SI. 40. v torek, četrtok in so-Loto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na doni za vse leto i g. — k, „ pol leta 4 „ — „ „ četrt ,t I m -'° » ■»O pošti: ta vse leto 10 g. — k pol leta netrt 60 SLOVENSKI Vredniitvo in opravniitvo j« na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Oznanila i Za navadno tristopno vrsto b» plačujo: t) kr.ee se tiska Ikrat, '* »> m h »' -krat, 4 ,, ,, rikrat. večo pismenke h« plačujejo po prostoru. Za vsak tiaek jo plačati kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj bo blagovoljno franknjejo. H 1 o ž ii o ft t. Od Savine 2. april. [Izv.dop.J Kar smo želeli, k čemur smo dolgo prigovarjali, se je vendar enkrat zgodilo, — slovenski državni poslanci so zapustili državni zbor, in sicer vsled izstopa Poljakov. Pomogel jo k temu g. poslanec Scbindler b svojim gromovitim: Ne in? Nemška večina je poljsko resolucijo odbila, ker jej tako ni — za Polja Jttjfpf Šindlerjevem „Nein!" je ta /misel —: Vi Poljaci pojdite, kamor hočete, ker ste nam tako na poti v zidanji — velike Nemčije. Vas nam ni treba, saj že celo soli ni več v Galiciji dobiti, tudi so nam že zapadnonemški Poljaki kol v našem mesu. — Ali kaj bode sedaj? Jeli bode Bi s m ar k koj po veliki noči zopet komandoval : Hajd črez Krkonoše Dunaji nas z veseljem pričakujejo?! Mogoče, — ali neverjetno. G. Schindler se je malo v računu spodre-zal. Ko bi imeli mladoletje 1871. bi gotovo P rusi že o velikinoči v Avstriji jedli potice , ali sedaj še mu je vse prezgodaj , premalo še je pripravljen; Friderik \Vilhelm tudi ni še si djal cesarske krone na glavo. Poljaci bodete li sedaj Slovenje? Ako kedaj je sedaj želeti, da se napolnite z idejami, ktero jo leta 1849. razglasil Vaš slavni rojak J. K. v izvrstnem spisu Din doutsehen JHegeroonen , OfTenes Sendschreib cn an Herrn Oeorg Gervinus. Ako se ne oklenete z vsemi močmi federalizma in avstrijske misli, in se ne pogodite b svojimi brati Rusini, — ste V tako dobro črez leto dni podložniki belega Carja kakor bodo Cehi in Slovenci podložniki črnobelega Vam, pa nam gre za kožo, zato za: »Avstrijo slo od Vas z vso pravico so vrnženemu „Avstriacizmu" In kakošna naloga pade Slovencem? Najpoprej složnost! zato upam, da tudi stranka , Utere glasilo je „Slovenski Narod," in ktera jo tudi iz prav zdravega meaa, ne pa samo papirnata, bodo plašč pozabljivosti ogrnila črez— preteklost. Toda ne sodimo več delavnosti slovenskih d ržavnih poslancev, pokažimo, bode Se federalistično, bodo poštanski gospodje da našo stranke ne vodi slepa strast, nego p r a v a skrbeli. Beust bode poskuševal spravo, ali ne dajto ljubezen d o d o rn o v i n e , od kolovodjev dosedanje so pregovoriti, ako kterega slovenskega poslanca ta državnozborne slovonske stranke pa pričakujemo, kerjčast zadeno v Dunaj poklican biti. Obljubilo so Vam bo po dolgi skušnji prišli k Bpoznanju, da ne bodolbodo dosti, ako pred njega poklekneto in ga molite, doma tega pokvarili, kar so s svojim izstopom iz držav- ali ne verjemite mu nič, on ni mož, kteri bi imel zmožnega zbora dobrega storili. Skoro bodo se odprli nost in resnično dobro voljo Avstrijo srečno in zado- in tudi Vaši nemški deželozborni tovariši bodo za nek-tero dni zvedeli, kar sto govorili. Naj jim doni naš jezik okoli ušes; ako so na Dunaji poslušali LjubiŠa srbski govorečega, bodo tudi mogli vas, nadlegujte jih tako dolgo, dokler Vam ne podpišejo „posa" v Ljubljano. Mi sedaj dobimo novo ministerstvo , da to no- deželni zbori, tukaj naj so glasneje povdarja Slovenki program, nego lani, brez njega no bodo Slovenci nikdar prikladni v federalistično organizovani Avstriji. Štajerskim slovenskim deželnim poslancem ne treba tega priporočevati, ker so že lani pogumno se poganjali za slovenski program; ali Nemci bodo začenjali z njimi se pogajati, dovolili Vam bodo za slovensko Štajersko poseben oddelek namestništva, utegnejo Vam dati tudi posebnega predsednika v Mariboru, samo da zelena Štajerska ostane cela. Kaj v takega no privo lite, od Nemcev nima Slovenec nič pričakovati, dasiravno bi v deželnem zboru štajerskem dobili konservativni krmilo v roke. Nemški konsorva t i v e c, dasiravno obleče katoliško krinko, ostane z mirom : absolutist — nadvladalec črez Slo venca. — Ako ne bodo Vaših tirjanj hoteli poslušati v n e ra-Škem jeziku, in če bi Vam g. poslanec Waser zopet grozil s podenjom, govorite slovenski, saj Vam nihče van 9 k o" se poženite, ktera bode glavo razdruzgnolalne more braniti tega, Vaši volivci bodo Vas zastopili voljno storiti. Iščimo pomoč edino v sobi in solidarnosti slovanski! No delajto za reakcijo, ktere so jo tudi bati. Ako mi se otme-mo gospodarstvu nemškega liberalizma, bodemo še v slovanstvu našli dosti zdravih konservativnih življev, kteri niso sovražni ustavnemu državnemu življonju in napredku. Reakcija bi bila grob slovenskega duha. Ker tudi narodnost ni mogoča brez politično svobode. Zato stari prijatelji! prestali sto dosti skušnjav, kar je um zagrešil, je popravilo domoljubno srce, od Mure do Sočo bodo zopet v veljavi imena: Toman, Pintar, in tako dalje. Pozdrav Vam pošljo brat, kteri jo bil dve leti Vaš nasprotnik. Prijeli ste od njega večkrat goreči poljubec, — sedaj ga