Leto XXIV., St. 1» L'pravtuärvo: cjuDljana, Pacam leva ulica 5. Teletoo št 51-22. 51-23 51-24 Incerami oddelek: Ljubi lana, Puccini jeva alita S - leleioo h. 31-23, 31-26 1'odtužnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 IJfliučao zastopstvo ea oglase n lialiic io uozemstvo: UPI S.A., MILANO__ K.tčuni: za Ljubljansko pokra lino ptl poStno-čekoraem zavodu it. 17.749, za ostale kraje I talite Servizio Conti. Corr. Post. No 11-311« LtnbUana, sreda 26. januarja 1944 Preis — Cena 1.— t, Ithaja vsak dan tutta ponedeljka Naročnina znaša mesečno lit 18.—«, za inozemstvo vključno « »Ponedeljskin» Jo-trom« Lit 36.50. Uredništvo: Ljubljano« Puccinijeva ulica Her. 5, telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24.__ Rokopisi se oe vračajo. Harfe Abwehrschlacht bei Leningrad Bei Kertsch und zwischen Pripje t und Beresina sowjetische Durch-bmchsversuche zusammengebroc hen — Bei Nettuno drei Zerstörer und vier Handelsschiffe versenkt, zahlreiche Transporter schwer besch ädigt Aus doni Fiihrerhauptquartier, 25. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Bei Kertsch verstärkten die Sowjets ihren Druck. Die von Panzern und Schlacht-fHegern unterstützten feindlichen Angriffe dauern noch an. Nordwestlich Kirowograd griffen die r,t Isehewisten mit mehreren Divisionen an. S>e. wurden nach wechselvollen Kämpfen abgeschlagen, eine Einbruehsstelle im Ge-gemmgriff eingeengt. Südwestlieh Pogrebischtsche nahmen unsere Truppen, durch Artillerie und Luftwaffe wirksam unterstützt, nach hartem Kampf stark ausgebaute feindliche Stellungen. Gegenangriffe der Sowjets blieben erfolglos. Die Kämpfe sind noch im Gange. Zwischen Pripjet und Beresina brachen •mente heftige Durchbruchsversuche der Bolschewisten in schweren Kämpfen zusammen. Mehrere Einbrüche wurden abgeriegelt. Auch nördlich des Ilmensees und im Kaum südlich Leningrad setzten die Sowjets ihre Du reh bru e h se n gri ff e mit steinender Heftigkeit fort. Während sie in einigen Abschnitten abgew ehrt oder aufgefangen wurden, dauern an mehreren stellen noch erbitterte Kämpfe mit vorsingenden feindlichen Kampfgruppen an. In Süditalien wiesen unsere Truppen im Westabschnitt erneute von Artillerie und sehlaehtfliegem unterstützte feindHche \n griffe unter hohen Verlusten für den Feind ab. Bej den schweren Abwehrkämpfen der Tnw Hut sieh die 15. Panzergre- nadierdivision unter Führung des Feindes durch beispielhafte Standhaftigkeit hervorragend bewährt. Im Landekopf von Nettano griff der Feind an mehreren Stellen unsere Ge-feehtvorposten an. Er wurde abgewiesen. Durch eigene Aufklärungsvorstösse wurden Gefangene eingebracht. Die Luftwaffe griff bei Tag und Nacht mit Kampf- und Torpedoflugzeugen die feindliche Landungsflotte von Anzio mit gutem Erfolg an. Nach vorläufigen Meldungen worden drei Zerstörer und ««in Handelsschiff von «000 BRT versenkt. Hie Vernichtung von drei weiteren Schiffen mit zusammen 26.000 ist als sieher anzunehmen. Elf Transporter wurden zum Teil schwer beschädigt. Nordamerikanische Bomber flogen am gestrigen Tage in das Reichsgebiet ein. Durch planlosen Bombenabwurf entstanden in einigen Ort»» des westdeutschen Grenzgebietes geringe Schäden. Nach bisher vorliegenden Meldungen wurden 15 feindliehe Flugzeuge abgeschossen. Der Commodore eines Na cht Jagdgeschwaders. Major Prinz zu Sayn-Wittgenstein, fand im nächtlichen Kampf gegen feindliche Terrorflieger bei seinem 83. Nachtjagdsieg nach Vernichtung von 5 britischen Bombern den Heldentod. Der Führer ehrte den gefallenen Nachtjäger durch . Verleihung des Eichenlaubs mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes. Mit ihm verliert die deutsche Luftwaffe einen ihrer hervorragendsten Nachtjagdflieger. Američani prepuščajo Poljake boljševikom - m* • m « Roosevelt je odpoklical svojega veleposlanika pri poljski begunski vladi Stockholm, 24. jan. R. Po uradni objavi Roosevelt odpoklical ameriškega veleposlanika pr: poljski begunski vladi v Lon-o,u. da tako tudi na zuns.j dokaže, da tajene države niso pripravljene odpo-se moskovskim in tehranskim sklepom o izročitvi Evropo boljševikom- Stock 'm. 24. jan. R. Uradno navajajo k u ameriškega veleposlanika pri polji"kj ogunski. vladi v Londonu koc v Tiro k . r, mora veleposlanik zavzeti neko mesto v ameriški vojski. Kot podpolkovnik bo namreč zvezni častnik med Eisenho'v-rovim štabom in begunskimi vladami.. Roosevelt je k tej objavi še do-.l pismo, v katerem povzdiguje poslani ko vo diplomatska Javnost in izjavlja, da bo njegovo imeno-vanje za zveznega častnika zelo koristno. Ameriki predsednik si je pač izmislil prazen izgovor, da na zunaj krije svoj uro k od poljske begunske klike. V resnici " o-(poklical svojega poslanika, da poda iimu jasen dokaz o pripravljenosti am«-Ske vlade, da se ne bo zavzemala za kosti Poljske v sporu z Moskvo. Tako poni ta Rooseveltov korak nov globok pe-kln prod kremeljskim diktatorjem in potrditev moskovskih in teheranskih dogovorov- s katerimi je Roosevelt prodal Evropo boljševizmu Varšava, 25. jan. R. -Konec prijateljstva«, piše list Kurier warszawki«. Polj-ko-ongleško prijateljstvo in lahek fürt, z Zedmienimi državami lahko danes nepre- klicno smatramo kot minulo razdobje iluzij in nerealnih upanj. Berlin, 25. jan. R. Diplomatski dopisnik DNBja dr. Siegfried Nord piše: Precejšnjo pozornost je v Angliji zbudil članek »Obscrvcrja« o poljsko - sovjetskem sporu, ki ga jc razširi! »Exchange Telegraph«. Zanimivo je pri vsej zadevi dejstvo, da je tu peložaj vendar enkrat prikazan v pravi luči. List jc mnenja, da je treba s političnim slepomišenjem. ki ga uganjajo /e cd moskovske in teheranske konference, končno prenehati ter priznati, da uradne objave o teh konferencah ne morejo prikriti namenov sovjetske vlade, ki hoče uresničiti svojo zahteve, na katere so pristale Anglija in Zedinjene države Rešitev poljskega vprašanja, kakor si jo želi Moskva, bi razgalila brutalno dejstvo: du so bile vse te izjave napa dne krpe papirja. Bistvo članka je zahteva, naj Anglija očitno prizna svoje obveznosti do Moskve ali pa naj jih javno prekliče, ker je vsako nadaljnje »pretvarjanje« nezdravo za že tako malo razveseljiv položaj. Z napetostjo se lahko pričakuje, ali bo britanska vlada sprejela kot temelj razčisčevalnih razgovorov z Moskvo, ki si jh želi list, »Ob-serverjeva« razmišljanja o tem, kaka pol'tika je pravilnejša. ali politika pravice ali politika sile potem, ko sta se Churchill in Roosevelt zavezala Stalinu, ki zahteva sedaj nidi javno priznanje prevzetih obveznosti, namreč politiko odpovedi glede Evrope. Prodiranje ameriškega kapitala na Srednji vzhod Preko atlantske listine do petrolejskih vrelcev Ženeva. 24. jan. R. Ameriški »ravnatelj go-.darsk'h operacij* na Srednjem vzhodu se jc po trimesečnem študijskem potovanju po Srednjem vzhodu vrnil v Washington. O svojem poročilu se je najprej razgovarjal z zunanjim ministrom Hullern, voditelji urada za runaiijo» trgovino, člani kongresa in Roosevel--.,m. v kratkem pa se bo preko Londona vr-rr! na Srednji vzhod. V Anglij" bo z anglc-: im; uradnimi krogi razpravljal <> nekaterih spremembah v skupni angloameriškj upravi na Srednjem vzhodu. Zaradi pocenitve bi morale biti pe,' njegovem mnenju uvedene i ^premem b e v korast ameriške trgovine. Neka new-vorška velika banka namerava po njegovem predlogu ustanoviti ameriško banko v Kairu, /voznikom pa se naj priporoči, da navežejo ;c tesnejše zveze s Srednjim Vzhodom. Arne-r cani so očividno pod vtisom angleškega zadržanja. po katerem je Srednji Vzhod pod-n Oje življenjsko važnega strateškega pomena, kj mora ostati pod angleškim vplivom, čeprav s- Zedinjene ameriške države pripravljene, da se tam vgnezdijo. Sodalm problemi Anglije Stockholm, 24. jan. R. Čim dalj traja ■\ojna. tem večji postajajo tudj socialni nemiri širokih angleških množic. Iz radikalnih levičarskih tednikov »People* in »Tribune« je razvidno, da se angleško delavstvo vedno bolj bavi z vprašanjem socialne ureditve sveta po vojni in da ne razume sterilnega stališča laburističnih ministrov glede socialnih vprašanj. Po izjavj learda Wooltona, da se angleška vlada trenutno ne more baviti z Beveridge-jevirr načrtom so izginila v3a upanja širokih množic, da bo vendar enkrat odpravljeno brloško življenje Vsled tega povzroča nezan'manje množic za vojne dogodke vladi skrbi, vendar je brez več i e akcije za izvedbo socialnih reform zaenkrat nemogoče zbuditi večje zanimanje angleškega delavstva za vojno. To je vtis, ki .ga imajo po dospelih poročilih nevtral- Težka obrambna bitka pri Leningradu Pri Kerču ter med Pripjetom in Berezino so se zrušili sovjetski poizkusi prodora — Pri Nettunu so bili potopljeni tri je rustici in Stiri trgovske ladje, težko poškodovane pa številne prevozne ladje Führerjev glavni stan. 25. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Pri Kerču so sovjetske čete ojačile svo.j pritisk. Z oklopniki in bojnimi letali »»odprti sovražni napadi se nadaljujejo. Severnozapadno od Kirovgrada so napadli boljševiki z več divizijami. Po izpre-memb polnih bojih so bili odbiti, neki vd >r je bil s protinapadom zožen. Južnozapadno od Pogrebišča so zavzele naše čete. ki sta jih uspešno podpirala topništvo in letalstvo, po hudih bojih močno izgrajene sovražne postojanke. Sovjetski protinapadi so ostali brez uspeha. Boji se še vrše. Med Pripjetom in tierezino so se v težkih bojih zrušili ponovni siloviti boljše-viški poizkusi, da b! prebili fronto. Več vdorov je bilo zajezenih. Tudi severno od Ilmenskega .jezera in na področju južno od Leningrada si sovjetske čete z naraščajočo silovitostjo nadaljevale poizkusa proboia. Doeim so bili v nekaterih odsekih odbiti ali prestreženi, se na več mestih še nadaljujejo srditi boji s prodira'očimi sovražnikovimi bojnimi skupinami. V južni Italiji so naše čete v zapadnem odseku odbile ponovne, s topništvom in bojnimi letali podprte sovražne napade. Sovražnik je imel velike izgube. V težkih obrambnih bojih zadnjih dni se je pri obrambi vseh sovražnikovih po- izkusov, prebiti našo fronto, s svojo zgledno trdnostjo posebno odlikovala 15. divizija oklopnih grenadir.iev pod vodstvom generalneg majorja Rodta. Na mostišču pri Nettunu .je sovražnik na več mestih napadel naše prednje straže. Bil je zavrnjen. Z lastnimi izvidniškimi sunki so bili privedeni ujetniki. Letalstvo je ponoči in podnevi z dobrim uspehom napadalo z bojnimi in terpedni-mi letali sovražno izkrcevalno brodovje pred Anzijem. Po začasnih poročilih so bili potopljeni trije ru.