P. b. b
kulturno - politično glasilo
%	Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather
	Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in
BOŽIČNA	solidno, kupujem in zame-
DARILA	njam zlato in srebro.
*	(tudi strto zlato.)
svetovnih in d om a č ih - d o g o d kov
FoMm uiad Celovec 2 — Verlag>po»uuni Kla|*eiilun i
l/haja v Celovcu — Crscheinungsort KlageuluM
LETO XII./ŠTEVILKA 49
CELOVEC, DNE 7. DECEMBRA 1960
CENA 2.- ŠILINGA
Družina - naša trdnjava
Vsaka družina je temelj naroda, temelj države, temelj Cerkve. Že ime družina pove, da je to skupnost ljudi, ki jih druži vez krvi, isti jezik, ista vera, skupen dom.
Družina ni izmišljotina človeka, družina je božja ustanova. Bog je ustvaril kot prva človeka moža in ženo ter rekel: »Rastka in množita se! Gospodujta • ribam morja in pticam neba, vsem živalim in vsej zemlji.« S tem je človek postal tudi gospodar zemlje. V družinski skupnosti je doraščal tudi Sin božji. Tako je pravzaprav potrdil potrebo družinskega okolja za otrokov telesni in duševni razvoj. Vsi veliki sociologi priznavajo pomen in važnost družine. Nekaj novejših ideologov bi sicer hotelo iztrgati družini prvenstveno vlogo vzreje in vzgoje otrok. Tudi to bi hoteli podržaviti. Seveda je to proti naravnemu in proti božjemu zakonu.
Družina je bila do današnjega dne trd-
njavu verskega in narodnega življenja. Trd
njava pomeni nekaj močnega, trdnega, nepremagljivega, kar daje zavetje in varnost. Zal je dandanes družina v nevarnosti. Ima notranje in zunanje sovražnike. Notranji sovražniki izvirajo iz zakona samega. Dosti jih je: ,zakoni med premladimi, razlika v veri, razlika v narodnosti, slabe lastnosti enega izmed zakoncev ali obeh, bolezen itd. Še nevarnejši pa so morda zunanji sovražniki. Rek: »Družina v nevarnosti« je upravičen. Zelo slabo vpliva na družino tehnika in sploh civilizacija. Tu so mišljeni: radio, televizija, kino, motorizacija. Vse to družino trga. En primer: mati hoče mir, sinček hoče pisati nalogo ob spremljavi radia, hčeri radio ni dovolj, gre gledat televizijo k prijateljici ali v gostilno, oče je pri nekem tečaju in starejši sin, ki ni za eno ne za drugo, sede na moped in drvi z njim po cesti brez cilja, pač pa z velikim hrupom. Saj se nam smili taka družina. Je le še prehranjevalnica, kjer se nasitijo in naspijo, sicer so si ipa čisto odtujeni. Živijo eden zraven drugega, ipa gredo eden mimo drugega.
Velik sovražnik družine je nadalje življenjski materializem, ki zapoveduje lov za zemeljskimi dobrinami in za denarjem. Za molitev, premišljevanje ni časa. Še v nedeljo delajo, da si čim več nagrabijo. Pozabljajo, da človek ne živi samo od kruha, da ima tudi dušo. Družine se branijo otrok, ker so v oviro. Namen zakona pa je jasen: rodnja in vzgoja otrok. To je življenjska naloga očeta in matere. Po njej bosta sojena za večnost, ne pa po tem, kakšno premoženje sta pridobila.
Popolnoma pravilno in zelo potrebno je, da se Cerkev toliko zanima za družino.
Cerkev je postavila .praznik sv. Družine; na ta dan obhajamo družinsko nedeljo. Ona ne dopušča ločitve zakona; papeži izdajajo okrožnice o krščanski vzgoji v krščanskem zakonu itd. Cerkev je zelo zainteresirana za dobro družino, ker je ta poroštvo za trdno versko življenje.
Pa tudi države se trudijo za boljši druž beni ali socialni položaj družine. V Avstriji je že mnogo storjenega na polju družinske politike. Poznamo vsi otroške doklade, družinske doklade, enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, v januarju bodo prvič izplačevali materinske doklade v znesku 50.— šil., ki se bodo tekom treh let /višale na 150.— šil. mesečno. To podporo bodo dobile le matere, ki imajo vsaj 3 otroke. Vsaka noseča žena uživa zaščito. Delodajalec ji ne more odpovedati službe. Vsaka dobi tudi dopust pred in po porodu. Najmanj ugodnosti uživa pravzaprav kmečka mati. Prav kar se tiče kmečke žene-matere, bi bilo treba precej izboljšati njen položaj.
Zelo na višku je družinska politika v Zap. Nemčiji. Tam imajo že od 1. 1953 svo-
Občni zbor Kmečke gospodarske zveze
V nedeljo 4. t. m. se je po adventni 'prireditvi absolventov naših strokovnih šol izbral v Mohorjevi hiši pretežno mladi moški gospodarski svet, da skupno z navzočimi gospodairji-starostami preudari sodobni gospodarski položaj kmetijstva in spet /aktivira Kmečko-gospodarsko zvezo.
Zborovanje je namesto obolelega predsednika g. Janka Janežiča vodil posestnik Jožko Štikar iz št. Petra pri št. Jakobu v Rožu. Po njem pozvan je podal tajnik kot sledeči referent nekatere misli o
kmetijskem zakonu.
Med drugim je izvajal: Kmetijski zakon pomeni resno prizadevanje države in vlade, da odpomore težkemu gospodarskemu položaju kmetijstva. Težave na prodajnem trgu, velika razlika med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov in še kmetijstvu po naravi dane posebnosti gospodarjenja spravljajo kmetijskega gospodarja v veliko zagato. Njegovi denarni izdatki rastejo z letom, izkupiček s trga pa se le manjša. Kmetijski zakon skuša temu odpomoči iz državne ravni. Posebne strokovne komisije proučujejo stroške in dohodke v področjih mlekarstva, živinoreje in žitarstva. Po vzorcu mlečnega 'fonda skuša država pripraviti še fonda za podpiranje živinskih in žitnih cen. Nadalje j c v
načrtu pokupovanje odvišnih pridelkov po vladi v še večjem obsegu kot doslej.
Tajnikova izvajanja so zborovalci vzeli z odobravanjem na znanje, nakar so se živahno razgovarjali o vprašanju, kako bi kmečko-gospodarsko organizacijo čimprej še bolj izgradili. Posebno gospodarji z Krnce in Gur so spregovorili v tej zvezi marsikatero prav krqpko in nujno besedo. Se-kundiral pa jim je kljub svojim šestim 'križem še vedno mladostni ravnatelj tinj-ske kmetijske šole g. ravnatelj Radanovič.
Novi žvezin odbor
Sledile so volitve. Zborovalci so k tej točki podprli željo, naj bi bila v novem odboru bolje zastopana Podjuna, ki je posebno v svojem pHberškem okraju še močan steber našega kmetijstva. Po živahnem razgovoru je občni zbor sklenil, da pritegne v ožji zvezin odbor kot predsednika g. Mirka Kumra, pd. črčeja mlajšega z Blata, in kot tajnikovega namestnika pa podjetnega globaškega posestnika Lojza Gregoriča. Med novimi odborniki so še Oitzl Janez, Pec z Brnce, Ogris Janez s Stranj pri Bilčovsu in Tolmajer Nužej, pd. Poderžnikov z Radiš.
Lepo uspeli občni zbor je predsednik zaključil s pozivom k še večji 'požrtvovalnosti v prilog kmetijskega podviga in pro-e*”ita.
Slovenci v Italiji za svoje pravice
Slovenske politične in kulturne organizacije na Tržaškem in na Goriškem so 27. novembra poslale predsedniku vlade prof. A. Fanfaniju pismo, v katerem se ponovno zavzemajo za svoje pravice in ga prosijo, da jih osebno sprejme, da bi mu obrazložili težavni položaj, v katerem živijo Slovenci v Italiji.
Pismo med drugim omenja sledeče:
»Slovenci, ki prebivajo v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, so se že ponovno obrnili na vlado in na parlament republike z raznimi nujnimi zahtevami in spomenicami, da bi dosegli objavo zakonskih določb na podlagi demokratičnih načel, na podlagi določb republiške ustave in na podlagi mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela Vlada za ureditev jezikovnih in narodnostnih pravic slovenske manjšine v Italiji.
Ker na te zahteve ni bilo nobenega odgovora in ker slovenska manjšina — v razliko od nemške, francoske in ladinske manjšine — še vedno ne razpolaga z zakonskimi določili, ki bi urejala njeno narodno, jezikovno in kulturno življenje, je 'potrebno poskrbeti, da se v korist razvoja slovenske manjšine in tudi v korist italijanske republike s takim stanjem preneha...
Kakor je razvidno iz te spomenice, ima
slovenska manjšina v Italiji najmanj pravic. Nemška v Južni Tirolski, francoska v dolini Aosta in ladinska manjšina v dolomitskem ipogorju imajo svoje narodnostne pravice zajamčene s posebnimi zakoni in tako jim nihče ne more odvzeti njihovega šolstva v materinščini, krajevnih napisov v domačem poimenovanju in uradnega jezika v materinščini.
Tudi na Tržaškem in na Goriškem je po vseh slovenskih in dvojezičnih krajih ■vpeljano slovensko šolstvo z italijanščino kot tujim jezikom. Tako obiskujejo slovenski otroci slovenske šole na vseh stopnjah n ven univerze. Glede krajevnih napisov je zlasti na Tržaškem vpeljana dvojezičnost in tudi dvojezičnost v uradih je mnogokje v rabi. Toda vse te pravice niso nikjer doslej potrjene z zakonom. In prav ta »nezakonitost« ustvarja že skozi leta neko negotovost in zavest neenakopravnosti / italijanskimi sodržavljani.
Vest, da so primorski Slovenci zahtevali pri rimiski vladi svoje pravice, so kar brž prinesli tudi koroški dnevniki nemškega porekla s pripombami, da Italija tudi ne daje Slovencem zakonitih pravic. S tem so pač menda hoteli povedati svojim čita-teljem — najbrž v opravičilo —, da so do Slovencev krivični tudi Italijani.
je družinsko ministrstvo. V nekaterih državah se res zavedajo važnosti družine — trdnjave. Saj vedo, da iz dobrih družin izhajajo dobri, pošteni državljani; iz slabih družin pa večkrat — slabi državljani.
Če bi še nadalje razmišljali o družini in njenem vplivu na življenje posameznika, na javno življenje, bi ne prišli do konca. Jasno pa smo spoznali važnost družine. I/ tega pa sledi dejstvo: da se je tre-ba za dobre družine truditi, kajti potrebne so za narodni obstoj in za obstoj božjega kraljestva na zemlji.
Kakšni bodo torej naši zaključki:
1.	Družina naj tam, kjer ni, spet postane trdnjava božjega kraljestva. Tisto počasno, skoro neopazno oddaljevanje od Boga je treba prekiniti, in sc spet počasno, postopoma bližati Bogu.
V družini ne molijo več. Spet je treba začeti z. molitvijo.
2.	Družina naj gradi na tradiciji. Današnji rod, družina je člen neke dolge verige rodov. Če bo ta člen drugačen in se torej ne bo skladal / ostalimi, se bo veriga raztrgala. Družina naj ostane v narodnem pogledu to, kar je stoletja bila. Vsak človek nosi v sebi sledove rodov, prednikov, ki so se za nekaj borili, nekaj spoznali za prav in to posredovali naslednikom. To že u-trjeno mišljenje in stremljenje je treba ohraniti tudi našim potomcem.
3.	Družina naj ne bo samo trdnjava. Naj bo za nas popotnike in romarje proti nebesom ognjišče ljubezni. V družini pri materi in očetu se majhen otrok čuti varnega. Družina je od Boga hotena in blagoslovljena skupnost, ki naj bi bila košček raja na zemlji.
Koča Popovič v Italiji
Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič se je komaj nekoliko odpočil od obiska na Dunaju in je zopet moral na pot v Italijo. V Rim je prispel 1. decembra, sprejeli so ga kot zastopnika dobrega soseda; saj je znano, da so po ureditvi tržaškega vprašanja postajali, medsebojni odnosi od leta do leta boljši.
Med obema sosednima državama obstajajo zelo ugodni trgovinski dogovori in prav te hočeta obe državi ob tej priliki še bolj poglobiti. Sad tega gospodarskega sodelovanja so tudi po voljne razmere ob vzhodni meji, kjer že skozi pet let zelo dobro deluje mali obmejni promet. Tudi vprašanja, ki se tičejo narodnostnih manjšin na obeh straneh meje, rešujejo vedno z večjim razumevanjem in dobro voljo.'
Prav glede rešitve nekaterih nerešenih vprašanj pri slovenski manjšini je minister Popovič izjavil podobno kot na Dunaju, da morajo manjšine postati ne ovira, marveč važen činitelj približevanja in sporazumevanja sosednih držav in sicer na osnovi mednarodnih dogovorov in naravnih pravic vsake narodnostne skupine. 1/. tega razloga je povsem razumljivo, da je kot predpogoj za dobro sosedstvo treba za manjšine ustvariti take življenjske pogoje, ki bodo jamčili njihov popoln razvoj.
Po treh dnevih prijetnega bivanja v prijateljskem vzdušju in po uspelih razgovorih o skupnih gospodarskih in kulturnih problemih se je Popovič vrnil v Beograd.
-KRATKE VESTI -
Med Poljsko in Zap. Nemčijo opažajo zadnje čase precejšnje popuščanje v sporu zaradi meje ob Odri in Nisi. Poročajo, da Adenauer ne vztraja več pri zahtevi, tla morajo Nemčiji biti vrnjene vzhodne dežele in da se je sprijaznil z današnjo nem-ško-poljsko mejo. Med Poljaki je zbudil splošno odobravanje govor berlinskega kardinala Dbpfnerja, ki je nemške katoličane in odgovorne državnike pozval, naj imajo večje razumevanje za polj.sk e zahteve.
Zbliževanje med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji je treba vzeti prav resno. Jugoslovanski zunanji minister Koča 'Popovič je med svojim obiskom na Dunaju na vprašanje o tej zadevi pojasnil na tiskovni konferenci, da je v odnosih med državo in Cerkvijo v Jugoslaviji v zadnjem času nastopilo znatno zbližanje, hkrati pa tudi splošna želja za »normalizacijo«. Kakor je znano, je jugoslovanska vlada odgovorila na spomenico jugosl. škofov. Nekateri izmed njih so bili pred kratkim v Rimu in so o teh vprašanjih razpravljali s Sveto stolico. — Minister Popovič je v teh dneh tudi bil na uradnem obisku v Rimu, toda v Vatikan ni šel na obisk k papežu, kajti odnosi med državo in Cerkvijo v Jugoslaviji še niso urejeni in tudi pogajanja še niso tako daleč uspela, kot pravijo poročila.	.
Mali obmejni promet z Jugoslavijo imata poleg Avstrije tudi Italija in Grčija. Sedaj so v teku pogajanja še z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, da tudi vpeljejo to koristno ureditev obmejnih zadev. Le z \lbanijo noče Jugoslavija imeti podobnih zvez, kajti z njo se še vedno gleda kot pes in mačka. — Bilo je tudi slišati, da je jugoslovanskemu »unanjemu ministru Popoviču ob zadnjem obisku na Dunaju ponudil minister Kreiskv, da naj odpravijo }Kitni vizum za obe državi, na kar je Koča Popovič odgovoril, da mora o tej zanimivi ponudbi predhodno govoriti s svojo vlado.
Politični teden
Po svetu ...
Žaloigra v Kongu
»Ali bo v Afriki črni imperializem zamenjal belega? Od skrbi im bojazni nad prebujeno Afriko trepečem!« Tako je govoril zastopnik afriške države Liberije pred Združenimi narodi ob priliki razpravljanj o Kongu.
Cela vrsta afriških držav je v teku zadnjega leta dobila samostojnost in vse se razvijajo kar v miru. Da pa je v Kongu nastala prava anarhija, je pripisovati krivdo predvsem politiki moža, ki je hotel v deželi uvesti diktaturo po komunističnem vzorcu; ta mož je Patricie Lumumba.