Vara zopet v duhu — pritisne na ustna. Juste millieu. Dopisi. Iz Maribora | Iz v. op.] (Zadača našim H a r a ni ba k a. (Zgodovinako-romsnticen obraz. Češki spisal Pr. Chocholoušek, poslovenil Podgorican.) (Da^je.) Krstić se je bil pogreznil v misli, nij torej cul poslednjih Marjankovih besed. „Kdor Turku veruje, se sitom zajemljo vodo," — poluglasno omeni sam sebi in jame odmajevati z glavo. „Dejal si, da je premišljala, kterega bi Bi odbrala, kaj ne, Marjanko V" — nenadoma povpraša. »Hm, jaz ne poznam še tiste ljubezni, ne poznam njeno moči," govori dalje po Mar-jankovej potrditvi, Njaz sem dosle gojil ljubezen le do roditeljev, do tebe, brate, in do svojih tovarišev, da, tudi ljubim svoje orožjo in svobodno hajduško življenje, pamet pa mi trdi, da to, kar Fatimo veže na-te, da to ni ljubezen, brate!" — Marjanko so stresne, stopi od svojega brata, a vendar-le je se svojim sokoljim, hajduškim očesom Krstić videl, kako je zarudel Marjanku obraz, kako mu je blisknilo oko. „DrznožI" — zahudi se Marjanko krepkoglasno. „Morebiti," — Krstić mirno govori dalje, nij ga brigala bratova razburjenost, »morda jo res, da te Fa tirna ljubi po svojoj moči, a živi v haremu; takoj ženski ne ugaja svobodno življenje. Ko bi jej njenega divana blazinice ne bile ljubše, nego je po všeči jej tvoje naročje, Marjanko, že davno bi bila prišla za teboj na naše gore." * Marjanko poobesi glavo, moral je priznati, da je bratovo mnenje resnično. „Dencs tedaj bodo konec!" — odloči, ali tresel se mu je glas, kakor da bi ga bilo strah tega naglega odloka; „bodi-si to ali to : ali se seboj odpeljem Fatimo, ali pa se vrnem sam," — šepne; „ali potlej nad grobom svojo ljubezui postavim spominek iz turških črepov I" — divje zavpije, kakor bi bil ie znal, da je res prevaljen. „Dobro tako," — potrdi Krstić in požuri svoje korake, kakor bi bil hotel odŠkoditi se, ker sta bila malo postala z bratom. Marjanko je šel za njim. „Moram obleko nazaj dati Arbanasu," — Krstić omeni na svojem poti, a nij nm na mari, ali ga čuje ali ne Marjanko in dalje posluša, „nesem mu jo nazaj, da se no bodo ustili: hajduk je pridržal obleko, ki mu je bila tako na hvalo. Hm, čegav jo ta greh, ker je moj hanžar bil urnejši, nego njegov ; saj bi se jaz bil tudi zavalil v jamo tako lehko, kakor 6e je Arbanas.* Blizu Sarajevskih gradeb so vstavita. ,Tu-le pojdova narazno," — šepne Krstić, nagnil so je bil bratu na uho, „moram zvest biti svojej ob ljubi, ki sem se zavezal z njo, ko jo Arbanas bil puhnil v jamo. Bog blagoslovi rakijo: brezi njo bi nas po guba bila pozobala denes. Tukaj se zopet snideva, Marjaukol" — pove še in vbere pot na levo stran. Marjanko strmi za bratom, ali ne vidi ga, kajti gosta tema je pred njim, a vondar bi človek sto korakov daleč bil mlad topol lehko ločil od mlado smreke čudovito misli so mu krožile po možganih ; vpro oko v Sarajevo, a še lo zdaj, kakor bi zopet bil obudil se v novo življenje, vskloni glavo in mestu ob grad bab, tam pa tam razrušenih urno odide na desno stran, kder je trdnjavi na vznožji bil Fatiminega očeta konak in podupirnl se na skalo. Vrt je seznl mestu prav do trdnjave, ki jo turška lenost, kakor mnogotero drugodi — tudi tu razdirala jo. Marjanko skoči v jatno — nad polovico nasuto s kamenjem in se sipom, po raz-rušini čilo vskomara navzgor, preplazi gromado kamenja in po vrtu šine k omenjenemu konaku. A stopi pred-enj ženska, ki je se slehrnim genotjem pričala, da še lo premišlja, kako čarodejno priroda se svojo močjo sadje mladi po vrtih iz deviško prsi. „Angelj moj!" — poluglasno vsklikne Marjanko in oklene se mlado žensko okrog vratu. „Mojih očij zvezda," — šepne, „žo sem se bala, da te no bodem videla več, faris (junak) moj!" „Da, denes," — omeni — Marjanko, „denes sem se moral tepsti z bašinim ljudom, svoj ostri hanžar srni Drinopoljskim kupcem dal za tančico, zato da se bodeš ti imela s čem odićiti, da te popeljem na naše svobodne gore, ljubica moja!" „Na vašo gore !" — deva otožno povzame in stresno se, poobćsi glavo in njo komolca odjenjata okrog njegovega vratu. Marjanko otrpno ; kakor oblak hitro beži pred hudim vremenom, tako naglo mu bolest predore, srce, prešino mozeg; junak devico iz svojega naročja izpusti na mehko sedalo, kri vskipi v njem, vskloni glavo, podvpro so pod pazuho in stopi pred-njo. „Kaj meniš, Fatimn," — spregovori z glasom, ki je bil bolesten in srdit — obojo ob enem, „kaj meniš, da je hajduk svobodno gore zapustil zato, da bi lenobo pasel po mehkih blazinah v „konaku", dokler v blatu leži sv. križ, dokler 1528 narodnim vod itelj in). Prvi čin, od ogromne narodne večine slovenske že zdavna tirjan, se je izvršil; državni poslanci slovenski so iz državnega zbora izstopili. Mi se veselimo tega izstopa, prvega koraka, ki je našim poslancem do sedaj po sreči iztekel. Ali pogubljivo bi zopet bilo, pri tem edinem koraku ostati, in po fatalistično roke križem dejati ter čakati, kaj se bode naprej z nami zgodilo. Čakanja smo siti; treba je in zadnji, skrajni čas jo, da se začne tudi kaj pozitivnega delati. Ako hoče izstop iz državnega zbora ploden biti ter sadu prinesti, treba je prihodnjič v novoizbrani zbor z gotovim programom, to se pravi, z gotovimi