plačana ▼ gotovmL 1 Cena 40 cent. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCLNUKVA ULICA *. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglate Is Kraljevine Italije In UMONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO _Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L. Za inozemstvo: 15.20 I*. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eetera: TJNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Nuovl successi in Marmarica Siđi Omar riconquistata — Combattimenti riaccesi di tulita corazzate — Altri 27 aerei neorici abhattnti H Quartiere Generale delle Forze Arma-te cnraunica in data di 27 novembre O segmente boHettino di guerra n. 543: In Marmarica le forze deU'asse con ti-nuano tena cemente, In stretta cooperazlone ta rti ca, la loro lotta con tro le forze brt-aar.nk h nella rcjrionc a sud est di Tohruk e sni fronto dj Sollum. Anehe ieri sono »tati conseguiti notcvoli successi. Sul fronte di Sollum, mentre la divislotie > Savona ha str« lto attacchi di carri ar-mati nemir:, unita New York Poste pod velikim naslovom objavila komunike agencije »Over-seas Newsc iz Curiha, da so nemške čete s strojnicami streljale na množico, ki je demonstrirala v Rimu in zahtevala, da se italijanske čete umaknejo lz Libije. Več ljudi naj bi bilo ustreljenih pred Beneško palačo. 1.4 milijona Rimljanov bo lahko spričo te vesti spoznalo resnost angleške in ameriške propagande. Treba je dodati, da si lahko ameriška agencija izmišlja kaj tako neznansko nesmiselnega le zaradi tega, ker se ji je treba ozirati samo na popolno znanje svojega občinstva. Ob koncu berlinskih dni antikominterne Nemški tisk opniwJi na Rooseveltovo odgovornost v primera medkontinentalne vojne Berlin, 28. nov. s. Govor zunanjega ministra Ribbentropa Je predmet izredne pozornosti nemških listov. Glavno glasilo narodno - socialistične stranke »Voikische* Beobachter« piše, da je Ribben trop še enkrat na nedvoumen način izrazil nado v končno zmago, o kateri je prepričan ves Ttasnški narod, ki se dobro zaveda svoje ssoči ter svoje vojaške in politične strnjenosti proti sleherni sovražni koaliciji. Ribbentrop je prav dejal, da je že narava sama med evropski m ameriški kontinent postavila široki Atlantik, pa da ni nobenega razloga, da bi se narodi teh dveh kontinentov morali biti med seboj. Ako pa bo hotel Rooeevelt v izlivu svojega slepega sovraštva in v svoji zasužnjenosti židovski kliki prekoračiti mejo, ki jo je postavila narava, bosta evropska edinost in zveza z Daljnim vzhodom onemogočili njegov osvojevalni načrt in težnjo po svetovnem gospodstvu. List »Lokalanzeiger« poudarja, da je Ribbentrop jasno opredelil Rooseveltovo odgovornost za to vojno ter obeležil stališče Nemčije do ameriškega ljudstva, ki ga proti njegovi volji zavajajo nesmiselne pustolovščine. »Borsen Zeitung« opozarja na odločno voljo vseh v Berlinu zbranih državnikov, katero je z jasnimi besedami sintetično obeležil nemški zunanji minister Ribbentrop, da se uniči boljševizem ne le na bojišču, temveč tudi v notranjosti vseh držav na sveta Spričo hrabrosti italijanskega in nemškega ter ostalih zavezniških sil je to v Evropi že doseženo, tako da na našem kontinentu ni več nobenega elementa, ki bi bil naklonjen zviti igri Anglije v škodo Evrope. Nemčija in Italija sta izven vsake nevarnosti in evropski kontinent je en sam blok volje in sile. Tega bi se morali stalno zavedati angleški in ameriški politiki v svojih spisih in govorih. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poudarja, da je zelo značilna odločnost, s katero Ribbentrop zavrača vse zlonamerne glasove, ki so napovedovali daljnje ali bližnje možnosti kompromisa med osjo in njenimi sovražniki. Nikdar ni nihče mislil na kak kompromis ali na kako sondiranje za mir in nikdar se tudi to ne bo zgodilo Prav tako bedaste in otročje pa so nade Anglije, da bo izbruhnila revolucija na evropskem kontinentu ali v Nemčiji. Nemški zunanji minister je osvetlil tudi to bedasto sovražno utvaro ter jo živahno ta ostro ožigosal, kakor se to spodobi. Anglija se mora enkrat za vselej prepričati, da nima kaj iskati na našem kontinentu. List »Zwolfuhr-Blatt« pa piše. da se bo sedanja vojna vodila vse dotlej, dokler ne bo izločena poslednja nevarnost za miroljubno in tvorno delo obnove, ki mu se hočejo posvetiti v popolni medsebojni ubranosti vsi evropski narodi, da bi si zagotovili boljšo bodočnost. Ta boljša bodočnost je že danes zagotovljena in ogrožati je ne more nobena sila sveta in niti Amerika, ki jo podžiga njen krvoločni predsednik. Antikondnteraski državniki pri Hitlerju Berlin, 28. nov. a O priiBci podpisa protokola o podaljšanju sporazuma proti ko-mund&tičnš interaacionali ter o pristopu sedmih novih držav k prortifcoiumterosketrnu paktu je Hitler pos!a»l Duceju in šefu ru-munskega generalnega štaba kakor tudi poglavarjem osta&h podpisnic pakta brzojavne čestitke. Ob isti priliki je zunanji minister Ribbentrop po&Aal brzojavne čestitke zunanjim ministrom Japonske, Mandžukua m narodne kitajske vlade. Višek svečanosti o priliki berlinskega sestanka pa je bil včeraj, ko je Hitler sprejel v avdiemcah pcsamic vse državnike podpisnic pro»tilco>m in tem skrega pakta. V nemškem zunanjem ministrstvu so tudi ob tej priliki poudarili zgodovinsKi pomen berlinskega sestanka In še posebej razgovorov, ki jih je imel Hitder z državniki nove Evrope, ki so se v veličastni manifestaciji zbrali skupne* s svojimi narodi v proti bol j šcvišiki fronti. Ta dogodek sreda vojne vihre smatrajo kot izraz volje vse Evrope, da si stvori sama svojo poLitično, gospodarsko in socialno bodočnost. Pomen Hnfclerjevih razgovorov z državniki podpisnic protikommtemskega pakta vidijo tu tudi v tem, da ti zastopniki ne predstavljajo vlad v Službi angleškega denarja, temveč resnično svoje narode. Opaziti je billo, da je Hitler posebna dolgo pridržali v prisrčnem razgovoru itaii- Sovjetski napadi pri Rostovu odbit! izpadi iz dveh odsekih Petrograda — NadaKr" — Potopljen angleški angleSka letala Is Hitlerjevega glavnega stana, 28. nov. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: V srednjem in severnem odseka vzhodne fronte so bili doseženi nadaljnji uspehi. Sovjetski napadi pri Rostovu in severno od njega so bili odbiti s hodim! izgubami nasprotnika. Tudi na obkolttvenl fronti pri Petrograda se je ponesrečilo več poizkusov sovražnikovih Izpadov. V nočni bitki a angleškimi brzfani čolni v Rokavskem prelivu so poškodovali strasni čolni z zadetki v polno več sovražnih čolnov. More se računati z izgubo dveh angleških brzih čolnov. Letjfea so bombardirala v pretekli noči pristaniške naprave aa južni in lapadnl obali Anglije. V severni Afriki ae nadaljnje Jo boji s nezmanjšano silovitostjo. Pred tiren■tlTro obalo Je potopila nemška podmornica angleški rušilne vrste »Jerviac Poizkusi napadov slabejših aH angleškega letalstva na severno-zapadno obalno področje Nemčije so ostali brez učinka. V časa od 19. do 25. novembra Je izgubilo angleško letalstvo 91 letal, izmed njfli 68 v Sredozemlju m severni Afriki. V istem časa smo Izgubili v boja proti Angliji 29 lastnih letal. Na srednjem odseku Berlin. 28. nov. s. DNB poroča, da so se včeraj operacije na srednjem odseku vzhodnega bojišča uspešno nadaljevale. Tanki nemške oklopne divizije so napadli utrjene poljske postojanke ter po srditih borbah štrli sovražni odpor in še pred večerom zasedli 14 vasi za sovjetsko obrambno črto. Blizu Hmenskega jezera odbiti sovjetski napadi Berlin, 28. novembra, s. Južnovzhodno od Umenskega jezera so Sovjeti 26. t. m. s šestimi bataljoni napadli postojanke neke nemške pehotne divizije. Ob istem času je bil izvršen sovjetski napad tudi na odseku neke druge nemške divizije, ki je operirala v bližini prve. Oba napala je podpiralo sovjetsko topništvo, vendar sta bila odbita, še preden je sovražnik dosegel prve nemške bojne črte in to po zaslugi osredotočenega obrambnega ognja. Nekatere skupine boij-ševikov, ki so utrpele velike izgube, so sicer dosegle tud ^dnje nemške položaje, toda ogenj iz si. .iic jih je dobesedno pokosil Sovjetski „protest" glede postopanja z raskinu ujetniki Berlinski Usti ga odločno zavračajo in označujejo za Berlin, 28. nov. s. Listi v svojih komentarjih o vojni na vzhodu posebej opozarjajo na predvčerajšnjo pripombo vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil glede neutemeljenih očitkov o postopanju, ki bi ga naj bili deležni sovjetski ujetniki na nemški strani. »Včlkischer Beobachter« obeležuje te očitke za sadistično laž, za običajno gesto objipa, ki pa je hkratu tako absurdna, da sama sebe demantira in obsoja. Protest, ki ga je objavil boljševiški komisar za zunanje zadeve Molotov tn sporočil zadnjim ostankorr diplomatskega zbora, akreditiranega pri sovjetski vladi, pravi polslužbena diplomatsko - politična korespondenca, navsezadnje nI nič drugega kakor jasno znamenje obupnega položaja, v katerem so se znašli moskovski tirani. Sedaj bi radi diskreditirali zmagovite sile. da bi Jim kak tujec priskočil na pomoč ali da bi al zagotovili kako m bo- doče, val pa poznajo barbarske ukrepe, ki jih je izdal Stalin in objavil v svojem go-javil v svojem govoru 6. novembra, v katerem je pozival Sovjete, naj ne bodo usmiljeni z Nemci, ki bi jim prišli v roke. »Smrt vsem Nemcem!