Kakor dokazujejo dokumenti, katere so zajeli ob aretaciji Lomumbe, je hotel ta mož izkoristiti demokratične ustanove, katere so vpeljali Belgijci, le za sredstvo, da bi prišel do oblasti v deželi. Vse kaže, da je načrtno delal na to, da se zruši državni aparat v neredih in medsebojnih nasprotovanjih ter stalnih izbegavanjih v političnih dogovorih; saj, kar je danes podpisal, je jutri že preklical, itd. V nekem odloku od 15. septembra na vse prefekte provinc je Lumumba rekel, da je diktatura edino sredstvo, ki more v deželi zopet upostaviti red, zato zahteva od pokrajinskih oblasti uporabo terorja. »Vse sodelavce opozicije je treba aretirati, voditelje pa postreliti. Uvede naj se bičanje in podzemna ječa.«
Polkovnik Mobutu je kot vrhovni poveljnik dan pred tem odlokom, ki bi naj v deželi vpeljal diktaturo, izpeljal državni udar in tako preprečil, da ni Kongo im morda po njem tudi velik del afriške celine postal lahek plen komunizma.
Že se je zdelo, da bo v Kongu zavladal mir, potem ko so ZN priznali legitimnost Kasuvubujevi delegaciji. Toda premeteni Lumumba je prejšnji teden nenadoma izginil iz glavnega mesta ter se hotel zateči v rojstno provinco Kasai, kjer ima še mnogo pristašev. Toda Mobutujevim vojakom se je posrečilo, da so ga še pravočasno zajeli in, kot je napovedano, še bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je hujskal deželo k uporu.
Če bi se Lumumbi posrečil beg, bi nastala nova nevarnost, da bi provinco Kasai proglasil za neodvisno in bi v njej s sovjetsko pomočjo vpeljal komunistično diktaturo, ki bi postala izhodišče komunizma za ostalo Afriko. Zato je razumljivo, da Sovjetska zveza zelo pozorno spremlja dogodke okrog svojega varovanca Lu-mumbe, kar napolnjuje generalnega tajnika ZN Hammaskjolda z veliko skrbjo.
Istočasno se pa odigravajo v provinci Ka-tanga v severnem Kongu hudi boji okrog mesta Luena, katerega napadajo uporne Baluba-tolpe, ki so zaradi grozovitosti pravi strah prebivalstva. Pri teh bojih je padlo mnogo vojakov ZN. — Poročila ob začetku tedna pa že vedo povedati, da je vzhodno provinco, kjer ima Lumumba največ pristašev, nekdanji Lumumbov minister Salum, star 31 let, že proglasil za samostojno in neodvisno.
Zatišje v hladni vojni
Po burnih dnevih v začetku jesenskega zasedanja ZN v New Vorku, ko so po diplomatskih klopeh in mizah s čevlji in kladivi razbijali, je nastopilo nekako zatišje. Veliki in mali državniki so se vrnili z mešanimi čustvi na svoje domove k vsakdanjemu delu. Tudi zgovorni Hruščev je utihnil in se umaknil s svojimi partnerji iz Azije in podaniki iz Evrope za zidove Kremlja, od koder tri tedne ni bilo nika-kih vesti. Te dni pa so se komunistični veljaki razšli in v uradnem 'poročilu dali vedeti, da se bo ves komunistični svet še naprej boril pod vodstvom velike Sovjetske zveze a. miroljubnimi sredstvi za zmago socializma nad kapitalizmom. Da je tako na tej konferenci znova zmagalo sovjetsko gledanje na razvoj komunizma v nasprotju s kitajskim, potrjuje tudi zadnji govor Gomulka v Katovicah na Poljskem.
Komentarji k rusko-finskemu dogovoru, po katerem se more Finska priključiti EFTA-trgovinski zvezi, so v nekaterih pre-stolicah članic te zveze zelo negativni in zgleda, da Finski ne bo tako lahko priti do ugodnosti, ki jih nudi EFTA svojim članicam. Glavni razlog tega zadržanja je naziranje, da se hoče Sovjetska zveza na ta način vtihotapiti v to zvezo in se gospodarsko s tem okoristiti.
Med Zapadno in Vzhodno Nemčijo so napovedali prelom gospodarskega sodelovanja. Tako je bilo slišati iz Bonna. Tedaj
pa se je hitro oglasil skrbni dedek Hruščev in dal svojim zvestim podanikom v Vzhodni Nemčiji zagotovilo, da jih v njih potrebi ne bo zapustil in jim bo poslal vsega, kar bi jim manjkalo zaradi bonnske trmoglavosti. Ta Hruščeva gorečnost za ne-osvobojene nemške brate na vzhodu je pa Bonn tako ganila, da so takoj preklicali svojo namero in dali vedeti svojim vzhodnim bratom, da so voljni podaljšati trgovinske pogodbe, ki bodo kmalu zapadle.
Menda je tudi Zapadni Nemčiji že preveč prebegov iz vzhoda, kajti pogosto je slišati glas, ki poziva prebivalstvo iz Vzhodne Nemčije, da naj vztraja na svojih domovih in ne beži v tolikem številu na zapad. Saj s tem vendar prepuščajo deželo osirotelo, kar lahko povzroči, da jo bddo naselili z ljudmi, ki niso arijskega pokolenja. Tako je tudi protestantski škof iz Berlina Dibelius pozval prebivalstvo, da se naj odloči za prebeg na zapad samo tisti, ki je v življenjski nevarnosti. Veliko moralno odgovornost pa imajo posebno oni, ki imajo družine.
Nova vesoljska ladja ali tretji sputnik je L decembra začel obkrožati Zemljo; izstrelili so jo v Sovjetski zvezi in tehta nad 4.5 tone. V njeni kabini so nastanili dva psička »Pčolka« in Muška« ter še druge živali, insekte in nekatere rastline. V sovjetskem sporočilu je bilo rečeno, da ima ta izstrelitev namen opraviti medcelinsko-biološke raziskave živih organov med vesoljnim poletom. Zemljo bi naj obkrožil vsakih 88 minut. Po zadnjih iporočilih pa se je ta sputnik na svoji krožni poti nekoliko odklonil od predvidene poti in končno je v zemeljski atmosferi zoglenel. Podatki aparatov v ladji so potrdili mnenje, da bi s pomočjo tehničnih naprav, ki so bile v ladji, bilo že mogoče ohranjati tudi človeško življenje ob takem vesoljskem poletu.
Mogočna avstro-ogrska monarhija je propadla, ker ni znala ali bolje rečeno ni hotela dati malim narodom, posebno slovanskim, pravice. Akoravno je bilo v tej državi 12 narodov, je hotela ta država po načelu »deli in vladaj« ustvariti jih še več. Tako je hotela imeti Bosance in Hercegovce ne za Hrvate in Srbe, ampak da govorijo »bosnisch-herzegovvinisch«, tako je bi-lo razvideti tudi iz vojaških listin. Slovence in Hrvate v Istri so imenovali »Čiče«. Vendar pa ta sicer iznajdljiva država ni našla na Koroškem še enega tretjega naroda, to je »Windische«, kar se je pa posrečilo sedanjim mogotcem republike. Bivša Avstro-Ogrska torej ni našla na Koroškem več kot dva naroda, to je Slovence in Nemce brez Windischarjev.
Dokler smo slišali ta izraz »windisch« od neukega ljudstva, smo še prenesli, a ko pa slišimo od tega novo izmišljenega naroda iz ust državnikov, nas pa to presene-
... in pri nas v Avstriji
V državni skupščini na Dunaju že dalj časa traja jesensko zasedanje, pri katerem so izdali celo vrsto zakonov in odredb. Minuli teden so razpravljali ponovno o načinu, kako naj izplačujejo obljubljeni povišek rent, o povišku voznin na železnici in v avtobusih, o kulturnem proračunu, o potrebi varčevanja ter o koaliciji.
Prometni minister Waldbrunner je napovedal, da se bo cena voznih listkov s L januarjem povišala za 25 odst. na vseh državnih železnicah in tudi na državnih avtobusih. Nekoliko manjši bo povišek pri tako imenovanih povratnih vozovnicah ter pri tedenskih, mesečnih in družinskih voznih listkih. Za otroke do 10 let bo voznina prosta, za otroke do 14 let pa bo voznina polovična. Istočasno je minister zavračal očitek, da je pri železnicah vsakoletni deficit postal že kronična bolezen avstrijskega gospodarstva. Trdil je, da stanje gospodarjenja pri železnicah v resnici ni tako brezupno; sicer je pa treba tudi priznati, da so bremena tega področja največja. Omenil je tudi, da železnice živo občutijo močno konkurenco avto-transport-nega prometa, (katerega bo treba regulirati z ustreznimi zakoni.
Tudi kulturni proračun je bil obširno obravnavan. Ob tej priliki se je zgodilo tudi sledeče: Pii neki plenarni seji, ko je govoril eden izmed poslancev o kulturnih razmerah in potrebah, je bila sejna dvorana poslanske zbornice skoraj prazna. Navzočih je bilo vsega skupaj (le 26 poslancev. Štirje od njih so se med govorom kratkočasili s čitanjem in pisanjem ... Tudi poslanska služba je torej naporna ali vsaj dolgočasna, čeprav precej dobička-nosna...
Ker nastajajo v vseh panogah gospodarstva nevarne vrzeli, ki grozijo omajati trdnost avstrijskega šilinga, zato ponovno slišimo iz parlamenta pozive, da je treba na vseh področjih varčevati. Zlasti je treba
ča. Kako je mogoče ustvariti kar naenkrat nov narod, katerega še tako iznajdljiva avstrijska monarhija ni poznala. Saj ga v resnici tudi ni, ter tudi še nekateri še živeči števni komisarji v letih 1900 in 1910 ne vedo povedati.
Poglejmo si malo in vprašajmo, kateri ljudje hočejo biti ali bolje 'katere osebe hočejo šteti za »vindišarje«? Odgovor na to je: po večini so to odvisne osebe, ki se 5oje za njih službe, so neuki in nevešči našega knjižnega jezika, ki se ga niso mogli priučiti v šoli. Poznam več družin z številnimi otroci, kateri so govorili samoumevno eden in isti jezik, t. j. slovenski. Ko so pa do-rasitli, so ostali najbrihtnejši navadno Slovenci, manj nadarjeni so pa, ako so postali odvisni, zašli v nasprotni tabor in se sramujejo materne govorice ter hočejo biti Nemci ali pa Windische, akoravno govorijo še sedaj, ko so že odrasli, vsi isti naš domači slovenski jezik, kadar se snidejo.
začeti varčevati pri državni imovini in pri upravljanju državnih prometnih sredstev pod geslom: »Manj uradnih potovanj in manj uradnih avtomobilov«.
Avstrijska posebnost je koalicijska vlada, ki vodi preko vseh nevarnosti državno barko že skozi petnajst let. Obe »veliki stranki« živita in delujeta skupaj kakor dva zakonca v civilnem zakonu. Življenjski interesi ju silijo, da vztrajata v skupnosti, toda strankini interesi ju spravljajo v večen prepir in večkrat si celo grozita, da je konec njune medsebojne zvestobe. Ker pa drug brez drugega ne bi bilo tako prijetno, zato se zopet in zopet spravita, potem ko sta si povedala, da hočeta oba imeti zasluge pri uspehih, dočim pri neuspehih mečeta krivdo drug na drugega. In v tem pravcu je šla tudi tokratna debata v koaliciji v parlamentu.
Sporazum o socialnih reformah ima za posledico stalno naraščanje cen zlasti na področju življenjskih potrebščin. Tako napovedujejo, da se bo zvišala cena mleku za 20 odst., kar bo močno prizadelo najširše plasti naroda. Prav tako so pa v teh dneh razpravljali v paritetni komisiji o cenah kruha in peciva. Ta podražitev kruha bi bila nujna zaradi 25-odst. poviška plač pekovskim delavcem in 12 odst. poviška upravnih stroškov v pekarnah; vendar še do sedaj ni prišlo do končnih sklepov.
SLOVENCI
dama in po metu
Pevski koncert v Gorici
V	Gorici na Primorskem je v nedeljo na dan sv. Cecilije Zveza slov. katoliške prosvete pripravila lej) koncert jsevskih zborov iz mesta in podeželja. Skoro v vseh slovenskih župnijah gori-ške škofije delujejo dobri })evski zbori Katol. |>ro-svetne zveze; med seboj kar tekmujejo po kvaliteti; saj so doslej pripravili že več tekmovalnih koncertov.
Od enajstih žujmij štandreške dekanije je na koncertu zadnjo nedeljo sodelovalo kar osem zbo-roj. Posebno se je odlikoval zbor „Lojze Bratuž” iz Gorice, katerega z veliko spretnostjo vodi prof. Mirko Filej. Ta zbor je tudi že na Koroškem nastopal z uspehom. Pa tudi drugi zbori so na lepi višini, zlasti moški zl>or iz male duhovnijc jazbine. Prvič sta nastopila zbora iz Standreža in mladinski zbor iz Pevme in so ju jmslušalci še j>o-sebej nagradili z veselim odobravanjem. Zelo vzjrod-budno je tudi dejstvo, da sodeluje pri teh pevskih društvih juedvsem mladina.
Koncert je bil v mali dvorani na Placuti, kjer je bilo zdaleka premalo prostora za vse, ki so prihiteli na koncert. Dr. Humar je v govoru navzočim povedal, da je upanje, da bo drugo leto tak koncert že v novi dvorani Katoliškega doma, pri katerem so že začeli z deli in bo v kratkem blagoslovitev temeljnega kamna.
Baritonist Marijan Kos zopet poje
V	tržaški radijski postaji, ki ima vsak. dan celodnevno oddajo v slovenščini, je po dolgem času zopet zapel baritonist Marijan Kos, katerega smo slišali pred leti tudi v oddajah celovškega radia in na prireditvah j)0 našem podeželju. Ko je bila tržaška postaja pred leti v stiski zaradi bojkota komunistično usmerjenih sodelavcev, ki so odšli h koprski postaji, je Marijan v tržaški postaji neutrudno pripravljal koncerte. Toda j>ozneje je vodstvu jmstaje postal neljub in je moral utihniti. Šele zadnji čas so mu popravili krivico in j)0 več letih zopet odmeva iz radijskih sprejemnikov njegov mogočen in prijetno zveneč bariton.
Č. g. Jurij M. Trunk $e vedno delaven
Gosjsod Jurij M. Trunk, svoječasni župnik v Borovljah, ki je odšel v Sev. Ameriko kmalu |>o prvi svetovni vojni, še vedno dopisuje v ,Ameriškem Slovencu” kljub svoji visoki starosti, še vedno je zelo duhovit iu v svojih politično-kulturnih domislicah zelo originalen ter neizčrjten; saj prinaša ta ameriški dnevnik stalno pod rubriko „Pisano polje” zanimive sodite o svetovnih dnevnih dogajanjih. Med temi domislicami je jtolno spominov na dogodke na Koroškem j»red 40 leti.
50-letnica Društva sv. Jožefa v Waubeganu
Društvo s-v. Jožefa KSK-Jednote v ŠVaukegan v Sev. Ameriki je praznovalo 30. oktobra letos OO-let-nico svojega obstoja in delovanja med ameriškimi Slovenci. Proslava je bila dopoldne v cerkvi Matere božje, popoldne j)a v šolski dvorani, kjer je bila lepa kulturna prireditev in slovesen banket. Udeležba je bila velika. Poleg številnih odbornikov in članov krajevnih društev je prišlo tudi mnogo gostov, meti njimi msgr. Baznik in msgr. Butala ter več drugih duhovnikov. — Vseh gostov je bilo nad 450, med njimi najvidnejši kulturni delavci med ameriškimi Slovenci. Podeljenih je bilo ob tej priliki 22 častnih diplom Še živečim članom za 50-letno članstvo.
Tudi gradiščanski koledar je izšel
Poročali smo že, da §o gradiščanski Hrvati junija osnovali svoje tiskovno društvo in da se je njihov tednik preimenoval v »Hrvatske novine«, tako kot se je pred zadnjo vojno imenovalo njihovo glasilo.
Tiskovno društvo je prevzelo tudi izdajo vsakoletnega koledarja. Pred dobrim tednom je tako izšel »Gradišče Kalendar« za 1. 1961. v zelo lični opremi in dosedanje gradiščanske koledarje res prekaša. Uredil ga je spet č. g. Ignac Horvat, ki je napisal 'tudi uvodni članek.