tirjatvami stopili. Tak program pa se ne da drugače osnovati, kakor po kakej slovenskoj konferenci ali posvetovanji. Deželni zbori nikakor ne mogo takega vkupnega posvetovanja nadomestiti, ker niBmo Slovenci v enem zboru združeni. Zato kličem Vam posebno, državni poslanci, skličite veljavne narodne može v tak posvet! Brez vkupnega, pozitivnega na drobno določenega programa ostanemo Slovenci Indija brez krmila, ovce brez varuha, ktere potem lehko vsakdo striže. Edinostni, tenko določeni program nam pa bode novo moč, novo čvrstost in novo upanje podelil. Zat6 pazite, narodnjaki, da svojega časa zopet ne prespimo. — Drugo, kar pa bodo potrebno, ako hočemo v osodah Avstrije kaj veljati, je to, da se s Čehi in Poljaki v dogovore spustimo, ter z njimi enojno in enakomiselno postopamo. Brez te alianse smo žrtvovani; kdor izmed Slovencev brez do govorov in brez pomoči Čehov in Poljakov misli kaj doseči, tega pomilujemo; kajti brez alians kolamo si sifovo kamene. Mi Čehom pritrjujmo združenju Češke in Moravske ter Šlezke; tudi Poljakom zagotav Ijajmo celokupnost Gališke proti temu, da ona dva naroda „zedinjenje Slovencev" podpirata. Drugim naro dom pa, namreč Nemcem in Lahom podajemo prijazno in bi'ezhimbeno roko, da jih hočemo tudi mi pri pravičnem presnovanji Avstrijskega parlamentarizma in pomaoženji avstrijske moči po mogočnosti podpirati. Iz Slov. Bistrice, 31. marca. [Izv. dop.] Denes so je g. dr. J. V o š n j a k z dopisom na c. k. okr glavarstvo v Mariboru odpovedal svoji sedanji službi kot okrajni zdravnik. Ker je ta služba le začasna in je svoj pomen lo imela, dokler je še tukaj bila politiška oblastnija, ki pa je zdaj tudi za si. bistriški okraj v Mariboru, menda vlada pri sedanji opravičeni shranlji njegovi čestitelji gino Turku in poturčencu v sužnosti? — Da, ko bi hajduk tudi hotel vdati se mohamedan skej sužnosti, ne smel bi se; Mohamedan ima vajet zmerom pripravljen za hajduka, hajduk pak mora biti svoboden, mora biti božji meč, ki osveto kuri izdaj-nemu Brankovićevemu plemenu! *) — Kaj si tedaj me nila, da ti morem dati, hči haremu ?" — trpko povpraša. „A vendar, marsikaj bi lehko dal ti, več nego bi utrpeli begi, več — nego bi ti mogel dati celo vezir!" — ponosno pristavi. Deva ga ne posluša več : nekamo drugam so se nje misli zamaknile z vso silo strastne duše. Srce jej koprni po zadostivosti; prsi se jej grudu tako, kakor lehka valčka kipita drug polog drugega jezeru na površji ; črno oko mladenki plamiče od samega hrepenenja, — od sladke nado; usta, poluodprta — kakor se cvetici čašica razsipljo o razpoku, ta kažo, kako se v mislih že ziblje razkošju in veselicam v naročji. Ali deva, Khosreva age hči, Turku, no Bošnjaku, no pozna razkošja drugačega, nego tako, kakoršno cveto po haremih : saltirnbanke (ples) in drugače veselice ; vrhi tega goji željo, da bi bila prva kaduna (prva v haremu) množini suženj, a tudi, da bi čilega žrebca jez-darila po planih, — to jo miče, svoboda pak ? — to jo prazna beseda jej; ljubezen? — ljubezen je nasičenost; česa potrebuje še, da bi srečna bila? Njenih misli obzor ne seza čez ta nje ozki krog. (Dalje prih.) *) Branković jo bil z Milošem Obiluiem vred vojvoda v oso-dnej bitvi na Kosovem polji, zet cara Lazarja; izdal jo domovino in svojo vero, in le vsled njegove izdaje je Turek zmogel junaškega .Srba. vosti tukajšnemu doktorju zdraviUtva ne bo več pode-la letnih 300 gld. za opravila, kterih prav za prav zdaj ni nobeuih. Iz Ljutomera, 30. marca. [Izv. dop.j Komu ne bi srce veselja igralo, ko vidi kako se denes možje, polno zavedni in značajni zbirajo k volitvi okrajnega /astopa ljutomerskega. Došli so po blatnih in snežnih stezah iz vseh krajev, ter volili v najlepšem redu sledečo gospode : Kukavec Ivan, načelnik ; dr. Farkaš Ivan, načelnika namestnik; Haas Ford., za veliko posestjo; Zemlič Matija, po opravičenem glasu; Šonaja Vekoslav, za trge; Farkaš Ivan, za občine nad eželi ; Mohorič Va-troslav, za občine na deželi. Po volitvi smo imeli mali obed v naši čitalnici, in pri tej priliki so se vrstili mnogi navdušeni govori, povdarjaje, da naše slovensko ljudstvo razume samoupravo ceniti in uvaževati. Da so nas naši nemšku-tarji do malega zapustili, nam dela malo skrbi; ravno zdaj hočemo pokazati, da bodemo zmožni svojo nalogo z lastnimi močmi dovršiti. Nagovori našega gosp. načelnika pak so nam tudi pot odkazali, po kteri imajo zastopniki hoditi, da pravi namen svojega delovanja dosežejo. Možem naše čitalnice pa moramo tu izreči t»vojo zahvalo in priznanje za njih neutrudljivo pomoč. Iz Novecerkve. (Izv. dop.) Čem več ko nas Slovence pritiskajo na steno, tem bolje spoznamo našo dolžnost, ne opešati pri obrambi naše narodne pravice, se ne ogibati ne trudov ne stroškov, ako velja se izogniti onemu prepadu, v kterega bi nas radi spravili rasi neutrudljivi nasprotniki. Kaj namerava tista mala, skoro nevidna pešica nemških liberalcev med nami, je vsemu svetu jasno. Spoznavši, da slovenstvo se ne daje samo z maslom nemško kulture zatreti, so začeli verno pobožnost našega ljudstva spodkopavati, razdor med posvetnim in duhovnikom širiti, sebe pa lili niti, kakor da bi bog ve kaki prijatelji bili slovensk?mu ljudstvu. Ali