« To je bilo njegovo geslo. In po vsem tem si Molotov sedaj upa govoriti o tragični usodi milijonov ujetih ruskih vojakov. TI so v ujetništvu našli svojo rešitev, zaključuje korespondenca, medtem ko je treba one, ki še žive pod terorjem političnih komisarjev, gnati s sramotnimi lažmi, kakršna je bila tudi poslednja lažMo-lotova. v nadaljnjo borbo. »Borsen Zeitung« opozarja na strahove žalostnih zaporov GPU. Mesto da bi Molotov ogorčeno protestiral, bi storil bolje, da bi premislil in presodil vse krivice, ki jih je napravil bol jševiški režim. Zmagovite čete vidijo dan sa dnem slike sovjetskega janskega zunanjega ministra Ciana. Sprejemu državnikov so rszen Hitlerja prisostvovali maršal Goring, zunanji minister Ribbentrop, admirali Raoder. feldmarsal Kei-tel in M iic h. propagandni minister dr. G6b-bels>. ministra Rosenberg in dT. Lammers ter drugi narodno-sociailistični prvaki. Izjave grsSa Člana Berlin, 28. nov. s. DNB objavljajo naslednje izjave, ki jih je dal zunanji minister grof Ciano enemu izmed njegovih sotrudnikov: Berlinski sestanek je zgodovinskega pomena ne le ^lede na vojno, temveč tudi Slede na obsežna in važna vprašanja, ki ?e tičejo evropske bodočnosti. Zato nadaljujemo svojo borbo v zavesti o potrebi novega reda. ki bo prost vseh zunanjih vplivov in podkupljivosti. V evropski solidarnosti bodo tudi srednjeveliki in mali narodi našli svoje mesto in svojo nalogo sodelovanja, katere se bodo morali lotiti z lojalnostjo in zaupaniom. Sile osi kažejo pot v borbi proti boljševizmu. To je, kakor je deial Duce, naše staro bojno geslo, toda. kakor sta Italija in Nemčija po zmagovitem uničenjn sil, ki so rušile nacionalno slogo, takoj nadaljevale v mladostnem revolucionarnem duhu svoje ustvarjajoče poslanstvo, tako ga sedaj prenašata na evropsko področje, da bi dali narodom stvarne temelje, na katerih bodo pozvani, da tudi sami grade. Medtem se borba nadaljuje. Ona v tem trenutku bolj ko kdaj koli potrjuje vzvišeno bratstvo v orožju italijanskih in nemških vojakov, ki se od nižine Rusije pa do daljnih puščav severne Afrike hrabro bore ramo ob rami v Ducejevem in Fiihrerjevem imenu. V duh" bratstva v orožju, ki mu ustreza povsem jasno in uspešno politično sodelovanje med Rimom in Berlinom, sem vesel, da lahko sporočim hrabremu nemškemu narodu pozdrav zaupanja italijanskega naroda v orožju. Članovi razgovori v Berlinu Berlin, 28. nov. s. Zunanji minister grof Ciano, je včeraj dopoldne vrnil obisk slovaškemu ministrskemu predsedniku Tuki, ki je bil dva dni pri njem. V svojem dolgem in prisrčnem razgovoru sta si obširno izmenjala misli o perečih vprašanjih. Pozneje je grof Ciano sprejel španskega zunanjega ministra : .rana Sunerja in je imel tudi Ž njim dolg razgovor. nasilja in nota Molotova je tako neutemeljena in absurdna, da že spričo teh okoliščin kaže baš ono, kar počenjajo sami bolj-ševiki. Molotov dokazuje, da za zločince boljševiškega kova sedaj že ni več nobene prave kazni. Tak zli duh je treba radikalno in definitivno izkoreniniti, kakor je bilo rečeno tudi že na zadnjem berlinskem sestanku anUkornintern sitih državnikov. Ves civilizirani svet, naglasa »Deutsche Allgemeine Zeitung«, se upira tej lažni sovjetski diplomatski noti. Kar bi Moldtov rad praplsal Nemcem, je v resnici samo značilno za politični sistem boljševikov. O tem priča 25 let trpljenja ruskega naroda. »Lokal Anzeiger« razpravlja o istem vprašanju in zaključuje, da je imela nota Molotova značaj židovske lažne klevete. Pred otalsčitvijo na Daljnem vzhodu Tokio, 28. nov. u. Agencija Do-mej napoveduje, da bo 2e te dni povsom jasna, ali bedo pogajanja v AVashimgtonu rodila kak uspeh ali se bodo izjallovila. Da so pogajanja božajo odločitvi, kaže tudi ako>-l'iščrna, da je vladar sprejel v posebnih av-di-encah ministrskega predsednika generala Toj a in nato- še zunanjega ministra Toga. Obe avdienci sta bili izredno dolgi. Drugo znamenje delikatnoga pOloržaja na Tihem oceanu je bila vest, da so bila ameriški državljani tudi v Indokini nujno pozvani, naj deželo nemudoma zapuste. Listi končno objavljajo poročiila iz Was)hingtona, ki kažejo, kako se je tam pojavjl pesdimizem glede rezultatov japonsko-ameriških razgovorov. Tajske priprave na vojno Baogkog, 28. nov. u. Službeni radio, ki 15 dni ni ch javi jal političnih komentarjev, se je sedaj spet oglasil z c^o^oriilom tujim siHam, naj ne izrabljajo tajstke strogo ne-vtraflne politike. Čeprav kaže, je bilo rečeno, da bo Ta i neizbežno zapleten v vojno, je vendarle še drobec upanja, da se bo mir ohraniL Vlada za vsak primer nadaljuje s prrpravami za morebitno vojno. V primeru, da bi bil Taj prisiljen opustiti svojo ne-vtTaiTno&tno poetiko, bo z zadovoljstvorn sprejel pomoč prijatdjsk;h držav, ki bd bMe pripravljene pomagati mu. Vedno man! Prostovoljcev v ameriški mornarici Washington. 28. nov. u. Mornariški minister Knox je izjavil, da se je zmanjšal dotok prostovoljcev v vojno mornarico za 15 odstotkov. Do tega je prišlo zarada po-topitve amemških ruši'lcev »Keameva* in »Reuben Jamesa« na Atlantskem cceanu. Dodal je, da bo treba v primeru, da bodo prostovoljci še nadalje izostejali, dodeliti vojnemu brodovju na Atlantskem oceanu redne mornaričke obveznike, ki so b?H v zadnjem času vpoklicani. Stran 2 »SLOVENSKI NARODt.petefr, 28. novembra 191l-XX. Stev. 275 Seja mestnega sveta ljubljanskega Počastitev spomina ttmrflh Ljubljančanov — Kako se je gospodarilo s Ljubljana, 28. novembra. Včeraj popoldne ob 17. je ljubljanski župan dr. J. Adlesič otvoril redno sejo mestnega sveta ljubljanskega ob navzočnosti večine članov mestnega sveta, ki so v pričetku predsedstvenih naznanil stoje počastili spomin Ljubljančanov, umrlih po zadnji seji dne 29. avgusta Mnogo nenadomestljivih mož je šlo v večnost in smrt je segla tudi po najvišjih vrhovih iz naših kulturnih in gospodarskih krogov. Dne 10. oktobra je umrl vseučili-ški profesor doktor in dr. h. c Metod Dolenc, utemeljitelj slovenske pravne zgodovine. Dne 12. oktobra je moral v Ljubljani umreti višji finančni svetn;k Joža Barle. Istega dne je umrl vseuči:iški docent dr. Ivan Robida. Dne 14. oktobra je v' Kamniku umrl ljubljanski rojak dvorni svetnik Jurij Polec, dne 6. novembra# je umrl veletrgovec Ivan Samec. Iz naših vrst je isti dan iztrgala smrt dr. Jožo Bohinjca, ki je bil od 3. oktobra leta 1927. za napredek Ljubljane vneti član mestnega sveta ljubljanskega Dne 14. novembra je umrl univ. prof. dr. Stanko Lapajne. Dne 22. novembra pa veletrgovec Andrej Sarabon. Zupan je očrtal življenjsko pot in zasluge pokojnikov, ki so bili vsi za Ljubljano zaslužni ter je vzkliknil s člani mestnega sveta vred: Slava! Smo v letnem času, je nadaljeval dr. Jurij Adlesič, ko vsak gospodar obračunava preteklo leto. da po izkušnjah pripravi gospodarstvo za prihodnje leto. In tako bomo tudi mi danes pregledali letni obračun, da občani kontrolirajo naše delovanje, ker upravljamo javno imovino. Dve dobrodelni akciji Zato smo pred kratkim seznanili javnost z uspehi akcije za zimsko pomoč, kjer se je tako lepo pokazalo sodelovanje najširših plr prebivalstva, da tako velike in uspele dobrodelne akcije Ljubljana do-sedaj še ni doživela- Zbrali smo namreč vsega skupaj 453.741 lir, da smo lahko vse leto podpirali z delom in zaslužkom povprečno po 120 nezaposlenih na dan. zlasti pa očete velikih družin. Podpirani so bili zaposleni pri 17 različnih večjih javnih delih in so dobili samo na mezdah 456.791 lir. Enako