224. številka. Ljubljana, petek 2. oktobra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan, izvzemai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogprske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. aa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za nieaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah «ii za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Hokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na ceiovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Germanizacija. Nameščenje ncm.skih profesorjev na nade srednje šole, katero smo zadnje dneve v uradnih novinali čitali, — kakor tudi mnoge naredbe glede nižjih ljudskih šol, imajo vidni namen, kar je le mogoče nemškemu jeziku pot nadelavati mej naš slovenski narod. To je po našem prepričanji ravno toliko, kakor poskušaj našo mladino ponemčevati, našo narodnost Škodovati. Denašnje poročilo našega graškega dopisnika o prvih predlogih učiteljski konferenci za slovenske šole na Štajerskem, kakor tudi obnašanje necih nemškutarskih glasnikov kranjske učiteljske konference, ki celo slovenščino iz šolskih knjig izrivajo, slovenske učne knjige pak sklepajo tacemu odboru na kritiziranje dati, v katerem Linharti sede, ki niti ne znajo slovenskega in so sovražniki slovenskega jezika: — vse nas s skrbjo navdaja, kaj bode z našo narodno šolo. Kdor ima šolo, ima mladost, in mladost je steber bodočnosti ; tako si mislijo protivniki naše narodnosti povsod, kjer koli do oblasti morejo. Za to uvajajo tujščino v naše šole, na škodo slovenstvu in na kvar in posmeh vsem pe-dagogičnim načelom. Tiskovna nsvobodau, kakoršno slovanski novinarji v Avstriji zdaj uživamo, ne dopušča nam o tem obširneje govoriti, pač pak hočemo dvoje omeniti. „Qui tacet consentire videtur" je star pregovor in resničen. Za to bi morda pač ne bilo neumestno, ko bi naši slovenski poslanci, naj bodo klerikalni ali liberalni, nasproti vladi svoj glas povzdignili v tej stvari. Njih glasove ne more policija konfiscirati, kakor bi nas, ako bi več govorili. Oni bo tudi prvi poklicani, da govore tam, Listek« „Geschichte Krains von dep filtesteu zeit bis auf (las jahr 1S73. Spisal Aug. D i mit z, c. kr. finančni svetovalec." Uže večkrnt se je poudarjalo, da so hude politične borbe majhenim narodom v marsikateri zadevi nekoristne, mnogokrat celo škodljive. V dobah burnega političnega gibanja uporablja majhen narod vse svoje sile, vse svoje moči za politično agitacijo, ter le prepogostoma zanemarja mirno pa plodono-nosno polje duševne, zlasti pa znanstvene delavnosti. „Inter arma tilent miiBae", tako tožijo Hrvatje, tako Čehi, tako vzdihujemo tudi mi Slovenci, ki smo od nemile osode primorani, da stojimo neprenehoma na braniku svoje narodno s ti, ter bijemo kruti boj za svojo borno eksistenco ! Kako zanemarjeno in opustošeno na pr. je kjer so preverjeni, da se narodu krivica godi. Tu nij treba nobenih ustavno-pre-knenih državopravnih adres, nego vsak pošten, pravimo pošten ustavoverec bi moral sam slovensko interpelacijo sopodpisati, ki zahteva, da ne znani paragraf devetnajsti državnih osnovnih postav decemberske ustave izpolnuje. Ta ne velja izgovor: nsaj ne bode nič pomagalo". Nego pomisliti se mora, kako bodo protivniki naše narodnosti vedno več poguma dobili in vedno dalje šli v izrivanji slovenskega jezika in slovenskih narodnih profesorjev, ako bomo mi molčali in tako videz dajali kakor da bi nam bilo vse to malo mari. Iz cele te situvacije pak bi se morali dalje vsi Slovenci učiti kako