svežo graficno podobo. Tudi sicer so otroške slika­nice eden od njenih virov inspiracij ter novih idej, ki jih znotraj svojega okvira bujne domišljije preoblikuje po svojem okusu in jih igrivo vpelje v morebiti bolj zrel, resnejši svet odraslih. Podobno bi lahko rekli tudi za tokrat razstavljene printe, na katerih nedvomno prevladujejo domišljijski svet, fantasticne podobe, bujna vegetacija, hudomušna arhitektura in nagajivi detajli grotesknih likov. Na petih vecjih delih tako lahko opazuje­mo stegujoce se roke, locene od teles, gobaste hišice, zvijajoce se lestve, majckena okenca, brezbrižne zardele obraze, obnorele kapljice, razboho­teno cvetje in rustikalne tulce, iz katerih se plazijo glive, mesnate rastline, skrbno nalakirani nohti ali obnemele glave sladkovodnih rib. Osrednji motiv, tiskan v strogo crni barvi, je v obliki širokega okvirja ob strani poustvarjen v barvah. Vsak od petih printov ima tako dekorativen odmev v razlicnih pastelnih barvah. Sami naslovi del bi se morda lahko skrivali v angleško zapisanih besedah, ki se v skupinah štirih besed nahajajo pod ilustracijo. Na videz nakljucno izbrane besede morebiti povzemajo ustvarjen motiv, vsekakor pa ne ostajajo tuje vsem nam, ki se vsako­dnevno sprašujemo o duši, zvestobi, prijateljstvu in ljubezni, premleva­mo o vesolju, lubrikantih, kokainu, da o kavi, cigaretah in slabih šalah sploh ne govorimo. Gesla, natiskana kot ambivalentni podnapisi, se na posameznem delu zacnejo na isto crko. Rezultat je posrecena besedna igra, ljubka za tiho prebiranje in všecna za branje na glas – cigarettes coffee condoms coke, loyality love light lubricant. Popolnoma resna obravnava del ali modro molcanje o umetnosti tukaj verjetno ne pride v poštev. Lahko govorimo o njihovi kljubovalni pove­dnosti ali zgolj domiselni dekorativnosti, a prav gotovo imamo kaj reci. Zlovoljni duši, navelicani umetnosti, se zdi ideja posreceno šaljiva, staro­kopitnemu mešcanu pa prevec konfliktna, še huje – popolnoma odvec. Ce so dela spotakljiva, so morebiti še uspešna. Navsezadnje je kokaina vedno prevec, ljubezni pa premalo. Ob kaj se boste spotaknili vi? Besedilo in foto: Maša Žekš tihožitja in krajine, zadnje case pa se posveca tudi fotografiji. Ideje za ustvarjanje nosi v sebi, da izziv za novo ustvarjanje dodobra predela in ko dozori, ga z vso vnemo prenese na belino. Imela je veliko samostoj­nih razstav in prejela tudi številna priznanja ter certifikate kakovosti v tekmovanju ZLDS Zlata paleta, njeno delo cenijo tudi v Obcini Mengeš, saj so ji za njen prispevek v kulturi podelili bronasto priznanje. V kultur­nem programu je prostor preplavila glasba klavirja, o ustvarjalki in nje­nem delu pa je spregovoril dr. Herman Bercic, njen življenjski sopotnik. Besedilo in foto: Binca Lomšek 4. Prešernov dan na Dobenem Turisticno društvo Dobeno je edina organizacija v kraju, ki se trudi povezovati prebivalce Dobena in tudi okolicane, ki so se nam pridružili v našem društvu. Med našimi številnimi aktivnostmi, ki jih organiziramo na Dobenem, je ena najbolj obiskanih ob kulturnem prazniku 8. februarju, ob spominu na našega najvecjega pesnika Franceta Prešerna, ki smo ga letos na Dobenem pocastili že cetrtic. Praznicni dogodek smo tudi letos izvedli na dvorišcu Anžinove do­macije. Stara domacija je prijazna, nudi vec možnosti in je tudi zelo primerna kulisa za pocastitev Prešernovega dne, saj izraža pri­dih avtenticnosti, pesnikovega casa. Letos smo pod taktirko naše