šilci in ena trgovska ladja s fiOOO tonami. Uničenje treh nadaljnjih ladij s skupno 2G.000 tonami lahko smatramo za gotovi. 11 prevoznih ladij je bilo deloma zelo težko poškodovanih. Severnoameriški bombniki so včeraj prileteli nad področje Reicha. Vsled brezciljnega odmetavanja bomb je nastala v nekaterih krajih zapadnonemškib obmei-n:h področij manjša škoda. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Komodor jate nočnih lovcev major princ Sayn-Wittgenstein je v nočnem boju proti sovražnim terorističnim letalcem pri svoji 83. nočni lo\-ski zmagi in po uničenju 5 britanskih bombnikov našel junaško smrt. Führer je počastil podlega nočnega lovca s podelitvijo hrastovih listov z meči k viteškemu križen Železnega križa. Z njim je izgubilo nemško letalstvo ene;ra svojih najboljših nočnih lovrev. Boji v južni Italiji Bern. 24. jan. R. UP javlja iz Washington;): Ravnatelj gospodarskega oddelka v zunanjem uradu je izjavil, da bodo morale tudi Zedinjene države rui podlagi atlantske listine dobiti pristop k netrolejskim vrelcem v inozemstvu. Ameriško zunanje ministrstva podpira ta razvoj. Gotovo si bo »prizadevalo«, da bodo gotovo- ameriški interesi prodrli na inozemskih petrolejskih poljih Kako s! Amerika predstavlja razdelitev sveta Vigo. 24. jan. R. Pod ameri-kim vplivom stoječi list »Balajd« v; Kairu priobčuje iz domnevnega »avtoriziranega vira« načrt, kako naj bi bil svet po zaželeni zavezn'ski zmagi razdeljen. Sovjetska zveza bi prevzela ves Balkan ter-Vzhodno in Srednjo Evropo vključno Nemčijo. Ameriki bi dali Kanado. Oceanijo. Avstralijo in japonske posesti. Tudi Afriko bi dodelili Ameriki v gospodarsko izkoriščanje. List izrecno poudarja, da jc tc navedbe dobil od »odločilnih ameriških krogov po teheranski konferenci«. ni opazovalci v Londonu o razvoju notranjih razmer v Angliji. To razpoloženje širokih množic pa zaostruje še napet položaj pri preskrbi z živili, zlasti, ker je v primeru, če ne bo na razpolago ladij za večje dobave surovega masla iz Avstralije in Nove Zelandije, nameravano ponovno zmanjšanje maščobnih obrokov. Ogromen angleški državni dolg Stockholm, 25. jan. R. »British Economi-Review« računa, da bo znašal angleški državni dolg ob koncu vojne ogromno vsoto 25 milijard funtov, kar pred«+ovlis tri in polkratne letne narodne dohodke. INSERIRÀJTE V „JUTRU*4 ! Berlin, 24. jan. DNB. Na južnoitalijan-skem bojišču so sedaj prešli Angloameri-čf>ani no široki fronti v napad, da bi vezali nemške sHe. Na obalnem področju južnozapfidno od Rima je položaj v bistvenem nei spremenjen. V kraju Aprili severnozapadno od Nettona so bile napadene ameriške izvidnice in zavrnjene. Imele so mrtve in ranjene ter so Izgubile dokaj materijala. Izkrcanje invazijskih sil severnozapadno od Nettuna so obstreljevale težke in srednje nemške baterije ter ga občutno motile. Na izkrcevališčlh in na morju so nemška bojna letala in lovski bombniki z nadaljnjimi velikimi uspehi napadali izkrcavanja invazijskih sil. Pri tem so v zelo kratkem času z dvema zadetkoma težkih bomb v polno potopili nek angloameriški ruštleo. Neka križarka in dva nadaljnja ruši ca sta bila občutno poškodovana na krovu in na zunanjih stenah. nakar so se vse tri ladje počasi umaknile na široko morje. Tudi dve iz-krcevalni ladji po 3000 ton sta bili občutno poškodovani na krovu. Več zadetkov težkih bomb je povzročilo v bližini obale razdejanja med izkrcanimi četami in zbirališči čet. Biio je uničenih večje število oklopnikov in tovornih avtomobilov. Na tirenskem obalnem področju so izgubili Angloamericani severno od Mintur-na štiri oklepnike. Njihovi napadalni valovi so bili ž« pred bojno črto od množičnega nemškega ognja odbiti. Tudi pri Castelfoitu so nadaljevali invazijski oddelki brezuspešno svoje napade, da prodrejo v obalno gorovje. Pri tem je bii neki invazijski polk deloma pred nemško bojno črto in deloma v boju z bližine popolnoma uničen. Bolj slabotne ostanke so nemške napadalne čete pregnale daleč v ozadje. Včerajšnji šesti dan angioamenških poizkusov prehoda med San Amrogiom in San Angelom je ponovno prinesel neuspehe Clarkovim oddelkom. Po brezuspešni krajevni akciji na vzhodnem obrežju pri San Angelu so prešle -proti večeru močnejše invazijske 3ile na široki fronti k napadu in so- skušale doseči prehod. Njihove izhodiščne postojanke je že preko dneva nemško topništvo kar najbolj učmkovito napadalo. Angloameriški napadi so drug za drugim propadli v gostem nemškem obrambnem ognju vseh vrst orožja. Ko je nastopila popolna tema. ni bilo razen številnih ujetnikov n:ti enega napadalca v bližini otoka, kaj šele na zapadni ohali. Največje izgube je utrpela 34. ameriška pehotna divizija. Se verno vzhodno od Cassina so odbile nemške čete anglcameriške sunke proti gorskim postojankam na San Cicceu. Na področju angleške 8. armade so težke nemške baterije uspešno napadale izhodiščne postojanke angleških čet. Neka dnljnostrelna nemška baterija je zadela večje angleške mumciisko skladišče, ki je med velikimi eksplozijami pogorelo. Nem-šk; 8.S cm topr-vi so ob mraku uničili z zadetki v polno dva oklopnika t;pa «Sher-man«. Berlin, 24. jan. DNB. Propagandno spremljevalno glasbo angleškega tiska o novem izkrcanju v Italiji nemški politični krogi zategadelj pozorno zasledujejo, ker dopušča skiepoti na potrebo dviga močno oslabljenega vojaškega prestiža v Italiji se berečih angloomeriških čet na eni strani ter na pritisk Moskve po aktiviranju vojaških operacij na drug' strani. S takega vidika, poudarjajo v Berlinu, dobivajo angleški komentarji o teh vojaških dogodkih gotov polit;čen smisel. Terorističen napad na zgodovinsko mesto Siefto Rim, 23. jan. R. 2500 let staro umetniško mesto Siena je postolo v ponedeljek žrtev težkega angloameriškega tero: igličnega napada. Bombe so padle predvsem v središče mesta z njegovimi, v teku -to-letij nastalimi srednjeveškimi hišami. Številne hiše so bil» roru.Scne. Tudi zgodovinska k'.u'ilik- od • ' er va nekoga sarr.o tan;-s svojimi nenadomestljivimi umetniškimi zakladi je postala ži-tev sovražnikovih bomb. Prebivalstvo je imelo velike izgube. katerih obseg trenutno še ni ugotovljen. Letalski napad na sovražne izkrcevalne ladje Berlin, 25. jan. DNB. Potem, ko so nemška bojna in strmoglavna letala z napadi na sovražnika. k: se jc izkrceva! pri Nettunu. dne 22. januarja potopila nekaj posebnih i/krce-valnih ladij s skupno h maio 12.000 ton ter poškodovala precej težko nadaljnje tovorne in prevozne ladje, so v noči na 24. januarja nemški !etalsk: oddelki kljub slabemu vremenu ponovno startali k napadu na sovražnikova zbirališča lad:j pri Nettunu. Pri tem so morali premagati močne ovire nočnih lovcev in protiletalskega topništva. Poleg tega je meg'a otež-kcčaia razgled in je Irlo zato točno opazovanje bfnnhnih zadetkov skoraj nemogoče. Vsled tega so dospela doslej le poročila o potopitvi enega rušiica, doe'm je bilo za drugega mogoče javiti, da je bil verjetno potopljen. Letalske posadke so opa z! e bombne zadetke ce na neki križarki in na ižkrcevalni ladji z 2500 tonami. vendar bi s« tlalo iz številnih detonacij in iz močnega dima sklepati, da so bile zadete «<• druge enote sovražne mornarice. Baj z britanskimi brzieni čolni Berlin, 25. jan. R. Šele sedaj je bilo objavljeno. da ?o britanski brzi čolni, ki so včeraj napadli nemške ladje južno od Eibe in v Genovskem zalivu, utrpeli težke poškodbe. Med številnimi napadalnimi poizkusi torpednih brzih čolnov, ki so jih podpirali topniški brzi čolni, so bili doseženi mnogi zadetki na čolnih, ne da bi jim uspelo izstreliti torpedo. Na enem izmed čolnov je bila opažena težka eksplozija in se lahko smatra, da se vsled sla- bega vremena ni mogel vrniti v svojo izhodiščno luko. Papež se ne bo selil v Lichtenstein Berlin, 25. jan. R. Angleška propagandna vest. ki že tri mesece trdi, da predlagajo Nemci papežu preselitev v Liechtenstein, je tudi trdila, da se v gradu kneza v Va-duzu že pripravljajo za sprejem visokega gosta. Nemšk," poročevalski urad je zvedel iz najboljšega vira v Vaduzu, da niti knez niti knežja vlada ne vesia za nikake tozdevne priprave in niti za nikake načrte o papeževi preselitvi, smatrata pa. da so bile te angleške vesti izmišljene le zaradi povzročanja razpoloženja, ter obžalujeta. da je bila nujna deželica predmet te diskusije. Badoglio v bsliševičkem objemu Stockholm. 25. jan. R. Neka nedavna ameriška vest iz Neaplja ponovno kaže. da narašča v južni Italji k( amnistiar vpliv. Zapadnc sile sicer začasno še drže Badogìija in ne vztrajajo na takojšnjem odstopu kralja, ker m) se vojaški poveljniki za sedaj vsled operacij. kj Mi v teku. izrekli proti kaki politični izpremembi. pod vodstvom Višinskega pa se sedaj podirajo še <,iv zadnji slabotni stebri, na katere se je opirala Badoglijeva vlada. Ba-dogl:o si hoče pridobiti nov milosten rok na ta način, da je pozval v svojo vlado agenta Višinskega. Paola Tedeschija (/ida) in Kvgc-nija Realeja. Komunisti so vstop odklonili z utemeljitvijo, da se mora prej Viktor Emanuel odpovedati prestolu. Pozvali so- Badoglija, naj tudi on odstopi, da bo na ta način prismi! kralja k odpovedi. Badoglio pa sc krčevito drži svojega mesta, čeprav nima njegova »vlada« nikake avtoritete več. Višinski zelo vešče izkorišča nekatere »demokratske« kroge za boljševiškc namene, zlasti bivšega poslanca M'öl'üJija. čigar prijateljstvo / boljševiki je žc dolgo znano. Po mnenju nevtralnih opazovalcev postaja v južni Italiji vedno bolj jasno »obdobje Kcremkega«. ki je predstepnja popolnega boljševiškega režima. čiščenje v italijanski državni upravi Milan, 26. jan. R. V načrtnem čiščenju ministrstev od politično nezanesljivih in neprimernih elementov je notranji minister Buffarmi upokojil v notranjem ministrstvu 10 generalnih ravnateljev. 