škodljivo je za našo narodnost, če nekateri tlačijo v politiko, kar v politiko ne gre ; če na eni strani s pretiranim verstvom in usiljevanjem svoj h ultramontanskih idej vzbujajo tudi pretiran odpor na drugi strani, ki si teh idej usiljevati ne da; če se osobne simpatije in antipatije odločilno rinejo naprej. Vse to nas slabi, nam jemlje moči, katere mej soboj potrosimo, namestu da bi jih skup nemu sovražniku nasproti v odpor postavili. Videti moremo, da Nemcem in nemškutarjem, kadar z nami v politično dotiko pridejo, velja njih narodnost največ, tudi več nego svoboda. Da bi nas ponemčevali, bilo jim je ter jim je še vsako sredstvo dobro in vsako je prvo. Ali nij mogoče, da se jim od naše strani tudi enolik odpor vzpostavi? Ali nevarnostim nasproti, ki nam žugajo, nij mogoče vse ne v politiko spadajoče stvari odstraniti in le narodno zastavo vzvisiti ? Kar se tiče germanizacije same, nas pri nas prej cvetoče polje domaČe zgodovine! 17. in 18. stoletje je nam podarilo Valvasorja in Linharta, 19. rodilo nam je — Ra-diesa! Historično društvo v Ljubljani, ki je vsaj nekaj storilo za zgodovinsko vednost, ustavilo je žalibog svoje delovanje večjidel vsled pomanjkanja duševne podpore, dasi-ravno mrgolijo ljubljanske srednje šole učiteljev strokovjakov, kateri bi se „ex professo" vsaj nekoliko morali pečati z domaČo po-vestnico. Tudi za nabiranje tako raztresene zgodovinske tvarine se nij skoro nič znamenitega in zdatucga storilo, kajti g. Klunu, kateri je dip'omatorium carniolicum izdavati začel, toda kmalu nehal, gre tudi v zaanosti ista mera odkritosrčnega zaupanja, katero si je mož uže v političuej sferi zaslužil. Resnično hvaležni smo tedaj g. D imitzu da se je poprijel težavnega dela, spisati obširno, sistematično, stanju denašnje vede primerno povestnico kranjske dežele, zasluga njegova je tem večja, ker ga zadržavajo za- pač zdaj ponemčili ne bodo. Ako se je naš jezik ohranil, ko se nij nikdo zanj brigal, ohranil se bode tudi odslej, ko izhaja v njem dvajset različnih časopisov, vsako leto na tisoče knjig, in ko uju je vseh vendar na tisoče in tisoče nže, ki se vedoma zanimamo za njegovo obrambo in vzgojo. Najstrožje postave in največji pritisk tujcev, ne bode nič opravil, dokler je še patrijotičnega duha in srca mej nami. Vse to razmatravanje pak nas zopet opominja še na drug predmet, ki smo ga uže mnogokrat v tem listu izticali: namreč, skrbimo tudi za svojo literaturo in za razširjenje slovenske knjige, slovenskega branja, — a ne potrosimo vseh močij v politiko. Morda nobena sila nij tako močna hraniteljica proti širečemu germanizmu nego dobra slovenska knjiga. O tem pak o svojem času še izpregovorimo. Štajerska deželna učiteljska konferenca. Iz (iradca 26. sept. [Izv. dop.] Žalosten dokaz, kako nepravična je slavna vlada nam Slovencem v narodnih vprašanjih, in kako bi rada videla, ako bi se naš narod prej ko prej navzel čisto nemškega duha in privadil nemškega jezika, nam je baš denes dokončana prva štajerska deželna učiteljska konferenca. Nečem obširno opisa-vati vseh zaključkov te učiteljske skupščine ker so po večjem pedagogičnega sadržaja, in hočem le omenjati vprašanja, ki zadeva slo-v e qh k o-štajei *ke šole, ki se torej naše slovenske narodnosti dotika. Vse zadeve o s 1 o v en s k o-štajerskih šolah so bile izročene posebnemu odseku, kateri je imel nasvete preke in težave vsake vrste. Kranjska zgodovina, temna in nepoznana v svojih počet-kih je potem posebno v srednjem veku zarad zamotanih teritorijalnih razmer sitna in težko razumljiva, viri pa so večjidel primerno redki, po mnogih arhivih raztreseni in neurejeni. Poleg tega je pa uže samo na sebi silno težavno, spisati lokalno zgodovino ter jo ob enem lepo in harmonično strinjati z vesoljno, ustvariti znanstve.o, učeno delo, pa ob enem ugajati in zadostiti velikemu, nestrokovnjaš-kemu občinstvu. Pivi do sedaj na svitlo prišli zvezek Di-mitzeve povestuice obsega kranjsko zgodovino od starodavnih predsgodovinskih časov do razpada zahodno rimske drŽave 1. 