smo pred kratkim podali javnosti obračun letošnje vsesvetske akcije, ki nam je prinesla 45 830 lir čistega dohodka Ponavljam izraze hvaležnosti vsem sodelavkam in sodelavcem pri obeh človekoljubnih akcijah z najtoplejšo zahvalo mesta Ljubljane vsem dobrotnikom mestnih revežev. Obračun gospodarjenja z mestno imovino Na dnevnem redu današnje seje imamo obračun gospodarjenja z zaupano nam mestno imovino. Računski zaključek obsega deJo od 1. aprila 1940 do 31. marca letošnjega l^ta. Iz proračuna bo javnost spoznala, da je bil sestavljen povsem realno, ker je bil tudi natanko uresničen, deloma pa prekoračen tako v dohodkih kot v izdatkih. Dosegli smo delen prebitek, ki so nam ga omogočili pojavi izrednih časov, zlasti pa promet z nepremičninami, živili in drugimi življenjskimi potrebščinami, ki je povzročil porast občinske takse za prenos nepremičnin in večji dohodek pri trošarinah in uvozninah. Prav ta prebitek nam je omogočil, da smo kljub izrednim časom mogli še nadalje voditi nemoteno gospodarstvo pri mestni občini in premagati vse nepričakovane težkoče. Kakor se spominjate, smo na seji mestnega sveta 11. julija 1940. sklenili najti pri Suzorju večje investicijsko posojilo 15 milijonov din, ki smo mu tudi takrat določili podroben program in sicer kanalizacijo Opekarske ceste, tlakovanje Zaloške ceste, graditev novega ljudskega kopališča v Koleziji in dograditev tržnic, Suzor je 4. oktobra 1940 dal prvo akontacijo 1 milijon 500.000 din, ter je obljubil izplačati ostale obroke. Tako je občina brez skrbi izpolnila sklep mestnega sveta in oddala dela za proračunske vsote. Sredi teh del pa so prišli nepričakovani dogodki velikega tedna in Suzor je odpovedal nadaljnjo realizacijo posojila. Pogodb z obrtniki nismo smeli razveljavljati ter smo morali dela dokončati To smo mogli storiti le z viški izrednih dohodkov preteklega leta in s skrajno štednjo. Cene so neprestano rasle in še rasto. Tako smo prišli danes skoraj do tega, da prihajajo dohodki v dinarjih, izdatke pa moramo šteti v lirah. Deloma lani, največ pa letos smo dobili naloge, na katere pri sestavi nismo mogli niti najmanj misliti. Uslužbenstvu smo izplačali predujem v višini dveh mesečnih plač ter smo izdali 1.600.000 lir. K vsemu temu pa so se pojavile Se težave na denarnem trgu, ki jih mora čutiti tudi mestna blagajna. Ko smo z navedenimi izdatki že izčrpali gotovino in ko si je bilo treba pomagati v denarnih zavodih, nismo dobili izplačanih niti raznih skladov. Tako je mestna občina danes navezana samo še na tekoče dohodke, ki pa prepočasi prihajajo za kritje vseh potreb sDroti Ob koncu svojega poročila se je župan zahvalil vsem. ki so kakor kol' sode'o'-ali pri mestnem gospodarstvu. Na prvem me-situ je ;zrekel zahva'o rKtim. ki so izkazovali zaunarre, tako da d:mes gleda občinski svet že na sest let dela za Ljubljano. Enako je župan izrekel zahvalo vsem občanom, ki »o dobrohotno spremljali in podpirali delo za občino, novin-irjem. ki so z uspehom budili zanimanie za sodelovanje pri komunalnih vprašanjih ter mestnemu uradm>tvu :n us!užben>tvu. Navzlic našim »Trizadevanjem. ;e zaključi' župan, pa je ostalo še mnogo upraviče nih želj naših meščanov n me-tnih uslužbencev neizpolnjenih enako pa rud' mnogo naših želja in lepm načrtov neuresničenih Člani ljubljanskega mestnega sveta so v proračunskem letu 1940A41 pri 576 sejah, od 1 aprila 1040 do itanas pđ pri 796 sejah žrtvoval i ?>voj čas. svoje znanje in skušnje v korist mesta. Zato &e lahko vsi zavedamo, da smo storili svojo dolžnost do vrha. Služili smo občim samo z dobrim namenom in iz ljubezni do naše be*le Ljubljane. Od srca vam hvala. dragi tovariši, prav za vse. predvsem pa za zaupanje v moje vodstvo, za požrtvovalno l;ubezen do našega mesta frn za trdno vero v srečno bodočnost naše fjubljene Ljubljane, ki smo ji s svojim de lom skušali utrditi temelje za zdrav napredek. Poročilo finančnega odbora Županov govor so člani mestnega sveta sprejeli z navdušenim odobravanjem. Zupan je nato naznanil, da ;e bil zapisnik zadnje >eje odobren, nakrr je sledilo poročilo finančnega odbora, ki ga je podali tTvoljenih pet članov mestnega sveta. V preskrboval ni odbor ite bila izvoljena mestna svetnika iz vrst trgovcev s kurivom Dominik iebin in namestnik Anton Bartol Sprejet je hi zabeležili nižjo mrnimallno temperaturo. Sonce se je prikazalo že v sredo, včeraj v popoldanskih urah je pa kar pogumno posrjaJo. Z ziosnitvi.o pa je počasi pritiskali mraz, ki se je precej stopnjeval zlasti v zadnji noči. Davi je zapiha»la burja in termometer je kazal zjutraj —2° C. v sredini mesta, a zunaj na odprtem polju je bilo nedvomno še bolj mrzlo. Burja nam je prinesla lepo vreme, ki so ga zlasti težko pričakovali kmetovalci, ker je biila velika nevarnost, da bi ostaili letos sploh brez stelje in da bi morali pustiti na Ipolju zadnje prido'ke. Zgodnji sneg je bil pokril repo, korenje in večinoma tudi še i zelje ter koruzo. K urooi je pa skopncl, da J so kmetje dahko tudi te pridelke pospravitlii. Zdaj, ko je na&topiio hladno m suho vreme, bodo lahko tudi še nagrabrli listja, da ne bo treba živini čez zinio ležati na golih tleh in da ne ostanejo kmetije brez gnoja. Davi je bilo nebo skoraj jasno, le nad Dolenj-sko je b3!o še zagrnjeno z oi>!aJcL Pri tej temperaturi se nam ni treba baiti poslabšanja vremena; kvečjemu bi Irrhko dobili nov sneg, ki pa nikomur ni potreben. Kinematografska delavnost GILL-a Ze iz nekaterih časniških poročil se je dalo posneti, da je bila kinematografska delavnost Italijanske Liktorske Mladine v zadnjem času zelo živahna. Ker GILL še nima lastne aparature, se je sporazumel z večjimi kinematografi našega mesta glede rednega izvrševanja svojega programa. Na ta način so bili skoraj vsi otroci osnovnih in meščanskih Sol Ljubljane in vsi mladeniči nižj:h razredov srednjih Sol deležni blagodati tega vzgojnega in kulturnega sredstva, ko dopolnjuje delo šole ter mlađim ljudem predočuje živo resničnost sedanjega trenutka. Ta delavnost, ki se bo Se mnogo bolj razvila v nastajajoči organizaciji, se Je začela z dokumentarnimi slikami o delu GILLa in z aktualnimi kin em a tograf sk: m i slikami K filmom tega značaja bodo kasneje prišle žive barvane slike, dalje poročila v slikah o sportu in o kulturi, tako da Mož, ki se je hotel poboljšati Samo dva koraka sem bil za njim in pred nosom mi je zaloputnil vrata. Krčma je bila polna in prisesti sem moral k njegovi mizi. Bil je visoke, krepke postave in izraz njegovih jasnih, skoraj prozornih oči je bil otroško odkrit in dobrodušen. — Morda sploh opazili niste, da sem hotel vstopiti za vami? — sem ga vprašal. Nasmehnil se mi je. — Pač! Nisem pa vratar te hiše, da bi moral držati drugim ljudem vTata odprta. Iskal sem besede, pa nisem mogel najti nobene. — Le nikar ne dvignite zdai krika in vika, — je nadaljeval mož smeie. — Tudi vi ne morete na meni ničesar izpremeniti. Samo enkrat v življenju sem bil prijazen in sicer zavolio svoiih staršev, ki so se mi smilili, ker so bili že obuoali nad menoj. Težak boi sem moral biti, oreden sem Se premagal in sklenil sem nostati drugačen — priiazen in uslužen. Vedel sem. da polagoma s to imremembo pri meni ne bo šlo. temveč da io bo treba Izsiliti naenkrat, od eneffa do drugega. Dobro se če soorn^niam. izpolnil sem bil dvaindvajseto leto. ko spm stopil nekega lepega jutra iz hiše in se bližal upravnemu poslopju, kjer sta imela moj oče in moj stric, ki sta vodila skupno podjetje, pisarno. Prišel sem bil do spoznanja, da mora vsak človek, ki hoče v življenju kaj doseči, začeti svojo karijero prav od korenin. Torej sem potrepljal po rami Aleksandra, zvestega vratarja, ki je bil že tako star, da je svojo službo večinoma predremal, in dejal sem mu, naj gre malo na izprehod, češ, da ga bom ta čas nadomestoval jaz. Moja ponudba ga je bolj presenetila kakor razveselila. Zmajal je z glavo in odšel. Bil sem torej vratar in svoje delo sem opravljal tako vestno, da so bili vsi prišleci očividno vzradoščeni nad prijaznim sprejemom, ki so ga bili deležni že na pragu pisarne. Že dve uri sem tako vzorno opravlial svoje posle, ko sta me pozvala dva gospoda, naj ju čim hitreie odvedem do naibližjega izvoščka. Biti sta morala dobra poslovna prijatelja mojega očeta in strica, ker sta bila odšla komaj deset minut prej v njuno pisarno, ne da bi se prijavila. — Kam sta namenjena, gospoda? — sem