vendar sovražniki slovenstva obračajo, prija telji njegovi pa obrnejo. Že dolgo časa smo živo po trebo čutili, za našo okolico kako društvo osnovati, koje bi nam bilo varstvo proti sleparijam, ktere se že več časa med ljudstvom vgaujajo. Napravili smo tedaj 20. t. m. v hiši znanega rodoljuba Jamnikn prvi shod domoljubnih mož, in sklenilo se je ustanoviti katoliško narodno politično društvo. Pri tem skodu, kteri je bil samo v zasebnih krogih razglašen, se je sešlo veliko število kmetov in duhovnikov cele daljne okolice. Obče spoštovani gospod grof Mensdorf, čegar uvodni govor je bil navdušeno sprejet, jo izvoljen za predsednika in g. Jamnik za tajnika novega društva. Pravila društvenn so se že v potrditev predložila. Na belo nedeljo imamo prvi javni veliki zbor. Da je naše društvo tudi zedi-njeuo Slovenijo v svoj program vzelo, skoro ni treba posebej omeniti, to se že samo na sebi razumeva, vsnj smo kakor verni katoličani tudi zvesti Slovenci, in dobro vemo. česa nam je najbolj treba. Zadnji čas jo, da tudi narodnjaki v tem kraju začnejo delavni biti, drugar bi tujci in narodni odpadniki vso oblast do tega kraja v svoje roke dobili. — V pojasnilo tega naj služi sledeči dogodek pri volitvi volilnih mož za volitev okrajnih zastopnikov. Naši srenjski očetje so se zbrali k tej volitvi in preudarjali, koga bi za volilca v Celje poslali, in glej 1 zviti lemberžki strojbar g. Križan, kteri se vedno med nemške izobraženec prišteva, če ravno pri njem do zdaj kake posebne vednosti še nismo zapazili, je našim poštenim občinskim zastopnikom tako možgane razblodi', dn so za volilca si odbrali, kaj mislite? — tistega po celem slovenskem razglašenega g. dra. Lan-gerja in njegovega brata. — Modrovanje našega viteza strojene kože je res bilo tako tehtno, da se mu naši modri očetjo niso mogli vstaviti. Rekel je med drugim našim odbornikom: Glejte, kaj hočemo mi kmete pošiljati k volitvi, tam trosijo svoj denar, doma pa delo zamudijo, taka čast nima dobička za kmeta. Pošljimo raje tako gospode, ki imajo čas in tudi konje, da bo lehko v Celje peljejo. Volimo tedaj oba dva gospoda Langerja in Jamnika. Čudimo se, da je poslednji še vendar v milosti tega nemškutarja. Spoštljivo so mu odborniki prikimali, in volitev je bila gotova. — Takih volitev imamo še več v naših krajih, treba, bo tedaj vse take dogodbe po časnikih razglasiti, da bodo ob času slovenski volilci vendar vedeli, kaka dolžnost jih veže in kam pridemo, ako se bo pri volitvah tako lahkomiselno in nečimerno ravnalo. Pred vsem je treba da vemo, kdo je z nami, in kdo proti nam. — Tolažimo so sicer, da ta dva volilca ne bosta okrajno volitev odločila, ali če bi tudi v drugih soseskah tako postopali, bi narodna in kmečka stranka še tistih beraških 10 sedežev v okrajuem zastopu, kteri so jej po naši nemško-liberalni postavi odmerjeni, svojim nasprotnikom prepustiti mogla. — Volilni red za okrajni zastop je že sam na sebi tako čuden, kakor da bi ga bili nekdaj celjski grofi na starem gradu izduhtali, zdaj še pa toliko zapeljivosti in lastne lenobe, potem že vendar nobene vrednosti no more imeti tak zastop za slovensko ljudstvo. Iz goriške okolice, 28. marca. [Izv. dop.] Pri napravi) uiji postav se možje za to poklicani opirajo na svoje zvedenosti v praktičnem življenji, ali pa na lastna mnenja. Naš goriški deželni zbor je postavo 24. novembra 1808oziroma 3. novembra 1864 o vzdrževanji in razvrstenji cest samo po svojem mnenji napravil , kar so pri izvrševanji od dne do dne bolj kaže. ■-- V zuiislu tu omenjene postavo je bil voljen že leta 1869, kakor za druge okraje tudi za okraj goriške okolice odbor 7 udov. Izročene so mu bilo tisto ceste, ki so bilo prej okrajne ceste imenovane in ktere je do tistega dne c. kr. okrajno glavarstvo in pred tem bivša okrajna gosposka oskrbovala. Prvo delo izvoljenega odbora je bilo v oskrbovanje prejete ceste pregledati; njih žalostni stan ni pa možati odbor vstrašil, marveč spodbudil ga je k marljivejši delavnosti. Napravil je na to prevdarek za leto 1869 ter naložil občinam nadavek od 7, 14, in 210/o v primeri, kako ktera več ali manj koristi vživa od skladovnih cest. Čeravno, kakor se je naposled podkazalo, je bil ta nadavek kaplja vode žejnemu, se je plačevalcem, ki so že od drugih dač močno stiskani, preobilen zdel. Nastopilo je tekoče leto in potrebalo je novega prevdarka. Po večdnevnem trudu se odbor vendar zedini in postavi naklado 13°/. na ves okraj, vrh tega pa naloži občinam, ki na skladovnih cestah ležijo , še posebno naklado v naturi v primeri od 25 do 45%. — S takimi nakladami je mislil odbor ceste oskrbovati in jih tako v malo letih do dobrega popraviti, brez da bi naenkrat ubogo ljudstvo z prevelikimi nakladami zatrli. Nepričakovano dobi pa o začetku tega leta odbor zavkaz c. kr. okrajnega glavarstva, neki del ceste v dolgosti 500 sežnjev v županiji Št. Peterski , ki je zelo v slaba, popraviti do dobrega v osmih dneh, sicer bo ono na odborove stroške to zvršiti dalo. V ta namen sklicane seje se je tudi c. kr. glavar saro udeležil, in unel se je bil prav živahen razgovor: Odbornik Doljak predlaga, naj so poprava omenjenega kosa cesto c. k. glavarstvu prepusti, in podpira svoj