79 prefektov in 18 generalnih nadzornikov. Imenovanja novih prefektov so že v teku. Po sedanji novi ustavi nosijo prefekti. naslov šefa pokrajinske vlade in združujejo v sebi najvišja upravna in strankarska pooblastila. Nov terorističen napad na bolgarsko ozemlje Sofiji,, 25. jan. R. Uradno javljajo: Dne 24. januarja so sovražna letala preletela državno ozemlje in izvršila na nekatere kraje teroristične napade. Kulturne zgradbe in zasebne hiše so bile porušene in poškodovane, civilno prebivalstvo je imelo žrtve. Protiletalska obramba je pravočasno pričela delovati. Zbita so bila sovražna letala. Sofija, 25. ian. R. Tisk poroča o smrti znanega bolgarskega politika in javnega delavca Mihaela Madžarova. ki jc podlegel poškodbam. dobljenim o prilik; angloameriškega terorističnega napada. Pokojnik je bil star že W let in se v zadnjih letih ni več udeleževal aktivnega političnega življenja. Prej je b;l bolgarski poslanik v Londonu in Petrogradu ter notranji in vojni minister. Bil jc- soustanov -telj in prvi urednik lista »Mir«. Z njim vred so bili ubir! tudi njegova žena, hčerka, vnuk in žena slednjega. Zet Madžarova, znani opozicijski poslance Pctko Steinov jc bii pri napadu ranjen. Nemški narod je trdno zvarjen Sven Hedin o boju Nemčije St"ckh°lm. 25. jan. R. V članku v ^Dags-postenu« prihaja znameniti švedski raziskovalec Sven Hedin. ki se bavi s sedanjim svetovnim položajem, do zaključka, da so angloameriški letalski napadi na Nemčijo dejanjsko udarce v prazno. Namestil pričakovanega razkroja niso prinesli drugega kakor fanatično srditost in trdno odločnost nemškega naroda. Nemci, ki prej Angležev niso nikdar sovražili in ki so imeli za Američane celo simpatije, gore sedaj v sovraštvu proti obema in zahtevajo maščevanje ter os vet o. Prva stopnja invazije ?e je ponesrečila in se obrača proti napadalcu samemu. Bližnja bodočnost bo pokazala, koliko anglo-ameriških vojakov, ki se bodo morda izkrcali v zapadni Evropi, se bo lahko vrnilo domov in kak vtis bodo napravili v Zedinjenih državah seznami padlih. Nemški vojak ve. čemu se bori, ker brani svojo lastno domovino, angleški in ameriški vojak pa se morata vedno znova vprašati,. čemu se prav za prav bojujeta. Nemčija ni nikdar ogražala angleških tal. še manj seveda ameriških, kljub temu pa so zapadne sile v tej vojni Nemčiji grozile neštetokrat s popolnim uničenjem. Nemški narod se smeje temu govoričenju in odgovarja: Pridite najprej sem z orožjem v rokah. Govori angloameriških državnikov so pokazali Nemcem, kaka usoda jih čaka v primeru poraza. Tokrat so Nemci vzdržali. Čim dlje bodo trajali letalski napadi, tem močneje bo strnjen nemški narod. Gripps napoveduje Angležem hude čase Storkholm, 25. jan. R. Sir Staffoid Cripos je izjavil v neki tovarni v srednji Angliji, da bo leto 1944 najtrše in najtežje. kar jih je morala Anglija prestati v tej vojni. Sedaj se namreč bliža njen višek. Amsterdam. 25. jan. R. Parlamentarni tainik v britanskem ministrstvu za blokado Dingle Foot je izjavil po vesteh britanske poročevalske službe v Oxfordu. da je neupravičeno upanje, da se bo Nemčija kmalu zrušila. Odporna moč Nemcev je mnogo močnejša, kakor je bila I. 1918. De Gaulle obd alien diktatorskih stremljenj ženeva, 24. jan. R. Komunistični poslanec Gienier jc osumil pred pcsvetovalno zbornico na Korziki de Gaulla diktatorskih stremljenj ;n za-iteval jamstvo, da ne bo vlada zdrsnila v diktaturo«. Kot primerno prottevedstvo je priporočal uyed-ix> »sovjetskogs» sistema*. k: se naj upira na tako zvane »uporniške pok rete«, v katerih so v glavnem zastopani komunisti. Boljševiki hočejo Finsko razbiti Stockholm. 24. jan. R. »United Press poroča iz Moskve, da se ne bo Moskva v primeru sovjetske zmage na vzhodu spustila glede Finske v nobeno posredovalno ponudbo. Boljševiki so odločenL da razbije jo Finsko. Če poslušamo kakega bolj-ševika, potem pridemo do prepričanja, da bo to razbijanja Finske izvedeno z največjo temeljitostjo. Bolivija že tretjič napsveduje vojno Berlin, 24. jan. R. Reuter poroča iz Washingtona, da je državni podtajnik v bolivijskem zunanjem ministrstvu obvestil ameriško vlado, da bo Bolivija napovedala osi vojno. Zadnjič je vlada Pene-randa napovedala pred tremi meseci osi vojno, prvič pa je Bolivija že pred dvema letoma poslala osi vojno napoved. Boliviji je bila očividno potrebna tretja vojna napoved, ker si hoče vlada s tem priboriti aktivno legitimacijo Zedinjenih držav. Japonci sestrelili 21} letal Ena prevozna ladja potopljena, dva rušilca močno poškodovana Tokio, 25. jan. R. Japonski glavni stan je v torek popoldne objavil, da so mornariške letalske sile ter kopni oddelki vojske in mornarice izmed 530 sovražnih letal, ki so 22. januarja dvakrat in 23. januarja trikrat poizkušala napasti Rabaul. sestrelili skupno 125 sovražnih letal izmed teh 32 verjetno. Japonske letalske sile so od zgodnjega jutra 22. januarja do večera 23. januarja pri akcijah proti sovražni plovbi in postojankam v okolici rta Mark usa. rta Gloucestra ter Finskega zaliva potopila eno prevozno ladjo in eno manjšo ladjo, poškodovala pa nadaljnjo prevozno ladjo. Nadalje javlja japonski glavni stan sestrelitev 88 sovražnih letal, med njim: 17 verjetnih. ki so bila med 18. in 23. januarjem uničena pri operacijah japonskih letalskih oddelkov nad Novo Gvinejo ter v odseku Burma— Kitajska. V tem razdobju sta bila hudo poškodovana tud: dva sovražna rušilca. Tok'o, 23. jan. R. Japonski glavni stan je bjavil nadaljnje uspehe japonskega letalstva. Po tem poročilu je bilo izmed 180 sovražnikovih letal, ki so v četrtek dopoldne napadla Rabaul, sestreljenih 38 letal. Japonci niso utrpeli nobene izgube. V četrtek zvečer je japonsko letalstvo napadlo v vodovju pri Novi Gvineji sovra žnkove vojne ladje in težko poškodovalo dve vojni ladji, bržkone rušilca. Tokio, 22. jan. R. Majhne japonske mornariške enote so potopile v južnem vodo vi o otoka Bougainvilla velik torpedni brzi čoln. Hsinsrking, 23. jan. R. Na guvernerski konferenci v Hsinkingu je izjavil vrhovni poveljnik kvantunške armade in istočasno japonski poslanik v Mandžukuu general Umetsu, da mora Mandžukuo napeti do skrajnosti vse svoje sile za zmago v bitki proizvodnje na domači fronti. šanghaj, 23. jan. R. V okviru kitajsko-japonskih sporazumov zastran predaje zaplenjenih sovražnikovih, posesti je japonski poslanik v šanghaju predal kitajski nacionalni vladi nadaljnjih 30 industrijskih in trgovskih podjetij, med njimi ladjedelnice, tekstilne tovarne, veleblagovnice, usnjarne it. Japonski vojni cilji Tokio, 24. jan. R. Načelnik japonskega vojnega sveta je na seji parlamenta s poudarkom izjavil, da je cilj Angloameriča-nov zagotovitev svetovnega gospostva. Trditev, da se bore za varnost demokracij, je v najostrejšem nasprotju z načinom njihovega boja, zlasti s terorističnimi napadi na civilno prebivalstvo. Obratno pa je edini japonski vojni cilj obramba vzhodnoazijske varnosti. Načelnik vojnega sveta je ob koncu poudaril, da uspešno napredujejo japonske priprave za uničenje sovražnika. Tokio, 24. jan. R. Na vprašanje v parlamentu o zaščiti zvez Japonske z jugom je odgovoril min. predsednik Tojo, da je japonska vlada izvršila vse potrebne ukrepe, da bi hitro izpopolnila pomorske zveze z jugom. Upoštevali so tudi vse možne sovražne motilne akcije. Bva milijona ljudi žrtev lakote Stockholm, 23. jan. R. Minister za Indijo Amery je v četrtek med drugim izjavil v angleški spodnji zbornici, da je v zadnjih 5 mesecih umrlo v Indiji zaradi lakote in epidemij milijon Indijcev. Sedaj pa je moral Amery dopustiti, da so ga celo v Londonu postavili na laž. Tajnik indijske lige je na neki konferenci v Londonu izjavil, da »ni resnično število milijona umrlih, ki ga je navedel minister za Indijo.« Nadalje je izjavil: »Amery je izpustil mesec, v katerem je število umrlih doseglo višek in je na mestu petih strnil zgolj štiri mesece. Najhujši čas lakote je nastal šele, ko so odstranili trupla z ulic. Odkar je lakota dosegla svoj višek, sta umrla 2 milijona ljudi.« Neka druga govornica je pripomnila: »Če je Anglija odpovedala v indijskem problemu, smo zavrgli civilizacijo. Postavili smo uro zelo daleč nazaj.« Neki poslanec delavske stranke je končno ugotovil brezbrižnost, s katero zre večina poslancev na položaj v Indiji. Vse to potrjuje, da je Amery ponovno objavil tipično angleško »delno priznanje«, Anglija pa ima tudi vzrok, da prikrije svoje popolno odpovedanje povsod tam, kjer to priia gospodi. Sicer zatrjujejo Angloamericani, da hočejo uvesti novo dobo toda povsod, kjer nastopajo, se takoj za njimi pojavijo lakota, beda, zasužnjen je, revščina in epidemije. Tako je bilo na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in tako je v južni Italiji. Naravnost klasičen primer pa nudi Indija. Da so v Indiji lakota in njej sledeče epidemije zbog angleške krivde zahtevale med zasužnjenim in izkoriščenim indijskim narodom mnogo več žrtev, potrjujejo sedaj tudi ti angleški krogi sami. Amsierdam, 21. jan. R. Angleška poročevalska služba javlja, da je minister za Indijo Amery objavil v spodnji zbornici, da je indijska vlada ukinila prepoved dela žensk v premogovnikih v indijskih pokrajinah Bengaliji, Riharu in Osrednji pokrajini, nima pa še vedno nobenih obvestil, koliko žen je sedaj zaposlenih v premogovnikih in ali jih spremljajo na delo tudi otroci. Stockholm, 24. jan. R Reuter je objavil dvorno poročilo o avtomobilski vožnji indijskega podkralja po bombajskih predmestjih. Wavell je obiskal tudi okraj ob dokih, »kjer žive in spe delavci običajno kar na cestnem tlaku«. Brezsrčnost in su- rovost britanskih plutokratov sta postali že takšni, da označujejo take človeka nevredne prilike kot samo po sebi umevne. Ženeva, 24. jan. R. »Daily Sketh« poroča, da je večina angleške pošte, ki je bila med 30. septembrom in 20. oktobrom poslana v Indijo in na Cejlon. vsled sovražnih akcij izgubljena. Uspelo je znova izdelati le milijon, na film posnetih pisem letalske pošte, ki so bila odposlana med 27. novembrom in 2. decembrom tei jih še enkrat poslati po zračni pošti v Indijo. Tojo o japanskem stališču glede Indije Tokio. 