47<> po Kr. Dasiravuo ne nameravamo, obširne kritike pisati o tej knjigi, hočemo vendar kratko izpregovoriti o njenih glavnih prednostih, pa tudi o nekaterih nepopolnostih in napakah. Vsakateri literarni proizvod, beletristični staviti glavni skupščini. V ta odsek bo voljeni bili učitelji, ki so po večjem na dobrem glasu, namreč gg.: liobisutiz Celja, (predsednik), Lapajne iz Ljutomera (referent), K a pun iz Konjic, Koderman iz Franko-lovega, Nerat iz Maribora, Sernec iz Ptuja in M >ge iz Slovenske Ristriee. Temu komiteju je izročila vlada (predsednik skupščine, dež. šolski nadzornik Uožek svoj na-čl i. Ta pa je imel take določbe zastran nenemških (slovenskih) Šol, da bi slovenske šole, strogo se po njih držaje v kratkem se ponemčiti morale. Po tem načrtu bi bil namen slovenskih Sol edino le dobro izurjenje v n e mšči ni, v p is a v i in govoru! Izvoljeni odsek je pa za načelo vzel: slovenščina učni jezik, nemščina samo učni predmet na podlagi materinščine. Po predlogu g. Lupanja, ki se je še preveč udal, Česar mi ne odobrujemo, imela bi se nemščina kot predmet uže na enorazrednih šolah obravnavati, namreč v višjem oddelku. S tem zmernim predlogom, ki je šel srednji pot, s katerim se je z ene strani vladi in nenarodni stranki na Štajerskem ustreči hotelo, iz druge strani bi se slovenski narodnosti preveč ne škodovalo, hotel je komite pri glavni skupščini prodreti. Referent Lipanj e je živo priporočal odborov predlog, ki se ozira po-polnem na sedanje postavne določbe, in gotovo bi bil zmagal, ko bi predsednik zanj bil in ko mu ne bi bil — Slovenec, prof. R o b i č iz Maribora nasprotoval z nasvetom, da se vsa ta reč izroči okrajnim učiteljskim konferencam in okrajnim svetom. No, ta predlog sam na sebi ne bode morebiti skozi in skozi slabih nasledkov imel, toda način, s katerim je g. U'ibič predlog slovenskega odseka pobijal in svoje mnenje priporočal je bil tak, da se je Robičn po pravici n ezn ačaj n o s t, ne kolegijalnost in celo še več od strani slovenskih učiteljev očitalo, čemur so tudi pravični nemški kolegi pritrjavali; kajti iz njegovega govora proti predlogo vi m načrtom se je razvidelo, da on nij imel dobrega namena zastran slovenskega šolstva. Predlogi odsekovi so mu bili uže 2 dni pred znani, povabljen je bil od odseka, da se posvetuje o tej stvari kot zvedenec itd. Vendar je prvi govoril proti odseku rekoč da nij razumel svoje naloge, da o vsem drugem govori, kakor se od njega terja, da nij naredil tvarine za nemščino i. t. d. A zmaga njegova je za njega in za vlado kajti ona je bila za njegov predlog, kakor se je videlo po obnašanji predsednika, le malo častna. — Robičev predlog je > pomočjo zapisateljev dobil le samo 2 glasa veČine. Dosta resnic sta povedala — kakor čujem — Robičn in vsem tistim, ki idejo po-nemčevanja zastopajo, učitelja Bobimt in Lapauje, pa kaj se hoče, rekel je sam neki nemški kolega: ..Man sieht die Absicht, und wird verstimmt". Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (VI. seja 3 0. sept.) Dr. pl. Schrei ilrofii peticijo več posestnikov glediščnih lož, naj se gledišče, ki je do zdaj zavarovano pri banki „Sloveniji", katera pa „jako slabo stoji," zavaruje pri kakem drugem solidnem zavarovalnem institutu. (Izroči se finančnemu odseku.) Dr. Schrei izroči dalje peticijo „krainischer lehrerverein-a" naj se nekateri paragrafi deželne šolske postave prenarede. (Izroči se šolskemu odseku.) Deželna vlada izroči zapisnik tistih občin na Dolenjskem, ki so bile po toči in povodnji poškodovane. (Izroči se finančnemu odseku.) Dalje izroči vlada načert stavbenega ali zi-danjskega reda za Kranjsko. Poslanec Obreza in drugovi stavijo predlog naj deželni zbor sklene postavo, s katero se uredijo davščine, katere morajo občine odrajtovati, za javne ljudske š de. Grof H ar bo in drugi stavijo sledečo interpelacijo do c. kr. vlade: „Pri delitvi državne podpore zarad poškodovanja po nevihti in toči 19. j u j i j a t. I, se je 3. junija t. 1. v Dobrniči zgodilo, da je bil eden poškodovanih, kateri je pri volitvi za državni zbor glasoval za narodnega kandidata, mej drugimi, katere so c. kr. uradniki pri delitvi podpore ovrgli, s tem odpravljen, da ga je c. kr. komisar vitez v. Ve stene k v pričo občinskih mož in vpričo namestnika c. kr. deželne vlade kneza Metternicha, za-rotil z besedami: „Vi pa tudi zato ne dobite podpore, ker ste tako volili! Veste kako ste obljubili, kako ste svojo obljubo izpolnili ? Tedaj zato ne dobite zdaj nič!" Ko je potem eden navzočnih kmetov komisarja s tem zavrnil: „da volitve ne ali znanstveni, zahteva kot neobhoden pogoj svoje veljave iz ene strani harmonično razmerje svojih del, iz druge vezanost, edinost, celoto; ovinki, izrastki, nepotrebne obzirnosti so vsakemu umotvoru le v kvar in škodo. Tega principa se je tudi držal g. pisatelj ter pisal skrčeno, kratko, koncizno; srečno se ogibal onih dolzih in dolgočasnih ekspekto-racij, onih nepotrebnih razkladanj na pr. o rimskej administraciji, o rimskem davkarstvu kakor jih nahajamo pri Ankershofuu, Mu-charji i dr. Posebno glede rimske perijode si je bil pisatelj zvest, da ima pisati kranjsko zgodovino, ne pa zgodovino rimskih provincij ali pa celo povestnico rimske države sploh. Priznavati moramo dalje temeljito znanje in strokovnjaško izobraženost g. pisatelja; nže iz mnogovrstnih, nekoliko sicer nepotrebnih citatov se razvidi, da se je g. Dimitz dobro seznanil se starimi in novejšimi zgo- dovinarji. Večjidel se mu je tudi posrečilo, rezultate svojih študij in preiskavanj jasno i v lepej obliki svojim bralcem razloževati. Posebno se nam pa dopada, da se je pisatelj prav po geslu moderne vede, zlasti na kulturno zgodovino oziral ter tu i veliko marljivostjo in natančnostjo nabral vse nam znane črtice, ki nam pred oči stavljajo stanje, ži-venje in delovanje onih rodov, kateri so v davno minolih dnevih bivali v našej milej domovini. Sicer nahajajo se v prvem zvezku Dim. povestnice tudi nekatere pomanjkljivosti in zmote. Zlasti moramo grajati, da pisatelj nekako aristokratično - ošabno prezira tako važno in interesantno vprašanje o starosti slovanskih naselbin v našib pokrajinah. Pitanje, ali nijso mar bili prebivalci starega Nurika in Panonije vsaj deloma slovanskega rodu, vendar še nij popolnem rešeno, nij skoz in skoz dognano in torej je gredo čisto nič k temu, da pri volitvah ima vsak volilec prostost voliti po svojem prepričanji kogar hoče," ga je vitez Vestenek enako zarotil s tem: „Vas bom dal zapreti, če boste tako govorili!" — Ker je tej — tudi po Časnikih razglašeni dogodbi naše. kr. vladni časnik le toliko