vprašal prijazno. — Na vsak način morava doseči brzo-vlak, ki odhaja čez petnajst minut Tedaj sem spoznal, da je udarila moja ura. Zdaj sem lahko jasno dokazal, kako resna je bila zadeva z mojim poboljšanjem. _ ._____. , — Vstopita, prosim, — sem dejal gospodoma. — Če do voli ta, vaju odpeljem na kolodvor s svojim avtom. Prvi hip sta podvomila o tem, da-li bom našel najkrajšo pot na kolodvor in če znam dovolj hitro voziti. Toda hitro sem razpršil njune dvome. Vozil sem naravnost divje, bil sem pripravljen na vse kazni zaradi kršitve cestno policijskih predpisov, saj je šlo za to, da bi storil uslugo poslovnima prijateljema mojega očeta. Nekaj minut pred odhodom vlaka smo prispeli na kolodvor in da bi kronal svojo uslužnost. sem odnesel gospodoma k vlaku njun težki kovčeg. Kar je pripovednik obmolknil in zdelo se mi je, da pričakuje priznanje iz mojih ust. — In zakaj po tako srečnem začetku niste ostali prijazni in postrežljivi? — sem ga vprašal karajoče. — Gospod moj! — je odgovoril mož otroško odkritega in- dobrodušno nasmejanega pogleda. Vrgel je novčič na mizo in vstal. — Počakajte s svojimi moralnimi nauki, da novem zgodbo do konca. In ko je odhajal, je končal svoje pripovedovanje: ~— Ko sem se z avtom vrnil, sem moral zvedeti, da sta bila gospoda, ki sem ju bil tako hitro in uslužno odpeljal na kolodvor, mojega očeta in strica napadla, zvezala in oropala. Hrvatsko gospodarstvo pod državnim vodstvom Hrvatski listi so priobčili pod debciimi naslovi naredbo o ustanovitvi državnega zavoda za enotno ureditev cen in plač odnosno mezd. V Zagrebu se ustanovi urad za nadzorstvo cen, v poedinih županijah pa inspektorati za nadzorstvo cen. Trgovinski minister dr. Todt je dal nevinarjem v zvezi s to uredbo izjavo, ki je vzbudila splošno zanimanje. Minister je govoril o dosedanji politiki cen in mezd. Med ponudbo in povpraševanjem ni bilo nobenega razmerja. Maksimiranje cen je lahko koristno in uspešno samo tedaj, če poseže oblast istočasno v proizvodnjo in porabo ter razdelitev dobrin. Dosedanji politika cen je vplivala škodljivo na njihov razvoj v poedinih panogah proizvodnje. Proizvajalcem je treba njihov trud primerno plačati. Na drugi strani je pa treba poskrbeti, da se ohrani kupna moč konzumentov. Hrvatska se je odloČila za nov način gospodarstva, ki mu bo dajala smernice država sama. Država bo na eni strani strogo nadziral> cene na drugi p?, tudi plače in mezde. Namesto individualističnega izkoriščanja gospodarskih možnosti stopi zdaj disciplina In država bo sama upravljala gospodarstvo v korist vsega prebivalstva. Proizvajalci in podjetniki ne bodo glede svojo inicijative s tem prav nič prizadeti. Vezani bodo samo močno na temelje po katerih bo dr?0''-0, usmerjala gospodarstvo v korist vsesa t. oda. Z Gorenjskega — Seja občinskih komisarjev kranj^ega okraja. V občinski sejni dvorani v Kranju je bilo te dni zborovanje občinskih komisarjev kranjskega okraja. Glavno besedo je imel politični komisar okraja, ki je dajal občinskim komisarjem navodila in smernice 73. bodoče delo na obnovi občinske uprave. Pojasnil jim je tudi glavne določbe nemškega občinskega rela, ki bo sedaj uveden tudi na Gorenjskem. V zvezd z izvajanji političnega komisarja so poročali uradni živino-zdravnik dr. Bedenk, okrožni kmet Huber, višji inspektor Grass ter inšpektorja Schei-der in Wenk o raznih perečih zadevah svojih področij. — Brezsrčna mati. 13. avgusta zgodaj zjutraj so našli na balkonu hiše štev. 7 v Predmostu, občina Poljane nad škofjo Loko, 3 do 4 dni starega novorojenčka ženskega spola, zavitega v raztrgane platnene cunje. Oblasti iščejo mater, ki je tako brezsrčno prepustila svojega otročička* briiki usodi. — Dva tečaja nemščine v Poljanah nad Škofjo Loko. V Poljanah nad Skofjo Loko so priredili že drugi tečaj nemščine, ki se je vanj vpisalo okrog 70 prebivalcev. — Smrtna nesreča. V Spodnjih Gorjah se je pripetila oni dan težka nesreča. 12iet-ni sinček gostilničarja Antona Burje iz Zasipa Stanislav se je peljal s kolesom in je tako nesrečno padel, da je prišel pod težko natovorjen avto. Zadobil je tako težke poškodbe, da jim je kmalu podlegel. — Filmska predstava v Motniku. V Mot-niku se je te dni že petič ustavil filmski propagandni avto Gorenjske. Tudi to pot je bila prirejena v občinski dvorani filmska predstava. Dvorana je bila nabito polna. Gla\7ii film je bil »D. TU 88«, poleg tega so pa vileld gledalci tedenski filmski pregled z ruskega bojišča, — Nočna gasilska vaja v Šenčurja pri Kranja. Nedavno so imeli gasilci v Šenčurju pri Kranju nočno vajo. Njen namen je bil seznaniti gasilce same in prebivalstvo z. gasilskim orodjem in gašenjem požara. Gasilci so nastopili tudi z novo motorno brizgalno in pokazali vzorno disciplino. Prebivalstvo se je sicer nekoliko ustrašilo nenadnega preplaha, pa je kmalu spoznalo, da gre le za vajo, ki jI je sledilo z velikim zanimanjem. Iz Spodnje štajerske — Kmečki vos se Je vdrl v zemljo. V za-padnem delu Slovenskih goric se je te dni pripetilo nekaj izrednega. Kmet Jože Jager je doživel neprijetno presenečenje, ko se mu Je naenkrat udri v zemljo voz z vpreze-nlma kravama. V zemljo se je pogreznil tako hitro, da ni bilo mogoče preprečiti nesreče. Jama, kamor se je vdrl voz s Kravama, Je bila polna vode in malo je manjkalo, da kravi nista utonili. V zadnjem hipu so prihiteli bližnji kmetje in pomagali Jagru spraviti kravici in voz iz precej globoke Jame. Prf reaevanju »o pomagali tudi mariborski gasilci. — Zopet nemški Alpenverein v Mariboru. Nedavno je bil ustanovni občni zbor podružnice nemškega Alpenvereina v Mariboru, ki je po 23 letih zopet začel delovati. Zborovanje je vodil zastopnik Alpenvereina dr. Obersteiner iz Gradca in udeležilo se ga je mnogo planincev. Dr. Hans Schmiderer je izročil novemu vodstvu podružnice vse protokole leta 1867. ustanovljene sekcije. Novo vodstvo Je prevzelo v last tudi Mariborsko kočo. dve drugi planinski koči na Pohorju pa prevzame v najem odnosno jih bo kupilo. — Gostovanje štajerskega deželnega gledališča v Mar-boru in Celju, štajersko deželno gledališče je pripravilo več predstav za gostovanje v Mari bon: in Celju. — Novi grebovi. V Mariboru so umrli zasebnica Marija Košar, stara 71 let. in hišna posestnica Frančiška Košuta, stara 67 let. zasebnica Mari a Bernhard, stara 89 let, učiteljica vdova Marija 2ivko, stara 85 let in trgovski vajenec Alojzij Antolič, star 19 let. h O L L 1) A K Danes: petek, 28. novembra: Gregor III., Sosten. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Decembrska noč Kino Union: Slabo v vedenju Kino Sloga: Jurij, pogum! Koncert italijanske pevke Marije Fiorenza Ciampclli, v veliki Filharmonični dvorani, začetek ob pol 19. (pni 7 url). Adamič-ja/z. revija plesne glasbe, predstava ob 18. v Frančiškanski dvorani. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa c. 43. mr Tm-koczy. Mestni trg 4., mr. Ustar, Želen-burgova ul. 7. Nazalima pffifi«'^ ^ ->ac:iJn-nirani prodaji ofejaciinih K navodilom za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov oblnčilnih predmetov in obutve je Visoki komisariiat z okrožnico od 22. t. m. izdal še nekaj dodatnih pojasnil. Prodaja krzna. Lisičje, zaičie in drr<£e kože pri prodaji niso podvržene izkaznicam, vendnr je trgovina s temi kožami dopustna le med proizvajalci, trgovci in konfekcionisti. Zato ostn^a nadalje v veljavi prepoved prodaje teh kož občinstvu. Izdelani kožuhovinasti mufi niso vezani na izkaznice in se lahko svobodno prodniaio. Za otroke do 4 let ie prodaia kožuhov prosta, če so kožuhi ^onfekcionirani in iz do-mač;h kož Za konfekcijo z oorpmo iz domačih kož se zahtevajo samo točke, ki od-pndeio na konfekcija Uniforme ofjeirjev in podoficfr.fev Oficirji in podofioirii lahko v primeru premestitve v operativne oddelke dobiio od Trgovinsko-indurtrijske zbornice ali od okrajnih glavarstev nabavne bone za potrebne opremne predmete, n. pr. obutev, ki tvori del pohodne uniforme, ali obutev za letalce ali gumijaste škornje. Da stranka dobi omenjeni nabavni bon. mora predložiti zbornici ali okrajnemu glavarstvu odhodno povelje. PodTožki in kanafas za ovrn*nlke na oblačilih, velbledja dlaka in žima zn na-devanje se smatrajo kot predmeti, ki n'so vezani na odrezke osebnih izkaznic. Obntev. Kot obutev za otroke pod 12 meseci se smatra obutev do najvišie mere 13 cm Glede na določbo čl. 17 nnvodil po naredbi št. 144 glede športnih predmetov, za katere sme zbornica izdajati nakupne bone na podlagi prošenj, ki jo oven* pokrajinska športna organizacija, poja^nuiie sedaj Visoki komisarijat, da veljajo določbe glede športnih predmetov za ono obutev, ki je namenjena športnemu udej-stvovanju (planinstvu, nogometu, teku. kolesarstvu, sabljanju, hokeju, smučarstvu in boksanju. Za copate z gumijastim* podplati je zahtevati ono število odrezkov, kakor so določeni v seznamu točk za obutev pod točko 4. Domači jopiči so enakovredni nočni pižami in je zanie vzeti 20 točk, kakor je to navedeno v tabeli A T pod 16. Z vezenimi tkaninami, v katerih prevla-duieio vezenine, je treba postopati kakor s č'nkami in vezeninami in je njih prodaja prosta. blišče DRAMA Petek. 