25. jan. R. Min. predsednik Tojo je izjavil v ponedeljek na seji proračunskega odbora narodne skupščine, da ima Japonska glede Indije le eno samo željo, namreč njeno osvoboditev izpod britanskega in ameriškega jarma ter uresničenje temeljnega načela »In-d'ia samo Indijcem«. Japonska upa. da bo kmalu prišel dan. ko bo popolnoma in nedvomno samostojna Indija postala svoboden narod Vzhodne Azije. Tojo je poudaril, da je Japonska začasni vladi »svobodne Indije« že dovolila izobešanje njene zastave na Andamanih in Nikobarih. Izjavil je. da je japonska vlada trdno odločena pomagati na vsak način indijskemu pokretu za neodvisnost in da hoče čim bolj pospešiti uresničenje indijske samostojnosti. Na vprašanje o odstopu štirih malajskih držav Tajski, je odgovoril min. predsednik, da se je to zgodilo vsled simpatij do tajskega naroda, ki So mu Britanci iztrgali te pokrajine. Povratek ni bil prav nič odvisen od japonskih interesov. Izvršil se je ne glede na materialno vprašanje ter je bil izraz onega duha. ki veje iz skupne velikovzhodnoazijske ;zjave Obnova narodne Kitajske Šanghaj, 24. jan. R. Velikopotezna obnovitvena dela na kitajskem »Cesarskem kanalu«, ki veže v dolžini 1000 km Peking s Hangčau-em in Čekiangom, se bodo sedaj pričela. V to svrho je dala kitajska vlada na razpolago 1.2 milijarde kitajskih dolarjev. Ko bodo obnovitvena dela končana, bodo lahko med Pekingom in Jangcejem plule 300-tenske in med Jangcejem in Hangčauom 900-tonske ladje ter vzdrževale promet med severno in srednjo Kitajsko, s čemer bodo kitajske prometne zveze dokaj zboljšane Mova ponarejevalska afera v Južni Ameriki Madrid, 24. jan. R. Iz Montevidea javljajo o ponareievalni aferi, katere središče je znova znani Heinrich Jürges, ki je že pred leti zbudil pozornost s ponareditvijo tako zvanega patagonskega pisma in je bil takrat vsled ponarejanja listin obsojen n« dve leti ječe. Montevidejski list »Razon« objavlja pismo nekega domnevnega uradnika nemškega poslaništva v Buenos Airesu. Weilharterja, nekemu domnevnemu nemškemu agentu v Braziliji Kellmannu, ki naj bi vsebovalo nemško navodilo, da je treba v 1. 1944 streti »panameriško fronto severoameriško-bra-zilskega kova«. Weilharter naj bi dobil za podporo revolucionarnih južnoameriških sil velika pooblastila. O tem domnevnem pismu objavlja policijsko predsedništvo v Montevideu komunike. ki pravi, da je policija zaznala pred nekaj dnevi za kopijo tega domnevnega pisma. Posrečilo se je ugotoviti, da je pismo objavil Heinrich Jürges, ki je policiji zatrjeval, da ima original tega dokumenta. Policijski komunike se nato bavi z Jiirgesovo predzgodovino in opozarja. da je bil že 1. 1942 aretiran v Argentini. Takrat je policija o njem točno poročala v Montevideo. Označila ga je kot »ponarejevalca iz navade«, ki se ne pomisli a prevarati koga. ako mu prinese kak dobiček. , Buenos Aires, 24. jan. R. V zvezi s tako zvanim Weilharterjevim pismom, ki ga je objavil »Razon«, objavlja tukajšnje nemško poslaništvo: 1. V listu omenjeni Rupert Weilharter ni član nemškega poslaništva in tudi ni bil nikoli njegov član. 2. Isto velja za Roberta Kellmanna. 3. Nemški odpravnik poslov v Buenos Airesu ni nikdar izdal poziva, ki bi bil v kakršni koli zvezi z delovanjem, objavljenim v listu. Anglosaške „osvobodilne" metode Milan, 25. jan. R. O metodah postopanja anglosaških »osvoboditeljev« z italijanskim prebivalstvom poroča Stefani na podlagi doživetij nekega italijanskega podčastnika: Ob koncu oktobra so zasedle anglosaške čete mesto Avellino. Z Angleži došle črnske čete so takoj izropale trgovine z živili in vse zaloge. Po nek2j dmeh je vsled tega prebivalstvo začelo stradati. Kmalu nato so odredili uradniki Badoglijeve vlade, da se mora vse moško prebivalstvo javiti v vojaško službo. Kdor se ni javil, je bil obsojen od angleškega vojaškega sodišča. Italijanski podčastnik se je javil k vojakom s trdno dlčitvijo- da bo skupno s 350 ostalimi Italijani o prvi priliki prebegnd k nemškim četam. Dva angleška častnika sta ga vprašala, ali se je pripravljen boriti v Aziji proti Japoncem aJi pa v Italiji proti fašistični armadi. Da bi dobil možnost za beg, je izbral drugi predlog. Nato so dodelali Italijane posameznim črnskim bataljonom v razmerju 60 Italijanov proti 350 črncem. Galicijsko ukrajinsko prebivalstvo za Nemčijo Lvov, 25. jan. R. Zastopnik ukrajinskega glavnega odbora prof. dr. Kubijevič je na sprejemu zastopnikov ukrajinskega glavnega odbora in delegatov iz vseh ga-liških okrožij ter zastopnikov vojaškega odbora za Galicijo svečano izjavili, da je gališiko-ukrajinsko prebivalstvo predvsem v teh dneh, ko se boljševiki bližajo mejam njegove ožje domovine, še prav posebno pripravljeno stopiti skupno z velikonem-ško državo v končno borbo in vzdržati v njej do zmagovitega konca. Proti laži in obrekovanju, da je gališko ljudstvo 1. 1939. prostovoljno, na podlagi tako zvanega ljudskega glasovanja, stopilo v sovjetsko državo, Ukrajinci ne bodo protestirali zgolj z besedami, temveč tuli z dejanji. Zimska pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Namesto venca na grob g. Antona Pu-harja. so nameščenci Higijenskega zavoda darovali za Zimsko pomoč 750 lir. Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori Zimske pomoči so v Puccinijevi ulici 9-1., levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. rač. 16.580«! Darujte za Zimsko pomoč ! QuisCng pri Führ er ju Führerjev glavni stan, 24. jazi. DNB. V prisotnosti državnega ministra in šefa pisarne Reicha dr. Lammelsa ter vodje strankine pisarne Martina Bormanna je Führer sprejel norveškega ministrskega predsednika Qusüinga na daljši razgovor. Obravnavali so važna vprašanja o evropski celini in bodočnosti germanskih narodov v duhu skupne borbe. Nato je Führer sprejel tuli norveške ministre Fugglesanga. Liea Whista, ki so spremljali ministrskega predsednika Z nemške strani sta bila prisotna državni komisar Terboven in SS Obersturmbannführer Neumann. Španski borci izpolnjujejo svajo zaobljubo Madrid, 24. jan. R. Trije z železnim križcem odlikovani španski bojevniki z vzhodnega bojišča so prispeli v Andujar, da izpolnijo na sovjetskem bojišču narejeno obljubo in se poklonijo Materi božji v tem romarskem kraju. Vsi trije prostovoljci so napravili 800 km dolgo pot od svojega bivališča v Castellcmu do Andujara peš. Madrid. 24. jan. R. Bivši poveljnik Sinje divizije je sprejel na veliki narodni svečanost: častno meščanstvo mesta Toleda. župan je poveličeval zasluge tega častnika v španskem osvobodilnem boju in na vzhodnem bojišču. Svečanost, ki ji je prisostvoval tudi nad'kof, se je končala z m mohedom vojaških odposlanstev in bivših bojevnkov na vzhodnem bojišču. Angleška opozicija proti Eìsenhowru Stockholm, 25. jan. R. Potniki iz Ve ike Britanije so prinesli s seboj senzacionalno londonsko informacijo, ki pravi, da r^ste od prihoda generala Eisenhowra in od njegovih prvih ukrepov za evropsko invaz jo angleška opozicija, ki bi rada postavila na njegovo mesto letalskega maršala Tedder-ja. Del britanskega častniškega zbora, zlasti mornariški častniki, zahtevajo rri tem največjem vojaškem podjetju mo-"an"ga pomorsko-suhozemskega značoja, kar ga je svet doslej vi lei, da bi bilo vodstvo v njihovih rokfih. Ta notranji boj je s?daj stopil v nov interesanten stadij, ker vzdr žujeio na Downing streetu govorico, da bo prišel v pričetku febmarja v London maršal Vorošilov. V Washingtonu odklanjajo priznanje Bolivijske vlade Amsterdam, 25. jan. R. Britanska poročevalska služba javlja, da so v Washingtonu uradno objavili, da so Zedinjene države odklonile priznanje nove bolivijske vlade. Ameriki-' ro k oik v T ~ P 7" ° bil po vesti britanske poročevalske službe pozvan, naj se vrne v Zedinjene države. Amsterdam, 25. jan. R. Britanska poročevalska služba javlja iz Caracasa, da je venezuelska vlada objavila, da ne bo priznala bolivijske vlade. Amsterdam, 25. jan. R. Po Reuterjevi vesti iz Lime Peru ni priznal bolivijske vlade. Vest pravi, da so v Limi izjavili, da ta sklep ne temelji na »neprijateljskih čustvih do bratske republike«. Novi delavski izgredi na Jamajki Ženeva. 22. jan. R. Kakor poroča »New Chronichle«, so nastal: na Jamajki novi delavski nemiri. Množice so prired:le demonstracije pred uradnim poslopjem delavskega voditelja na Jamajki, Aleksandra Bustamantca. Več eseb je bilo aretiranih. Demonstracij so se udeležili deloma brezposelni deloma delavci s sladkornih plantaž, ki so zahtevali večje mezde ter grozili s stavko. „Invazija" z zapornimi baloni v švedski Stockholm, 20. jan. DNB. švedska za-padna obala je doživela v si-edo zvečer veliko »invazijo« inozemskih zapornih balonov. Zgolj nad obalo pokrajine Halland je prišlo toliko zapornih balonov, da je bilo nebo ponekol zatemnjeno. Zapo:ni baloni so povzročili tudi mnogo kratkih rti-kov v električnih napeljavah in so zategadelj imeli brzi vlaki velilte zamude. Zapad-no-švedski mesti Halmstad in Falkenberg ter vseučiliško mesto L und so doživeli neprostovoljno aaletmnitev. Oogpodflgftoo Plačilo dolgov Vse tvrdke, ki so uvozile blago iz Nemčije pred 15. septembrom 1943» imajo zadevni dolg nemudoma prijaviti na naslov Banca d'Italia v Trstu. Na ta način se naj omogoči dolžnikom v Ljubljanski pokrajini, da svoj dolg poravnajo po starem tečaju (Ur 7.6=RM 1.