Iz tega članka zvemo, da je 1921. ostalo j)o tedanji razmejitvi pod Madžarsko še 15 hrvatskih vasi z 10.500 prebivalci. Ostali gradiščanski Hrvati so se znašli v Avstrk ji pod skupno deželno upravo. Sedanja vzpostavitev samostojne škofije v Željez-nem bo 'to skupnost hrvatskega življa samo še 'Utrdila.
Poleg koledarskega dela ima koledarska knjiga več zanimivih in poučnih člankov in črtic. Posebej omenjamo članek o kardinalu Stepincu in razpravo o tamburici in ta m bu raški h zborih. Iz hrvatske preteklosti je članek o tem, kako so bili Hrvati skozi 300 let živi plot bajonetov v obrambo zapada proti Turkom. Temu sledi članek o Vlahih in članek o škofu Grguru Nin-skem. Med leposlovnimi prispevki je tudi prevod slovenske legende Fr. Milčinskega o Kristusu in sv. Petru.
Gradiščanskim Hrvatom ob tem kole-
darju, ki ima 208 strani, čestitamo k u-spehu.
Napovedujejo za božič tudi izid mladinske knjige. Po novem letu nameravajo celo izdajati mesečnik za mlado in staro na 10 straneh. Teh napovedi se koroški Slovenci veselimo in želimo, da bi gradiščanskim Hrvatom vse to uspelo.
V	Kongu je 17.000 vojakov OZN
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Hammarskjdld je na seji posvetovalnega odbora za pomoč Kongu sporočil, da znaša število vojaštva z letalskim pomožnim osebjem in z upravnimi oddelki, ki predstavljajo v Kongu sile Združenih narodov, skupno 17.000 ljudi.
Iz posameznih držav so poslale v Kongo: Etiopija 2560 vojakov, Gana 2390, Gvineja 740, Irska 1370, Liberija 210, Federacija Mali 570, Maroko 3220, Sudan 390, Švedska 580, Tunizija 2640, Združena arabska republika 550, Burma in Cejlon pa sta prispevala poveljniško osebje. Piloti, mehaniki in letalsko osebje so prispeli iz Argentine, Brazilije, Etiopije, Indije, Jugoslavije, Norveške in Švedske.
V	Kongu je tudi osebje Rdečega križa, ki so ga poslale Češkoslovaška, Grčija, Danska, Kanada, Jugoslavija, Japonska, Poljska, Norveška, Sovjetska zveza, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Nizozemska in Finska.
Bralec nam piše:
Nekaj k nastanku naroda JVindisdie"
Moja srečanja s Ksaverjem Meškom
(Pripoveduje Alojzij Vauti, selski župnik)
Tretji december je danes. Koledar nam kot dnevnega svetnika stavi pred oči velikega misijonarja sv. Frančiška Ksaverja. Meni pa danes misli hite tja dol v Sele nad Slovenjim Gradcem, kjer danes goduje pesnik in pisatelj Ks. Meško, biseromašnik, ki pa v 87. letu starosti še vrši dušnopastirsko službo, čudovita osebnost! Parkrat sva se sestala v življenju. Naj ta srečanja kratko opišem.
Prvokrat sem za Meška zvedel kot dijak v Kranju. Imel sem naročen »Dom in svet«, v katerem je tudi Meško objavljal svoje črtice. Tam je bila priobčena tudi njegova slika. Mladi Meško v elegantni surki in dobro pristoječi kapici z značilnim obrazom se ti je na prvi mah priljubil. Takrat je izšla zbirka »Ob tihih večerih« in malo pozneje »Mir božji«. Koledar Mohorjeve družbe je med drugim objavil tisti krasni spis »Poljančev Cencek« s sliko paglavčka, ki mu skozi luknjo v klobuku štrlijo lasje v svobodni zrak. Silno nam je ugajal. Med tovariši dijaki sem bil kar malo ponosen, da živi Meško na Koroškem, v moji ožji domovini. V počitnicah 1. 1905 ali 1906 smo hoteli dijaki v Libeličah uprizoriti šaloigro »Trije tički«. Napotili smo se tja, da vse pripravimo, peš in sicer preko št. Danijela in Strojne. V št. Danijelu je takrat župnikoval Meško. Ravno zato smo ubrali to pot čez hribe, da smo ga mogli osebno spoznati in pozdraviti, pa tudi... kakor poje znana pesem o študentu, ki na rajžo gre, kadar pa lačen je, trkat gre tja na vrata farovške... in prikloni se do tal, pa mu ni nikoli žal...
Tudi nam ni bilo žal. Meško nas je prijazno sprejel in gostoljubno pogostil. Zanimal se je za naše šolanje, menda smo tudi govorili o slovenski literaturi. Kar imenitno se nam je zdelo, da smo osebno spoznali pisatelja, čigar zvezda je že močno žarela na slovenskem literarnem nebu.
V Strojni je na novoustanovljeni šoli poučeval Mihajlo Svanjak. Ko povemo Mešku, da smo tudi k temu namenjeni, nas prosi, če bi hoteli Svanjaku nesti plašč, ki ga je pri zadnjem obisku pri njem pustil. To smo seveda radi storili.
Svanjakovo stanovanje je bilo zaklenjeno. Bil je čas pouka. S plaščem v roki potrkamo na vrata šolske sobe. Učitelj jih odpre in nas ves nervozen hitro odpravi: »Idite proč, nadzornik je tu!« in že nam zapre vrata pred nosom. Za hip sem pa le še videl skozi pol odprta vrata sedeti pri mizi črnooblečenega okrajnega šolskega nadzornika. O ta smola! Ravno v tem času smo torej motili pouk! Napisali smo na listek opravičilo, ga pripeli na plašč in ga skozi okno vrgli v stanovanje.
Po novi maši 1. 1911 sem nadomestoval v Št. Lenartu pri 7 studencih svojega ožjega rojaka župnika Andreja Sadjaka, ki si je privoščil par tednov dopusta v tirol-
skih gorah. Tam sem tako rekoč prakticiral za duhovniško službo. Bogoslovec Ciril Kandut je bil moj najljubši prijatelj. Nekoč se napotiva obiskat Meška, ki je bil takrat župnik pri Mariji na Zilji.
»Ali so gospod doma?« vprašava po-starno gospodinjo.
»So, pa v cerkvi modlijo!«
Počakala sva, da je končal in prišel. Z nežno prijaznostjo naju je sprejel in bil obiska vesel. Pokramljali smo o tem in onem po domovini. Bil je ljubljenec Slovencev, posebno nežnega spola.
»Glejta, tu mi pišejo učenke ljubljanskega učiteljišča z izleta. Nobene osebno ne poznam.«
»Na izletu smo — sva brala na razglednici — pa smo rekle: Pišimo še našemu Mešku!« Vsa karta polna podpisov. Mnogokrat je dobival take in podobne izraze in dokaze, kako ga mladina ceni in obožuje.
Stene po hodniku in v sobi so krasile umetniške slike. Vse je pričalo, da je Meško ne le odličen pisatelj, marveč tudi razgledan v umetnosti. Dal nama je vsakemu malo literarno darilo: originalen rokopis. Meni rokopis »Človek, ki stoji ob grobu in plaka.« Dolgo sem ga hranil kot spomin na ta obisk in kot literarno dragocenost, a v teku let mi je le prišel v zgubo.
*
Ob začetku prve svetovne vojne in še med vojno je nemško-nacionalni šovinizem padel po slovenskih duhovnikih nič manj surovo kot pod kljukastim križem v dobi hitlerijanske strahovlade. Tudi Meško je čutil njegovo trdo pest. Osumili so ga, da je s cerkvenega stolpa dajal Italijanom svetlobne signale. Zaprli so ga z narodnjaki, s Trunkom, Grafenauerjem in drugimi v Beljaku; ko pa se je izkazalo, da je to bedasto sumničenje brez vsake podlage, je bil izpuščen, a je moral zapustiti župnijo. Tako je nekaj časa pastiroval v Apačah in sva bila soseda. Obiskal sem enkrat jaz njega v Apačah, enkrat on mene v Selah. Spominjam se z obiska v Apačah, da mu je gospodinja skuhala igliče v mleku. Ko je nesla jed na mizo, se je trudila, da se ji iz tresočih rok kaj ne zlije, pri tem pa ni opazila, da drži palec pomočen v igliče. Drugače tako nežnega in elegantnega gospoda Meška pa to ni nič neprijetno dimilo, znal je potrpeti.
Po plebiscitu se je Meško preselil v Jugoslavijo, da pastiruje v mariborski škofiji. Ostal pa je s Koroško v trajni zvezi. Vsa leta si je dopisoval z dr. Ivanom Lučovnikom, po Lučovnikovi smrti pa z dekanom Koširjem. Letos spomladi ga je ta hotel obiskati in je povabil še mene seboj. Kapelski gospod Pavle je napregel svoj avto in na binkoštni ponedeljek popoldne smo prispeli na Prevalje. Tamošnji dekan Mo-
čilnik je v svoji prijaznosti bil takoj voljan spremiti nas v Sele k Mešku. Peljali smo se tja, dokler je bilo mogoče, zadnji del pota v hrib pa prehodili peš.
Malo proč od cerkve stoji skromno pritlično župnišče. Ko potrkam, mi veli prijazen glas: »Naprej!«
Vstopim in že mi stoji nasproti Meško.
»Sele pozdravljajo Sele!« je bil moj pozdrav.
še me je po 40 letih poznal! A že so vstopili moji tovariši. Pozdravljanje in rokovanje ob veselem svidenju je bilo nadvse prisrčno.
*
Meško je kljub svojim letom še duševno izredno čil, dobrega spomina, tudi telesno še dobro ohranjen, le noge mu pešajo, da more hoditi le počasi in s kratkimi koraki. In še opravlja svojo dušnopastirsko službo, le pri previdevanju bolnikov ga mora nadomestiti sosednji mlajši sobrat. Še čita, še piše. Nam trem Korošcem je vsakemu
poklonil zvezke izbranih spisov, ki jih je ravnokar prejel iz tiskarne. Razume se, da nam je v svoji gostoljubnosti postregel z vsem, kar je hiša premogla. Sam je v selski samoti in ne more dalje od doma, zato mu je bil naš obisk izredno ljuba sprememba v vsakdanji enoličnosti.
Razkazal nam je ljubko cerkev in raztolmačil to in ono v lepem planinskem svetu tam pod Uršljo goro.
Četrti zvezek njegovega izbranega dela, ki ga hranim kot drag spomin na ta obisk, rad jemljem v roko, še rajši pa poslušam, ko mi ob dolgih zimskih večerih berejo iz te knjige. V njej je pisatelj zanimivo orisal svoje življenje od mladih let preko kroga slovenskih književnikov — sovrstnikov, službovanja na Koroškem do bridkih doživljajev med drugo svetovno vojno.
Meško pušča na dolgi življenjski poti za seboj močno sled: plodovito književno delo, trud in trpljenje kot delavec in trpin za narodov blagor in božje kraljestvo.
DtefrKifa — šport mladih in starih
Poleg smučanja je drsanje najlepši zimski šport, ki je primeren za oba spola in prav tako za mladino kakor starejše ljudi. Zlasti je priporočljiv za otroke v nežnih letih, ker jim nudi dovolj razvedrila in je obenem izvrstna ravnovesna vaja, ki skrbi za spretnost in obvladovanjze telesa. Premalo se zavedajo nekateri starši o veliki koristi, ki jo nudi drsanje mladini; vzrokov za tako postopanje je več, glavni pa bo menda skrb, da se ne bi njihovemu otroku kaj pripetilo na gladki ploskvi, in pa stroški, ki nastanejo pri nabavi opreme.
Eno kot drugo stališče je napačno, kajti nezgode pri drsalnem športu so tako redke, da jih sploh ne moremo resno vzeti v poštev pri odločanju, če naj se otrok posveti tej lepi zimski športni panogi ali ne! Res je, da zlepa ni pri kakem športu toliko padcev kakor ravno pri drsanju, vendar je na drugi strani tudi res, da ti padci niso nevarni, čeprav se včasih zdi, da so. Otrok in sploh mladina se tako spretno lovi, da vsalk padec močno ublaži, odnosno zmanjša in tako izključi vsako nevarnost. Oprema pa tudi ni tako draga, da si je ne bi mogli nabaviti; poleg tega pa nam služi za več let.
Tu na Koroškem je toliko jezer, da se mladina skoraj po vseh večjih krajih lahko posveti drsanju. V Celovcu je pa poleg tega še umetno in pokrito drsališče, ki je odprto od jeseni do pomladi in je torej podana možnost, da šest mesecev na leto lahko gojimo to lepo in koristno telesno vajo. Drsanje je za razvoj in lepo rast mladine velike važnosti in starši, ki to uvidijo, radi pošiljajo svoje otroke na drsališče. In ker ta šport ni preveč utrudljiv, zlasti, če ga gojimo pametno in previdno, zato je otrokom zelo všeč.
Deklice se posvetijo umetnemu drsanju, dečki pa tudi hitrostnemu drsanju in igri
hokej na ledu. Važno je predvsem to, da se toliko privadimo drsanju, da se brez skrbi in težav premikamo naprej in nazaj. Nato pridejo na vrsto tako zvane osnovne šolske ali obvezne vaje, katere vadimo v obliki osmice. Loke izvajamo naprej in nazaj ter na ven in na noter. Potem imamo razne trojke, vijuge in zanke ter skoke, Spirale in pirute. Vse omenjene like pričnemo vaditi najprej kot posameznik, tudi oni, ki se posvetijo drsanju paroV ali plesu na ledu.
Umetno drsanje je tako lepa panoga zimskega športa, da zasluži vso našo pozornost. Glede na to bi bilo prav, da se poleg deklet tudi fantje oprimejo v večjem številu tega drsanja, ki je zlasti na Dunaju na zelo visoki stopnji. Z velikanskim užitkom vedno zasledujemo tekmovanja v prostem drsanju pri evropskih in svetovnih srečanjih ter olimpijskih igrah. Umetniki (obojega spola) namreč izvajajo izredno visoke poskoke in se medtem v zraku zasučejo enkrat, dvakrat ali celo trikrat okrog svoje osi. In vse to izvajajo na glasbo, ki mora biti v popolnem skladu z gibi prostega drsanja.
še lepše in zanimivejše je drsanje parov. Pri tem tekmovanju so prepovedali tako zvano akrobatiko, o kateri še ni povsod popolne jasnosti, kaj naj pod tem nazivom razumemo in kje je pravzaprav meja med akrobatiko in čistiim — solidnim športom, ki je vsakomur dostopen.
*
Končno naj še omenim
hokej na ledu,
ki je v zadnjih letih postal najpriljubnejši šport širokih ljudskih množic. To je povsem razumljivo, kajti hokej na ledu ne
(Dalje na 4. strani)
FRAN ERJAVEC:	297
koroški Slovenci
(III. del)
»Moči evropejski rodovi napnite,
Stoletnikov let nam svoj jarem preti,
Raztrgajte ketine gnusne hlapčije.
Da mirno podnebje vam srečo deli.«
In ko je bila potem s schonbrunnskim mirom njegova Ziljska dolina odtrgana od Avstrije ter z vso Gornjo Koroško prideljena Iliriji, je v pesmi »Na mojo domovino« žaloval:
»Kadar jes gori k vam pogledam,
Solze meni pertečd,
»Kdar 'jes gori k vam pogledam, iPtujam zdej perdružijo.«
Enako je naravnost mrzil Francoze, po vsej priliki iz verskih razlogov, tudi Primic, ki je tvoril tedaj dušo slovenskega kroga v Gradcu. V svojih pismih jih je večkrat zbadljivo naziva! »Petelince«, vendar je bil tudi on ves srečen, ko je slišal, kako se v Iliriji uvaja slovenščina v šole. V pismu z dne 11. VIII. 1810 je pisal Vodniku v Ljubljano: »Že gledam vzradoščen v duhu, kako se bori naša literatura za prvenstvo z oholo, vendar le po literaturi Petelincev posneto literaturo prepirljivih Germanov. O che gusto! Moji slovenski tovariši se tega silno vesele.«
Seveda pa koroškim in štajerskim Slovencem nista mogli dolgo ostati neopaženi skrb, ki so jo posvečali Francozi slovanščini v Iliriji, in pa silna delavnost, ki jo je lahko razvijal v Ljubljani Vodnik. Pri Jarniku ne najdemo v naslednjih letih nobenih osti več proti Francozom, Primca je pa Vodnikova »Ilirija oživljena« — navzlic njeni vnemi za 'Napoleona — tako navdušila, da je dne 29. XI. 1811 pisal pesniku
v Ljubljano: »Nepopisno je bilo navdušenje, v- katero sem na mnogih krajih spravil pri zabavnem pirovanju vesele B a hov e bratce, ko sem jim ob njihovem splošnem odobravanju pel vašo .Ilirijo oživljeno’ — ničesar si nisem tedaj bolj želel, kot da bi bili navzoči kot neviden gledalec in poslušalec«.