zagnane kulturne animatorke, Mete Selan, poleg recitacij Prešerno­vih pesmi ob 100. obletnici spomina na Ivana Cankarja v program uvrstili tudi njegovo literarno delo. Glavna tocka prireditve pa je bila odrska uprizoritev Lenore, predro­manticne balade Gottfrieda Augusta Bürgerja, ki jo je v slovenšcino prevedel France Prešeren. Lenora je tragicna zgodba dekleta, katere fant odide v vojno, vojaki se vracajo domov, a njenega ljubega ni. Mati jo spodbuja k molitvi in veri v boga. Lenora vse to zavrže in se s preklinjanjem odvrne proc. Ko že cisto obupa, se neke noci vrne njen ljubi in jo premami, da skupaj odjahata v noc. Pot je vedno bolj temacna in strašljiva prikazana z izjemnimi rimami in podkrepljena z zvocnimi efekti. Cilj njune poti je pokopališce, kjer se fant spreme­ni v okostnjaka, Lenora pa od groze umre. Nauk balade je, da clovek ne sme zavreci vere, ker je za to lahko kaznovan. Nastopajoci v baladi so predstavo izvedli zelo doživeto, obleceni v kostume tistega casa. K doživeti predstavi so prispevali: Franciška Hunjet, Meta Selan, Vida Brojan, Marija Štebe, sodelovali so še recitatorji in statisti, najmlajši clani družine Koren pa kot simpatic­ni duhovi. Program je tekoce povezovala Ivana Premk, za zvocne efekte in spremljavo je skrbela Brina Premk, veliko scensko sliko je posebej za to priložnost naslikala dobenska likovnica Naca Aleš. Skoraj sedemdeset obiskovalcev proslave je s spontanim, dolgim aplavzom izrazilo priznanje nastopajocim in organizatorju prireditve. Zasluga za uspelo prireditev gre vsem, ki so pomagali organizirati proslavo, predvsem pa nastopajocim, ki so žrtvovali precejšnje šte­vilo ur svojega prostega casa za vaje. Ceprav je bilo vreme sneženo in hladno, so nam ta dan padavine prizanesle, da smo lahko izpeljali prireditev. Praznicni program je trajal slabo uro in ceprav je bilo dokaj hladno, se vecini obiskovalcev, med katerimi je bil tudi mengeški župan Franc Jeric s svojo soprogo, ni mudilo domov. Morda je k temu pripomogla tudi stojnica TD pri vhodu na prire­ditveni prostor, ki je bila bogato založena z narezki, pecivom, ki so ga prispevale pridne domacinke, pa tudi kuhano vino, topel caj in »ta kratki« so bili na njej, vse to so prispevali krajani in krajanke Dobena. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Vsaka mama je prava mama, dana za sreco in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavcek) Drage mame, vse dobro ob Vašem prazniku. Hvala Vam. Dragi sovašcani, želimo Vam blagoslovljene velikonocne praznike. Dobeno skozi cas V letošnji januarski in februarski številki našega obcinskega glasila Mengšan sta bila objavljena prispevka o dobenskih zanimivostih, pritegnila sta kar lepo število bralcev in neka­teri so me tudi poklicali, da bi izvedeli še kako podrobnost ali zanimivost. Povedal sem, da lahko vecino napisanega in še veliko vec zanimivo­sti o starih casih, o dogajanju v naši obcini in širši okolici preberejo v knjigi našega priznanega polihistorja Staneta Stražarja Mengeš in Trzin skozi cas, kjer opisuje naše kraje in dogajanja skozi razlicna zgodovinska obdobja. Knjiga vsebuje ogromno razlicnih in zanimivih informacij, ki jih je pisec s pomocjo domacinov zbiral kar precej casa, priporocam vam jo v branje, morda boste našli v njej svoje prednike, znance, morda vašo hišo, del vaše zgodovine ... Dodajam nekaj za­nimivih, starih fotografij, ki mi ob pisanju o dobenskih zanimivostih niso bile dosegljive, a prikazujejo