—). Tvrdke naj v lastnem interesu prijavo oddajo najkasneje do 26. t. m. Iz pisarne Šefa pokrajinske uprave, oddelek VIII. GOSPODARSKE VESTI = Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava Ljubljana-mesto razglaša: 1. Rok za vlaganje davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11, davka na samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka pav-šalcev za davčno leto 1944 poteče 31. januarja t 1. 2. Knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet so dolžni vložiti prijave o celotnem prometu v letu 1943 v teku januarja t 1. 3. Obrtniki že obdavčeni s pavšalno pridobnino, oziroma oni davčni zavezanci, ki imajo pravico do pavšalnega obdavčenja, morajo vložiti prijavo (prošnjo) do konca meseca januarja t. 1. Pravico do pavšalne odmere pridobnine imajo obrtniki, ki ne zaposlujejo več kot 2 pomočnika, nadalje obrtniki, ki delajo sami brez pomočnikov s stroji do dveh konjskih sil, oziroma do 1.5 kilovata z letno porabo do 1000 kilovatnih ur, in oni obrtniki, ki delajo z enim pomočnikom in s stroji na pogon do ene konjske sile. oziroma do 0.736 kilovata z letno porabo do 5000 kilovatnih ur. 4. Daves potujočih agentov in trgovskih potnikov, kakor tudi krošnjarski davek za davčno leto 1944 je plačati do konca januarja t. I. = - Ukrepi za povečanje pr°izvodnje masla v Italiji. Ker je zaradi zasedbe južne Italije sedaj na razpolago manj olivnega olja, so bili v raznih pokrajinah Italije izdani ukrepi za povečanje proizvodnjo surovega masla. Prvi taki ukrepi so bili izdani v pokrajini Cremoni. kjer je prefekt v soglasju z nemškimi vojašk'1-mi oblastvi odredil, da se sme dati v promet le posneto mleko. Ta ukrep je imel za posledico, da se je takoj v znatnem obsegu povečala proizvodnja surovega masla. Zgledu cremonske pokrajine sledijo sedaj tudi druge p: kraj ne v severni Italiji. — Izkoriščanje odpadkov lesa. Te dni je bilo na Dunaju zasedanje lesnih strokovnjakov v okviru nemške družbe za raziskovanje lesa. Na zasedanju je bila posvečena posebna pozornost racionalnemu izkoriščanju lesa kot surovine. Vrhovni gozdni mojster dr. Storch iz Berl;na se je obširno bavil z vprašanjem izkoriščanja lesnih odpadkov. Ukrepi v ta namen se morajo izvršiti že v gozdu, kjer je treba odpadke z najmanjšimi stroški zbrati m odpeljati. Doslej so 90% lesnih odpadkov porabili kot kurivo. Z uvedbo racionalnih kurilnih naprav se da to izkoriščanje še izboljšati. D3lekosežne možnosti obstojajo za izkoriščanje čistih lesnih odpadkov in žaganja. V zadnjih letih se je naglo razvila proizvodnja umetnih lesenih plošč, ki se izdelujejo iz žaganja. Pri tem se uporabljajo nova sintetična lepila, ki dajejo plošči veliko trdnost v vseh smereh in so odporne tudi v vodi. V lesno industrijskih podietj h se danes ne vidijo več veliki kupi neizkoriščenega žaganja, ker se vse to žaganje koristno uporabi. Za izdelovanje umetnih plošč zmeljejo tudi č ste odpadke lesa. ki se naberejo v industriji za predelovanje lesa. Iz tako zmletih lesenih vlaken se izdelujejo s pomočjo sodobnih lepil tudi najrazličnejši prešani izdelki. Vse kaže, da ima ta način uporabe lesa kot surovine še veliko bodočnost. Znaten del lesnih odpadkov se izkorišča tudi kot pogonsko kurivo v plinskih generatorj h motornih vozil. Pomemben napredek pa je bil v zadnji dobi zabeležen tudi pri racionalnem izdelovanju lesnega oglja v sodobnih tehničnih napravah. Take naprave bodo morale postopno nadomestiti preprosto oglarjenje. = Fuzija v nemški industriji kavinih dcdatkov. Največji nemški tvornici kavinih dodatkov Henrika Francka Sinovi d. d. in Kathreinerjeva sladna kava d. d. sta se združili v eno podjetje z nazivom »Franck in Kathreiner d. d.. Berlin-Duna j«. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. S 1. januarjem je stopil v veljavo hrvatski državni proračun za leto 1944., ki predvideva 31.6 milijarde kun iz lakov in prav toliko dohodkov. Proračun državnih podjetij obsege 12 milijard izdatkov. — S posebno naredbo ministra za trgovino, obrt in indù srti jo je sedaj tudi proizvolnja gradbenega materiala pod državno kontrolo. Nedavno so bili izdani oskrbovalni predpisi za trgovino z gradbenim materialom. — Akcija za zbiranje starega papirja v Zagrebu je pokazala lep uspeh. Kakor je Madžarska se bori za evropsko svobodo Budimpešta, 25. jan. R. Minister vtez Bela Lukacz pl. Kovecses je govoril odboru vladne stranke v Miskolcu ter je poudaril nujnost ohranitve zunanjega in notranjega boj:šča. Minister je izjavil, da je vojaška udarnost Madžarske odvisna od dela, opravljenega na notran'em bojišču Sovražna propaganda poizkuša, da bi podobno kakor pred 25 leti, zanesla spor v madžarske vrste. Zunanje okoliščine vstopa Madžarske v vojno so trie često krit i z a-ne, vendar se je treba vprašati, ali se nemška vojska m madžarski honved ne borita za evropsko svobodo in ali ne branita madžarskih narodnih kulturnih dobrin pred nevarnostjo z vzhoda. Vsiled tega, je zaključil minister, je treba zavrniti vse napade. ki so naperjeni proti sklepom madžarske vlade in madžarskega naroda, da sodeluje v vojni. Moč Sovjetske zveze ni neiizčrpna. Madžarska bo prenesla ta svetovni požar in bo s tem zagotovila svoj bodoči razvoj. o angloameriški zvezi z boljševiki Budimpešta, 25 jan. R Madžarski časopis »Függetlensegc pile o razmerju Anglo-Američanov z Moskvo: Churchill in Roosevelt vesta, da z boljševiki ni dobro zobati češenj. Ne vemo sicer, kake adute imata Anglija, ia Amerika « igcUD&oti-bcii~ ševiškemu zavezniku, vendar je gotovo, da imata Churchill in Roosevelt pri uveljavljanju svojih načrtov proti Stalinu zelo slab položaj. Visoko odlikovanje madžarskega generala Budimpešta. 24 jan R. Državni upravitelj Horthy je odlikoval danes v kraljevem gradu generalnega majorja Corneliusa Osulanyja, poveljnika honvedske pehotne divizijo, z vite-štvom reda Marije Terezije. Državni poglavar je ugotovil, da je generalni major Osulanyi bil po minuli prvi svetovni vojn: sedaj prvi sprejet v ta red. Kot poveljnik 9. lahke honvedske pehotne divizije je v predlanski težki zimski bitki s svojimi četami zadnji zapustil odsek Dona. ki ga je branil s Honvedi, in je s tem podal bleščeč primer vztrajnosti in hrabrosti. Teroristični letalci nad madžarskim ozemljem Budimpešta, 24. Jan. R. Zvečer 23. januarja so priletela anglosaška letala iz zapadne smeri nad južnozapadnl del Po- dunavja. Na nekaterih mestih so bile odvržene bombe, ki so povzročile Škodo na poslopjih. znano, dobe oni, ki oddajo star papir, po« sebne nakaznice za niaikup cigaret. Doslej je bilo zbranih 11 vagonov starega papirja. Računajo, da bo celotni uspeh akcije prinesel 50 vagonov starega papirja. Sedaj so btll v akcijo pritegnjeni mladi ljudje, ki hodijo od hiše do hiše in zbirajo star papir, za kar dobe primerno nagrado. = Prvi znaki povojne konkurenčne borbe med Anglijo in Ameriko. Nedavno je ameriška vlada naperila tožbo proti ameriškemu kemičnemu koncemu in zastopstvu britanskega kemičnega koncema Imperial Chemical Industries. Tožba se naslanja na zakon proti trustom. Predsednik britanske družbe lord Gowan je izjavil, da obstoja med angleškimi in ameriškimi kemičnimi podjetji najtesnejše sodelovanje že 40 let in se nanaša predvsem za izmenjavo izkušenj, informacij in patentov. Sodelovanje se nanaša tudi na gradnjo skupnih tvomic. To sodelovanje je prineslo znatne koristi, saj preprečuje na/pačno investiranje kapitala in ustvarjanje odvečne produkcije kapacitete. Prav to sodelovanje pa hoče ameriško zvezno sodišče onemogočiti, češ, da ovira bodoči razvoj ameriške pa tudi med-narolne kemične industrije. Sklicujoč se na zakon proti trustom. hoče ameriško zvezno sodišče omogočiti ameriški kemični industriji neoviran razvoj. Ta spor potrjuje, da hočejo Zedinjene države po vojni z ostro konkurenco izriniti Anglijo z mednarodnih tržišč, češ da bodo po vojni obstojsle dalo-kosežne možnost za uveljavljen je ameriške industrije na svetovnih tržišč.h. To pa je mogoče le v sistemu svobodne konkurence. V ameriških industrijskih krogih obstoja tudi namera po vojni razbiti angleški monopolni položaj na trgu kavčuka in kositra. = Ameriške oddaje zlata. Kakor poročajo iz New Yorka so v prvem tednu januarja dosegle ameriške oddaje z'ata v inozemstvo doslej najvišji te l nski znesek 66 miiijono-v dolarjev. Do jeseni leta 1941. se je zlati zaklal Zedinjenih držav stalno dvigal in je v novembru 1941 dosegel 22.8 milijarde dolarjev, od tedaj pa je padel na 21.9 milijarde dolarjev. V dobrih dveh letih se je torej ameriški zlati zaklal skrčil za 0.9 milijarde dolarjev, če vpeštevamo, da je znašala v istem razdobju domača produkcija zlata v Zedinjenih državah preko 200 milijonov dolarjev, so torej celotne oddaje zlata v inozemstvu prekoračile 1 milijardo dolarjev. = Finančna obremenitev Alžira. K številnim razočaranjem, ki jih je prinesla zasedba Francoske severne Afrike, se je pridružila še občutna finančna obremenitev prebivalstva. V Alžiru in Maroku so francoska oblastva v izrednem obsegu povečala stopnjo dohodnine, ki v nekaterih primerih doseže 99% dohodka. Alžir in Maroko morata kriti znaten del izdatkov tako zvanega francoskega osvobodilnega odbora. Finančni minister tega odbora Žid Mendès-Franee je sestavil preračun za leto 3943 v višini 42 milijard frankov. Ta znesek doseže višino davčnega dohodka celotne evropske Francije v letu 1937. Pri tem je seveda upoštevati delno razvrednotenje franka. Tako velikega proračuna seveda, ne more v celoti nositi ubožna Severna Afrika, vendar mora prispevati znaten del k temu proračunu. Od celotnega proračuna 42 milijard odpade 7 milijard na civilne izdatke, 35 milijard pa na vojne izdatke. Enkratni izdatek predstavlja povračilo dolga 5 milijard frankov, ki ga je napravil v Angliji De Gaulle. Tako zvana francoska vlada v Alžiru je znova postavila zahtevo, da se ji omogoči razpolaganje z zlatim zakladom Francoske banke, deponiranem v Veliki Britaniji in Amerii, ki znaša 84.6 milijarde frankov. Na osnova tega zlatega zaklada namerava alžrski odbor najeti posojila za kritje proračunskega primanjkljaja. — Španija gradi nove ladje. Španske ladjedelnice so danes preobremenjene z naročili za gradnjo ladij na račun domačih paroplovnih družb. Ob koncu preteklega leta je biio v španskih ladjedelnicah v gradnji 31 velik:h ladij s skupno tona-žo 136.000 bruto registrskih ton, poleg tega pa je bilo v gradnji še 50 manjših ladij. Glede na rastočo tonažo španske trgovinske mornarice se je tudi pomorski premet znatno razvil. V prvih 10 mesecih preteklega leta so španske ladje prevozile 8 milijonov ton blaga. Obvestila »Prehoda« Kondenzirano mleko za mladino Med 1. januarjem 1926 in 31- decembrom 1933 rojeni potrošniki bodo dobili po 1A kg kondenziranega mleka, če se prijavijo Odseku za mleko, Maistrova ulica 10. Vrstni red prijavljanja jc naslednji: 27. t m. črke A—Č. 28. t. m. D—H. 29. t. rn. I—K (poslovanje samo dopoldne). 