28.: Hamlet. Izven. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 17.30. OPERA Petek. 28.: Zaključena predstava za Dopo-lavoro Začetek ob 17.30 Živilski trg v Mostah Ljubljana. 28. novembra. Na željo, ki so jo izrazile zastopnice gospodinj pri seji za določitev najvišjih cea, bo mestni tržni urad že v sredo 3. decembra odprl začasni živilski trg v Mostah na prostoru med lekarno Gartus in ljudsko šolo na Zaloški cesti. Tudi za ta trg bodo seveda veljali enaki predpisi kot na živilskem trgu na Vodnikovem in Pogačarie-vem trgu, da bodo prodajalci prodajali svoje blago od jutra pa do 12. ure, predvsem bodo pa veljali tudi vsi predpisi, da bodo morale biti vidno označene cene pri vsem blagu, enako bodo pa najvišje dopustne cene morali upoštevati tako prodajalci kot kupovalci. že danes opozarjamo vse pridelovalce zelenjave, povrtnine in poljskih pridelkov ter drugih živil z vzhodne strani Ljubi-'ane in njene okolice, naj svoje pridelke postavijo na prodaj na novem živilskem trgu v Mostah, da bo trg vedno dobro založen z najraznovrstnejšim blagom. Mestna občina je pa z novim živilskim trgom v Mostah gotovo ustregla posebno delavstvu in vsem drugim stanovalcem vzhodnega dela Ljubljane, ker bodo imeli v svoji bližini dosti veliko izbiro 1*3 gotovo tudi vrtmerne cene, saj tudi ta stran Ljubl-ane pridela prav mnogo odlične zeienjave in druge povrtnine. Gospodinjam ne bc treba pač hoditi na Vodnikov trg ter ne bodo več zgubile časa, ker sf bodo le malo zamudile pri nakupovanju na živilskem trgu v Mostah. PRIMERA Zakonci so močno podobni zobem, dejala neka žena — težko je dobiti jih in dokler jih imamo povzročajo človeku mnogo preglavic bolečii. če jih pa nI več, zapuste veliko vrzel. Stev. 2/5 »SLOVENSKI NAROD«,Petek, 28. novembra 1941-XX. Stran 3 V nedeljo celodnevni nogometni spored Slovenska ncgometna zveza je napovedala zanimive tekme v korist svoje blagajne # Ljubljana. 28. novembra. Na seji upravnega odbora Slovenske nogometne zveze preteklo sredo je bilo med drugim sklenjeno, prirediti v nedeljo 30. L m. večji spored nogometnih tekem v korist zvezine blagajne. Po odpovedi nadaljevanja prvenstva se bo tako našim najmočnejšim moštvom ponudila priložnost vsaj za dober trening, če ne bodo tekme glede na rivaliteto med najmočnejšimi odigrane tudi v znamenju prestižne važnosti Izida. Velja to predvsem za tekmo med Ljubljano in Hermesom, ki sta si posebno letos hudo v laseh za čast boljšega, Hermes se je Ivmbljani opasno približal, doslej pa ga je še vedno obvladala. Toda kako bi bilo ko bi si Hermožani tako rekoč za slovo od letošnje sezone privoščili malo zadovoli-stva za zimsko spanje in pokazali Ljub-j$ani, da Šiška 1p ni kar tako! MI smo prepričani, da so marsičesa zmožni; kai pa so v resnici, nam bodo pokazali v nedeljo. Tudi dopoldanski spored bo v znamenju lokalne *derby« tekme med dvema ogorčenima tekmecema iz Most. Prestižno vprašanje bo na Kodeljevem -»sniritus agens« za oba kluba fn navijače, želimo le da v športnih mejah. Spored, ki so ga pri SNZ sklenili za nedeljo izgleda takole: Dopoldne na igri^čn ^Tladike: o"o Sla i :!:» I\t>r«»t:in oh M'adika - Moste P - ' !t«o na igrišču Ljubljane: Ob 18/(8 Mars - repr. I. razred, klubov ob 15. Ljubljana - Hermes Postavo reprezentance I. razreda objavljamo na druprem mrstu. Nedvomno bodo Marsovci morali dati vse, da il bodo kos. Tako karo d a bodo vse tekme zanimive in da bodo zbudile pozornost tudi pri občinstvu. Želimo, da bi bil poset čim številnejši, da bi bila blagajna prirediteljice zadovoljna. Vstopnina za spored na Mladiki bo stajišče 4 lire. mladina 2 liri. za spored na Ljubljani pa tribuna 7 lir, stojišče 5 Ur in mladina 3 lire. Sklepi seje upravnega odbora SNZ Sprejeta ie bila ostavka člana upravnega odbora Adolfa TI I leggerja. Ce se bo Hermes strinjal, bo na njegovo mesto kooptiran Brglez — SK Javornik je zaprosil za uvrstitev v prvenstveno tekmovanje. Prošnja bo rešena, ko bo stvar aktualna. — CONI je obvestil zvezo, da je prepovedano igranje tudi tekem za trening s klubi, ki niso včlanjeni v zvezi; za kakršno koli športno prireditev je še vedno treba zaprositi za dovoljenje Kr. kvesturo; prošnjo se z dvema prepisoma predloži CONI-ju. — Za nastop v reprezentanci, ki bo v nedeljo igrala proti Marsu, so pozvanirMarklč, Ju-ldć, Riselj. Lukman, Fločevar, T'rbančić, Mam (vsi Jadran), ftfcamberger, Rogelj. I*a*nik. Jurkovič, K obal, Acrotto (vsi Svoboda), Žagar (Grafika), inž. Horvat (Elan) Za nedeljske tekme se dovoljuje nnstop vsem verificiranim icralcem, tudi kaznovanim in suspendiranim. Hrvati za red na igriščih Pretekli teden so se v Zagrebu sestali rast r-rrki vseh n<~*j umetnih organizacij in pod vodstvom državnepa vodje za šport in tei-e^no TXgoyo M. ZeHića razriravl juli o načinu, kako bi na kjr:;Jča uvedli rod, oM-sc:r-! no in dostojnost. ' Sklepi sestanka napoveduiejo med dru-gšm, da bodo v bodoče wjra'c:, naj pripadajo velikemu asti ma'emu klubu, en ko tantro kazncvan.i za svoje prestopke. OdsLej mo- rata bili pravičnoM tn nepr»traT*cwt pravilo pri kaznovanju vseh igralcev. Dolžnost po-verjenikov klubov je, da raztoIm*čijo ;bralcem predpise o vedenju, ki jih je že preti časom objavi! državni športni vodia V vi igralci, ki se odslej ne bodo vedli d«--: ►JTHJ in viteško, bodo občutno kaznovani m odstranjeni nc samo z igrišč, temveč iz športa vobče. Pozornost bo posvečena tudi vedenju gledalcev. Vs«ak gledalec, ki bo izzva-1 s sivcjim vedenjem nerede in podžigj'1 sitra^ti. bo po najkrajši poti odveden z igrišča, predan policiji in strogo kaznovan. Pn tem ne gre r«mo za tvorne napade, temveč tudi za žaiitve :gTa'cev, sod t ka in drug h športnih delavcev Trpeli ne bodo n^ti vzklikov, ka kor »Udan ga« »Maščuj se-« KdoT se vede kakoT nevz^ojen Douličniak. ne spada na igrišče Sodniki >c da poka zala. ah je res mogoče na tak način uspešno doseći zaže'cn >moter Mnenja srno da vse kazni ne bodo mnogo in trajno porruacrale — to je pokazala že preteklost — če s-mi sel za vedenje, disciplino in red ne 'zhaja iz živega r>repričama sodeiujočil. o vred no&ti 'n pomenu n;ih *regs poslanstva. Vzrok propadanja je poman i kanje športne vere in MUCU ti v sode! u jočih. obenem pa rorast materialnih vplivov. V nekaj vrstoh V Hamburgu je v nedeljo gostovale nogometna enajs/torica Južne švedske proti zastopstvu nem-'ke Severne marke. Švedi so podiicgli s tesno razliko 2:3. Poročila pravijo«, da sta <_*be moštvi zaigral izvrsten nogomet! Položaji so se naglo menjali in je potek nudil gledalcem obilo užitka. Igralo se je ostro. vcndr.T v dovoljenih mejah Iz prvenstva hrvatske lige sta doklej znana rezultata d.^h tekem Concordija je v Zagrebu porazila zem unski nemški klub Viktorio 11:0. v Ovjeku pa je tamošnji Hajduk premagal zagrebškega H^.ška 2:1. Gradjanski bi bi! mrmral v nedelo nasrtopiti proti Zrnskemu v Mostar ju. Tekma pa '€ biila odpovedana. Svicarii so pripravci od 12. do 15. februarja mednarodno tekmovanje v posebnem rv'rc'v rju. Prireditev bo v Gvtaadu in SS Švicarji novabli k sodelovanju tud' zaston nke Italije. Švedske, Nemčije in drugih držav. Tekmovalci bodo tekmovali v iaha-nju, mečevanju, plav.mju im smučanju. Poročnik madžarskega letalstva je pcstavil nov mart drwfm ie pov'avofk tudi poudaril, da mori rnHnin m.l«ftl, ki P ustaška in đa vodstvo hrvatskega naroda 1 nikoli ne bo gledalo na število pripadnikov j i.staškega pokreta, pač pa le na značaje, i ki bodo ob vsaki priložnosti znali izpolniti j svojo sveto dolžnost do domovine. — Novi člani uprave hrvatskega vseučilišča. Poglavnik dr. Ante Pavelić je imenoval novo uprav-o hrvatskega vseučilišča v Zagrebu, in sicer za šolsko leto 1941-42 in 1942-43. V novi upravi hrvatskeZvonimir<*ot-U t"»rv«'«ke dOTOO- ^Jne dr A SlarBevtfa. Modele za spo-m#fttk v krr»juh l u--.