ugovarjal, da se dotičnemu posestniku le zato nij dalo podpore, ker je sicer premožen, — je s tem tudi vladni časnik — razen tega zanesljivo in z ponudbo prič poročano vedenje in besedovanje viteza v. Vesteneka potrdil. Z ozirom na to, da je bila podpora po državnem zboru privo-ljena iz državnega zaklada, po nevihti zadetim dolenjskim sodržavljanom, — nadalje z ozirom na postavno zagotovljenje prostosti pri volitvah, — kaže se vedenje c. kr. komisarja vitez v. Vesteneka, po čegar govorjenji bi se smela obračati poškodovanim odločena podpora — kot nagrada za ubogljivost pri volitvah, in kakor da bi on smel kaznovati tistega, ki se postavne prostosti pri volitvah poslužuje, ali to prostost le trdi, — kaže se vedenje tega c. kr. uradnika na dve strani zoperpostavno in sploh tako, da more vlado pri državljanih ob veljavo spraviti. „Zato stavijo podpisani vprašanje: 1. Ali je c. kr. vlada na tanko preiskala povedano pogodbo? 2. Kaj je c. kr. vlada takemu uepostavnetuu vedenju Hvojega uradnika viteza v. Vesteneka nasproti storila, ali kaj hoče storiti ? Zastopuik vlade, dvorui svetnik \V i d-mann odgovarja ua iuterpelacijo dr. Po-klukarja zarad osušenja ljubljanskega močvirja. On pravi, da se je lokalna komisija za 08ušenje močvirja ustanovila leta 1816. Takrat so posestniki na močvirji, ko so eukrat korist posuševanja uvideli, sami komisijo prosili, naj jim da navod za najbolj potrebna kulturna dela, naj jim pove, kje bi bilo najbolje napraviti nove prekope, in kje stare iztrebiti, in kje pota napraviti. Samo za to se je lokalna komisija za osu-šenje močvirja ustanovila, in še denes ima nalog voditi in nadzorovati dela, ki jih posamezni ali pa cele občine prično. V prvem času je našla komisija povsod največjo prijaznost od strani interesentov in največje veselje k dela. Takrat je imela komisija bogato polje delovanja, in kdor je poznal močvirje prej in zdaj, bode potrdil, da je komisija res prav mnogo storila. V teku časa pa, z napredkom osuše- dolžnost vsaeega popisovalca te dobe, da natančno razklada stanje te imenitne kontroverze, ravno tako, kakor se na pr. v grskej zgodovini subtilno razlaga pitanje o narodnosti starih Pelazgov. V istini je veliki nemški zgodovinar in jezikoslovec Kaspar Zeus s prva avtoriteta ua tem polji, toda Safaflk, Bulgarin in drugi slovanski učenjaki vendar za boga nijso take ničle, da bi se vestni zgodovinar le tako „en passant" na njih mnenje ozirati smel. Tu ne zadostuje kopica mogočno-donečih fraz, niti nekoliko citatov posebno ako ne spadajo „ad rem" ko n. pr. citat iz L dtner-jevega sestavka, najmanje pa zaničevanje one silno važne podpore, katero čestokrat išče in si pridobi zgodovinska veda pri sestrici filologiji! — Pa tudi po Z eu 8 8 u je neresnično, kar trdi g. Dimitz, da bi namreč SI o vanje še le v G. stol. na zgodovinski oder stopili, kajti „Venedov" to je: Slovanov omenjajo uže Plinij, Tacit in vanja, ao se okolščine izpremeuile. Veselje do dela na močvirji je pri večjej samostalnosti posestnikov ponehalo, in mlajša generacija napravlja komisiji velike sitnosti in se v mnogih slučajih njenim naredbam vstavlja. Te ovire se množe od leta do leta in morajo uspešno delovanje komisije zadržavati, ker ona more le tam delati za prid in napredek, kjer nahaja pametne, ubogljive in pridna posestnike. Postavni načrt, ki ureduje osušenje močvirja, se bode morebiti še v tej sesiji izročil deželnemu zboru. Zdaj ga pretresava ministerstvo za poljedelstvo. Do istega časa pa, da bode postava sklenena, bode komisija prav rada kakor dozdaj pospeševala ista dela posestnikov na močvirji, ki jih bodo delali na svoje stroške, in ne zahtevali kaj iz zaklada za osu št nje močvirja. Poslanec M u r n i k por.