predlog, trdi vsi, da če je Dornberška cesta tako slaba, ni kriv sedanji odbor, ampak krivo je prejšnje gospodarstvo bivše c. k. okrajne gosposke, ktera ni imela samo pravico zaukazati, da se ta cesta bolje oskrbuje, imela je marveč dolžnost, to izvržiti, ker se je rnvno na tej ceati do lanskega leta celo mitnina pobirala in cesta je vendar popolnoma zanemarjena ostala. Naš gospod glavar, ki je občno kot poštenjak znan, bo gotova potem denar poiskal, ki se jo na tej cesti toliko let pobiral, za kterega mi ne vemo, kam je prišel; on pa ga bo ložej našel in ž njim omenjeni kos ceste popraviti dal, in ne iskal za to novih doklad. Temu predlogu se odbornik gospod br. Tacco upira, rekši, da je odborova dolžnost ceste oskrbovati, da se mora ukazu ustreči na vsak način in da se mora v ta namen denar vzeti, kjer ga je dobiti. Seja se je končala, brez da bi se bilo o Doljakovem predlogu glasovalo; odbor so je bil le toliko zedinil, da g. glavar pusti dela na omenjenem kosu ceste po c. kr. iuženirji preceniti in da ta proudarek odboru v prihodnji seji predloži. Odbor si je ravno tako odbornika Nanuta, zvedenega možaka zvolil, kteremu se je naročilo, da tisti kos ceste pregleda in odboru v prihodnji seji poročuje, kako najbolje, najhitreje bi se ta del ceste popravil. O tem času pa je bila ravno odborova denarnica prazna in naprosil se je bil naš deželni odbor, naj bi iz deželne denarnice izplačal tistih 1000 gld., ktere jo deželni zbor odločil za druge cestne potrebe uašega okraja. Deželni odbor pa koj zavrnu to pro šnjo. V prihodnji seji, ktere so pa odbornik Doljak zarad bolehnosti ni mogel udeležiti, poročuje Nanut, da je pregledal tisti kos ceste, o kterem govori glavarstve-ni ukaz in našel, da stroški za popravljanje bi znašali od 600—800 gld., izvestjo c. k. inženirja pa odloča v isti namen 9000 gold. Prevdarek Nanutov jo bil zavržen, prevdarek c. kr. inženirja pa v znesku okoli 6000 gl. sprejet. Na podlagi načrta ali preudarka c. k. inženirja prosil se je dežolni odbor podpore, in slavni deželni odbor, kteri ni pred odboru zaupal predplačati 1000 gold., je dovolil na načrt c. kr. inženirja celih 3000 glod. iz dež. denarnice, in tako dal cestnemu od boru popolno nezaupnioo. » To je napotilo odbornika Nanuta se odborništvu odpovedati, temu je sledil tudi odbornik Doljak, kteremu sc poleg slabotnega zdravja ni zdelo primerno ostati v odboru, kjer so začenja tako gospodariti, da so za podsuti kos cesto v dolgosti 500° potrosi goldinarjev. — Za dodelanje omenjeno ceste, ktera se dražbi za od više 5500 gld. oddalo, naložila se je rim občinam vrh gorej naštetih doklad še posebna do-klada 18% P°le8 podporo iz dežolnn denarnice. Kaj stop Slovencev je sestavil Petrino. Vslcd posebnega klubovega sklepa je drugačno in ta korak drugače motiviran nego poljskih poslancev. Grof Beust je rekel državnemu poslancu, „naj bi bili vsaj še tako dolgo počakali, da bi se bile delegacije volile." Beustove delegacije so namreč vsled izstopa proč. Poslanci dežel volijo v delegacije izmed sebe. Kako bo zdaj Gu-šalovič za vso Galicijo sam izmed sobo volil V Kako za Istro, od koder nobenega ni V Klun, se bo menda imenoval sam za Kranjsko. Zarad Margheri-ja baje ni nemogoče, da bi tudi ne izstopil. Dalmatinee L j u b i š a čaka samo še, da bi dalmatinska stvar na vrsto prišla, ker ima svoja razjasnila podati, potem tudi ide. S i-cer pa jo upati in se od vseh strani pričakuje, da bo celo ustavovernost v lesen-jači cesar razpodil. Odvodilo se je s Trsta po parobrodih in brodovih na jadra od 1. januarja do 26. marca t. 1. i V Istro, Dalmacio, žagane, remeluov, skuret itd. kosov „ Grško „ ,, ,, h Italijansko Tglpt 4. I um ■. Algir Tursko •21.703 ■225.965 307.554 263.826 46.700 :st.40l Skupaj kosov 899.849 Opomba Drobni les, to je žagance, skureto itd. se prodaja na laško miro, les debeli pa, to jo bordonali, trami itd. na francosko miro, navadno jo 5 percent skonte pri lesu. V novejšem ćasu računajo nekteri tuji trgovci pri nas na francoske metre, ltazmera med metrom in drugimi me- Politični razšle«!. rami so sledeče : meter — ima čevljev U — Ueneć. U 23,,9,:,.' Pariških. 3 o7ii. 29,,74. Bečkih. a 184. Mi > 81,»W. Londonskih. 35,10" Dunajska borsa 4. aprila.! 6000 je po nekte- O avstrijskem državnem položji „cislajtanske" polovico prinašamo obširnejše poročilo v dopisu iz Dunaja. Ministerstvo Ilasner so baje hoče še držati. Hasner jo šel v Pošto k cesarju. Rad bi baje dobil dovoljenje gališki in kranjski dež. zbor razpustiti. — Cesar ima zdaj v oblasti vozel razsekati, kterega je Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 60 a. 20 kr 5% metalike z obresti v tnaji in nov. — n — n Enotni drž. dolg v srebru . . . . 70 n 20 n 96 n 80 * — » 250 n 60 n London ........... 124 n 25 n Srebro.......... . 