Očitno je, da je preporodni plamen, ki se je dvigal za časa Ilirije v Ljubljani, ogreval in vnemal na eni strani še maloštevilne rodoljube po Spodnji Koroški in po štajerski, a na drugi strani služil tudi Avstriji za glasen opomin, da se tudi ona vsaj sedaj zavč svojih dolžnosti nasproti tistim Slovencem, ki so še ostali v njenih mejah. Pri graškem guberniju je bil že 1. 1803 postavljen za gubernijskega svetnika in poročevalca o verskih ter študijskih zadevah češki duhovnik J. A. J ii s t e 1. Z njim še že kmalu prišel v stik mladi J. N. Primic, doma iz Šmarja na Dolenjskem (* 1785), ki je dospel jeseni 1. 1807 študirat pravo na graško vseučilišče. Poln romantičnega in preporodnega navdušenja je začel že jeseni 1. 1808 dopisovati s svojim bivšim učiteljem na ljubljanski gimnaziji V. Vodnikom in leto dni zatem še s Kopitarjem. Vodnikove »Pesmi za brambovce« so ga opogumile, da je začel že spomladi 1. 1809 še sam pesnikovati, toda že konec istega leta ga je pregovoril Kopitar, naj se loti jezikoslovja; in ko se je potem poleti 1. 1810 mudil na Dunaju, je pri Kopitarju pazno prebral rokopis skoro vse Japljeve slovnice, ki ga je imel tedaj Kopitar. Jeseni 1. 1810 je dovršil Primic pravo in že naslednjo spomlad mu je preskrbel Justel mesto knjižničarja v graški licejski knjižnici.
Primic ni imel mnogo jezikovnega daru, zato pa tem več navdušenja in smisla za organizacijo preporodnega dela i-n po vsej priliki je sprožil ravno on pri J it s 11 u misel, naj bi ustanovili v Gradcu stolico za slovenski jezik; vsaj Kopitar je dne 5. II. 1812. pisal Zoisu, da je »vendar on (namreč Primic)
izposloval slovansko stolico v Gradcu«. Justel je Primčevo misel takoj osvojil in, čeprav je bil tedanji graški škofijski šolski nadzornik Hausenhultl proti njej, je Justel vendarle dne 4. VIL 1810 naslovil na graške stanove dopis, v katerem je poudarjal: »Za dve petini štajerskega prebivalstva je slovenski jezik materinščina. Duhovni pastir, službujoč pri Slovencih, mora, tam službujoči gospodarski in politični uradnik pa naj bi njihov jezik dobro znal. Znanje tega jezika je važno zaradi njegove sorodnosti z. ostalimi slovanskimi narečji, posebno iz tega razloga, ker ta jezik govori velik del avstrijskemu žezlu podvrženih narodov. In vendar je razvoj tega jezika zelo, in z njim tudi razvoj štajerskih Slovencev večidel zanemarjen. Doslej so se morali ravno iz jezikovnih razlogov večkrat jemati uradniki s Kranjske«.
Stanovski odbor je ta predlog sprejel, »ker je bila ustanova take stolice za štajersko zemljo, v kateri posedujejo najrodovitnejšo zemljo štajerski Slovenci, že davno, a sedaj, ko se je Ilirija izgubila, še mnogo večja potreba... Tudi naj se 'tukaj izreče želja, da bi se pri tej ustanovi gledalo posebno na to, da se mladeniči temeljito in za prihodnje svoje znanje dovoljno nauče tega jezika, za kar je gotovo treba večletnega pouka in mnogo praktičnega vežbanja v govorjenju«. Iz teh razlogov je potem, tudi štajerski deželni zbor dne 30. XI. 1810 sklenil, da se določi za učitelja slovenšči-n e plača 500 gld, od katerih bi nosili stanovi polovico (učitelji za francoščino, italijanščino in angleščino so imeli tedaj po 300 gld, a ti so lahko zaslužili še izven službe). Opozoriti je pa treba na to, da je spadala tedaj celovška kresija h graškemu guberniju in je tvorila s tem nekak sestavni del štajerske, zaradi česar moramo pod sklicevanjem na štajersko to razumeti vedno tudi vključno s Spodnjo Koroško. Razen tega je Spodnjo Koroško močno vezala s štajersko še lavantinska škofija v tedanji obliki in obsegu.
(Dalje prihodnjič)
j * -J« »

n nas naMmkem
SELE
Žalostna vest se je razširila v nedeljo zjutraj naglo po vsej fari. Umrla je po kratki bolezni Tilka Kelih, stara komaj 24 let. Pogreb je bil v torek dopoldne ob veliki udeležbi; zlasti se je zbralo ob njenem prezgodnjem grobu mnogo mladine iz fare in iz sosednjih župnij.
*
Košuta se krha. — V četrtek, 1. decembra proti poldnevu se je s Tolste Košute odtrgala ogromna skala in je drobec med groznim truščem zgrmel navzdol do podnožja. Razumljivo je, da so. se ljudje ob tem hrušču hudo prestrašili.
Gora je iz apnenca. Med razpokami se nabere voda in, ko zmrzne, led skalovje raz-žene. Krhko kamenje se rado odlušči. To je vzrok, da se je že več predrznih plezalcev na Košuti ponesrečilo in našlo smrt.
DOLE
(Peščarna)
Veliko 'podjetje peščarne Kunz & Co. na dolinskem polju zdaj že drugo desetletje obratuje na teh njivah kupljenih od dolinskih posestnikov. Mnogo 'let je dan na dan,izvažala pesek in gramoz za neki novi visoko v planinah ležeči jezerski jez. Tedaj je imela tudi podravoljska železu, postaja več materialnega obrata kakor ga ima sedaj. Zdaj pa ta slavna tvrdka, ki ima širom Avstrije menda več ko 20 podružnic, posreduje lj udem tako rekoč na tekočem traku na vse strani severno od Drave glavne potrebščine za zidanje, kakor pesek, gramoz lin solidno iz peska izejelane zidnice (opeke), [e sicer škoda za bivšo lepo in rodovitno zemljo na ravnem dolinskem polju, a res, pod njo so pa drugi za nastanek stanovanj in naselbin ravno tako potrebni zakladi, kakor je vsakemu človeku potreben vsakdanji kruh, ki se prideluje na njivah s hu-mozno zemljo. Prod in pesek kupujejo družine, da si iz njih postavijo nove za prirastek ljudstva (potrebne domove. Kruh za nje jim bodo pa rodile druge njive. Humus te zemlje pa ima firma ob izkorišče-vališčih gori podobno nakopičen. Naj bi ga jim odkupili kraji z manj plodonosno zemljo! — Tvrdka zaposluje mnogo delavstva od blizu in daleč in je na ta način tudi nenadomestljiv socialni faktor za kraj, občino in okolico. Večjih nezgod pri obratu izvzemši smrtne nesreče enega delavca pred leti, ki je pokopan pri Dev. Mariji na Zilji, hvala Bogu doslej še ni bilo. čuvaj vse pri podjetju zaposlene vedno bedeča božja roka in njeni sli, božji angeli!
LIR UČE
Nedaleč iz naše vasi, ob cesti, ki pelje proti Tunelu, je pretekle dni godovala teta Mojcka Glinik; obhajala je svoj 93. rojstni dan.
Blaga ženica živi sama v hišici; v skromnosti prebira jagode rožnega venca, vsiplje goreče molitvice vseh vrst za vse, ki so jih potrebni za dušo in telo — v roke nebeškega Očeta. — Kadarkoli prideš k njej v sobo, jo najdeš ob oltarčku, zamaknjeno v onostranstvo. Sicer pa si še skuha čajček in kavico, si pospravi sobo, postreže svoji ljubi »mijavki«, pa tudi gostu, ki jo obišče — saj ima za dobrodošle vince in pogače. Na omari ima tudi Mohorjeve knjige, stare nabožne bukve, ki jih rada prebira. V razgovoru z gostom se ji razveže jeziček in rada zablodi s spominom v pretekle dni.
Visoka starost je dar božji — ne toliko za starega — nego za nas druge, vse one, ki so potrebni molitve globoko verne žene. Saj
- šfvocb mtadiU it% staccU
(Nadaljevanje s 3. strani)
spada samo med najhitrejše športe, temveč je zaradi svoje ostrosti in neprestanih napetih prizorov pridobil velike množice, ki zasledujejo borbenost dveh moštev na ledeni ploskvi. Situacije se mestoma tako hitro menjavajo, da moremo komaj zasledovati potek igre in male jrloščice — nazvane »puck’ — dostikrat niti ne opazimo, ko je zletela v vrata tega ali onega moštva. Zato ni prav nič čudnega, če se moška mladina tako vnema za to igro, ki jo goji z vsem svojim navdušenjem.
Tudi otroška mladina se v velikem številu ukvarja s hokejem na ledu, kar ji spričo umetnega drsališča v pokriti dvorani o-mogoča trajen in reden trening, ki je za dosego uspehov neobhodno ipotrbeen. Zato tudi ni zgolj slučaj, da je celovški KAC avstrijski državni prvak v hokeju na ledu.
Ivo K e r m a v n e r
poznamo svet in ne moremo nič zato, če mislimo, kakor pravi izrek: »Nobel geht die Welt zn Grunde«. Zato, teta Mojcka, le še ostanite med nami ob svojem oltarčku.
Iskreno čestitamo!
LOVANKE PRI DOBRL1 VESI (f Rudolf Rutar)
Ob veliki udeležbi smo 6. novembra spremili na zadnji poti rajnega Pintarjevega očeta Rudolfa Rutar. Daleč naokrog je 'bil rajni oče Pintar znan kot skrben gospodar, kot značajen mož, zvest Cerkvi in svojemu narodu. Več kot trideset let je vestno opravljal službo cerkvenega ključarja. Veliko in rad je pomagal pri popravilih pri cerkvi. Šel je k Bogu po večno plačilo. Ob koncu življenja mu je bilo namenjeno še nositi križ dolge bolezni za svojim Gospodom. Zadela ga je kap. V hvaležnem in lepem spominu nam ostane rajni Pintarjev oče. V cerkvi na Gori so se od rajnega poslovili č. g. prošt, ob grobu pa č. g. kanonik Aleš Zechner.
S Solnograškega pa je prišla v vas ža-IUstna vest, da se je tam pri delu v gozdu smrtno ponesrečil Johan Karničar. Bil je star šele 23 let.
DJEKŠE
Gledamo na belo meglo, ki pokriva podjunsko in celovško ravnino. Blešči se v soncu, ki sije nanjo. Samo gore gledajo iz te megle. Tam v daljavi vidimo Obir in vrhove Karavank. Čisto na levi Peco in Sv. Uršulo. Za Karavankami pa Kamniške planine z Grintovcem, Ojstrico in drugimi.
Hudokrajško hribovje nam zakriva Julijske planine. Samo Triglav vidimo, ki se dviguje nad sedlom pri Slamaniku. Če pa gremo samo nekaj minut nad vasjo Djek-še do Lužnika, se nam pokažejo vsi vrhovi Julijskih planin. Dalje na desni pa Do-brač in nebroj drugih koroških gora. Nikoli se vse te gore tako jasne ne vidijo kakor zdaj pozimi.
Tu na predgorju Svinje planine je bil pred 82. leti rojen v Hudem kraju Jurij Gezelt. Tako je njegovo ime pisano na krstnem listu. Mnogo let je zdaj živel v Velikovcu. Bil je zavarovalni agent in posredovalec strojev. Daleč naokoli je bil znan, močan korenjak po postavi. Njegove ure
Žalostne novice
V PAZRIJAH je po dolgi tež.ki bolezni dokončal svojo življenjsko pot ugledni Valentin OsAvald, pd. Hribar. Pokojni je bil vzoren in delaven gospodar, vse svoje življenje zvest Bogu in narodu. Bil je pravzaprav učenec velikega Slovenca in Ziljami Franceta Grafenauerja, o katerem je vedno rad pripovedoval. Že v prvi svetovni vojni je moral zaradi svojega narodnega prepričanja veliko pretrpeti. Kot vojak na vzhodni fronti je večkrat doživel, da je stopil komipanijski šef pred kompa-mijo in namenoma iskal prostovoljce za nevarne patrulje, a je pri 'tem iskanju tako imenovanih prostovoljcev vedno najprej zavpil: »Oswald, heraus!« Hočeš ali nočeš, Osivald je moral iti, a kljub temu ga je božja Previdnost po dokončani vojni privedla zdravega na svoj dom.
Prišla je druga svetovna vojna in z njo pomlad 1942, ko so se koroške ječe polnile s slovenskimi duhovniki in rodoljubi, med katerimi je bil tudi on. Ko se je vračal iz beljaškega zapora in se med potjo ustavil tudi v Zahomcu pri svojcih, ni drugega povedal o jetništvu kot to, da so tam pač veliko molili,' kar se pač v koroških ječah še gotovo ni zgodilo. Prišedši iz Zahomca domov v Pazrije, pa je našel v svoje veliko začudenje le še svojo 60-let-no ženo samo na domu. Med tem časom, ko je bil on v beljaški ječi, so mu vpoklicali k vojakom še zadnjega sina, ki ga je imel namenjenega za naslednika, in po komaj enem letu ga je že dohitela žalostna novica, tla je ta njegov sin padel na ruski fronti.
Zadnja leta je v svoji bolezni veliko trpel. A globoka vera mu je pomagala tudi preko tega križevega pota. Vse svoje življenje je vestno izpolnjeval nedeljsko dolž-
so se stekle. Obšla ga je slabost in morali so ga prepeljati v bolnico. Čez ne cela dva tedna so mrtvega pripeljali nazaj. Pa ne v Velikovec, marveč v Hudi kraj. Tu je bil rojen in na Djekšah je hotel biti pokopan. V dolgem sprevodu, ko so ga peljali na njegovi zadnji poti, so molili za pokoj njegove duše.
Ko je še živel, je posebno obsojal, če je kje videl, da se pri pogrebnih sprevodih ni molilo; če je videl, da ljudje gredo pred in za krsto, kakor bi šli na sprehod. S klobuki na glavi in govoreč med seboj. Kaj ima duša pokojnikova od takih pogrebov? Nič!
Ne bo se mogel pritožiti, da se pri njegovem pogrebnem sprevodu ni molilo. Tu je še splošno v navadi, da se pri pogrebnih sprevodih moli.
Rajni Jurij je bil veren človek. Zelo pogosto si ga mogel videti v cerkvi. Bil je tudi zvest sin svojega naroda.
Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
SVEČE
(f Franci Par tl)
Preteklo soboto je bil pri nas pogreb, kakršnega naša vas še ni doživela.
Preteklo nedeljo je namreč nenadoma umrl na Dunaju komaj 21-Ietni Franci Partl. Služil je svoj vojaški rok, pa je pri tem najbrž dobil zastrupljenje na glavi. Na vojaške stroške so ga pripeljali v Sveče, kjer smo ga pokopali v soboto popoldne ob veliki udeležbi vernikov. K pogrebu so prišli tudi vojaki iz Dunaja in Celovca, sošolci in predstojniki iz Beljaka. Pri pogrebu je igrala vojaška godba.
Od plemenitega Partlnovega Francija so se poslovili številni govorniki, ki so poudarjali, kako vesten in dober je bil pokojni Franci. Gospod župnik je pa še posebej poudaril, da je bil pokojni ne le plemenit do staršev in do vaščanov, marveč je bil tudi zgleden katoliški fant in zato smemo upati, da ga je — kakor je v jeseni pred izpitno komisijo višje strokovne (gradbene) šole v Beljaku dokazal svojo zrelost, — tudi večni Sodnik spoznal še tako mladega za vrednega uživati božje plačilo.