ča v imenu narodno gospodarskega odseka, o postavi glede časa, v katerem naj se divjačini lovi. Debata o tej postavi traje skoro 1 1 ure, ker so bili vsi lovci na nogah. Udeleževali so se je : grof Margheri, pl. Langer, grof Barbo, Dežman in dr. Zamik. Poročevalec grof Barbo je govoril tri govore o zajcih. Končno se postava z nekaterimi prena redbami sprejme tudi v tretjem branji. Poslanec Murnik poroča o postavi glede začasnega preklica veljavnosti §. 45 postave od 29. aprila 1873. 1. dež. zak. št. 21. Postava se glasi: Člen I. Določba §. 45. v postavi od 20. aprila 1873.1. dež. zak. št. 21. se povsod po Mojem vojvodstvu Kranjskem, le razen okraja deželnega glavnega mesta Ljubljanskega, za čas od začetka šolskega 1. 1873/4 do 31. decembra 187-1 1. devlje ob veljavo. Člen II. Da se pokrije vsled tega nepokriti del zunaj okraja Ljubljanskega mesta proračunjenih stroškov šolskih občin je dodatno za 1874 1. razpisati 8% deželna pri-klada na neposrednje davke, katere je rešeno le Ljubljansko mesto. Člen III. Ta postava dobi veljavnost dnevom svojega razglašenja. Člen IV. Izpeljava te postave naklada se Mojima ministroma za bogočastje in nauk ter za finance. Postava se sprejme brez debate en bloc. Poslanec Horak utemeljuje svoj pred- Ptolemej in potem v začetku 3. stol, rimska popotna karta. (Zeuss, 1. c. 265 i. d.; 592 i. d. *) — Deloma nepovoljne so v prvem zvezku geografične partije. Tako je razprava o oro- in bvdrografiji naše domovine v rim skej dobi nejasna, ter kaže na enem mestu notranje protislovje (1. c. pag. 28.) Posebno teško razumljivo in zmedeno je pa poglavje, katero se tiče rimskih cest (1. c. 59. i. d.); zlasti razlaganje kontroverze glede ceste Aqtiilea-Virunum (1. c. 62—64) je skoro neprebavljivo. Končno moramo tudi omeniti, da pogrešamo semtertje pri g. pisatelju one ostre, 8trogoznan8tvene kritike, katera je temelj denašnje historične vede. Govoreč o uvedenji krščanstva v naše dežele omenja na pr. potovanja in delovanja sv. Petra, sklicevaje se na (v svojej sferi sicer čestivrednega) Mucharja, •) 7. Dimitz, 1. o. 10—11. — Sioor naj g. Dimiti nikar no misli, da stojimo na stališči naivnoga reconsonta „N>vicu, čegar razpravljanje lo na novo dokazuje žaloatno-zaneroarjcno stanju zgodovinskega znanja na Kranjskem. Pis. log, naj se leta 1821 uvedena naredba, da se od hišnega davka 15% odtegne za vzdrževanje hiš, na 30% poviša. On pravi, da tedajšnja vlada je dobro vedela, da če posestnike ne navdušuje k popravljanja hiš s tem, da jim nekaj davka odpušča, bodo posestniki svoja poslopja zanemarjali in s časom do tega prišli, da ne bodo mogli nobenega davka plačevati. V tistih časih je hilo 15"... odpuščanja dovolj, zdaj pa ne za dostaje. Delavne moči, materijal se dva do trikrat dražje plačuje nego takrat ; cesarski, deželni in mestni davki s prikladami se pač tudi ne smejo primerjati s tistim časom, ko je izšla omenjena postava. Takrat so turli majheni hišni posestniki večjinom sami v svojih hišah stanovali, in uij jim treba bilo kakor zdaj sprejemati mnogo večinom ubozih gostačev, ki stanovanja kvarijo in v mnogih slučajih niti stanovnine ne odrajtujejo. Prej je dobil hišni gospodar tudi posojilo za 5% do 6%, zdaj pa kar je postava o oderuhovstvu ponehala, mora po 10% in še več plačati. In če vlada pri novih stavbah dovoli prostost od davkoplačevanja za mnogo