zanimivosti Dobenega. Morda vam zbudijo željo, po "vedeti vec o našem kraju". Besedilo in foto: Tone Vidrgar Lista za obcino Mengeš (LOM) – Stremimo k boljšemu jutri Mengeš je po uradni statistiki eden izmed bolj želenih krajev za priseljevanje in se iz leta v leto povecuje. V naši Listi za obcino Mengeš (LOM), z vodjem županom Francem Jericem, se zavedamo, da to zahteva tudi spre­membe. Veckrat smo se sestali, snovali nove ideje in jih oblikovali. Nekateri projekti so že uresniceni, drugi so v fazi izgradnje, nekateri pa skupaj s projektno skupino postajajo nova prihodnost. Infrastruktura je v vecjem delu, tudi s pomocjo evropskih sredstev, zakljucena. Na najbolj perecih delih je urejena varna pot v šolo. Obcina Mengeš se povezuje na skupnih prireditvah in skupnih površinah, tudi lokalnih. Za poseljeno Dobeno smo njihovo pobudo za športno igrišce in manjšo brunarico, kjer bodo lahko potekali sestanki in druženja, podprli in jim bomo stopili naproti za realizacijo. Enega izmed vecjih in bolj potrebnih projektov smo se lotili pre­mišljeno in s pomocjo strokovnjakov. Urbanist, ki sta ga k sode­lovanju povabila župan in podžupan, je že pripravil prve projek­te. Seveda govorimo o mestnem središcu. Osrednji trg, tržnica, prireditveni prostor. Prostor za druženje in povezovanje Mengša­nov in gostov. Poleg pa urejeno parkirišce, dodatne vsebine v športnem parku, park »pod kostanji« in vse, kar sodi zraven. Za vse obcane in obcanke obcine bomo kmalu skupaj z obcino prip­ravili javno predstavitev, na kateri bomo odprti tudi za vaše ideje, želje in mnenja. Zavedamo se, da to delamo za vas, z vami, za nas vse. O tej ideji razmišljamo in jo razvijamo že nekaj casa. Opazili smo, da je ena izmed strank tudi že prepoznala aktual­nost in naše smernice razvoja ter jih dopolnila v svoj program. To podobno mišljenje je vsekakor spodbudno, saj nam potrjuje, da razmišljamo kot drugi obcani in da nam bodo lahko le-ti po­magali pri uresnicitvi idej, ki jih lista za Obcino Mengeš in župan že uresnicuje. Lepote Mengša z okolico privlacijo vedno vec turistov, zato raz­mišljamo tudi v to smer. Privabiti vec turistov in lokalnim pod­jetnikom s tem povecati možnosti za razvoj, za nova delovna mesta. Muzej glasbe, ureditev Cegvenškega bajerja, povezovalne kolesarske poti in druge manjše ureditve bi bile zagotovo za­nimiva ponudba. Za ureditev Cegvenškega bajerja so že stekli pogovori med županom in lastnikom objektov, podjetjem Petrol. Razmišljamo, opazujemo, se pogovarjamo in skušamo prepozna­ti želje naših obcanov ter jih v najvecji možni meri upoštevati pri nacrtovanju prihodnosti. Besedilo: Urška Mehle, Lista za obcino Mengeš – LOM Potrebna je revitalizacija obmocja nekdanje opekarne V Sloveniji je v preteklosti zaradi deindustrializacije proi­zvodnih dejavnosti ter spremembe tehnoloških postopkov prihajalo do degradiranih obmocij oz. opušcenih lokacij, ki posledicno negativno vplivajo na varstvo okolja ter kvarijo estetski videz pokrajine. V sodobnih in razvojno naravnanih obcinah taka podrocja ponovno oživljajo in jim dajejo novo vsebino in funkcijsko rabo. V Mengšu imamo že (pre)vec let tako degradirano obmocje na lokaciji nekdanje opekarne Mengeš. Na lokaciji se nahajajo propadajoci objekti, vse vec pa je tam tudi starih vozil in druge navlake. Kaj se nahaja v teh objektih, nam ni znano. To obmocje sicer obsega dva hektarja in je v obcinskem prostorskem nacrtu predvideno za razvoj turizma in rekreacije. Navedeno