Zelo prizadeti družini naše najgloblje sožalje!
iz Ziljske doline
nost in z veliko vernostjo pogosto prejemal sv. zakramente. Njegova najljubša molitev je bil sv. rožni venec, katerega je posebno rad molil v bolezni. Dne 14. 11. smo pokojnega Hribarjevega očeta položili v spremstvu preč. g. dekana dz Šmohorja in preč. g. župnika iz Melvič ter ob lepem številu pogrebcev na sončnem griču svetega Valentina v Pazrijah dobro pripravljenega k večnemu počitku.
Na BISTRICI pa so umrli Butrnova mati. Pokojni so bili veliko let vdova, nadvse delavna in pridna gospodinja ter skrbna mati svojih otrok, ki so jih vzgojili v vsej vernosti in v ljubezni do naroda. Počitka niso poznali tudi ne v času, ko so bili slepi. Njih življenjsko geslo je bilo »moli in delaj« in ob molitvi in delu so se po kratki bolezni pokrepčani s tolažbo vere preselili v starosti 83 let v srečnejšo večnost.
Z GORJAN nas je pa čisto nepričakovano iznenadila žalostna vest, da je v bolnici v Celovcu umrl Mihael Abuja, pd. Vžičar, še poln življenja in energije v starosti 60 let. Lelo prej je še podrl stari dom in na istem mestu postavil novo hišico z namenom, da si bo prav toplo postlal za starost, pa je prišla smrt in prekrižala vse njegove račune. Pokojni je bil zelo vernega značaja, zvest veri, rodu in domu in stal vedno na strani svojih duhovnikov.
GORJANSKI ZVON se je spet oglasil, pa tokrat tako žalostno in otožno kot že davno ne tako. Oznanil je namreč gorjanski fari in okolici smrt Žnevkove matere, ki so bili nad petdeset let mežnari-ca v Gorjanah in, ki so skozi petdeset let zvonili češčenje Mariji, zraven pa se sami
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
OBJAVA
V	torek, dne 13. decembra 1960. je na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v šolskih prostorih »Dan staršev«.
Od 13. do 16. ure imajo vsi starši možnost, da se informirajo o študijskih uspehih svojih otrok.
Ob 16.15 je istotam občni zbor »Združenja staršev«.
Ravnateljstvo
■■■■BHiiaiinaiiHHBisigMBHaBBiaaBi
vtopili v molitev in vabili ob delavnikih in praznikih ter oznanjali z zvonom vesele in žalostne vesti lepi gorjanski fari. Pokojna Žnevkova mati so bili občudovanja vredna vestna mežnarica. Njih najprijetnejša skrb je bila skrb za njim tako ljubo domačo Marijino cerkev. Bili so pa obenem kakor dobra mati kar deseterim v njeni mež-narski dobi gorjansko faro oskrbujočim g. duhovnikom, s katerimi je znala deliti vsako bol, pa tudi redkost veselja. Rajna Žnevkova mati so že leta 1914 zgubili v prvi svetovni vojni dobrega moža in sama skrbeli za vsestranski blagor, svoje tako ljube družine.
Kar nepričakovano se niso dobro počutili in so morali v posteljo. Že so nastopili nevarni znaki za življenje, nakar so jim preč. g. župnik podelili zakramente za umirajoče. Drugi dan pa so že izdihnili svojo blago dušo. Ob veliki udeležbi pogrebcev in dveh g. duhovnikov, preč. g. župnika A. Kucblinga in preč. g. F. Katnika iz Vober smo jih položili k večnemu počitku na gorjanskem pokopališču.
V	DREVLJAH pa je po dolgem bolehanju umrl Janez Wisek, pd. Encnč. Njegova bolezen ga je spravila večkrat v tako otožnost, da se je večkrat ob srečavanju s prijatelji bridko razjokal. Bil je vse življenje, razumen in skrben gospodar in nadvse jeklenega značaja. Bil je predvsem prepričan katoličan in zaveden Slovenec. Vsaka narodova radost je bila tudi njegova radost in vsaka naša bol tudi njegova bolečina. Njegova posebna skrb in želja je vedno bila, da bo njegov dom, katerega je tako zelo ljubil in za katerega se je toliko žrtvoval, ostal vedno zvest Bogu in slovenski besedi. Dobro pripravljenega in z zakramenti za umirajoče potolaženega smo dne I. 12. položili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču v Gorjanah. Med pogrebno sv. mašo mu je domači g. župnik, preč g. A. Kuchling govoril lepe poslovilne besede, ob odprtem grobu pa mu je g. dr. Mirt Zvvitter v slovenskem in tudi v nemškem jeziku govoril v krasnih besedah zadnji pozdrav.
4t_
Naši nepozabni rajni, nikdar niste bili \ življenju podobni trstju, ki ga veter maje, kamor mu je pač ljubo in drago, ampak ste bili vsi trdni kot skala v zvestobi Bogu in narodu. Vse življenje bodite nam vsem vzor in opomin. — Naj vam bo vsem Bog bogat plačnik!
Za
hsžihie
nakupe
koroškega prebivalstva bodo vse trgovine v
SOBOTO, 10. DECEMBRA, SOBOTO, 17. DECEMBRA odprte t u d i popoldne.
Razen tega bodo na
srebrno nedeljo
(11. decembra)
odprte od 10.00 do 12.30 in od 14.30 do 18.00; na
zlato nedeljo
(18. decembra)
od 9.00 do 12.30 in od 14.30 do 18.00.
Kdor pravočasno kupi, ima večjo izbiro! Kupcu, ki ne pride šele v zadnjem trenili ku, trgovec lahko posveti dosti več j»o-/ornosti!
KOROŠEC, KUPUJ V DOMAČIH TRGOVINAH!
ZA M L A DT l”N: O < IN PROSVETO
Adventna proslava v Celovcu
t Tilki Kelih v slovo
Pomladni cvet v jeseni s teboj je legel v grob.
Na vejici zelcni-itp je časa zdb.
Spomin tvoj je svetal-, ko čista je planina; ljubezen je netil Gospod, gojila Mati ljubezniva.
V njenem varstvu rasti a si povsod.
Uk in delo tvoje priznanju bila sta povod.
Vrstnicam zgled bil je tvoj pogled: veder, čist in jasen, ko sončni žarek krasen.
Ugasnil je za svet.
Nov 'tek ti je začet
v domovini večni,
kjer so zvesti v Bogu srečni.
*
V	soboto je bil god velikega misijonarja po indijskih in drugih daljnih azijskih krajih, sv. Fran-čiSka Ksaverija. Za ta god je naš veliki rojak, vse-učiliški profesor dr. Lambert Ehrlich, vsako leto govoril študentom o pomembnosti današnjega misijonskega delovanja Cerkve.
V	spomin na to radi objavljamo nekaj misli, ki jih je poslala ena naših bralk. Popisala je pogovor po misijonski prireditvi v Celovcu, o kateri smo že porodili.
Iz Kolpingove dvorane se je vsula množica veselo presenečenih in dobro razpoloženih gledalcev. Izredno navdušenje je bilo opaziti med mladino.
Kajne, dekleta, poslušale boste razgovor dveh — iz vaših vršit:
'»Joj, lopo so igrali študentje! Kakor, da je bil živ misijon v daljnem, tujem kraju — pred menoj« — je povedala Lojzka.
»Vsi so bili odlični v svojih vlogah. Ganjena sem bila, do debelih solz« - je dostavila Jerca.
Tako igro pa bom šla še in še gledat.
Ja/ tudi, raje nego 1'ilm. misijonarjev.
Občudujem pogum in požrtvovalnost
Odslej bom za misijone rada storila, kar bom mogla.
»Poslušaj, Jerca! Ko je gospod — na odru — tako navdušeno prosil za darove misijonom, sem se spomnila dolarja, ki mi ga je za god podaril gospod — bogat, bogat go-sj>od iz Amerike. Pomisli, dolar mi je podaril. Imela sem ga k .sreči s seboj v torbi. Ko je prišel studentek pobirat prostovoljne prispevke, mi je roka kar sama segla v torbo in dolar položila študentu v nabiralnik. še študent se mu je nasmehnil. Pomislila sem, morda bo kdaj tudi on — misijonar.«
»Lojzka, za to pa bova morali moliti. Oni gospod govornik je rekel: misijonom ne pomagajo samo šilingi — pravo valuto jim da naša molitev.«
Jerca in Lojzka sta sklenili, da bosta oboje storili.
Než.ika z li . . . ]x>lja .
GRAMOFONSKE PLOŠČE IZ ČOKOLADE
V Franciji so začeli izdelovati gramofonske plošče, ki bodo igrale samo enkrat, potem pa jiih bodo poslušalci lahko po-jedli.
Nove plošče so namreč iz čokolade in prevlečene s tanko plastjo, v katero je vrezana glasba. Po enkratnem igranju se ta •snov obrabi in plošča je pripravljena za uživanje. Plošče baje niso nič dražje od navadne mlečne čokolade.
jložiena (talila
ure, nakit, optični in foto-graiični artikli, potni spominčki, najbolje kupite pri urarskem mojstru
P>*. lUernet
Popravila izvršim takoj in solidno — kupujem in zamenjam strto zlato in srebro.
Železna Kapla Eisenkappel
Na drugo adventno nedeljo je Kmečka gospodarska zveza skupno z Zvezo gospo-dinjslkih absolventk in s Tinjskimi absolventi priredila v Mohorjevi hiši skupno iproslavo.
Ob 9. uri so se zbrali številni udeleženci pri sveti maši, katero so darovaili mil. g. prelat dr. Rudolf Bitimi in nam govorili o adventnem hrepenenju sodobne družine, fare, naroda in vsega človeštva po Odrešeniku.
Po sveti maši smo se zbrali v dvorani Mohorjevega doma in prisluhnili govoru o družini, ki mora biti naša neporušna trdnjava. Zatem smo po uvodnih besedah o pomenu filma za sodobno orientacijo v življenju gledali film »Mož za Afriko«, ki je naredil na vse nenavadno močan vtis. Skrivnost trpljenja in zunanjega neuspeha v luči delovanja Cerkve je osnovna misel tega misijonskega filma.
Po skupnem obedu v bbedmei Mohorjevega doma smo se zopet- podali na zborovanje, pri katerem smo slišali vzpodbudne besede g. dr. Vinka Zvvittra o zvestobi in ljubezni do rodne grude in do rodnega ljudstva. Takole nam je govoril: Križ ne spremlja samo katoliškega človeka, marveč tudi katoliško družino in narod. Odpoved in žrtev, združeni s križem, pa sta garant vstajenja in podviga tudi za narodno občestvo.
Dvesto let traja detinska doba starih Slovenov v alpskem predelu. Sledi nato 12-stoletna njihova šola pod Bajuvari, Franki in Habsburžani. V štiristoletju si slovenski narod izgradi svojo književno, glasbeno, upodabljajočo kulturo in svojo znanost. A tudi v svobodi mu je treba vedno nove žrtve in odpovedi.
Koroški Slovenci hranimo tri dokumen-
________________ŠPORTNI
AVSTRIJSKE PRIPRAVE ZA ZIMSKO OLIMPIADO
V Inomostu bodo IX. zimske olimpijske igre 1. 1964. Ker spadajo Avstrijci med najboljše smučarje na svetu, zato je razumljivo, da hočejo o priliki zimske olimpia-cle pokazati tudi svoje organizatorične sposobnosti. Že letošnjo jesen so določili terene, 'kjer se bodo vršila razna tekmovanja in strokovnjaki so si že ogledali vse ozemlje, kjer bodo razne naprave za tekmovanja o priliki te olimpiade. Preskrbljeno je tudi za alpske kakor nordijske discipline in seveda tudi za proge v višjih legah, če bi bile v nižinah vremenske in snežne razmere neugodne.
Zgradili bodo zimski stadion (drsališče), izgradili in povečali skakalnico ter progo za bob in sankanje. Tribune pri olimpijski skakalnici bodo lahko sprejele 60.000 gledalcev, skakalnica bo pa povečana, da bo dopuščala skoke do 90 m. Vsa arena okrog skakalnice bo tako zgrajena, da jo bodo kasneje lahko uporabljali tudi za druge prireditve.
Tudi olimpijsko vas za tekmovalce in funkcionarje bodo zgradili. Le-ti bodo tu stanovali in jedli. Vendar nameravajo postaviti zidana poslopja, 'katera bodo po olim-piadi uporabili za civilne namene,
NOGOMET v JESENI
Nogometne tekme v jesenskem roku so končane. V vseh nogometnih ligah in razredih je določeno, kdo je v jesenskem roku zasedel prvo mesto. V sestavu avstrijskega športa so rezultati sledeči:
I. DRŽAVNA LIGA A, ki združuje najboljša nogometna moštva cele Avstrije, je dobila svojega prvaka v Austria—Wien.
Z. Med tremi REGIONALNIMI LIGAMI (Dunaj, Graz in Innsbruck) je v regionalni ligi-sre-dina, pri kateri so včlanjena nogometna društva iz štajerske in Koroške, zasedel prvo mesto zaenkrat Kapfcnberg; ogroža ga še Sturm iz Gradca.
KOROŠKI ŠPORT pa je razdeljen takole:
a)	KOROŠKA LIGA združuje razen Austria-Klagcnfurt vsa boljša moštva iz Koroške, med ka terimi vodi kot najboljše Ferndorf.
b)	v KOKOŠKI PODL1GI tekmujejo drugovrstna moštva, med katerimi se je najboljše postavilo moštvo Donau-KIagenfurt.
c)	I. R \ZRED-VZHOD in L RAZRED-ZAPAD sta uadaljni skupini nogometnih moštev. Sinča
te slovenske narodne veličine: celovški rokopis kot najstarejše 'slovensko pisanje, knežji kamen kot dokument narodne suverenosti in Mohorjevo družbo s prvo slovensko slovnico in prvim slovenskim literarnim glasilom kot kulturno zibelko slovenstva. Četudi že ustava iz leta 1848 jamči za neokrnjenost narodnosti, sledi v zgodovini koroških Slovencev zadnjega stoletja štirinajst postaj do Kalvarije v nacističnih letih 1941. in 1942. Ustavno zajamčena narodna enakopravnost iz leta 1955 pa je novo razdobje slovenske zgodovine.
Mladina — posebno mladina naših strokovnih šol — je cvet naroda. Dolžna je ohraniti zvestobo jeziku in slovenski kulturi in ne sme za nobeno ceno pretrgati vezi rodov pod prvoboritelji stoletja Einspielerja, Grafenauerja, Brejca, Starca, dr. Petka in dr. Tischlerja. Ob njeni požrtvovalnosti in dejavnosti se mora čl. 7 državne ustave izvesti in uresničiti v znamenju narodne enakopravnosti.
Po zaključnem skupnem zborovanju so se zborovalci razdelili in se podali na občni /bor Kmečke gospodarske zveze in Zveze absolventk gospodinjskih šol.
OBČNI ZBOR »ZVEZE ABSOLVENTK GOSPODINJSKIH ŠOL«
Zveza absolventk gospodinjskiih šol je v nedeljo, 4. decembra po adventni prireditvi imela svoj 'letni občni .zbor. Navzočih je bilo okrog 30 deklet. Na programu je bil najprej govor, ki ga je za dekleta pripravila ena izmed častitih sester. Po govoru pa smo izvolile nov odbor. Zadale smo si nalogo, da bomo v prihodnjem letu bolj razgibano delale, predvsem hočemo držati meti seboj stik.
KOTIČEK_______________________________-
ves v Podjuni in Bleiberg pri Beljaku sta med njimi najboljša.
Zadnja stopnja nogometnih moštev, ki sc udeležujejo letnih prvenstvenih tekem v okviru avstrijske športne zveze, so tri grupe 2. razreda (Celovec, Beljak in zapad. Koroška). V grupi B (Beljak) sodeluje tudi športno društvo št. Janž v Rožu.
Hokej na ledu
Kdor si je v nedeljo ogledal tekmo proti IEV iz Insbnicka, je bil priča lopi igri. Enotno je bilo mnenje vseh, da tako napete in kvalitetne tekme letos 5c nismo videli.