let, koliki* pravičneje je, da stori tudi nekaj za vzdrževanje starih his. Jaz tedaj visoki zboruici gorko priporočam svoj predlog in nasvetujem, da se izroči narodno gospodarskemu odseku. (Enoglasno se sprejme.) (Dalje prih.) Politični razgled. "%*«M r*»rxf v (ležeta V Ljubljani 1. oktobra. Denašuja „Wicncr Ztg." prinaša cisar-jevo ročno pismo, s katerim s-j *ti'£€ivtti ^##<>#• sklicuje na 20. oktobra. Tedaj imajo deželni zbori k večjemu še dobrih štirinajst dni časa. Iz 1* ftttt «irž*iv«». ttti*ki „Golos", eden najveljavnejših samostalnih ruskih organov, svetuje Cehom, jako energično naj popuste pasivno politiko, naj se odreko svojemu separatizmu iu lede-ralizmu, ter stopijo v rajhsrat. Ker je Avstrija z llusijo v prijateljsko zvezo stopila, tudi Avstrija ne more Slovanom sovražne politike delati. Male narodnosti naj s« s tem ohranijo, da svoj jezik branijo, g'dć in se izobražujejo. — O tem Članku bodemo obširneje govorili, kadar čujemo, kaj bodo Cehi na to* odgovorili, „St. Pctcrburgsk ja V o l oni osti" prinašajo članek, v katerem pravijo, da le želja, ogniti se videza um^avanja v Španiji vodi llusijo, da Špaojske ue pripozna. — O uporu uralskih kozakov nij došlo še avtentičnih poročil. Ruski car je šel v Schastopol ogledovat vojsko. Gambettov list je v f fttiarnsteeM novinarstvu naredil veliko ropota. Monarhi-čni časniki so tako vselej nervozni, ako ime eksdlktatorjevo čujejo, zdaj pa je celo hud krč lomi. „Ordro" se tolaži s tetu, d=* repu-blikaaska stranka nij edina. A takoj v dru-zem predalu obžaluje da je njegova lastna •tratlka razklana. Veliko preglavice delajo francoski vladi volitve v pomorskih Alpah, kjer se je poslanec Berg"nti ustrelil, Piccon pa odpovedal. Oha ta dva sta bila odločno italijanskega mišljenja. Čistih septenaliitov v Nizzi nij, zato pa vlada podpira bonapar-tista vojvoda 11'coli, in pa legitimista Vidala. Sploh berači septenat pri vseh monarhičnih strankah za pomoč t^r žanje za to posmeh in zasramovanje. „Septenat", pravi Pavi je predgovor k cesarstvu." „ITnivers" je nedavno v imenu legitimistov vladi odpovedal prijateljstvo. Flensburška rWowftflctttscJ»e Zei-tung" poroča, da so danski voditelji in prvaki sklicali 28. zept. v lladersleben velik ljudski shod. da bi se razgovarjalo o sever-nošlezviškem pitanji. Predsednik je pa ta zbor takoj razpustil. Navzočna nemška večin a(?) je takoj konstituirala nov zbor, ter je sklenila, cesarju izreči zahvalo za energično postopanje proti danskim ..upornikom'*. Iz Mjnndnna se telegrafira, da se bode šest sledečih resolucij predložilo narodnemu meetingu, ki bode 7. okt. v Glas-go\vu, v zavarovanje državljanske in verske svobode. 1. Ker gesla in postave rimske cerkve involvirajo najvišje politične pravice, ter torej najvišjo jurisdikcijo terjajo v svetovnih in duhovenskib zadevah, je to nekontrolirano in neomejeno ravnanje tako, bistveno i politične i cerkvene organizacije, v vsaki deželi enako razžaljenju svobodnostnih načel in odstopu neodvisnosti in samovladanja (selfgo-vernement). 2. Sedanje postopanje Rima v Nemcih je izgled te politične organizacije. Rim poskuša tam pod zaščitom dnhovenske cenzure, ki pa vendar svetovne kazni obsega, usiliti vero na dogma nezmotnosti ter podpihovati del prebivalstva, ter na ta način uzurpira zares deželno vladanje. Ta zbor dakle smpatizira z nemško vlado, kar se t če boja z ultramontanstvom. 3. Zbor terja od britiške vlade in od parlamenta, naj pobija z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolaganje, upliv papežke hierarhije na svetovno nadvlado na Angleškem. 