|h .e Slabo v vedenju f.»Oeri 4e Stca v itora postavitev spomenika očetu hrvatske domovine dr. A. Starčeviću v Zagrebu je načela Družba bratov Hrvatskega zmaja Se, I-Lakor pravijo rirvalski dnevniki, ko so vladah v Beogradu najhujši protihrvat-ski diktatorji, in je že tedaj pri hrvatski javnosti naletela na velik odziv, zdaj pa je v najkrajšem času za spomenik zbrala že 600.000 kun Po načrtih, ki so jih iz-delali strokovnjaki, bo veljal Starčevičev e namreč narečila natisniti potrebne napise. Kar se pa tiče želje, na; bi tudi rezervni vozovi dobili številke prog, nikakor ni mogoče ustreči, ker bi se rezervni vbzovi več ne ločili od rednih vez ter bi se zato uslužbenci motili in bi lahko nastale motnje premeta. —lj Spored Ruplovega violinskega koncerta, ki bo prihodnji torek zveC^r, ima dva dela, ki se med seboj popolnoma razločujeta. V prvem delu koncertnega sporeda so tri monumentalna dela iz treh različni literatur in ustvarjalnih dob. Drugi del pa nam naniza več izredno prikupnsa, lahko razumljivih liričnih skladb ali pa de*, ki se odlikujejo po svoji virtuoznosti. Rupel je odličen naš violinist, ki ;!e užival domačo, češko in francosko violinsko izobrazbo do najvišje umetniške popolnosti. Njegovi koncertni nastopi so vselej izreden dogo-dek. ker je polnokrven umetnik, virtuoz na svojem inštrumentu. Prav posebno pa opozarjamo še tudi na odlično sodelovalko na njegovih koncertih, nado najboljšo pia- nistko Zoro Zamikov©. Violinski koncert virtuoza Karla Rupla bo v torek, dne 2. decembra ob 7. uri zvečer v veliki Union-ski dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. 553>n —lj Opozarjamo na nocojšnji koncert slovite italijanske sopraniatke Marie Fio-renze Ciampelli, ki bo ob ^7. uri zvečer v veliki Kilharmonični dvorani. Prvi del koncerta obsega vrsto italijanskih pesmi in sicer: Monteverdi: Tožba Ariane; Ros-sini: Beneška regata; Pizzetti: Bile so tri sestre, Respighi: č>e bi se vrnil; Davico: Iz toskanskih pesmi: O luna in Voda Iz R>a; Mortari: Pastirice. Drugi del koncertnega sporeda prinaša tri znamenite arije, in sicer iz Verdijevega Otella; Boitovega Mefi-stofela in Puccinijeve Toske. Umetnico bo spremljala na klavirju gospodična Cesa-rina Buonerba. Sopranistka Marta Fio-renza Ciampelli je umetnica velikega slovesa, ki ima izredno lep obsežen sopran ter je sijajna interpretka italijanske pesmi *n arij iz največjih italijanskih oper. Koncert se bo začei točno ob h^7. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasben« Matice. 552-n —lj Kakor spomladi. Ljudje pogosto pri-naša;o v uredništvo pomladno cvetje ki se je razcvelo jeseni — kot izredne posebnost. Pomladne cvetje jeseni je navadno redka izjema. Ob tej priliki pa bi lahko govoril: skoraj o pravilu, ne o izjemi. V Rožni dolini na vrtu ogalne hiše Cesta XV. in X. se razcveta že dolgo cela družina troben-tic. kakor da je že marec. Vse rastline so že povsem razvite z velikimi listi in šopi cvetov. Trobent:ce so se razvile, pokrite rahlo z listjem sadnega drevja. Rasto ob hruškah, kamoi solnce niti ne posl;e Sicer pa zda.] r:. bilo že skoraj mesec dni aolnca. —lj Kibji trg. Danes je bilo naprodaj nekaj morskih rib; trg dj mogei biti -oije založen kei je zadnje dni ovirala ribolov na morju hura Prodajah so sardellce po 16 L kg morsk list po 40 - 42, hobotnice po 30 in svežo polenovko po 26 L. Rečnih rib Oj bilo. — lj Končno solnce! Več tednov nismo videli solnca Ljubljana je bila dan za dnem v megli ali pod težkimi južnimi oblaki. Zadnje dni je burja vedno bolj redčila oblake in včeraj pcpoldne se ;e že pokazalo solnce. Ponoči se je povsem zjasnilo in davi je bilo jasn«> in brez megle Začelo je zopet zmr-zovati Preden je pa vzšlo solnce. je »egla megla na mesto Vendar pa pričakujemo solnce vsa; popoldne. —lj Socijalno gospodarski odbor za rejo prešičev v Ljubljani, vabi vse svoje člane Jo št. 10C na gospodarski sestanek, ki bo v dvorani mestnega magistrata in 3 cer v soboto 29. t. m. točno ob 16. uri. Ker je ta sestanek v interesu naših članov, prosimo, da se ga vsi udeleže radi medsebojnega logovora. — Odbor. —lj V počastitev spomina umrlega predsednika Andreja šarabona je uprava Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani poklonila Rdečemu križu 5000 lir, mestnemu poglavarstvu pa za mestne reveže prav tako 5000 Ur. —lj Orig»nalno Frascatl v:no toči od danes dalje gostilna Lovšin, 554-n Napoved časa, poročila v italijanjam. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Beneška fantazija: orka-! ster in zbor pod vodstvom mojstra Ptetra-lija. 21.20: Koncert pod vodstvom mojstra Maria Gaudiossia. 22: Slovensko predavanje. 22.10: Orkester pod vodstvom mojstra Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini Rsđi© L1*tf>ljana SOBOTA, 29. NOVEMBRA 1941/XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. S.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Or-landija. 12.14: Golob-Adamičev duet na harmoniko. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca — operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonična glasba. 14.15: Poročila v slovenščini. 17.15: Plošče. 18.: Albin Nerima: Kemija v gospodinjstvu — nadaljevanje predavanja za gospodinje. 19.30: Poročila v slovenščini. 20: era Sporočamo, da je umrl naš dobri soprog, papa, stari oče in stric, gospod Alejzij čevnja železničar v pokoju Pogreb bo danes ob uri popoldne iz kapelice sv. Petra na 2alah — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. novembra 1941. 2ALUJOCA ŽENA, SIN in HČERKA Praštedio i ni več pod zašcits Pojasnilo hrvatskega finančnega mirii-stra dr. Košaka govori o likvidnosti najstarejšega hrvatskega zavoda Prve hrvatske štedionice, ki se je nedavno odpovedala zaščiti in oprostila že več let zamrznjene vloge. O tem smo kratko že pordfcali. Od 1. decembra daije bo lahko vsak vlagatelj dvignil 10 do 25°/o svoje vloge. Finančni minister je izjavil, da je bil s tem kora-ko mrešen problem, ki se je zdel v bivši Jugoslaviji naravnost nepremagljiv in ki je za male vlagatelje življenjskega pomena. Praštediona je imela doslej zamrznjenih za več milijonov hranilnih vlog. Zdaj { je vse stare vloge prenesla na novi račun J in jih dala v smislu nedavno izdane odredbe o hranilnih vlogah vlagateljem na razpolago. Tako bodo lahko vlagatelji dvignili v štirih mesečnih obrokih 50.000 kun, večje vloge pa v 10-mesečnih obrokih. 30 jtmija 1931 so znašale terjatve pri Praštedion-; 2376 milijonov din. Navzlic izredno velikim težkočam. je bilo mogogče znižati te obveznosti na 784 milijonov, obenem je pa plačal zavod okrog 500 milijonov na obrestih. 23. novembra 1934. so znašali po bivši jugoslovenski Narodni banki. Državm hipotekami banki in Poštni hranilnici dovoljeni krediti skupaj 431.8 milijonov din. Od tega je Praštedio-na odplačala do zloma bivše Jugoslavije 201.7 milijonov din. Poleg tega je ovirala poslovanje zavoda cela vrsta določb. Finančni minister ie ob koncu svoje izjave naglasil. da je odlok državnega vodstva o hranilnih vlogah rešil eno najvažnejših vprašanj hrvatskega denarslva. ^Psfjravlfeti" krvni cbtok Prvič v Evropi je bila nedavno tvegana v bolnici v mestu Aarhus na Danskem operacija, ki jo smatrajo celo izkušeni kirurgi za edinstveno in posebno nevarno. Nekega meža je mučila kronična naduha in ob najmanjšem fizičnem naporu ga je du-šilo tako. da je bil neprestano v nevarnosti, da se bo kar na lepem zadušil. Ce je šel po stopnicah, je dihal tako težko, da je moral neteij časa počivati, ker bi se bil sicer zadušil. Hodil je od zdravnika do zdravnika, toda pomoči ni našel nikjer. Slednjič je pa le naletel na pravega. Dr. Buss v Aarhusu -'e ugotovil, da ima mož hibo v krvnem obtoku in da izvira njegova bolezen od tod. Odločil se je za operacijo, ki se je v polni meri posrečita. Operiral je bolnika na srcu in žilah ter mu spravil v red krvni obtok. Kronična naduha je po operaciji izginila in mož se počuti zdaj dobro. Inseriraj v „Slov. Narodu44 ta MALI OGLASI ODEJE od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/II. 1668 POZOR! Rabljene čevlje, ga-loše, snežke in obleke kupujem. Otroške snežke zamenjam za večje številke. Klavžer, Voš-njakova ul. 4. 