Po porazu naših Atletikov v Innsbrucku (2:6) tudi največji optimisti niso računali na takšen uspeh, vendar je celovška ekipa z izredno požrtvovalnostjo in znanjem dosegla tako rekoč nemogoče: rezultat 6:1 (1-0, 2-1, 3-0) je dosti jasen.
l'o je doslej najvišja zmaga Atletikov proti največjim tekmecem za lovoriko državnega prvaka. Upoštevati moramo, da je KAC nastopil brez poškodovanih — I.emona, Springerja, Monitzerja in Kiiolla. Zadnji je na tekmi proti reprezentanci mesta Helsinki doživel hud pretres možganov. Atletiki so zopet navdušilLs prepričljivo zmago 5:0 (2-0, 2-0, 1-0). Razveseljivo je, da se kvaliteta viša od tekme do tekme, kar kaže Uidi izredno zanimanje gledalcev. Zadnja tekma je bila odigrana pred popolnoma raizprodano Mestno dvorano, okoli katere je policija naštela več kot 1000 osebnih avtomobilov. V naslednjih dneh bo gostoval v Celovcu vzhodnonemški prvak Dynamo Wcisswasser.
čez mesec dni se bo začelo državno prvenstvo, že kar sedaj lahko razdelimo sodelujoče ekipe v tri kvalitetne skupine. V pivi se bosta brez dvoma borila za prvo mesto celovški KAC in moštvo iz Innsbrucka. Borba za tretje mesto bo potekala med dunajskim WEV in združeno solnograškokit/biihel-sko ekipo (KSEG).
Beljaško in štajersko moštvo bo v tej elitni družili vir pridobivanja točk in izboljšave količnika golov. Višek prvenstva bo verjetno šele v zadnji tekmi, ko se bosta v Celovcu v borbi za točke spo-prijela oba neposredna tekmeca — KAC in IEV. Vendar je pred pričetkom prvenstva treba urediti še eno vprašanje: Kdo od treh Kanadčanov bo oblekel rdeče-beli dres? Znano je namreč, da v prvenstvenih srečanjih sme nastopiti le cn Kanadčan.
Ron Hemmevling je iz tekme v tekmo boljši. Odlikuje ga odlična tehnika in precizen ter oster strel. Je kralj strelcev i celovški ekipi. Trenei Edvvards je odličen v obrambi in napadu, ter odličen taktik, saj je predvsem po njegovi zaslugi KAC državni prvak. In kot zadnji: Lemon. Skromen in brez dvoma najbolj priljubljen igralec rdeče-bclih. Odlikuje ga izredna tehnika in pošte na igra Tani je v prvenstvenih tekmah do poškodbe tvoril hrbtenico Atletikov. Toliko torej o Kanadčanih.
Dunajčani Huber, Knoll, Bachura, Tischcr in Celovčani Kali, Romauch, Knabl in Springer bodo skupno z Monitzerjem iz Kitzbiihla branili naslov državnega prvaka. Jim bo uspel ponoven podvig?
_____Naše prireditve -.............-
ST. JAKOB V ROŽU Ponovitev igre »R oža sveta« bo v nedeljo, 11. decembra ob 7. uri zvečer v farni dvorani. Isto nedeljo popoldne ob dveh bo ista igra v Ločah pri Pušniku. Vsi lepo vabljeni!
Iz filmskega sveta:
HlROŠIMA
Ob 15. obletnici bombnega napada, ko je padla v jutranjih urah 6. avgusta 1945 prva atomska bomba na japonsko mesto Hirošima in ga popolnoma razdejala, predvajajo tudi v naših kinodvoranah dokumentaren film o tem strašnem dogodku. Minuli teden so ga kazali v Borovljah; npamo pa, da bo prišel na program tudi po ostalih krajih našega območja. Film je japonske izdelave im ga spremlja tlobra in spretna prestava v nemškem jeziku. Kato-. liška filmska komisija ga je ocenila za mladino neprimernega zaradi grozot razdejanj in trpljenja nad sto tisoč pobitih in 'pohabljenih, a ga vendar toplo priporoča odraslim.
Film je sicer dokumentaričnega značaja, vendar prikazuje v povezavi dogodke v tistih dneh v Hirošimi. šolska mladina se udeležuje dela za zmago cesarja in naroda, 'ko pomaga pri javnih delih, zlasti pri odstranjevanju ruševin ob številnih bombardiranjih od strani ameriškega letalstva. Vmes se udeležujejo vojaške šole, kjer jih učitelji vzgajajo v borbene vojake. Toda vedno pogostejši bombni napadi vznemirjajo prebivalstvo.
' Uosdnega jutra niso niti sirene tulile, da bi opozorile prebivalstvo pred bližajočo se nevarnostjo. Ko je nenadno padla uničujoča atomska bomba, je bilo prebivalstvo mesta pri svojih vsakdanjih opravilih. Ker je na Japonskem večji del zgradb tudi po mestih iz lesa, je ob splošnem razdejanju bilo mnogo ljudi pod ruševinami zasutih. Od učinkov atomske bombe ranjeni in pohabljeni, po vsem telesu zmaličeni, so mnogi v tem.obupnem stanju postali žrtev požarov; reševalna akcija zdaleka ni zmogla ogromnega dela pri tako ogromnem uničenju. Prizori prikazujejo to katastrofo zelo realno, kar vzbuja v gledalcih najostrejšo obsodbo atomskega vojskovanja.
Ob koncu pokaže film tudi, kako se je Hirošima zopet opomogla, toda obletni dan atomskega napada je dan žalosti in spomina, ko se ob žalostnem pvonjenju vse prebivalstvo poda na. prostor, kjer je bilo razdejanje najhujše.
FILM »SLADKO ŽIVLJEN JE«
ki so ga pred kratkim predvajali tudi v Celovcu, je v poldrugem mesecu predvajanja prinesel že blizu dve milijardi lir vstopnine ter v tem presegel vse italijanske filme, izdelane po vojni. Prikazuje razvratno življenje takozvane rimske »boljše« družbe, ki je duhovno gnila in puhla.
*
Med nekaterimi ameriškimi filmskimi producenti in jugoslovanskim podjetjem »Lovčen-film« so v teku pogajanja za snemanje koproducijskega filma pod naslovom »Niagara«. V bistvu bi bil ta film prikaz zanimivega življenja velikega jugoslovanskega znanstvenika Nikole Tesle, kateri je moč ogromnih slapov Niagare izkoristil za pridobivanje električne energije. Scenarij za ta film ‘bo preskrbelo podjetje »Lov-čen-film«.
*
Shakespearov »Hamlet« je na Dubrovniških poletnih igrah 22. avgusta doživel stoto uprizoritev, odkar ga od leta 1952 igrajo v stari trdnjavi Lovrijenac. V teh letih si ga je ogledalo že več kot 45.000 domačih in tujih gledalcev.
*
Bitko pri Stalingradu so upodobili na ogromni sliki, ki je dolga 120 in visoka 16 metrov, ter jo bodo postavili na griču »Mamajev Kurgan«, znanem iz zadnje vojne. Sliko je izdelalo več slikarjev iz ateljeja ruskega umetnika Grekova.
STROKOVNA TRGOVINA ZA
DEŽNA OBLAČILA
Ballon Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj.
VAL. TARMANN
KLAGENFURT, Volkermarkler Str. 16
Kaj čaka gospodarja konec Sefa
Kdor hoče biti skrben gospodar in umno voditi svoje posestvo, ne sme samo delati iz dneva v dan, ampak si mora svoje delo urediti po dobro zamišljenem in začrtanem načrtu. Delati mora torej tudi z glavo. časa ima dovolj zlasti v zimski dobi, ko težko poljsko delo počiva. Tedaj se lahko ozre na preteklo leto ter premo-tri, kako je v tej dobi gospodaril. Potem pa naj usmeri misel naprej v bodočnost, kako bo kmetoval v prihodnjem letu. Na temelju pridobljenih izkušenj si bo sestavil svoj gospodarski načrt tako, da bo v poletnih mesecih lahko po njem delal. Razen tega se ob koncu leta pridružijo razni opravki in obveznosti, ki jih je treba izpolniti.
Najprej naj sestavi obračun za tekoče leto, da dobi jasno sliko o svojem letošnjem gospodarjenju. Res je sicer, da ne vodi vsakdo pravega knjigovodstva, zato tudi ne morejo vsi napraviti natančnega obračuna. Vendar ima vsak več ali manj beležk o svojih izdatkih in dohodkih ter o raznih spremembah v gospodarstvu in zato tudi tem ne bo težko po spominu in s pomočjo teh beležk sestaviti primeren pregled svojega obratovanja, četudi ta ne more biti natančen, vendar lahko služi kot podlaga za cenitev gospodarskega uspeha v minulem letu in v pojasnitev marsikaterih napak, storjenih v tej dobi.
Za sestavljanje gospodarskega načrta za prihodnje leto je odločujoč navedeni obračun oziroma pregled. Dandanes že noben umen 'kmetovalec ne gospodari tjaven-dan, kajti takemu postopku morajo neob-hodno slediti pogreški, ki povzročajo izgube. Zato je neobhodno potrebno, da si vsakdo začrta smernice svojemu bodočemu kmetovanju. Pokazale mu bodo že v najprej, kje in kakšno delo ga vsak čas čaka in kaj naj stori, da bo ob danih razmerah dosegel največji uspeh. Iz takega načrta bo n. pr. tudi razvidno, katero njivo bo treba v prihodnjem letu gnojiti s hlevskim gnojem, na katero bo zasejal oves, koruzo, lucerno, korenje, kam prideta krompir in pesa, kateri posevki potrebujejo umetnih gnojil, katere travnike bo treba branati, katera zemljišča osušiti in še mnogo drugega.
Tudi pri živini je treba vnaprej določiti, če se bo hlev preuredil, katero živino bo pital in prodal, koliko telet bo redil, koliko svinj pripustil in slično. Vse to naj skrben gospodar sedaj ob koncu leta dobro premisli in določi tako, da bo v skladu s celotnim obratom. Z obračuni in pregledi preteklega leta in prejšnjih let ter s strokovnim znanjem, ki si ga pridobi s čitanjem kmečkih knjig in časopisov ter na kmetijskih tečajih, bo izvedel, kako naj to najbolje stori.
Ko je vse to dobro premislil ter si se-
Tržno poročilo
od 1. 12. 1960
Položaj na koroškem živinskem trgu je ostal v primerjavi s preteklim tednom nespremenjen. Izvozili smo 107 glav goveje živine. Med temi je bilo 81 repov klavnega in pitanega goveda in 26 repov pitov-nega goveda.
Voli in biki (kg žive teže): 10 do 11 šil. / V izjemnih slučajih do 11.60.
Telice: 9 do 10 šil. 50 grošev.
Krave: 7 do 8 šilingov kg žive teže.
Klavna teleta (na kmetiji): 12 do 14 Sil. kg žive teže. Povpraševanje po njih pa je bilo šibko.
Ponudba klavnih prašičev je na Koroškem še vedno velika. Za 'kg žive teže so plačevali 1. dec t 1. na kmetijah na splošno 12.- šil.
Mladi pujski so stali na celovškem trgu kg žive teže: 15 do 16 šilingov. Cehe so lahno padale.
Iz Koroške so izvozili v Italijo teden prej 84 konjev in 4 žrebeta.
Sveža jajca pa so stala na drobno 1,40 do 1.50.
stavil primeren gospodarski načrt, si naj pripravi potrebne knjige za knjigovodstvo za prihodnje leto. Spomin današnjega človeka je preveč obremenjen z raznovrstno znanostjo in z mnogoštevilnimi opravili, da bi si brez posebnih beležk mogel ohraniti podrobnosti. Zato je kmetijsko knjigovodstvo nujno potrebno. V ta namen si mora že sedaj nabaviti potrebne knjige in knjižice, izmed katerih so najbolj enostavne: blagajniška knjiga in obračunska knjiga, gospodinjska knjiga, knjiga setve in pridelkov, knjiga živine in brejosti. Vanje naj takoj ob začetku zabeleži inventar ali popis premoženja, da dobi pregledno sliko o stanju svojega posestva. Iz knjig ali beležk minulega leta naj prenese dolgove in terjatve, gotovino in še marsikaj drugega. Po Novem letu mora vanje vnesti vsako izpremcmbo v gospodarskem obratu: prejem in izdajo denarja, nakup in prodajo blaga, setev, žetev, košnje in razna dela na polju in travnikih, v sadovnjaku, otelitve in druge spremembe v staležu živine. Knjige morajo biti tako natančno vodene, da je iz njih vsak čas razvidno stanje kmetije.
So pa še druge nujnosti, na katere je sedaj čas misliti. Tako je treba pregledovati zavarovalne police proti požaru in v druge namene. Skrben gospodar vedno pazi, da so zavarovalne premije točno poravnane, da je v slučaju nesreče krit z zavarovalnino. Nikdar torej ne zanemarjati nakazil zavarovalnih in drugih premij!
Tudi na zadruge in društva ne smemo pozabiti, ampak moramo čimprej porav-
nati članarino in druge prispevke, kajti korporacije morejo brezhibno delovati le tedaj, če člani redno plačujejo prispevke in izpolnjujejo svoje oboeznosti. Kmečki gospodar sam je brez moči. Le v skupnosti s sovrstniki postane tako močan, da se lahko postavi v bran proti drugim dobro organiziranim ustanovam. Zlasti važno je zanj zadružništvo, ki edino zaradi svoje zelo razpredene organizacije daje moč in pravico, da lahko kaj zahteva in tudi doseže. Zadružništvo pa more koristno delovati le tedaj, če ima mnogo članov-kmetov in če ti vsi redno izpolnjujejo svoje dolžnosti, med katere spada tudi pravočasno poravnavanje deležev.
Naročnino za časopise in strokovne liste navadno pobirajo okrog Novega leta, s katerim začne večina glasil svoj novi letnik.
/ V tem času mora gospodar računati z izdatki za to dandanes vsakemu kmetu nujno kulturno potrebo. Brez poljudnega časopisja in brez strokovne literature se noben kmet ne more izobraziti pa tudi ne umno gospodariti na svojem posestvu, brez naročnine pa tudi noben list ne more izhajati. Tako mora gospodar pač seči v žep in nakazati članarino za naročeno časopisje; čim prej, tem bolje, da 'ima vsaj to skrb odvzeto.
*
Tako smo tu našteli nekaj točk, za katere naj se vsak gospodar sedaj ob koncu leta pobriga, da jih bo izpolnil, kolikor se to pač da. Prepričan je lahko, da bo potem laže začel novo leto z boljšimi upi na bodočnost in na uspeh svojega dela.
Zdravnik svetuje:
Krčne žile
Da imamo krčne žile, pravimo takrat, ko so podkožne vene na golenih močno razširjene in zavite ter izstopajo ter se torej zelo vidijo. Poglejmo, kaj lahko povzroče take razširjene vene v zdravstvenem pogledu!
V teh zavitih in na zavojih razširjenih venah zastaja venozna kri, ki je že tako in tako nasičena z raznimi produkti notranje človeške preosnove. Ti produkti so strup za naše telo in kri bi jih morala oddati v ledvice, da bi se s sečjo oziroma z izdihanim zrakom izločile. Ker pa kri zastaja, se ti strupeni produkti izločajo najprej nazaj v steno krtice same, nato pa v tkivo okolice krtic. Posledica tega so razni lišaji po koži, ki je krtioi najbližja. Pozneje se na tako lišajasto kožo, ki močno srbi, naselijo še klice, ki povzročajo gnojenje in koža postane tam gnojno krastasta. Pozneje se iz teh gnojnih krast razvijejo rane, ki se zelo zelo nerade celijo.
Življenjsko nevarne lahko postanejo krtice, ki se vnamejo. Posebno nevarno pa je to za noseče žene in porodnice.
Kaj je vzrok, da se krtice razvijejo? Vzrokov je več. Najprej bi omenili prirojeno nagnjenje organizma, da se vene razširijo. Drugi in zelo pogosti vzrok je ploska noga. Zaradi nepravilne lege kosti v spodnji okončini se kri ne more pravilno prete-kati in stene žil se zaradi zvišanega pritiska v žilah razširijo. Tudi pod vezo vanje nogavic cirkularno pod kolenom ali nad njim z elastiko zelo pospeši nastajanje krtic, prav tako tudi vsak poklic, v katerem opravljamo delo pretežno stoje. Posebno nevaren čas na nastanek krtic je nosečnost. Takrat je v trebuhu žene pritisk na ožilje že tako in tako povečan; če taka žena v nosečnosti mnogo stoji, je skoraj nemogoče, da se ji žile ne bi razširile.
Matere, pazite v nosečnosti nase, da vam ne nastanejo krčne žile, nagnjenje h krticam bodo podedovali potem vaši otroci! Pazite tudi, če nimajo vaši otroci mogoče ploske noge, in poskrbite že v njihovi rani mladosti, da se jim napaka popravi.