121 rt 10 m 5 H 85 n bodo občine, kijih težo zadevajo, storile, kako plačovale, nemško-avstrijska oholost zmotala. — Iz Pešte se poroča, da vlada v viših krogih misel provizorično avtonomi-, .stično vlado sestaviti. Na čelu bi bil knjez Karol Lob- Vidi se iz navedenega, da take doklade občinarji Woric, pod njim štirje deželni ministri in sicer: za Češko ne morejo prenašati in pri volitvi mesto izstopivših dveh Taaffe, za Galicijo Potočki, za notranje Avstrijsko in Štajersko Rechbauer, za Ilirijo in Dalmacijo Kollersperg. Brž ko ne je to le prezgodnja kombinacija. Polj s ki časniki vsi, celo Zemialkovskoga organ, odobravajo izstop poljskih poslancev. V Lvovu je bilo zarad tega mesto razsvitljeno. Iz Pešte se „Osten-utt pišo, da vsled izstopa Poljakov, Slovencev itd. nameravajo tudi Rumuni in Srbi iz ogerskega državnega zbora izstopiti, ako so na rodnostna postava po njih želji ne sprejme. Severo-nemški državni zbor zelo hira, dasiravno je mlad. Večkrat ni še toliko poslancev v zbor niči, da bi se moglo postavno sklepati. Pa Nemci so vse eno prvi politiki v Evropi in imajo vzrok po strani gledati „inferiore raeen". Iz Rima se telegrafira, da časopis jezuitov „Ci vilta Cattolica" dokazuje, ka ni treba moraličnega so glasja na koncilu, da se ustanovi nov dogma, temuč da odbornikov dne 24. t. m., kjer se je bilo 40 županov in podžupanov zbralo, se ni skor druzega slišalo kot, kako bi se moglo tem dokladam v okom priti, ki bi utegnile s časoma še veči prihajati, in bili so enih misli, da ni druge poti, ko da se dotična postava prenaredi iu sicer tako: 1) Da se vse ceste, bodi si naj okraj z okrajem ali občina z občino vežejo, izrečejo za občinsko ceste Vsaka občina je dolžna ceste v svojem okrožji na lastne stroške vzdrževati* Cestni odbor nndgleduje občinske cesto in pregleduje, ali občine svojo dolžnost spolnujojo, ter ima pravico, ko bi občina svojim dolžnostim ne zadostila jej po potrebi doklade primerne nalagati in po, trebna dela v okrožji občine izvršiti dati. 4) Odbor ima tudi pravico za oskrbuištvo in posebno važna dela , na cel okraj doklado naložiti in 2) 3) po okolnostih, tej ali oni občini za dela posebne Je treba 8amo Prosto VGČine važnosti podporo primerno odkazati. Is Dunaja, 3. aprila. [Izv. dop.] Izstop P o 1 j a k o v in Slovencev iz državnega zbora je dal celemu položju v Avstriji drugo podobo. Na vseh kra jeh vidimo med Nemci popolno zmešnjavo. Vsi časo pisi so v tem ediui, da more vlada in državni zbor le še malo časa hirati in da po tem naravne smrti umrje Stara „Prosseu pravi, da ne ostane druzega kakor raz-poditi državni zbor in deželne zbore in novo zastopstvo voliti. „Wanderer" vidi, da državna ladija pluje naravnost v federalizem. jMorgenpost" imenuje nemške dozdanje ministre : „B6nedek-e ustave." Celo vselej zvesta ,N. fr. Pr.w je nehala braniti državni zbor in ministerstvo ; lo tiho iz njenih predelov bobni one moglo sovraštvo proti Slovanom in zdaj zlasti proti Poljakom, kterim cinično očita, da niso vredni noinškega pomilovanja in da jih jo Rus premalo tri. Značajno je, kako ravno tisto nemško časopisje zdaj po ljudeh in napravah kamenje luča, ktere je pred dobrim letom v zvezde povzdigovalo. — O posameznostih izstopa izve-damo: V klubu federalistov se je za izstop posebno potegoval Petrino in poslanec Lipold. Dr. Toman, ki je baje žo prej za izstop bil, je bil do zadnjega bolan, pa v poslednji klubovi seji že nazoč. Poslanec Svetec je pač poprej bil za čakanje, na zadnje pa se izstopu ni ustavljal. Tržačane, goriškoga Italijana Pajerja in oba Istrijana je baje pregovoril nek na Dunaji nazoč veljaven Tržačan dr. Hortis, da so izstopili, črne ni bil za izstop in so je podpisal (ka kor tudi „Wanderertt poroča) še lo ko je videl, da je njegov rojak Pajer že podpisan. Pismo oznanujoče iz- Iz Pariza se poroča, da hoče Napoleon s posebnim plebiscitom (glasovanjem francoskega naroda) dati potrditi ustavne spremembe v senatu iu postavo dajnem zboru. Dozdaj je namreč izključivo le senat imel pravico ustavo spremeniti. Od slej bode to oblast delil z postavodajnim zborom in bode imel enako po ložje kakor angležka gosposka zbornica. S p a n j s k i kortesi so ministru del izrekli no-zaupanjo, ker jo nameraval iz šol odpraviti veronauk Kazne stvari. * (Slovanski komite) v Moskvi namerava kakor pišejo, prihodnje poletje sklicati drug slovansk shod, na kteri bodo povabljeni tudi Poljaki. * (Brandstetterjev vpljiv na kantu). Te dni je bil g. Brandstetter v Mariboru sklical občni zbor zarad napravo gasilnega društva. Dasiravno jo bil predmet občno važnosti, udeležilo se ga jo samo 8 ljudi — dokaz, da Mariborčani tudi o najkoristneji stvari nočejo nič vedeti, če bi jo imoli sprejeti iz Seidl-Brandstotter-jevih rok. Narodno gospodarstvo. V Trstu, 2. aprila. Privozilo so je v Trst po železnici od 1. januarja do '2<'.. marca tekočega leta: S Koroškega, žagane, skurut, rcmelnov, plohov itd. kosov 288.058 „ Štajerskega, „ „ 132.801 „ Kranjskega. „ „ „ „ „ 748.656 Oznanilo. Novi slovenski šaljivi list na Dunaji pride pervič na svitlo 24. dan aprila meseca tega leta. Izhajal bode na polovici pole, od prilike na toliki velikosti, koli-koršno ima nemški šaljivi list „Figaro", in to vselej in 24. dan vsacega meseca, da so bode tako verstil z „Zvonom." List se bodo imenoval „P a v 1 i h a ,tt po šaljivi narodni osobi, ki je vsacemu Slovencu znana. P a v 1 i h a" bode v politiki brez ozira na desno ali na levo pravi Slovan, kakor so umeje samo ob sebi, in poleg tega oster zabavljivec na polji slovstva in okusa sploh tudi v javnem narodnem življenji. Kar jo