1922 Maktdatnr ai pmlt ororta oprav« »Sloven tkega Narodaa. Ljubljana, Pucclnijeva ui. .5 ZIMSKA JABOLKA la oddaja od 20 kg naprej po najnižji ceni — Medama, Ljubljana, Židovska ulica št. 6. 1902 OREHOVA JEDRCA popolnoma izčiščena, dobite naceneje v ME-DARNI — Ljubljana, Židovska ulica 6. 1850 PROFESOR poučuje italijansko stenografijo in italijanski jezik. — Okorn Ferraris — Gallusovo aabrežje 7. 1930 DANAŠNJA HRANA ne odgovarja popolnoma in podhranjule ljudi. Da dobi telo dovolj hranilnih snovi In vitaminov v zadostnih kalorijah — pijte Ambroževo medico, katero dobite le v — MEDARNI, Ljubljana, židovska ulica 6. 1835 P i ■ Zahvala Vsem, ki so nam ob boleči izgubi našega ljubega soproga, strica, svaka in zeta, gospoda Andreja šarabona veletrgovca in posestnika kakorkoli izkazali svoje sočutje, vsem, Id so ga na njegovi zadnji poti spremili, prispevali v njegovo počaščenje za dobrodelne namene ali darovali cvetje — se prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo č£. duhovščini, gg. idnvnikoma prima rij a dr. Ivanu Jenku in primari ju dr. Ljudevitu Merčunu, častiti sestri prednici in č. sestram usmiljenkam Leonišca, vodstvu in gojencem Glnhonemnice, pevskemu društvo »Slavec« za ganljivo petje in vsem stanovskim tovarišem, korporacijam in organizacijam. Prav posebno se zahvaljujemo prijatelju pokojnika g. dr. vVindischerju za lepe poslovilne besede. Sv. masa zadušnica bo v soboto, dne 29. novembra 1941 ob 7. url v farni cerkvi sv. Pete. LJUBLJANA, dne 28. novembra 1941. Globoko žalujoča soproga MINKA in sorodstvo Stran 4 »SLOVENSKI NARODc,petek, 28. novembra 1941-XX. §tev. 27 S Kaj !|udje najraje čitajo K!ajbolj cenjeni pisatelji med odjemalci naših j avnih knjižnic Ljubljana. 27. novembra. čeprav so vsi čitatelji v splošnem ena sama velika družina, vendar se zelo razlikujejo. Duševna hrana je zelo različna in različni so čitatelji. Povej mi, kaj čitaš in povem ti. kaj si! Nedvomno je najbol* zanesljivo merilo človeka, njegovega duševnega obzorja, nagnjeni in. skratka, zna-ČDja. njegova duševna hrana, predvsem čti-vo. Ne boste našli človeka, ki bi čital vso 2 enakim navdušenjem ter zadoščenjem — dobre in slabe romane, knjige, ki nam ->d-krivajo najgloblje prepnde človeške duševnemu m^lajflnejSe odtenke Čustev, ki nas vodijo najbliže Življenjskim skrivnostim in knjige, ki ne razodevajo ne duha in ne srca. V glavnem delimo knjisre v siahko in »težje- čtivo Med lahko čtivo prištevamo pustolovsko in kriminalne romanov čeprav so med njimi včnsih nekateri tako »težkie. da ohležr čitatelju vse življenje na duši. Enotno 'luševne hran:"1, -enolični cei, še ne ponnmo; ni m o toč e zahtevati naj pisatelji piš^io srme glcb^koumne roman? visoke vrednosti. V nekem pogledu je potrebno tu^li lahko čtivo; potreben je >črnU in »beli kruhe. kakor so pred leti pri nas označili razliko med pripovednimi deli, med povestmi, n^m^n lenimi prepro st'm čitateljem in knjigami, ki jih čita razumništvo. Premalo lahkega čA*va >!a mšem knjižnem tr^u ni bilo rikdnr preveč tako zvanega lahkega čtiva. in ponašamo se lahko, da se *šund« ni mogel nikdar preveč razpasti. V »ležali, kjer je izhajalo izrodno mnoMo-ne Lise«. Pri mežikajoči svetlobi nočne svetilke je Leonaruo presedel ure pred krasnim truplom in občudoval lepi obraz, ki mu niti smrt ni mogla skvariti lepote. Leonardo je izumil tudi neki nov način balza-miranja, samo da je telo lepe grešnice čim dalj časa ohvanil pred razpadanjem in si jo tako ohranil, da jo je mogel ODčudovati in risati prelepe poteze njenega obraza. Ko je bil mojster s svojim pioučevanjem gotov in ko s; je vso lepoto pokojne lepotice vsauil v srce. je poslal svojega prijatelja Angela de Tavagia k Framcesca di Giocondu s prošnjo, da bi mu dovolil slikati njegovo ženo Liso di Antonio. ki so jo tedaj smatrali za najlepšo ženo v Firenz: Stan in bogati trgovec se je uprl. Seveda — saj mu je bilo že 72 let. njegovi tretji ženi Lisi pa komaj 26 let. Leonardo da Vinci je štel v tisti dot. 49 let in je bil na vrhuncu svoje lepote in možatosti. Ko se je naposled tudi vladar Milana zavzel za Leonarda, se stari Giacondo ni mogel več uprati ... Sam Leonardo je bil vse svoje življenje nesrečen, ker ni nikoli poznal svoje matere, čim slavnejši je postajal m čim več papežev in kraljev si je poizkušalo pridobiti njegovo naklonjenost, tem močnejša je bila v njem želja, da bi vsaj enkrat objel svojo mater. Neštetokrat je prosil svojega očeta, ki se je trikrat oženil, da bi mu bil povedal, kdo je njegova mati in kje je, pozneje je to poizkušal doseči tudi z grožnjami, toda stari Se: Pietro ni bil toliko junaka, da bi bil svojemu sinu priznal, da je lepo Katarino sredi noči zaradi druge ženske izgnal Lz doma in da zdaj niti sam ne ve, kje je in ali je sploh še živa. Pozneje je Leonardo da Vinci naslikal neko Madono, ki je zdaj shranjena v Louvreu. Slika predstavlja neko mater, ki je od vseh strani obkoljena s skalami, ki neprestano prete, da se bodo podrle nanjo. Kljub tej smrtni nevarnosti s smehom pritiska svojega otroka nase. Do konca svojega življenja je Leonardo izpopolnjeval to svojo sliko in je nikoli ni dal iz rok, čeravno so ga zanjo prosili kralji in papeži. Ko je Leonardo pozneje, kot slavni dvorni slikar Franca I., ležal v svojem dvorcu v Clouxu na smrtni postelji, je nemo poklical k sebi prisotnega kralja, odprl tedaj že več dni zaprte oči, s slabotno roko pokazal prelepo Madono in dejal: »To... to je... moja mati...«. In z besedo »mati« na ustnicah je umrl eden najslavnejših in najbolj nesrečnih genijev vseh časov — Leonardo da Vinci, ki nikoli ni poznal materinske ljubezni. Nadomestilo za jodovo tinkturo V prizadevanju po osamosvojitvi tudi glede zdravil, so iskali v Nemčiji nadomestilo za jod, ki so ga uvažah mnogo iz Chi-le. Sicer se je pa pokazala že prej potreba nadomestiti jod z drugo snovjo, ker jod pogosto draži občutljiv organizem in povzroča razne neprijetne komplikacije, kakor jodove izpuščaje, jodov nahod, jodov base-dow in podobno. V Nemčiji je bila že pred leti oblastveno omejena potreba joda in j od ovih preparatov. Namestu prvotno 10*»/0 jodove tinkture se bo smela rabiti samo 5o/o in še to le po zdravniškem recentu. Nedavno se je pa pojavila v lekarnah nova tinktura, v kateri ni nobenega joda, pa je vendar prav tako učinkovita kakor jodova. Nova tinktura je alkoholna raztopina kompleksnih spojin nekaterih kovin z bromom in rhodanidi. Je rjavkaste barve tako da služi zdravnikom prt operacijah prav tako dobro kakor jodova tinktura. Ima pa še to prednost, da madeže na perilu v nasprotju z madeži po jodovi tinkturi lahko odstranimo. Ker v tem preparatu ni joda je zlasti prikladen za ljudi, ki so za jod zelo občutljivi. Na drugi strani pa bromizma (bolezenskih znakov, povzročenih po bromu) niso na nobenem človeku opazili ker novo tinkturo vsakdo lahko prenese. Na zarodke bolezni vpliva novi preparat tudi v globino približno tako, kakor jodova tinktura. Nordijska rasa v starem Egipt i Nova zelo precizna merjenja lobanj so pokazala, da so prebivali ljudje v Egiptu že v predzgodovinskih časih. Med prebivalci nilske doline, živečimi tam pred približno 7.000 leti, je bila zelo razširjena tudi nordijska rasa. To dejstvo pojasnuje marsikatero kulturno zgodovinsko poseo-nost Egipta. Pohod nordiske rase preko Sahare v Egipt in Mezopotamijo, se da točno dokazati. Biološko važna je ugoto- vitev, da je bila nordijska rasa s svojimi daljnimi pohodi in veseljem do pustolovščin izredno občuljiva za mešanje z drugimi rasami, česar bi o židih ne mogli trditi. S tem biološkim dejstvom se po-jasnuje*o tudi mnoge verske in zakonske prepovedi mešanja nordijske rase Na j vet v i v»M rezervoar asa svetu Na'"večji vodni rezervoar na svetu je Boulbcr Canvon ob Rio Orado v Združenih državah. Zanj je bilo treba zgraditi orjaški nasip, visok 215 m. Za nasip so porabili nad 300 milijonov kubičnih metrov cementa in gradbeni stroški so znašali nad 50 milijonov dolarjev V ogromnem NNkoritu« lahko stoji 15 milijonov kubičnih metrov vode. ki se bo uporabljala v prvi vrsti za namakanje doslej nerodovitnih 140 milijonov ha zemljišča. Dobiček ameriške letalske i2sdustr.je V prvih šestih mesecih tekočega gospodarskega leta je izkazala Curtiss VVrisrn Corp. prebitek 10.66 milijonov dolarjev (lani 6.24), kar pomeni 1.2S (0.68) dolarja na vsako delnico. V istem času je iz-ca-zala Wrigh Aeronautical Corp.. ki izdeluje hidroplane. pribitek 5 34 (2.60) milijonov dolarjev, torej S.90 (4.33) na delnico. Tudi Douglas Aircraft Comp. je mogla v tem razdobju zvišati dobiček na 4.20 (3.39) milijonov dolarjev. North American A:da-tion Inc. pa izkazuje pribitek 3.91 (2.37) milijonov dolarjev. Iz Novega mesta — Rejci malih živali se organizirajo. Pripravljalni cdbor za ustanovitev društva »Mali gospodar« v Novem mestu jc končal vsa pripravljali na dela. Te dni so biLi odobrena društvena pravila in v nedeljo bo ustanovni občni zbor te posebno danes tako važne organizacije. Prebivalstvo pozdravlja ustanovitev te gospodarske organizacije, saj je smotrna reja malih Živali posebno v današnjih časah velikega pomena. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsa dolenjski rejci združili v tej organizaciji ter tako skupno povzdignili na Do!en>kcm uspešno rejo malih domačih živali. Društvo samo pa čaka prav hvaležno delo, da s srnotrnim delom popravi, kar jc blo na Dolenjskem v preteklosti zamujenega. Treba je prikazati prebivailstvu velike koristi, ki jih nudi reja malih živali, ter prisikrberi vsem našim malim gospodarstvom plemenske živali, ki so se povsod izkazale kot zelo koo-istne. — Novomeški Nemci se selijo. Predsedstvo mesitne občine jc objavilo seznam oseb iz Novega mesta, ki so zaprosili za preselitev v Nemčijo. Vsi, ki jitm (iscbe v seznamu, ki le na vpogled v mestni občini, dolgujcio kakršne koli zneske, naj se med uradnimi urami zglase v občms'kem uradu, kjer bodo prejeli tiskovine v svrho svojih terjatev. Rok prijave je 9. december. — Kulturni teden. Nrvo mesto se pripravlja na svoj vsakoletni kulturni teden, ki bo prirejen še pred božičem in bo letos bolj skromen. Predvideni sta dve prireditvi, in sicer orkestra ln o- vcika Ini in instrumentalni koncert ter uprizoritev Gohrjeve veseloigre »Vdove Rošlmke«. Razen teh prireditev« pa bo Novo mesto imelo vel ko umetnostno razstavo, kier bodo razstavili svoja dela znani slovenski umetniki: Jakopič, Gaspari. Sedej, Držaj, Drmelj in Kalin, poleg njih pa bo svoja najboljša dela razstavil znani dolenjski umetnik, naš r^jnk BožidaT Jakac. Novomeško občinstvo z veseljem pozdravlja zanvsel kulturnega tedna. — Odpiranje trafik. Po uredbi Visokega Komisariata morajo biti ob delavnikih \-se trafike odprte od 7. do- 20. ure. Ob nedeljah pa bosta odprti dve trafiki, in sicer tnko, da bosta od vseh trafck po dve imeli izmenično dežurstvo. — Vodnikove knrige. Kakor vsako »leto, bodo rudi letos vsi naročniki Vodnikovih knjig lahko prevzeli pri poverjeniku g. Liliji knjigi, ki izideta te dni. Ker se bosita letos knjigi risikali v omejeni nakladi, s© naprošajo vsi stari naročniki, da se nemudoma prijavijo pri poverjeniku g. Veko-slavu Liliji, šol. upa*, v pok., Sukljotova ul. (Kandija). — Ravnateljstvo Pokrajinske kmetijske šote na Grmu pri Novem mestu sporoča vsem prostiIcem za sprejem v to Šofa, da cx> tehnične težave za začetek šolskega leta deloma cdstranicne. Zato se bo šolske- leto za celoletno in za zimsko šolo pričelo v sredo 10. decembra. Vsi gojenci morajo biti na predvečer, t. j. 9. decembra, v zavedu. — O sprejemu bo vsak prosilec še osebno obveščen in mu bo tudi sporočeno, kaj naj prinese s seboj. — Ravnateljstvo. Obnovite naročnino! tPROKUHSTVO 87 DENANTA Roman. — In odkar sta se vkrcala, ju še niste videli na krovu? — Ne. Iz svojih kajut se sploh ne pokažeta. Le kapitan in stevrard občujeta z njima. — To je čudno. — Da, čudno. Po mojem mnenju imata težke grehe na vesti, pa sta najela >Morskega galeba«, da bi ušla policiji. — Ali je bila ladja pred odhodom pregledana? — Da. Prisostvoval sem celo pregledu, toda kapitan je poskrbel za to, da je skril potnika z vso njuno prtljago v skladišče. — Torej je kapitan v sporazumu z njima? — Vse kaže tako. Najin pogovor je prekinil nenaden Cardiffov prihod. Čim je opazil, da luč še gori, je srdito zakričal, planil na kvartopirce, jih pretepel s pestmi, jim raztrgal karte in ugasnil luč, potem je pa odšel. Spoznal sem, da zna Cardiff držati red na ladji. Po njegovem odhodu so se splazili zamorci in Kitajci na avoje postelje in zavladala je grobna tišina. Ko sem prišel zjutraj na krov, me je poklical kapitan Ross k sebi. — Stopite v mojo kajuto, govoriti moram z vami, — je dejal. Ves prestrašen sem mu sledil. Kaj neki me čaka? — sem pomislil. Ko sva bila v kajuti, mi je dejal kapitan: — Opazoval sem vas včeraj ves dan in prepričal sem se, da ste moranar prav tako kakor jaz škof. Nobenega dela ne znate prijeti v roke. Kapitan je podprl svoje besede 9 strokovno razlago, ki sem jo razumel prav tako kakor hebrej-ščino. Ker sem mu pa skušal ugovarjati, je vzkliknil: — Vi mornar? — Nikoli! — Zagotavljam vas, da sem bil na »Črni zvezdi«. — Kaj? Kaj ste delali na »Črni zvezdi«? Čistili ste čevlje? To je menda vse, kar znate. Lahko vam dokažem, da o mornarski stroki nimate niti pojma, da še nikoli niste bili na jadrnici. Če bi vas vprašal, kaj bi storili, če bi se zlomil jambor, bi me najbrže debelo pogledali in molčali. In če bi vas vprašal,, kaj bi storili, če bi se raztrgalo jadro, ne da bi ga sneli, bi široko odprli usta in izbuljili oči. Vi ste mornar kakor podplat na mojem čevlju. Nalagali ste me, ko ste se mi predstavili Nič bi me ne oviralo, če bi vas takoj izkrcal. Kapitan Ross je potisnil žvečilni tobak z ene strani ustne dupline na drugo, potlej me je pa obsul z najgršimi psovkami. In kazalo je, da se je s tem zadovoljil. — Dobro, — to me je naučilo, da bom v bodoče preizkusil vsakega novega mornarja. Obljubil sem vam petindvajset funtov za eno vožnjo. Znižujem vam plačo za polovico. In namestu, da bi plezali med jadra, ostanete v kuhinji pri glavnem kuharju. Upam, da znate vsaj lupiti krompir in rezati čebulo. Marš v kuhinjo, poberite se mi izpred oči! Pojdite k Zanzibaru in recite mu, da sem vas odredil za po-mivalca posode, ker ste za mornarja preneumni. Pozdravil sem in odšel. Napravil sem kisel obraz, kakor da me je kapitanova nemilost zelo zabolela, v resnici sem bil pa prav zadovoljen, da se je to zgodilo. Zdaj sem bil vsaj prepričan, da si ne bom zlomil tilnika, Če bi padel z jambora. Odhitel sem po ozkih vijugastih stopnicah v kuhinjo in se predstavil zamorcu Zanzibaru. Ob mojem prihodu je piskal na veliko okarino iz bele kovine nekakšno tropično melodijo. Pri tem je majal z glavo, zavijal oči in cepetal z bosimi nogami takt po tleh. Čim me je opazil, je odložil okarino in vprašal: — Kaj hote ti, gospod? Povedal sem mu, da me pošilja kapitan. * Smeje me je poslušal do konca, potem je pa dejal: — Biti zadovoljen — Da, biti zadovoljen, imeti tovariša. Tu dolgčas... Midva, midva zbijati šale, igrati na okarino in plesati. Kako ti se imenuje? — Colombo, — sem odgovoril z imenom, ki mi ga je bil dal kapitan. — Jaz Zanzibar... Toda ni res... Jaz ne Zan-zfbar, jaz Batual. Segla sva si v roke in Zanzibar je v proslavo mojega prihoda odmašil steklenico ruma. Čez nekaj dni sva bila najboljša prijatelja. Pripovedovala sva si najrazličnejše zgodbe in igrala na okarino. Že prej sem se ukvarjal s tem glasbilom in znal sem dokaj dobro igrati nanj, toda v Zanzibarovih očeh sem bil pravi virtuoz. Če sem ga hotel navdušiti, sem ga prosil, naj zapoje svoje pesmi, sam sem ga pa spremljal na okarino. V takih primerih je bil Zanzibar ves iz sebe od navdušenja in večkrat sva tudi dvajsetkrat ponovila isto melodijo. Najin koncert pa ni ugajal skrivnostnima potnikoma, ki sta imela svoje kajute blizu kuhinje. Pritožila sta se kapitanu, ki se ni zadovoljil samo s tem, da je zaplenil Zanzibaru okarino, temveč je tudi odredil, naj mu odštejejo še petindvajset udarcev z vrvjo. Spominjam se še, kako se je ubogi dečko vrnil po tej barbarski kazni v kuhinjo. Na ramenih in hrbtu je imel vse polno modrih lis in trpel je silne muke. Skušal sem potolažiti ga in z oljem sem mu namazal telo, po katerem je neusmiljeno udarjala vrv. Ubogi Zanzibar! Najbolj ga je bolelo, da je bil ob svojo okarino. Obljubil sem mu preskrbeti boljši instrument in takoj sem se lotil dela. Iz škatlice za cigare, na katero sem napel različno debele žice, sem napravil nekakšne Zelo zvočne citre. Tudi sebi sem napravil ene in tako sva znova udarila svoj duet, ki ga pa kapitan nikoli ni priš?! prekinit, ker potnika najinega koncerta nista slišala. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeras — Za fnmutirt del lista: Oton Chiistof — Vsi v LJubljani