Pri dolgotrajni stoji bomo preprečili razširjenje žil s povijanjem goleni ali z gumijastimi nogavicami ali s trajnim zavojem, tako imenovanim cinkovim nalepom, ki ostane na goleni vsaj tri tedne. S tem do-
sežemo enakomerno stisnjenje žil in kri v krticah ne zastaja.
Tudi ko so na koži že bolezenske spremembe, pomeni enakomerno povijanje goleni polovico zdravljenja, pa ne samo na mestu obolenja. Najbolje in najhitreje pa se bolezni kože, povzročene po krticah, o-zdravijo z ležanjem, ko okončina počiva.
Da žile »osušimo«, dajemo tudi injekcije v krtice. Z injekcijami dosežemo umetno vnetje v notranjosti žile in žila se na tem mestu sprime in zapre. Dobro je, da imamo na dan, ko dobimo injekcijo, golen povito. Injekcij v žile pa naj žene ne prejemajo v nosečnosti ali med mestrua-cijo in tik pred njo.
KRATKI NASVETI
Motna steklena posoda
Na steklu kozarcev, posebno pa še steklenih vrčev za vodo se sčasoma napravi motna obloga, ker se iz vode izloča apnenec. Taka posoda res ni vabljiva. Očistimo jo tako, da denemo v posodo natrganega časopisnega papirja, nanj pa nalijemo precej močnega kisa. Vse skupaj naj stoji čez noč. Nato s časopisom zdrgnemo stene, posodo pa oplaknemo s čisto vodo in posušimo. Pri debelejši oblogi postopek ponovimo, oziroma pustimo kis v posodi dalj časa. Kis hitreje učinkuje, če ga pogrejemo.
Bela vrata
ostanejo dalj bela in nepokvarjena, če namažemo najbolj izpostavljene dele z brezbarvnim voskom. Tanka prevleka varuje vrata pred umazanijo in obrabo.
VINO V KONZERVAH
Po večletnih poskusih so v Franciji izdelali koncentrat vina, ki ga lahko hranijo v konzervah. Temnordeča tekočina, po gostoti podobna sirupu, vsebuje 65 odst. alkohola.
Skrivnost vinskega koncentrata je v tem, da presežek tekočine ne izhlapi, marveč ga odstranijo s posebnim načinom zmrzovanja. Koncentrat je laže spravljati in tudi stroški za prevoz so znatno manjši. Če hočejo pridobiti navadno namizno vino, zmešajo koncentrat s svežo vodo.
Šoferski kotiček
Vsi smo od časa do časa tudi pešci
(Nadaljevanje in konec)
§ 76 (8) Na postajališčih javnih prometnih sredstev se sme stopiti na cestišče z namenom vstopiti v vozilo šele, ko je to obstalo.
Mnogi ljudje še ne vedo, da smejo vozači v zadostni razdalji »v primernem tempu« voziti mimo postajališč, oziroma, da se morajo ustaviti, ako je prišel tramvaj v območje postajališča.
§ 76 (9) Pešci ne smejo prestopiti zapornic, varovalnih vrvi ali verig; ne smejo jih dvigati in ne lezti pod njimi.
Ta zakon je naperjen predvsem proti mladini, vendar ravno pri železaiiških zapornicah vedno znova spet opazujemo tudi odrasle, ki nimajo potrpljenja, kako lezejo pod zapornicami ali celo čez nje. Smisel zapornic in verig je vendar ta, da zavarujejo pešce pred posebno nevarnimi prometnimi sredstvi ali mesti. Zapore niso torej nikake šikane, temveč služijo le varnosti vsakega posameznika.
§ 78 (a) Na pločnikih in poteh za pešce v naseljenih krajih je prepovedano nositi predmete, ki so ostri, koničasti ali drugače nevarni, tako da bi lahko ogrožali druge.
Tudi to prenašanje ostrih ali koničastih predmetov je poglavje.zase. Dolge palice, cevi, kose, lestve itd. pogosto privedejo do nezgod iin poškodb. Posebno moramo biti pazljivi pri nošnji takih predmetov na vogalih. Hodimo tedaj počasneje!
Parabolično zrcalo, ki svetlobni snop odbija, in steklo, ki ga mora prepustiti, morata biti vedno čista, da žaromet dobro funkcionira!
Posebno zahtevno je čiščenje parabolič-nega ogledala. Najboljše navodilo je: ne dopusti, da se umaže. Če pa je res potrebno to delo, potem prah odpihajmo, nato zelo rahlo očistimo površino ogledala s popolnoma čisto volneno krpico ali še bolje z vato.
Jlefid
božična
darila.
vam nudi domača trgovina
Johan Lomšek
St. lipš, tihoja 2. dobrla ves
<2.(1 kuharice.
Telečji zvitki v omaki l/o kg telečjih zrezikov, sol, poper, žlica olja; 5 dkg prekajene slanine, 4 kisle kumarice, 4 žlice olja, 2 žlici moke, ščepec paprike, 3 do 4 žlice smetane, limonin sok.
Teletino zrežemo na 'lepe zrezke, jih potolčemo, osolimo in popopramo ter namažemo z oljem. Narežemo na tanke rezance suho slanino, dobro sesekljamo kumarice, dodamo smetano in vse skupaj premešamo. S to zmesjo nadenemo pripravljene zrezke, jih zavijemo in povežemo z nitko. Nato razbelimo v kozici olje, zložimo vanj /rezke in jih dušimo, po malem prilivamo vode. Ko so zrezki pečeni, odstranimo njih nitke in jih zložimo na krožnik. Na olju, ki je ostalo v kozici, opražimo dve žlici moke in malo paprike, zalijemo z vodo in izboljšamo omako s smetano in limoninim sokom. Ko omaka prevre, jo zlijemo čez zrezke. Zrezke lahko nadenemo tudi s prepraženimi gobami.
RADLNAVR jeve	bogati izbiri in poceni 1 preproge, zavese, volnene in prešite odeje, na-	IADLMAYR
P r 1 mizno perilo v	VILLACH, Postgasse
R * A » N * J * E
Istrska
V	Istri, za dko prelepi deželi, kjer o božiču le ovce pasejo, je veliko grmovja pa malo drevja in poleti manjka vode, pozimi pa kruha. Samo žalosti ljudem že sto in sto let ne manjka. Zato jo imajo toliko, da je od nje trpka vsaka beseda in tudi •tale štorija, ki jo v Istri otrokom pripovedujejo.
V	srečnem kraju, kjer teče voda, raste drevje in jedo ljudje plenični kruh, je živel človek, ki ni nikoli nič delal. Samo ležal je in lenaril in v spotiko svetu pol življenja brez dela zapravil. Potem se je naveličal zbadanja in sklenil, da pokaže ljudem, kaj zna.
Vzel je sekiro, Sel v gozd in podrl naj-lepSi hrast. Oklestil je veje, zavlekel deblo domov in začel tesati. VaSčani, ki ga Se nikoli niso videli pri delu, so vreli skupaj, se čudili in izpraSevali, kaj bo napravil.
»Vreteno za mlinsko kolo!« jim je odgovoril.
»Glejte no,« so dejali ljudje, »smo si mislili, da lenari, pa je moči zbiral za veliko reč. Vretena se je polotil! To ni kar-sibodi!«
Vreteno za mlinsko kolo res ni karsi-bodi. Lepo, ravno in na okroglo mora biti obdelano, da kolo ne opleta. Tesar, ki tako reč dela, ve, koliko je umetnije zraven.
Vnet za svojo stvar je človek tesal in tesal, da so trske in iveri odletavale po dvoriSču. Ker pa dela ni bil vajen, je deblo zatesal. Ko je meril, je spoznal, da je za vreteno že preSibko.
»Nič ne de, napravim soro!« je dejal in tesal z vnemo naprej.
Kmečki otroci vedo, da veže sora pri vozu skupaj prvo in zadnjo premo, mestni naj si to zapomnijo! Za soro ni treba izučenega kolarja. Vsak gospodar jo zna obdelati iz primerno debelega in dobro ravnega bukovja, jesenovega ali drugega debla. Ravnih hrastičev bi bilo Skoda za to in tak les je pretežak.
Seveda, če se človek prvič v življenju k delu pripravi in teSe soro iz debelega hrastovega hloda, je stvar drugačna. Ko je mislil, da je sora gotova, je bila vsa krev-Ijasta in vegasta, na sredi pa tako tenka, da se je Šibila.
»Nič ni, zatesal sem! Napravim rajSi toporiSče za sekiro!« je dejal, presekal les na dvoje in obdeloval en konec naprej.
Kdor je kaj fanta, zna napraviti ročico za voz ali toporiSče za sekiro. Pripraven les obseka najprej na tnali in potem lično obreže in ugladi na rezilniku. Fante tako delo veseli. Samo vedeti je treba, da sekira ni pripravna in nima uspeSnega za-
štorija
maha, če je toporiSče pretežko. Zato je bolj priličen jesen, ki je žilav, prožen in lažji kakor hrast.
Človek, ki pol življenja ni nič delal, je tesal in obsekaval kos lesa, da je bilo dvo-riSče že polno trsk in iveri. Dolgo je bil količek še zmerom predebel za toporiSče, potem je bil pa nenadoma preSibak in človek sam ni vedel kako, da mu ni ostalo nazadnje nič v roki.
»Šment nazaj, skoraj bi se mi bilo po-kazilo! Dobro, da imam še en konec!« je dejal in začel obdelovati drugega.
Dolgo je bil predebel, potem pa tudi nenadoma preSibak in ko je človek nehal obsekovati, je držal v roki droben konček.
»Kladivo nasadim na to,« se je domislil in obrezoval polence najprej s pipcem. Rezljal je in rezinil, a klinček, ki ga je nazadnje napravil, je bil predroben in prekratek. še za dleto ali Silo ne bi bil, ker
mora biti ročaj tudi za tako orodje debelejši.
Človek je premišljeval in ugibal, za kaj bi klinček porabil, pa je zagledal pri hlevu prislonjene grablje, ki jim je manjkal v čeljusti zob. Ni pomislil, da morajo imeti grablje zobe iz drenovega ali gabro-vega lesa, in jim je pomeril hrastovega. Klinček je bil tak, kakor da je nalašč grabljam za zob narejen, ravno prav debel, ravno prav dolg. Vsadil ga je v čeljust in zadovoljno dejal:
»Saj sem vedel, da mora iti velika stvar po sreči, če se je pravi človek poloti.«
Zadel je grablje na rame, šel po vasi in oznanjal na ves glas: »Zdaj poglejte, kaj znam in kaj sem napravil!«
Ljudje, ki so videli prej toliko tesanja in sliSali zdaj toliko govorjenja, so pozabili, da je za en sam ničvreden zob starim grabljam posekal najlepši hrast.
»Malo takih!« so mu pritrdili in ga imeli zanaprej v veliki časti.
Tako pripovedujejo v Istri, za oči prelepi, a za srce prežalostni deželi, kjer manjka poleti vode, pozimi pa kruha.
Janez Rožencvet
S tirolskim jodlanjem sta ustavljalki avtomobilov ganili srce siamskemu kralju. Indonezijski predsednik Sukamo jima je za petje podaril majhno opico v rdeči suknjiči, bolniki v zavetišču za gobavce na Havajih pa so priredili zanju denarno zbirko.
Ko pa sta priSli v Združene države, se je začel razkošni del njunega romanja. Iskalci novosti za televizijo in reklamo po njej so razkazovali drobni človeški čudesi iz srednje Evrope na milijonih in milijonih aparatov. Walt Disney ju je najel za indijanske plese v svoji pravljični vasi pri San Frančišku.
Poleg tega pa sta mimogrede morali v Kaliforniji obirati grozdje, prati plenice ter pomagati v Hollywoodu balzamirati pokojnike iz filmskega carstva. V Las Vegas sta vseh zabav trudnim kvartačem prepevali spet jodlarje, na Alaski pa sta za dvanajst dolarjev na dan krmili vprežne pse, ki so ju sem pa tja tudi vozili po zasneženih planjavah. Ob slovesu jima je eskimski lastnik pritisnil za spomin v dnevnik tri prste, namočene v ribje olje.
Zanimive in pestre počitnice
Nedvomno najbolj zanimive in pestre počitnice med Evropejci sta preživeli 25-letna Dunajčanka dr. Elfrida Hummel in prav toliko stara švicarska študentka Suši Goli. Trajale so precej časa — dve in pol leti. V tem času sta z avtostopom obredli pol sveta, prevozili kakih 150.000 km in se sedaj vrnili na Dunaj. Ljubiteljem dunajske radijske oddaje za avtomobiliste »Autofahrer unterwegs« sta se pred nekaj dnevi tudi osebno predstavili.
Z Dunaja sta odrinili leta 1958 spomladi. V žepu sta imeli dvesto dolarjev ter vozovnico za ladjo do Ceylona. Nista vedeli, kam gresta, pač pa se jima je|zdelo, da sta za ceneno potovanje po zemeljski obli potrebna dva pogoja: da si mlad in da si izobraženo dekle. Njun račun se je dobro obnesel.
Na tem potovanju sta bili v gosteh pri kraljih in državnikih, pri filmskih režiserjih in umetnikih. Seveda sta morali marsikdaj tudi delati, da sta nagarali potrebni drobiž za pot naprej. Pomivali sta krožnike, pestovali otroke vseh plemen, zbirali stare odpadke in cunje in tako dalje. Priporočilno pismo, ki jima ga je dal neki dunajski župnik, jima je odpiralo vrata v samostane in misijonske hiše.
Prometna vozila, katera sta uporabljali, so bili poleg vlaka, ladje, letala in avtomobila še velblodi, sloni, volovske vprege in sani na pasjo vprego. V Indiji sta pili mleko iz iste sklede s svetimi kravami, srebali zeleno lužo v vaških potokih, spali v votlinah, v bambusovih kočah in šotorih iz palmovega listja.
V Bombayu ju je podjeten režiser spremenil v duši dveh umrlih žensk, ki sta se vrnili na svet, seveda samo v filmu. Maharadža iz Mysorea ju je teden dni gostil v svoji palači, kjer sta imeli na razpolago 16 strežnikov, dva slona ter državno ko-čijo.
Indijskemu ministrskemu predsedniku sta Elfride in Suši podarili škatlo z belimi mišmi kot spomin na dolga leta, ki jih je preživljal v angleških zaporih.
V New Yorku sta srečali baronico Trap-povo, poglavarico pevske družbe, ki že deset let navdušuje Ameriko s svojimi nastopi in katere zgodbo zdaj dajejo na Broad-wayu v obliki glasbene komedije. Tam so jima ponudili, da bi dve leti hodili predavat o svojih doživljajih po ameriških srednjih šolah, toda nista mogli sprejeti. Morali sta na Dunaj. Vendar sveta željni popotnici upata, da bosta mogli iti kmalu spet v široki svet in tudi to, da bodo do takrat Suši spet zrasli lasje, katere so ji redovnice nekega budistovskega samostana v Kambodži ostrigle do golega. Imele so jo za kandidatko v svojem noviciatu — in to seveda po pomoti...
Mačka ima dolgo življenje
Razen kanarčka, ki so ga udomačili nekako pred 400 leti, je mačka naša najmlajša domača žival. Niti iz predzgodovinske niti iz klasične dobe niso med najdbami kosti našli njenih ostankov. Danvin piše, da omenja mačko prvič neka sanskrtska listina iz Indije, ki je stara 2000 let.
Stari Grki so imeli isti izraz za kuno in divjo mačko, tako da po njihovem izrazu ne moremo sklepati, če so že poznali domačo mačko. Ni dvoma, da so stari Egipčani našo mačko prvi pritegnili v krog domačih živali.
Egipčanski svečeniki so pripeljali iz Nubije neko vrsto mačke v templje in skladišča, jo oklicali, za sveto žival ter posvetili boginji lune Basti. Mačke so morali imeti, da so lovile miši, ki so gospodarile v skladiščih. Mrtve mačke so balzamirali kot umrle kneze. V mestu Burbastisu so našli mnogo mačjih mumij.
Tudi v Perziji so zaupali svečenikom upravo državnih žitnih kašč in tudi tam so se branili proti mišim z dolgodlako, skriljasto sinjo vrsto mačk, ki so še danes znane kot »perzijke«. Prav tako so v Siamu gojili posebno vrsto mačk za templje, ki so znane kot »siamske«, s kratko dlako, srebr-nosive, s črno krinko na obrazu.