pri nas v teh krogih neumnega, smešnega ali napačnega, nič se ne bode njegovemu biču zdelo sveto, bodi si osoba ali stvar. Napake je najpervo treba spoznati, še e potem so dade poboljšati. „P a v liha" si je v ta namen že pridobil ter izkušal bodo pridobiti si še novih pomočnikov. Kakor zdaj vsi šaljivi listi, donašal bode tudi on satirične podobe, katero se na Dunaji laže boljše dobodo, nego v Ljubljani. Cena mu bode za naročnino do konca avgusta letos 1 gld. a. vr., do konca decembra 2 gld. a. vr. —> Ker izide v pervi polovici naročnino en list več nego v drugi hoče vredništvo v drugi polovici to nadomestiti z dokla-dami k listu. — Naročnina so pošilja na Dunaj z naslovom : Fr. Levstik, Redakteur dos slovonischen humori-stisehen Blattes „Pavliha." Wien, III., Ungargasse 39. Slovenske novine so uljudno prosijo, da to oznanilo blagovolijo razglasiti po svojih listih. Na Dunaji 1. aprila 1870. Fr. Levstik, lastnik in urednik. Skupaj kosov 1,169.515 Poslano. Slov. Narod od t. m. piše, da sem jaz v klubu (ki jo bil 30. marca t. 1.) onergično govoril proti izstopu iz drž. zbora, in da sem se le sklepu v o č i u e u d a 1. To ni res. Ne besedice nisem nasproti govoril, pa tudi ni bilo treba, ker o tem, ali izstopimo, ali ne, ni bilo no debato ne sklepo-vanja, ker je bilo to med nami žo naprej dognano, da izstopimo, kedar koli bodo Poljaki. V klubu se je pra-šalo lo za to, kakošnjo deklaracijo damo in ali skupaj s Poljaki ali posebej. In le, ker nam še ni bilo znano, kako storijo Poljaki, bilo je po mojem nasvetu sklenjeno, naj so končni sklep do druzega jutra odloži, ko nam bo deklaracija Poljakov in njih namen popolnoma znan. To prosim popraviti, da ne bodo spet nerosuično pripovesti semo novim prepirom. S poštovanjem Svetec. 1. r. Poslano. Znstop banko „SlavijaM sta prevzela za Radočo mesto umrlega F r. Koželja, gospod Matej Ku-kec, za Laško gosp. Ivan D rob nič, kar naznanja Ivan Železni k ar, inšpektor in organizator. V založbi <3) v Ljubljani, na Velikem trgu h. št. 280, je prišlo na svetlo, in se dobiva pod imenom : Vsem slovanskim pevcem! 6 možkih zborov, zložil Anton Nedvod, op. 8. Zvezek I: „Moj dom \ (poleg češke pesmi: ,Tam kde venci" posl. S.) Popotnik (besedo Strelove). II.: „Domovina." (Besede A. Praprotnikove.) Pesem lovčeva." (Besede Marnovc). III.: „Zvezdi." (Besede Krekove.) „Slovenska dežela." (Besede Razlagove.) Vsi zvezki imajo partituro in glase, in velja vsaki 60 kr. Tudi se dobivajo posamezni glasi na izbiro. Ravno tu je prišla tudi na svetlo : Masa v G. Za solo, 2 glasa in orgle, zložil Anton Ne dve d, op. 20. Cena za partituro iu glase 1 gld. 50 kr. 8 cerkvenih spevov za sopran, nit, tenor in bas, zložil Anton Nedved, op. 10. Cena 90 kr. 8 Tantum ergo za sopran, alt, tenor in bas, zložil Anton Ne dve d, op. 11. Cena 40 kr. Offortorium. (Benedic anima mea Domino.) Pro una voće cum organo aut physliarmonica. Corapo-suit Anton Nedved, op. 12. Pretium 40 kr. Bone deui. Pro una voco cum organo aut phvshar- monica Composuit Anton Nedved, op. 18. Pretium 30 kr. Moj angelj varh ali svetli vodnik v nebeško domačijo. Spisal Anton Lesar, katehet c. k. više realko v Ljubljani. Veljajo vezane v usnji in a zlatim obrezkom 1 gld. 50 kr., v usnji brez zlatega obrezka 1 gld. 20 kr., v usnji in s zlatim obrezkom, z pozlačenim križcem in oklepom 2 gld. 10 kr. Zahvala in priporočilo. ifl im prebivalcem mariborskim in drngih mest, posebno pa kupčeval-cem in obrtnikom s tem uljudno pod garancijo in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr-(5) bovali njih dotične v vse doma«!t in (uje eamilke larelo: Pošteno in po ceni postrečil HaascBslein & Vogler na Dunaji, Neuer Markt 11. Hamburg, Neuer Wall 50. Leipzig, Markt 17, K6-nigsbaus. Frankfurt a.M., Grosse Galusatraaso 1. Berlin, Leipzigorstras8e 46. Breslau, Ring 51. Basel, Steinenberg 29. Ziirich, Marktgasse 11. St. Gal len, Obere Grabenstrasse 12. Genf, Place au Molard 2. Stutt-gart, Kronprinzenstrass 1 B. Koln a.R., Lobatrasae 32. Edina zaloga najnovejših znajdeb. (2) Svarilo. Po meni v kupčijo spravljena „Pasta Poin- padnur", ki je kot izvrstna skokoma našla občo pri-znnnju, nekoliko časa neko firme ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zv#, da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vso odpravi spuščajo na obrazu, sajevce, pege, Sinje, sploh ohranuje, olepšuje in mladi obraz. Piskorc po gl. 1.50. U^ŠT* Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav umnim orodjem bo jo posrečilo, da more Blabo oko tudi v mraku v najtenjo iglo lahko vdeti nit, in velja ta strojček s podukom le 25 kr. Zobje ne bole več. Vsak zobobol izvirajoč iz reumo ali prehlada se mahoma ozdravi z novimi berolin- skimi zobnimi kupljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrno denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 flacon s podukom 80 kr. J^fT* Politur-Pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kte- rim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Skatljica s podukom za celo garnituro 80 kr. Snažilna krogla za srebro (putz-kugel), izvrsten pomoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinsko predmete. Nepogrešljivo za zlaturje in srebrarje, po 