31. t. m. L—O, 1. februarja P—5. 2. februarja T—Ž in 3. februarja zamudniki. Prijaviti se je treba med uradnimi urami od 8 do 11.30 in od 14.30 do 17. z januarsko živilsko nakaznico in uradnim dokumentom o rojstvu ter bivališču. Vrstnega reda in poslovnega časa se držite tečne! Prijaviti se ne morejo otroci rejcev krav in tisti, k: bivajo onstran bloka. Kdaj in kako se bo mleko delilo, bomo objavili kasneje. Kratke vesti z vsega sveta Ženeva, 25. jan. R. List »News Week« ugotavlja, da si ljudje v Zedinjenih državah kljub splošni zaposlitvi in večjim plačam izposojajo več denarja kakor prej. Vlada se trudi, da bi to zavrla, toda vzrok večjega najemanja kreditov je s povečano kupno močjo narasla želja po zapravljanju ali pa dejansko pomanjkanje pri ljudeh s stalnimi plačami, ki zelo trpe vsled velike draginje. Madrid, 24. jan. R. Nizozemski bančnik Floris Termeulen se je pognal v New Yor-ku iz svojega urada v 20. nadstropju v Wallstreetu na ulico, poroča EFE. Termeulen je bil v prijateljskih odnosih z bivšo kraljico Viljemino in je zastopal njene interese v Zedinjenih državah. Stockholm, 23. jan. R. Angleški letalski minister je imel v nedeljo v Plymouthu govor. Zaradi glasnega vpitja o invaziji >e bil prisiljen ugotoviti, da se nemška vojska bori na vseh bojiščih trdovratno in z nje; lastno spretnostjo in odločnostjo. Nikjer n1' ničesar videti o kakem padcu nemške mo rale. London, 19. jan. R. Eden je izjavil v spodnji zbornici, da se Je britanska vlada zavzela za izpustitev v španskih lukah zasidranih italijanskih ladij. »Zanimanje za te ladje,« je dejal Eden, »izhaja iz pogojev , italijanskega premirja.« Kronika * Pol milijona francoskih delavcev se je naučilo nemščine. Urad za delovno službo v Nemčiji objavlja, da se je v teku sedanje vojne pol milijona francoskih delavcev naučilo nemškega, jezika. Nemška delovna fronta namreč vzdržuje jezikovne tečaje za pripadnike vseh naroJnosti, ki so zaposleni na nemškem ozemlju. Tuji delavci imiajo priliko naučiti se ne le nemščine, temveč tudi drugih jezikov. * Obnovljena poštna zveza med Italijo in Finsko. Iz Helsinkov poročajo, da je bila te dni obnovljena postna zveza med republiko Finsko na eni ter Italijo, Albanijo, Vatikanom in San Marinam na drugi strani. * Rumt:nski kralj je bil operiran. Dvorni maršalat rumunskega kralja v Bukarešti sporoča, da je bil rumunski kralj Mihael operiran na kili. Operacijo je izvršil nemški kirurg profesor Sauerbruch v Si-naji. Mladi kralj se počuti dobro ter bo v desetih dneh zopet zokonci. * HorthyJev drugi sjn Nikolaj je bil do azil?'ke vojne napovedi madžarski poslank v Braziliji. Zdaj pa je bil na predlog ministrskega predsednika dodeljen kot državni uradnik svojemu očetu, državnemu upravitelju. Prvi sin se je, kakor znano, lani smrtno ponesrečil z letalom. * Upokojitev predsednika italijanskega kasacijskega sodišča. Predsednik najvišjega italijanskega sodišča Ettore Casati je bil te dni z vladnim dekretom upokojen. Prav tako je bil upokojen Gaetano Lazzaritti, šef pravosodnega oddelka v ministrstvu. * Odb?r za pcmoč bolgarskim žrtvam letalske vojne. Pod vodstvom sofijskega podžupana Lekorskega se je v bolgarski prestolnici osnoval poseben odbor za pomoč žrtvam letalske vojne na bolgarskem državnem ozemlju. Odbor ima poseben od-ek za evakuacijo Sofije, ki mu predseduje drugi podžupan Lokerov, ter od-:ek za obnovitev porušenih objektov, ki ga vodi sofijski mestni arhitekt. Goranov. Odboru za pcmoč žrtvam terorističnih napadov stoji ob strani organizacija Branika, pomagajo pa mu tudi činitelji Rdečega križa. * Spominska znamki Roberta Koeha Nemšk poštni minister je dovolil o pril'ki .stoletnice rojstva prof. dr. Roberta Kocha, da se izda spominska znamka s sliko zaslužnega učenjaka v vrednosti 12 + 38 pfe-lig-ov. Ta znamka bo v prodaji od 25. ja-nuarn do 15. marca t. 1. * Carigrad bodo izpraznili? Iz angleških virov prihaja vest, da namerava Tur-• ia j iz czirov gospodarskega in zdravstvenega značaja izprazniti mesto Carigrad. Načrt predvideva v začetku izselitev približno 100.000 prebivalcev. Atentat "a videmskeg» zvezanega tajnika. Kakor nam poročajo iz Vidma, je bil tamkaj izvršen atentat na Zveznega tajnika Marija Cabaja. V času, ko je zvezni tajnk citai časopis na balkonu svojega stanovanja, sta vrgla neznane bombo proti njemu ki ga ie ranila, na desni nogi. Oba ateriatorja sta takoj pobegnila. Varnostna oblastva ju iščejo. * V -inci ob Jadranu. »Deutsche Adria-Zeitunj poroča iz Benetk, da so se v Reg-giv na Kalabriji izkrcale med drugimi tudi abesinske čete. Badoglio, ki je bil svojčas odlikovan z naslovom vojvode iz Adis Abebe, je moral svoje nekdanje vazale sprejeti na italijanskih tleh. * Pojasnjen zločin. Dne 23. decembra 1941 je bila v svojem stanovanju v Gradcu na zverinski način umorjena 57 letna vdova Hermina Polletinova. Umor je povzročil takrat veliko razburjenje. Po dolgo4 rajnih raziskavah se jc posrečilo izslediti storilca v osebi 25 letnega Riharda Krofitscha. ki je priznal, da je svojo žrtev JANUARSKI ROMAN DK Je to fantastični roman Žula\vskes>a »NA SREBRNI OBLI«. Oni naročniki, katerim se »Dobra knjiga« ne dostavlja na dom, ?ra lahko dvignejo v upravi »•Jutra« v Narodni tiskarni. V nadrobni prodaji se dobi novi roman tudi v upravi »Jutra« in v vseh 'knjigarnah po ceni 13 lir za broširano in 28 ' .r za vezano knjigo. t umoril s sekiro v kuhinji zaradi tega, da je umorjen ki lahko ukradel dragocen radijski aparat. * Umrljivost otrok na Angleškem. Londonski tednik »Sunday Express« objavlja podatke nekega zdravnika, iz katerih je razvil no, da ima Anglija izmed vseh civiliziranih dežel na svetu največje število smrtnih primerov med otroki. » Dragocena najdba. Egiptski kmetje so odkrili grob prvega egiptskega faraona Menesa ter več zlatnikov in raznih posod iz dobe faraona Totnesa III., ki je živel približno 1500 let pred našimO štetjem. * Ameriška vsakdanjost. Kakor javlja list »Folkets Dagblad« iz New Yoika, so pred kratkim udrli oboroženi banditi v neko veliko newyorsko blagovnico. Ustrahovali so biagajničark» ter oropali 5000 dolarjev. Izginili so s tako naglico, da ni mogla policija odkriti za njimi niti najmanjšega sledu. Roparski podvig označuje ta vest kot značilen za newyorske razmere. gg LfuMjane u— Novi grobov». Za vedno je zapustil svojce učitelj vpokoju o. Ivan Petri č. Za njim žalujejo hčere in drugo sorodstvo. Pogreb bo v sredo ob 14. iz kapele sv. Andreja na žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je mesarski mojster g. Rudolf P u š n i k. Zapušča soprogo Just no in ostalo sorodstvo. K večnemu počitku ga boJo spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. An» >-na k Sv. Križu. — Preminila je vdova po nadučitelju ga. E 1 i z a Matko, roj. Ko-nečnik. Pokojna je bila vzorna mati svojih sinov dr. Ivan in inž. Antona ter hčera Marjane, Olge in Anice. Na zadnji poti bo. do rajno spremili v sredo ob pol 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po hudem trpljenju je umrla ga. Vika Levpušček, rojena Lenardič. Za njo žaluje soprog Josip, sestri Anka in Ruža ter brat Karel. Pogieb bo v sreòlo ob 16. iz kripele sv. F ranči.št a na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim pa izrekamo naše iskreno s -ž?ilje! u— Danes dopoldne se bo začela prodaja vstopnic za IV. letošnji simfonični koncert, ki ga priredi ljubljanska radijska postaja. Koncert bo dirigiral dr. Danilo švara. Slišali borno Beethovnovo IV. simfonijo, Novakovo prekrasno Slovaško smto v petih stavk'h in veliko pompozno Dvoräkovo uverturo Kamevafl. Koncert oo v ponedeljek, 31. t. m., ob 18. uri v velik' un ionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. — \ sto.pr. ee, kupljene za odloži.u koncer*. 14. t. m- veljajo za koncert dne 31. t. m. u—- Red in disciplina ob letalskih alarmih! Mnogo je še pomanjkljivosti, ki se pojavljajo ob letalsk h alarmih, vendar bi lahko do malega vse z nekaj dobre volje odpravili. To velja predvsem za površneže pri zatemnitvenih predpisih. Ob zadnjem alarmu pa je bilo vsepovsod opaziti tudi pomanjkanje reda in discipline pri hoji na ulicah. Pred leti je ljubljanska policija skušala uvesti promet po hodnikih na ta način, da se uporabljajo v smeri hoje samo desni hodniki. Nekaj časa so ljudje več ali manj upoštevali to načelo-, potem pa so ga spet opustili. Zlasti ob zatemnitvi naj bi se pešci ravnali po teh navodilih, da ne bo nepotrebnega beganja po ulicah in večjih nezgod. u— Zvezdo posipajo. Ljubljanske ceste, ki n:so tlakovane, so letošnjo milo zimo pogostokr .t za.bla.tene. Ponoči pomrzne o tla in tanka ledena skorja prekrije kotanje-čim pa čez dan posije sonce ali nastopi od-juga, se zemlja kar dviga, izpod vlage. Posebno blatne so doslej bile ceste, ki drže skozi Zvezdo, koder je vsak dan največji promet. Zadnja dva dni pa je dala mestni uprava Zvezdo posuti z rjavim peskem. Včeraj so pesek lepo izglad:li po zamrziih tleh in tako uporno, da bo prehod skoz: Zvezdo tudi ob mlačnem ali sončnem vremenu prijetnejši kakor doslej. u— Za obletnico Smrti za nepozabnem pokojnikom Maksom Ropotarjem, finani-ni.m pri sta vom, bo sv. maš? 27. t. m. ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi. u— Pecilni prašek v odlični pred vojn: Kakovcsti izdeluje Žikin laboratorij. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D H J i Ker sem prejel ob priliki moje O □ 70 letnice toliko voščil in častitk, □ ^ si dovolim tem potom zahvaliti se g □ vsem svojim prijateljem in znan- □ g cem, ki so se me v tolikih častitkah □ □ spomnili. □ □ Ljubljana, 24. januarja 1944. □ □ OLUP JOSIP □ B □ Sv. maša zadušnicm za blagopokoj- nim g. Bertoncljem Miroslavom, svetnikom direkcije državnih železnic, bo v sredo dne 26. januarja 1944 ob 8. uri zjutraj pri glavnem oltarju v frančiškanski cerkvi. u— V počastitev spomina blagopokojne-ga g. Filipa Pogačnika, posestnika na Dobravi pri Podnsrtu, daruje za gluhonemo mlad no Juika šilih iz Ljubljane 200 lir. u— V počastitev spomina, blagopokojne ge. Kalin je Olimpi ja Windeis darovala 100 lir za mestne reveže. u— V počastitev spomina g. Stanka Heinricharja sta darovala gg. Ivan in Karmela Vatta 200 lir za Društvo slepih. u— Namesto cvetja na grob g. Angele štrekelj daruje g. Oskar štrekelj 100 luža Društvo slepih. u— Name»to cvetja na grob gdč. Ljudmile Bukovic, darujeta ga. Pavla Zieren-feld 100 lir za Društvo slepih in gospa Leopoldina Vrtel 50 lir za gluhonemo deco. u— Najnujnejši pripomoček za gospodinje, kuharice in gospodinjske pomočnice je Gospodinjski koledar, ki ga je za leto 1911 izdala Knjigarna Tiskovne zadruge. Koledar vsebuje poleg običajnega koledarskega dela vse potrebne pripomočke za gospodinjsko knjigovodstvo in prav bogato zbirko kuharskih navodil in receptov, prirejenih in zbranih od Marice šl: jmerjeve. u— Pisalne stroje in radioaparate kupuje in plača po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44. u— »DOLOREN« tablete se priporočajo pri gripi in boleznih prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni in revmatiz-mu. »Dolorex«« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v ponedeljek spiejeli štiri ponesrečence, in sicer tri iz Ljubljane in enega z dežele. S plinom se je po nesreči zastrupil 151etni mehaniški vajenec Ladilsaiv Grobelnik iz Ljubljane. 4Sletni pekovski pomočnik Jakob Ferjan sc je pri padcu poškodoval na glavi. 391etna žena krojaškega pomočnika Terezija Rifljeva pa je bila v tramvaju od drobca stekla ranjena v levo nego- V štepanji vasi je nek voznik povozi 131etno hčerko šoferja Olgo Vončinovo iz Dotrunj, pri čemer je dobila poškodbe po vsem životu. § štajerskega Iz Gorice Letalski general Quado na štajerskem. Nemški letalski general Quade bo Imel v petek 28. januarja v Mariboru predavanje o sodelovanju letalstva s kopno vojsko. Službeni apel v Ljutomeru V Ljutomeru je bil pred dnevi službeni apel, na katerem je poročal načelnik voditeljskega urad1 Holler o sodelovanju z oboroženo s:-lo. Poudaril je. ca mora tudi domača fronta v zaledju storit; vse. kar je v njeni moči, za dokončno zrrrgo nemškega orožja. Na sestanku se je razpravljalo tudi o pomoči po bombnih napad:h oškodovanemu prebivalstvu. Tudi Štajerci morajo tem nesrečnikom nuditi vsestransko pomoč ter ni ta način izpričati svojo vero v državo. pomožni vodovod v Celju. V Celju so nedavno izročili prometu novi vodovod, ki bo znatno prpomogel pri preskrbi Celja z vodo. Otvoritveni slovesnost: so prisostvovali predstavniki stranke, države, oborože *e sile in gospodarstva. Navzočim sta razlagala naprave celjski žup m i,n predstavnik tvrdke, k: je izvršila instalacijska dela. Odlikovani Spodnještajerci. Z železnim križem 2. razreda so b'li odlikovan na-sleJinji Spodn eštajerci: Dominik Dobra.ic in Fr. nc Zupane iz okolice Brcž c ter Friderik Kmetec, Anton On č. Friderik Pir-nat, Alojz Urbančič in Vincenc Golob 'z mariborskega okrožja. Pokop trboveljskega rudarja. V Trbovljah so pokopali rudarja Viktorja škufco, ki je bil umorjen od b oditov. Pokojni je b i 28 let zaposlen v trboveljskem rudnkit Na zadnji poti ga je spremljala tudi trboveljska rudarska godba, rudniški ravnatelj Koller pa se je poslovil ob odprtem grobu s pr merni.n nagovorom. Kulturni film. V trbovel skem okrožju so začeli pred dnevi predvaj e v zadnjem času začeli športniki živahno zanimati za to kopel tako, da so te dni v Davosu odprli prvo kopališče po finskem vzorcu. Kopališče je zgradil vratar švicarskega državnega hokejskega moštva na ledu Hugo Müller. Velike zasluge za dograditev kopeli ima tudi bivši svetovni telovadni prvak Georges Miez, ki sedaj vodi ves telovadni sport v Svici. štajerska .—- novo športno okrožje Po odtoku vodje nemškega spona je postala Štajerska samostojno športno okrožje. Doslej je pripadala okrožju Donau-Alpe Inland. V svojem nagovoru ob tej priliki je okrožni vodja dr. Uibcrreither pozdravil vse čiane stranke ter jih pozval k vztrajnemu sodelovanju za štajerski sport. Na Štajerskem so od 1. julija 1942 do konca leta 1943. izdali vsega skupaj 1143 državnih športnih znakov, cd teji 397 bronastih, 153 srebrnih in 38 zlatih za moške ter 289 bronastih, 44 srebrnih in 20 zlatih za ženske. Te številke najbolj kažejo, kako delavni so štajerski športniki. « ' Na vzhodni fronti je padel podpolkovnik Kurt Hasse, olimpijski zmagovalec z berlinske olimpiade v lovskem jahanju. Hasse je bil zdaj star 37 Jet. Nemški jahalni šport je ž njim izgubil enega svojih najboljših. * s— Znani Bradi zmagovalec na bavarskem prvenstvu. Na tekmovanju za prvenstvo Bavarske v norveški kombinaciji je zmagal znani- planiški skakalec Sepp Bradi. Prvi dan je zmagal v teku na 16 km narednik Zahler v času 42:57; drugi je bil Wöss, tretji Alois Simek in šele četrti Sepp Bradi. V skokih pa je prišel Braell do polne veljave. S skokoma dl in 42 m je zbral 231 toči: in mu zmage ni mogel nihče več odvzeti. Na drugo mesto se je plasiral narednik Fried! s skokoma 38 in 40 m ter oceno 214,5 točke. Točke za kombinacijo: 1. Bradi 461.5; 2. Friedl 453.5; 3. Haselwanter 434,9 točke. Starost Severnega mer fa Velika naravna siia. ki obvladuje Po-morjansko. Meklenburško in vzhodno nabrežje Šlezvik-Holsteina. se imenuje Severno morje. Po znanstvenih raziskovanjih to morje ni posebno stara tvorba. V kredni dobi ter v dobi karbona je bilo več morij, podobnih morju, ki deli severno Nemčijo od Rusije. Sele v ledeni dobi, ko je bila površina Severnega morja v splošnem celinskega značaja, se je stvori la za kratek čas v teh krajih ozka morska zajeda, ki je šla s področja Severnega morja preko Slezvika, Holsteina in Jütlanda na Meklenburško in Pomorjansko. To področje je segalo do ozemlja spodnje Visle, vendar morje ni bilo globoko, predv?em pa ni bilo še v ničemer podobno današnjemu Severnemu morju. Šele ko se je ledovje umaknilo do Skandinavije, se je stvorilo poleg današnjega Severnega morja Ledeno morje, ki je bilo preko Srednje Švedske v zvezi s Severnim morjem ter preko Finske v zvezi z Belim morjem. Zaradi ugreznin na področju današnjih danskih rečnih zvez pa je začela odtekati voda iz Severnega morja v morje sladke vode. Tako je nastalo morje, v katerem se je nabralo mnogo več soii, kakor v Severnem morju. Na nabrežjih tega morja je živelo lovsko in ribiško ljudstvo, ki se je posluževalo kulturnih elementov stare kamene dobe. Ozemlje Skandinavije se .je nato naglo dvignilo, medtem ko se je vzdolž meklen-burške in pomorjanske obale svet še nadalje pogrezal. Ta proces je trajal vse do najmlajše kamene dobe. V bronasti in železni dobi se je področje današnjega Severnega morja napolnilo s slano vodo. Svojčns je vladalo med ljudmi prepričanje, da se bo ozemlje med Švedsko, danskimi otoki in Finsko v treh do štirih tisočletjih dvignilo iz vode in posušilo. Takšna stvar spričo razmer in značaja Severnega morja sicer ni izključena, vendar je navzlic vsemu nekoliko neverjetna ali vsaj v daljni bodočnosti uresničljiva. Merjenja, ki so jih izvršili v letih 1898. do 1927. so pokazala, da se dno Severnega morja dvigne komaj 1 mm na leto. Morska globina pa je znašala v tem letu 427 metrov. V doglednem času se torej dno Severnega morja še ne bo dvig-niio nad morsko gladino. Treba pa je povedati. da je bilo dokaj ozemlja v bližini hanzeatskih mest v teku časa iztrganega morju. Vsa. ta področja so danes leno obdelana in dajejo svoje pridelke. Takšen dia — Ferrarla 4:1; Viktorija — L čanin 3:0; Hašk — železničarji 1:6, Graž:l mi je, da vas moram motiti, cavalli eiro.c.- je rekel, »a v mojem uradu je zbranih precej ljudi, ki čakajo vašega odgovora.« Bankir je prisluhnil. »Kako? Torej gre za važno stvar, pri kateri ste namenili ročni reko vlogo?« »Tako je, cavalheiro. Ako morete svoj opravek tu malce odložiti — mojster menda ne bo zameril?« Mizar se je radovedno približal komisarju. »Menda ni kaj zastran umora?« je vprašal i tno. nove gume. p-o<. -n. N.islov v ogl. odd. Jutra. 1866-6 fotoaparat m.ili fo m.it »Kodak. — dobro ohranjen, prodam. N. »lov v ogl odd. Jutra 1872-6 MISI, PODGANE in ščurke, zanesljivo po končate s strupom, ki ga dobite v drege iji kanc. Židovska u!. t. 1871-6 PISALNI STROJ »Seula» p od*ni. Rimski C. 21 dvo ič? 1877-6 RADIO DETEKTOR poceni prodam. Naslov v ogl. o^d. Jutra. 1876-6 MOTOR 4 cilmdeski v dobrem staniu prodam. Rimska c. 29. 1879-6 ŽELEZNO PEČ ša.motirano, v zelo do-b-em stanju, predam- — Trgo-.«ina z železnino Fe rum Leon Stuo ca — LJubljana, Grad šče 2. 1883 6 LEICA Model Illa. Sunur 1:3, prodam. Ogled iz prijaznosti pri »Me cedes« — Frančiškanska 10. dvorišče 1852-0 kino projektor z kompletno zvočno napravo, noanalni film — primeren z a manjši kino. društvo ali privatnika. ug-dno predam. Vse informacije dobite v »Servis biro«, želenbu"-gova 4. 1885 6 flanelo belo in vzorčasto. nekaj metrov belega pikeja — nogavice, damske in moške, volnene za pum palice. mr>šk»? srajce in spodnje hlače, prodam. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 1834-6 OTKO.šKI VOZIČEK globok, bel. dobro oh a-njen. predvojno biago in električni števec za industrijsko strujo. ugi>d-no prodam». Vprašati: Sv. Petra c. 49. pri Z vrl. 1902-6 PODGANE. STENICE, ščurke, zanesljivo uniči zavod za pokončavanje nrčesa in golazni. Zor Adolf, Tavčarjeva 4-I>I, levo. 1886-6 USNJEN SUKNJIČ nove pumparire za s ed-njo postavo, temnomodra suknja za 16 let starega fanta, n nrorl ij. Poizve se p i k roj a št vu. Flori-jansk? ul. 2. 1894-6 ŽENSKI PLAŠČ športni. 4' r m balon, svile. hlače pumpar'ce. sr.o-ške čevlje, p-od m. Naslov v o*l. odd -I't a. 3 893-6 DELNICE BLAGO za zimski športni moški plašč, predvojno blago, S- t-k on tram množine. Rudolf Zore — Ljubljana Gledališka ir. 12 18il-7 MAČJE KO^E zimske, kupuje krznar-stvo Rot, Mestni t c. J 341-7 KO»E ZA KRZNo od domačih in divjih živali, kako- tudi tocljše k zno, krznene pla.V-e, jcp:ce. lisičje boe rtd.. dobro ohranjene, kupuje krzna, stvo ROT — Mastni »rs. J-317-M MO-rKE rOJZFRJE št. 43 in nizke čevije 5; 43, seniš-črne rj ve — kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »č?vlji«. 1856-7 SRFFRN DENAR srebrne predmete ter ostale dragocenosti, je dilno orexlje, žlice, vre, verižice, z pe^tnice. d-ze in dnigo. kup-'m. P ed-mete pridem ogledat na dom in plačam no najvišji ceni. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra "o-l 3 Srebro«. 1864 7 egi v i> ki nosu jI; za 33D.OČO Le nudbe na tra pod štna rtinski KINO MATICA Telefon 22-41 Toliko zaželjeni in do sedaj še ne videni film najvišje umetniške vrednosti TAKRAT... Najnovejši film Žarah Leandrove! — Severnonemško mesto, klinika v Švici, kabaret v L;saboni in pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenje neke žene Ostali so'gralci: Hans Stiiwe, Rossano Brazzi, Juta v. Alpen i. t. d. Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 tr.m-r« -j-Jum i re- ne po- ! ogl. cdd. Ju- j »Parcela ob 1 1897-20 , H'šO dvonadstropno — dob o j oh-.injeno. v Ljubija-ii, z lep.m: lokali, kletmi, vrtom in rentabilnim d ono ;o r. t .1 koj p :-d.; nt za 1.700.000 hr. Ponudb? na ogi. ndd. Jurra ped značko Rentabilen do nos. 1895 20 STAVBNO PARCELO takoj kupim v Liublj.i-ni al: na perife iji. najraje Pa ob Celovški cesti, na lepi sončni legi. Gct -Vina na razpolago takoi.' Ponudbe na ogl. odi. Jutra p-.-d Kupmi stavbno parcelo . 188")-20 5-SOBNO stanovanje, v središču — zamenjam za istot.ko manjše (2—3-sobn«). — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenj rac. 1901 -21 CENJENE DAME! Modni saion V..m zdela prenavlja-, p'a.^ ;e. kostu me in obleke ter kr.tje po mei iz najnovejših žurnalov. Se pripcioča: Modni s.. Ion Genica — Z. loèkH. 18-11. i 846 37 ŽENSKI KLOBUK s peresom, se je izgubil. Pošten najditelj naj ga 'dd.: prori n.gr.idi v upravi Jut*-a- 1855 37 ROČNO VERIŽICO z menjajočim: zelenimi krogljicami n rdečini; okv rčki, naj ji :šten naj-d'telj . dJa v upravi Ju u-.i, kjer prejme visoko nagrado. Veriž ca je zelo m..-k?ntn.i. Pred nakupom svafin-.. ker jo iščem tudi drug m potem. 1373-37 SENO — SLAMA P nosimo, da se intere senti za vagonske količine govejega kot konj Skega sena te>- slame zglase pr: Go.spo-:'a'sk zvezi. Bleiweisova 29 1874-37 30.00« lir POSOJILA išče za dobo treh mesecev starejše pod.ietje v Ljubljani. Ob e .ti po do-gjoivo u. Naslov v 02I. odd. Jutra. 1892-37 Doti poli so po dolgi mučni bolezni moj dobri oče, gospod ZAJEC bivši krojač in meščan ljubljanski Pogreb nepozabnega pokojni Ica bo v četrtek 27. t. m. ob 2. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea se bo darovala v ponedeljek 31. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 25. januarja 1944. Globoko žalujoča hčerka POLDKA m isSm53EKWBB KINO SLOGA Tel. 27-30 Odlična kmetska burka, polna preprostih in duhovitih domislic, sijajnih komičnih prizorov in zaplctljajev Bolha v ušesu Emil Hess, Lotte Rausch, Sabine Petere 1. t. d. Predstave ob 15. in 17. uri. KINO UNION THefon 22-21 Mlado dekle sredi velemesta v boju za svojo življensko srečo Melodija velemesta Hüde Krahl, Werner Hinz, Karl John, Viola Žareli itd. Predstave ob delavnikih: oh 15 30 in 17.30 uri ZAHVAL/. Vsem, ki ste izkazali spoštovanje in ljubezen naši pieblagi mamici, gospp JCSIPIN1 KALIN izrekamo iskreno zahvalo. Hvala vsem, ki ste jo zadnjikrat obiskali, jo spremili na zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, toplo zahvalo izrekamo g. p. dr. Gvidu Rantu in g. dr. Josipu Volavšku. Bog bodi vsem bogat plačnik: .. Sv. maša zadušniea se bo darovala v soboto 29. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, 25. januarja 1944. MINKA in IVANKA Umrla nam je naša najboljša, srčno ljubljena mama, babica in prababica, gospa rej. KONEČNIK na d učiteljeva vdova Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 26. t. m. ob uri popoldne z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja 31. t. m. ob 8. uri zjutraj. Ljubljana, 24. januarja 1944. Globoko žalujoči: Ivan, univ. doc. in šef-primarij ; ing. Anton, višji tehn. svetnik, sinova; Marjana, Olga in Anica, hčerke; Hilda roj. Verbič, snaha ; prof. dr. Rozman in dr. Cajnko, zeta tor rodbine: Lijioid, Koneč-iiik, Lupšina, Gorjup, dr. Vidmar, ing-. Golob in Kastelic ter vnuki in pravnuki Lobato ga je potegnil s seboj. »Poicr.va v mojo sobo, gospod komisar. Vi, mojster, si morda ta čas natančneje ogledate risbo Saj menda ne bo trajalo kdo ve kako dolgo.« Ko je stopil Braun v sobo, je z očmi zs-mao jskail Elizo. Nikjer je ni bilo videti. Kje je neki bila? —- »Izvolite sesti,« je Lobato povabil komisarja. Braun mu je jel razlagati, za kaj gre. Lobato se je prestrašeno zdrznil »Kaj? Zlato je biüo ukradeno? Prevoz napaden, dva moža pobegnila? To so bogme vesele novice! Pa menda nisem pa/del rned razbojnike?« Na pol zares, na pol za šalo se je kakor v groaä prijel za glavo. »Saj veste, nesreča pride malokdaj sama,« je Braun mirno odvrnil, »toda po morite se, cavailheiro. Stvari boan prišel do dna, saj jato sem tukaj. — In zastran mojega predloga gotovo sami veste, da pomeni za vas dober posel. Iskalci zlata hočejo zdaj zaradi varnosti spraviti svoje zaklade pri vas.« BaiKkir se je obupano zasmejal. »Ha, na! Baé v teh prostorih, kjer ni še wič ukre-njenega za varnost! Kako »i vobče zamišljate to stvar?« j.Zelo preprosto. Hišo bom dal skrbno zastražiti. Ce vaim je prav, se bom ponoč* osebno zadrževal v prostoru, kjer boste hranili zaklade.« Lobato je komisrrja nejeverno pogledal. »Res bi hoteli —?« »V tem bo za vas vendarle poroštvo- ria se zlepa ne more nč zgoditi!* je Braun hitro dodal. Lobato je vstal in jel hoditi sem ter tja. »Hm. — A potem bi prav gotovo lahkj spr: v'li zlato k vam v policijsko poslopja Braun se je nasmejal. »Seveda. Kakopak. Toda policija ni banka in ne b: silvia pebirati pristojbin.« Bankir se je zd j pridružil njegovemu smehu. »Ali ste p reve j ani ! « je rekel. ^Kakor v''Sim, mi naklanjate dobro kupčijo . »Človek mora zmerom gledati, da zdi j-ži koristno s prijetnim,« je odvrnil pr-brisani Braun 'ri zvesto pogledal bankirja. »Zaradi kupč:je ste vendar priSl . kaj ne 0 Lobato, ki se je med tem ves čas sprehajal po sobi. je zda.j obstrl pred komisarjem. »Dobro.« je rekel in čvrsto pogledal Braunu v oči. »Velja, če vi prevzamete poroštvo za varnost, gospod komisar —? Braun je brez obotavljanja odgovori: »Da. S pogojem kakopak, da mi pu.-K L-proste roke za vse tozadevne ukrepe!« Bankir je prikimal. »Pogumni ste! je dejal. »Ugaj-te mi. Kdaj naj se torej splavi zlato semkaj?«- »Oh — čeprav takoj. Precej bom gov< -ril z 1'udmi. Sicer pa hvala za vašo ustrež-Ijlvost.« Lobato je prijazno odmahnil x roko »M.- sl m. da sem jaz vam večji dolžnik. Ce bi potreboval: pomoči, sta vam moja usiuž:-berca na voljo.« 5 Ako bo treba, se ju rade volje spomnim,« je Bic un odvrnil, »najprej pa moram govoriti z iskalci ziata.v: Ko ;e Braun odhajal iz hiše. je sreč?! na pragu Elizo. Začudeno ga je pogledala. Oči so mu kar sijale. Segel ji je v roko. „Pravkar sem imel z vaš m očetom poslovni razgovor!« ji je pojasnil. >V te*u dne. se še vidiva. Na žalost se moram /daj podvizati. Do svidenja, gospodična Elissa-?: Prikimala je in gledala za njim, ko je šel preko ceste. Kakšen razgovor si pa, imel s komisarjem pap~ ?« je vprašala, ko je srečala o;e-ta. vračajočega se v poslovne prostore. Ixbato je obstal, -vKaj ? S komisarjem? Da, veš — ta človek r. opravi poSlovndh prostorov je hlastno de- ri ne zameri, prosim jal: »Seveda, dete — — mizar me čaka,- Eliza je odšla v svojo sobo. kjer je morala še to in ono urediti. Drobam smehljaj ji je poigraval okrog zalih, fino začrtanih ust. Oči so se ji 01-sernato bleščale. To ie bil Braun zares imenitno napeljal! Ugodnejšega strnjen okol ščin si ni bilo mogoče zamisliti. Zanjo in zanj! Na prvi mah se je bil kar na; naravne je približal očetu in mu vrhu tega naklonil dober posel. In zdaj bo celo nočeval v njuni hiši! Kdo ve, ali je bil oče kaj opazil? Najbrže ne. Toda dolgo stvar ni mogla ostati skrita. Iskalci zlata so bili z redkimi izjemami prinesli svoje zaklade v banko. Tu se ie kopičilo več in več zapečatenih zavojev, oznamenovanih z imeni lastnikov. Razen tega so pri vsakem z?p!sali težo. Ta bogastva so spravljali skozi prednji uradni prostor v man šo sobo- kjer je hotel gespod Lobato kasneje vdelati blagajno. Na Braunovo prošnjo je Barreto osebno nadzoroval prenos. Braun je med tem nadaljeval svoje poizvedbe. Najprej je poiskal kartotečna lista bratov Tomaža in Bonifacija Salvadorja. óudno: sodeč po papirj'h. sta morala biti ob; docela nedolžna človeka. A zakaj eu'mo? Schriftleiter - Urejuje: Davorin Bavljen. — FOr daa Konsortium »Jutro« als Verlaß - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vtrant. - Für »Narodna ttakarnn A. G « ale Druckstelle - Za «.,,„„„ „ —TTl Makarnarj»: Frswi Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za inseratni oddelek odgovarja: LJntomtr Volčič n »Marno a. a.« KM