V Evropi so se pojavile prve mačke za križarskih vojn. Vitezi so prinesli iz Egipta in Palestine nubijske mačke kot darilo svojim damam. Nubijke so se najbrž križale z evropsko divjo mačko in tako je nastala domača mačka, kot jo poznamo mi in ki jo zoologi imenujejo »ciprsko mačko«.
Vse mačje vrste so približno enako velike. Pri njih ni take velikostne lestvice, kot jo poznamo pri psu, kjer vidimo komaj funt težkega pritlikavega pinča, pa tudi velikega bernardinca.
Visoška kronika
19.	Dr. Ivan Tavčar
»Polikarp, kamerad, ali se še spominjaš, kako nas je Ferdinand razvrstil po polju pri nemškem Liitzenu? Za globokim jarkom so stale naše vrste; najprej nekaj pešcev, potem pa mi v sedlu. Hej, bdi smo železen zid, mi Pappenheimovi jezdeci! Ej, lepo je bilo in čedni časi so bili! Saj vendar še veš, kako je nato prihrumel sam Gustavus Adolphus, da se je kar zemlja zibala?! Naj se reče, kar se hoče, bil je velik kapitan, ta Gustavus Adolphus, in vojne je bil izučen ko malokdo! Ali se še spominjaš vsega tega? Kakor strela je bil čez jarek s težkimi konjiki in naše pešce so teptali v tla. Pa je mislil, da jih bo več. A mi na konjih smo stali prav blizu, ker je bil tako ukrenil naš grof Pappen-heim. Pripodili so se do nas. Midva in Pečarjev Boltežar z Gabrške gore smo stali v prvi vrsti in takoj smo sprožili na švedskega kralja svoje samokrese. Malo se je zge-nil in široki klobuk z belimi peresi mu je izginil z glave. Ti pa si zavpil: ,Glej, Lu-kež, kako veliko in težko zlato verigo ima okrog vratu!’ No, pa mu je nekdo izmed umazanih pešcev, ki je odnesel življenje izpod kopit švedskih konj, ustrelil zadaj v hrbet ter ga pognal s sedla. Mi pa kakor vihar čez njega, da so ga pozneje komaj
iztaknili med kupi mrličev. A zlate verige nismo dobili in sam Bog ve, kaki vragi so nam jo snedli, sa je imela pripadati nam, ker je bil Gustavus Alophus najprej zadet iz našega samokresa! Nebeško je bilo tako bojevanje in lažje bi umiral, da sem umrl pri tisti batalji! Padel pa je tudi naš grof Pappenheim, dober, a osoren za-povednik! Še sedaj mi silijo solze v oči, če se spominjam imenitnega tega kapitana! O, ljubi moj, tudi ti se še rta vse to spominjaš, ker se kaj takega ne more pozabiti!«
Pni teh besedah se je oče razgrel in hodil po sobi gor in dol. Lukež' je za nekaj časa utihnil, nato pa je zopet pričel:
»Pečarjev Boltežar! Glej, tudi tega so skozi in skozi prestrelili v batalji pri Em-mershausenu, kjer smo natolkli Švede! Ko je ležal na trati, je govoril: .Mislil sem, da je več stopnic do nebeškega kraljestva, pa se prav hitro pride po njih!’« Lukež je poizkušal, da bi sam ležal pred stopnicami nebeškega kraljestva.
Poklical je Visočana k sebi.
»Polikarp, kamerad! Že vidim, da umreti ni nič posebnega; prej ko umrjem, bi pa nekaj vendarle rad vedel! Bogve, ali še živi Jošt Schwarzkobler, s katerim sva toliko let skupaj jahala po nemških poljih in po nemških vaseh? Sam Bog ve, če še živi!«
Oče je obstali pri bolniku in opazil sem, kako so se mu tresla kolena, ko je sedal na stolček. »Schvvarzkobler —! Gotovo še živi!
— čemu naj bi ne živel?«
Lukež je obmolknil in nekaj je premišljeval.
Oglasil se je gospodar:
»Lifkež, da mi ne zameriš! Veš, radi tiste kaše, ki smo jo dobili pri Emmershausenu in vzeli iz švedske bagaže, ti nisem vsega povedal. Zamolčal sem ti tvoj delež in krivo sem govoril, da je Schivarzkobler s silo vzel ta delež! Še je pri meni in izplačam ti ga, ko ozdraviš!«
K alko težko mu je šla beseda iz ust! Gotovo ga je silno motilo, da je moral takega priznati v navzočnosti svojega sina!
Bolnika pa ni pretresla ta novica; mirno je odgovoril:
»Polikarp, kamerad! čemu mi pripoveduješ take reči? Prijatelj si mi bil vse dni, kar sva se poznala, ali jaz sem, ker si imel dosti več pameti in boljšo glavo, visel na tebi, kakor visi pes na svojem gospodarju. Zadovoljen sem bil, da sem smel tu-sem na VisOko in da sem smel živeti s tabo. In sedaj, ko mi prihaja zadnja ura, bodi ti izrečena zahvala! Gospodar si mi bil, pa tudi prijatelj si mi bil; jesti si mi dajal in piti Si mi dajal. Ali sem potreboval še kaj več?«
Tu je pričel o gospodarstvu:
»Polikarp, Posavčevo dekle, ki je sedaj mala dekla pri tebi, ni kaj prida. To boš že moral odsloviti. — Na čimženico ne se-jaj zopet pšenice; tam se ne obnese, veruj mi, tam se še nobeno leto ni obnesla!
— No, če pa imaš še kaj mojega deleža, daj ga Izidorju, da bo sem in tja mislil na starega Lukeža!«
Nekam milo se mu je storilo, ko je opazil, kako silijo solze po mojem licu. Očetu se je obraz raztegnil, ker je prejkone pričakoval, da bo Lukež svoj delež volil njemu, a ne meni.
Bolnik je še govoril:
»Po meni boš gotovo vse opravil, Polikarp, ker si mi bil prijatelj in kamerad. Pa si ne delaj preveč izdatkov! če te je volja, postavi tja, kjer bom imel večni svoj kvartir, lesen križec, seve, če bi križec preveč ne veljal!«
Prosil je, da bi mu dali vode. Pil je, a veliko ni mogel.
Tudi je prosil, da bi ga malo vzdignili ter mu dejali pod hrbet kaj cunj, ker so ga pričele boleti kosti.
Poizkušala sva ustreči njegovi želji. Pri tem sva ga pri eni strani vzdignila, da bi mu kaj mehkega podrinila. A morala se mu je premekniti ostrina, ki mu je tičala v prsih, ker mu je glava omahnila in ker mu je pričela kri teči iz rane. Tudi ga je bila utrudila dolga govorica in mešati se mu je pričelo. Povzdignil je svoj glas in vprašal: »Ali jih slišite, kako buče topovi? Victoria! Victoria!«
Kri ga je zalila in umrl je na trdem ležišču prej, nego je prišel kaplan iz Poljan.
(Dalje prihodnjič)
Damen-Makohosen
mit Bein, Gute Stra- •■n C rt pazqual., alle Grofien I ^ IO U
Damen-Seidenunterkleider Frauen-Pelzhosen
garantiert maschenfest, n n n rt mit sckoner Spitze . . &0«OU
Perlon-Unterkleider
neue Fasson, seitlich J rt rt rt geschlitzt .... 65.90 ^l*l»OU
Oamen-Flanellnachthemden
aus reiner Baumwolle, schone Muster 69.80
46.50
aus gutem Seidenpelz- 4 Q rt n trikot, sehr warm . . I «!■ OU
Damen-AchselschluBhemd
aus Makotrikot . . . 19i50
X-Zug-Gummischlupfer
Strapazschliipfer, alle 4 rt rt rt Grofien .... 22.90 I0.3U
SAMONIG
VILLACH am sam§nig-eck
KAun SCHUHE
X- V«'	1
ZK.fr Z/ifržLe
se. zda j pvihlihile muh
WALCHER - frblekt
(Laetqe!
Klagenfurt. 10. OktoberstraBe 2

2EIS
tf.Sekerfa
Klagenfurt.
10.-OUtober-StraSe
1 GOnstige Feldstecher Angebote
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, oralne stroje. Gos lodinjske po-treOčine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNiG
KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
Zelo velika zaloga otroških vozičkov, tudi rabljenih, že od 190.— S.
Perilo za dojenčke, otroke, dame in gospode
Posteljnina
Stotine otroških vozičkov in postelj!
trgovhu H. THONASSER
VILLACH, WIDMANNGASSE 33
Nudimo vam v znani najboljši
kvaliteti futžiena darila
Ottuze - Qop 'ij(d
rPLalai - DC&zuhi

Klagenfurt, BahnhofstraRe 9
Hoško in damsko perilo, blago
v največji izbiri pri
L. MAURER
Klagenfurt, Alter Platz 35
MISNKitMiKaBHOaatK
KRISCHKE & CO
KLAGENFURT, 8.-Mai-StraBe und Neuer Platz 12
Žimnice od 279.-
Kovlri od 129.-
Zglavniki od 28.-
Pernice od 198.-
Odeje od 98.-
Posteljno perje
od 20.-
v ftoivežii izbici in poceni!
Trgovska hiša kvalitetnega blaga
LODRON
Zavese, preproge, tekači, prešite odeje, žimnice, posteljno perilo, ležalni stoli, tatlne obloge, posteljno perje.
Villach - Beljak, Ledergasse 12
Lepa božiina darila
vam nudi po ugodnih cenah trgovska hiša
Batelitsch
Klagenfurt. Benediktinerplatz
mMmmmnmvmaim
Radio aparati šivalni stroji Kolesa
V VELIKI^IZBIRI
(Hadi&haus
KERN
Klagenfurt, Burggane
Ugodna plačila na obroke
MALI OGLASI
Patentni brzopletilni stroji.
Edini aparat z dvojnim čolničkom na svetu z vzgiajenim avtomatom za vzorčkanje (brez gredi, uteii in ploščic) - pri SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz.
Posebna ponudba: Domača volna, topla in trpežna 7.50 S. Volna za ročno in strojno pletenje ugodno v Celovcu pri SATTLER, am Heuplatz.
!~ilmi
Borovlje: Sobota in nedelja, 10. in 11. 12.: Der Galeerenstrafling (III). Razgibano življenje kaznjenca 18. stoletja v Franciji, po romanu „Les miserables” Viktorja Hugo. — Torek, 13. 12.: Dueli im Morgengrauen (IV). Tragedija med očetom in sinom v divjem zapa-du. — Četrtek, 15. 12.: Die Nacht der Spionin (IVa). V zasedeni Franciji se srečata angleška agentka in angleški špion. Ljubezen, strah in nezaupanje vodijo do smrti žene. V filmu več nepotrebnih dvoumnih prizorov.
St. Jakob v Rožu: Sobota in nedelja, 10., 11. 12.: 12 Madchen und ein Mann (III). Nesmiselni Iju-bczenskoskritninalni film, kjer nastopa Toni Sailer. — Torek, 13. 12.: Die Hollenkatze (V). Biografija zloglasnega ženskega gangsterja v Ameriki, ki poveličuje brezvestne tatvine in moritve!
Pliberk: Sobota, 10., nedelja, 11. 12.: Der kiihne Schtvimmer vom Alpensee (IVa). Neumna filmska komedija, kjer sleparijo pri plavanju. — Torek, 13. 12.: Auf den Schienen zur Holle (IVa). Gangsterski film, kjer najde smrt agent zavarovalnice, ker je on sam prvi krivec tatvine.
Bistrica v Rožu: Sobota, 10. 12.: Der Gefangene (IV). Proces proti kardinalu v komunistični državi.
—	Nedelja, 11. dec.: Fahre nach Honkong (IV). Tragikomična doživetja na vožnji po Aziji. — Sreda, 14. dec.: Cowboy (IV). Zgodbe z divjega zapada.
Dobrla ves: Sobota in nedelja, 10. in 11. 12.: Arzt aus Leiden-schaft (IV). Dogodbe prenapeteža v svojem poklicu. — jSrcda, 14. dec.: Die Farm der Vertluchten (III). Dogodivščine iz avstralskih lovskih podvigov.
Radio Celovec
NedČlja, 11. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 12. 12.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Zanimivo, poučno, razveseljivo. Slovenski samospev od nekdaj do danes (9). 18.00 J. F. Perkonig - Rok Arih: Ugrabljena strd. — Torek, 13. 12.: 14.00 Poročila, objave. Dr. Grafenauer: Pota ljudskih pesmi na Koroškem.
—	Sreda, 14. 12.: 14.00 Poročila, objave. Za našo vas., Kar želite, zaigramo. — četrtek, 15. 12.: 14.00 Poročila, objave. Bolje je paziti kot zdraviti se. — Petek, 16. 12.: 14.00 Poročila, objave. Adventni čas. Glej ne izgubi svetle smeri. — Sobota, 17. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
IZUMITELJ KOLESA JE BIL
12. julija leta 1817 je Saucr-bronn prvič sedel na svoj novi izmil ter se ob splošnem norčevanju pognal na njem po klancu pred Karlsruhe. Smešna je ta vožnja vsekakor bila, zakaj njegovo kolo še ni imelo pedalov in prenosa, temveč ga je baron poganjal s tem, da se je z nogami odrival od tal.
Pedal je novemu vozilu dodal šele dosti pozneje telovadni učitelj Trcfz fz Stuttgarta, ki je prenos pogona usmeril na zadnje kolo. Toda v zametku je bicikel izum Sauerbronna, kateremu so očetovstvo pozneje tudi uradno priznali. Prav tako je ta čudaški plemič izdelal in dal patentirati prvi vzorec pisalnega stroja ž- 1. 1829.
H.
A*-<:
Wir konnen Ihre Einnchlungsvvunsche erfullen: In unserer grofien Mobelausvvahl finden Sie vom Ein-fachen bis zum Ausgefallenen alles, was Ihr Herz begehrt. Und das Schone dabei ist, dafi Sie Ihre gesamte Einrichlung bei uns auch auf begueme Teil-zahlung kaufen konnen Nach einer kleinen Anzah-lung lielern wir sofort frei Haus.
WIR. LADEN SIE ZU EINEM UNVERBINDLICHEN BE-SUCH UNSERER SOEBEN FERTIGGESTELLTEN
MODERNEM
AUSSTELLUNGSHALLE
EIN. DIE REICHE AUSWAHL DER DORT AUSGESTELL-TEN MD EL IETET IHNEN VIELE NEUE ANREGUN-GEN ZUR GESTAL, UNG 1HRES HEIMES
sich Freude
Ein Auto mit ungemutlichen, unbeguemen Holzsitzen wurde niemand kaufen — aber muten Sie Ihrem »Sitzfleisch" zu Hause nichf oft schlimmere Sachen zu? Was kostet schon ein Sessel oder eine Garnitur, gemessen an den vielen Stunden verfrauter Behag-lichkeit, in denefi Sie sich darin entspannen. Welche Freude furs Auge sind unsere farbenfrohen Bezugs-stoffe. Holen Sie sich bei uns Anregung fur begue-mes Sitzen.
B Unsere beste Reklame ist die stilndig stcigemlc Zalil zufriedeuer Kunden.
■	Die AusrvahI ist unllbertroflcn.
■	Wir fiihren nach wie vor das giinstigste Volks-Schlal-zimmer.
d Besichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung.
■	Heratung durch unsere Architektcn und Zustellung mit eigenen Miibelautos kostenlos.
■	Kreditgewahriiiig zinsenfrei durch Eigenfinanziening und SW-Krcdit bis 30 Monate.
Oiese Vorteile bietef Ihnen Ihr
Haus der gufen Mobel
KLAGENFURT, Theafergasse 4 . Tal. 50-24,52-62
RADIO-APARATE najnovejših modelov, godala, plošče. Vse dobite na ugodne obroke pri
Leo Truppe
VILLACH,
Oberer-K irch-Platz
Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke
KLAGENFURT, Alter Platz 34
Potiute- botiše ...
(Otroške) igrače
v zelo veliki izbiri
v našem posebnem oddelku
KLAGENFURT	BURGGASSE
List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Na.š tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno,80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj. Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tobnajer, Radije, p. Zrelec. — Tiskarna Družile sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 48-58.