stanje v naši obcini postaja problematicno, saj je, po našem mnenju, okolica vse bolj obremenjena in celo ekološko ogro­žena, še posebej »Cegvenški bajer« v neposredni bližini. Morda ta cas problematika še ni tako aktualna, vsekakor pa bo to postalo problem v prihodnjih letih, ce se je ne bomo lotili pravocasno. Obcina ima pri tem dve možnosti. Prva možnost je, da še naprej caka in stanje prepusti lastnikom ter samo opazuje dogajanje na tem obmocju, pri cemer obstaja nevarnost, da se nam znova zgodi »parkirišce tovornjakov« kot v severnem delu Mengša, ko nam bo lastnik zemljišca odrejal rabo prostora. Druga možnost pa je, da se aktivno loti revitalizacije tega obmocja ter se zacne pogovarjati z lastnikom zemljišca in skuša doseci dogovor, ki bo sprejemljiv za obe strani, pri cemer bi kot lokalna skupnost uporabila vse zakonite možnosti za uveljavitev Obcinskega prostorskega nacrta. Prva možnost je seveda bistveno lažja, saj Obcini ni treba storiti nic, pri tem pa ne krši nobene zakonodaje in ne povzroca slabe volje lastnikom ali najemnikom tega obmocja. Druga možnost pomeni izziv, je težja in bolj zahtevna, za kar je potrebno veliko potrpežljivosti in volje, vendar nam na koncu lahko prinese nove rekreacijske, parkovne in športne površine ter s tem ohranitev naravnega okolja. V SMO menimo, da mora Obcina takoj zagristi v to »kislo jabolko« ter zaceti reševati problem, dokler imamo še cas! Besedilo in foto: Peter Gubanc, predsednik SMO Bolecina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihce nam ne more vec vrniti. Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 78. letu starosti sklenila naša draga mami, mama, babi, sestra in teta KATARINA SRŠEN iz Mengša, Hribarjeva ulica 18 Zahvaljujemo se za izrecena sožalja, darovane svece, gospodu Babicu in pogrebni službi Vrbancic za lep poslovilni obred. Žalujoci: Vsi njeni ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi STANE GREGORC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodni­kom, sosedom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, podarjeno cvetje, svece, sv. maše in darove. Hvala g. župniku Marku Koširju za pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt za zapete pesmi in pogrebni službi Vrbancic. Posebna zahvala dr. Milanezu, dr. Nikic Gaceša, sestri Andreji, najlepša zahvala za vso skrb patronažni sestri Sabini, sestri Mirjam ter gospe Mariji Zrim. In pride dan, ko se koncajo zadnje upajo­ce sanje. Vsi njegovi. Je cas, ki da, je cas, ki vzame, pravijo, je cas, ki celi rane. Mar prav zares odšel si tja v neznano? kako si mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molce, da ti ne zmotimo miru. ZAHVALA V 97. letu se je za vedno poslovila draga mami, babi, prababi in teta TEREZIJA ZINKA LIPAR Od pokojne smo se poslovili 28. februarja 2018 na pokopališcu v Mengšu. Na zadnjo pot smo jo pospremili vsi njeni naj­bližji in ostali sorodniki pa tudi številni sosedje in prijatelji. Vsem se zahvaljujemo za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in maše. Posebna zahvala gre g. župniku za lep obred, osebju Doma pocitka Mengeš za nego pokojne, Mengeški godbi, predstavnikom ZB in gasilcem. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil MILAN LAGOJA iz Loke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Zahvaljujemo se PGD Loka, pogrebni službi Vrbancic, g. župniku za poslovilni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vsi njeni Avtor: Štefan Markovic