5 kr. yz+£T* Regulator za vse ure je regulirana lolnOpa ura s komposoni, vsacemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura du vrediti; fino po 25 kr. f/^f Stupa za pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa so perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr. Jfr^Sf" Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastu, manje po 30, 40, 50 kr., veče po 70, 90 kr. 1 gl., velike z 2 klju-čama po 1 gl. ; k popotnim torbam po 25, 40—50 kr. jB^T" Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omadeževanja, par po 10 kr. IKfT* Angležke škarje iz najboljega jekla, različno vrste različno po 20, 25, 80, 85—45 kr., verižica 10 kr. J9^F*" Prav koristne so nove mašinsko olovke, brez sitnega OBtronja, tudi se špice ne lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr.; potrebna tekočina za 3 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. Jfr^Sf* Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve apreture za usnje, ki dela usnje mehko iu nepremakljivo, tako da se tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje «c doseže ta namen. 1 tlaeon po ^r" Univerzalna snažilna štupa (putzpulver), s kterim «e da vsaka kovina, zlato, srebro, brons, pakfon, jeklo, bakro itd. očistiti in polirati. 9^T* Štupa proti potečim se nogam odpravi sitni p6t na nogah in iz njega izvirajočo smrajo ; tudi obutalo konservira. Škatljica s podukom za 8 mesece dovolj po 50 kr. ftc^šf" Pariški universalni kit nerazruSljivo in hitro zveze ne le steklo, porcelan, kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan b steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, flacon 80 kr. SW* Pečatno marko za pinma, ki so zarad ročnosti, cene in gotove zaporice bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z VBako hnno, grbom, imenom ali monugraioum. 500 mark po gl.: 1.30, 1000 mark 1 gl. (50 kr. l^jET* Regulator-peresa popravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da je z istim poresoin mogočo najtenjše kaligraficne, pa tudi nnjdobeleišo črte pisati. 12 peres 24 kr. Pravo angležke britve z dvema nožema po 20, 80, 40 kr.; b 8 noži po 50, 00 kr.; najlineje s 8 noži po 60, 70, 90 kr., 1 gl.; s 4 noži 80 kr., gl. 1, 1.20. Najvišo patentirana misnica za miši podgane, krto in skriike. Prodaja se z garnntijo velika kositarjeva posoda po 1 gld. Najbolje zdravilo ohraniti si lrišno laso in bele S 1 s 5 § s I iti i 3pllep ti en i krt (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. KilliMcIi v Korollmi, zdaj: Louisenstrasse 45. —■ Odzdravil jih je že nad sto. Lastniki: Dr. Joie Vodnjak U drugI. (8) zanesljivim delom Vašo meri. Čast mi je s tem svojo očitno zahvalo izreči za zaupanje, ktero so mi dozdaj skazavale mnoge srenje in velečastiti župni uradi, ktero sem tudi znal ceniti in sem nove zvonike z ravno isto vestnostjo in po-žrtljivostjo izdelaval, kakor jih s bakrom, cinkom in kositarjem pokrival pa tudi stare prebarval. Ob enem se priporočam slavnim srenjam in prečastitim župnim uradom in prosim, naj mi tudi v prihodnje svojo zaupanje darujejo. Vsled mojih mnogoletnih skušenj in temeljitih znauosti, posebno pa vsled posebne ljubezni do takih stavbarskih del, kakor tudi zarad prikladnih, za obodravanje nakupljenih priprav mi je mogoče vsako delo hitro in po ceni izvršiti. Moje prizadevanje bode zmerom zlasti tje merilo, da si s poštenostjo, dobrim in zaupanje zadobim še v veči F\ JKašperio, špenglar v Mariboru. (2) Velika sreča na ponudbo. Izvirne državne srečke 8 premij i (original-Btaatg-prcemien-looae) se smejo povsod kupovati in igrati. „Božji blagoslov pri Cohn-u!" Najnovejše, zopet izdatno z dobitki pomnoženo izžrebanje kapitalij nad 4 milijone. Izžrebanje garantuje io izvršuje državna vlada. sama (6) Srečkanje se začne SO t. m. Le 4 goldinarje avst. vr. ali 2 goldinarja avst. vr. ali 1 goldinar avst. vr. velja od države garantirana prava izvirna srčka (ne prepovedane promesa) in sem od državo pooblaščen te prave izvirne državne srečke za frankovano poslan denar razpošiljati tudi v najdaljše kraje. ■flr* Potegnili se bodo samo dobitki. Glavni dobitki znašajo 250.000, 200.000, 190.000, 180.000, 170.000, 165.000, 162,000, 160.000, 155.000, 150.000, 100,000, 50.000, 40.000, 30.000, 25.000, 2krat po 20,000, 3krat po 15.000, 4krat po 12.000, 5krat po 10.000, 5kratpo 8000, 7 k rat po 0000, 2lkrat po 500O, ■lkrat po 4000, 36krat po 3000, 126krat po 2000, Gkrat po 1500, 5krat po 1200, 206krat po 1000, 256krat po 500, 350krat po 20O,, 17.850krat po 110, 100, 50, 30. f)^$f* Nobena ureiSka ne dobi manj kakor vrednost 2 tolarjev. Uradni zapisnik izžrebanih srečk in dobljeni denarji se razpošiljajo pod državno gara n-tijo takoj po iz/, r u banj i na vsacega udeleženca zanezljivo in tajno. Moja kupčija je kakor znano najstareja in 1 najarečneja, ker sem že mnogim udeležencem v teh krajin izplačal najviše glavne dobitke | 300.000, 225.000, 150.000, 125.000 večkrat 100.000, nedavno veliko srečko in pred kratkim 28. preteklega meseca že zopet najviši glavni d ob i t e k n a D u n a j i. Las. Sam. Cohn v Hamburgu. glavni komptoir , bankina in menjiška kupčija. Izdatelj in UTedi tik Anton To male. Tiskar Eduard Janclć.