4 Ta boj od strani parlamenta in naroda je tembolj potreben, ker za pravico svetovne nadvlade na Augle-đkem in po celem svetu stoji nezmotnost, in tembolj tudi jezuvitaka organizacija. 5< Stoletna in stoletna skušnja uči, da romani-z e in razdira moralo, pridi vedo, prekucuje svobodo, red in blagostanje narodov, torej je rastenje roma čizma v kaki deželi enakega pomena s po-jemanjem intelektnvalne, moraltčne in politične moči te dežele. 6. Zbor sklene, naj se ta sklep izroči nemškemu poslaniku, da ga izroči nemškemu cesarju in nemškemu narodu. Domače stvari. — (K u s i o Slovencih.) Iz Rusije nam dva prijatelja našega lista pošiljata ck-semplare velicega ruskega dnevnika nSin oteeestva", ki izhaja v Peterburgu in prinaša v štev. 207 od 22. sept. dolg članek o nas Slovencih- Kadar nam bode prostor in čas dopuščal, tudi o tem več govorimo- — (Deželni zbor) kranjski ima prihodnjo sejo jutri v soboto. — (Na ljubljansko realko) Bta imenovana za profesorja Senekovič (Slovenec) suplent v Gradci, in neki Voss iz dunajsko politehnike, gotovo Nemec. — (Iz Gorice) se nam piše: Novi ravnatelj naše realko dr. Sckreiber je Nemec a pol-goričan, ker je njegov oče tukaj orglar jezuitske cerkve; on sam je bil uže profesor na naši realki in sicer, kakor pripovedujejo dober, precej strog profesor. V naravoslovji je nekda izvrstnjak. — (V kmetijski in vinstveni šoli na Slapu) pri Vipavi so štiri mesta za nčence izpraznena. Prosilci morajo vsaj 16 let stari biti, 150 gld. na leto za hrano in stanovnino plačati in vsaj dobro pisati in brati znati. — (V Sk. Lo ki) so s keglanjem na dobitke dobili 135 gl. 58 kr. za dobrodelne namene. — (Iz Velenja) na slov. Štajerskem se poroča, da je tamošnji šolski svet sklenil novo šolo zidati in nekdanji slovenski deželni poslanec gosp. Rak hoče prostor za šolo zastonj prepustiti. Upati je, da se razporica ki se je baje v tej zadevi z župnikom dr. Lipoldom prigodila, z lepo poravna, šolstvu in narodni stvari na korist. — (Železnica Knittelfeld-Zapre-šiČ) se pridno meri in je upati da kmalu pride do izvrševanja. — (Iz Gradca) se nam piše 30. sept.: Sklenili smo sinoči nas 25 slušateljev napre-dovalnega kmetijskega teoretičnega tečaja svoje študije z zanimivim komersom v go-stilnici nzum vvilden Manu1'. Navzoči so bili zraven našega obče priljubljenega ravnatelja in profesorja dr. Sanderja tudi drugi naši profesorji. Napivalo se je v prvo Nj. vel. cesarju, potem ministru poljedelstva, g. Nerat deželnemu šolskemu svetu, g. Skrabl dežel- nemu odboru, potem pa se zahvali v imenu vseh učiteljev predsednik Ravšl našim profesorjem in naposled ravno tako živo se zahvaljuje v imenu kranjskih slušateljev učitelj Gantar iz Kranjskega. Mej capitnicami vrstile so se slovenske in nemške pesni, posebno dopalo je krepko petje slovenskih učiteljev, in napevi naših narodnih pe-s u i j. Tako smo zvršili letošnji teoretični tečaj, in priznati se mora, da pod takim ravnateljem in pa profesorjem mora biti veselje do nka. — (Sodnijsko pr eiskavanj e) se je pričelo, kakor olomuški „Našinec", piše, proti tajniku pražke poddružnice ..Slovenije1', Vacl. Iloraku zaradi izprooeverjenja kavcij v Olomuci. Zaradi enacega zločina je bil pred 1. mesecem potegnen v zapor načelnik poddružnice banke „Slovence" v Brnu .1. Zdenko pl. Schopf. — (Meso v L j ub 1 j a ni) je v oktobru: najboljše po 30 kr., srednje 26, slabše po 23 do 19 kr. P »m I k* no. Vflem bolnim moč in zdravje brei leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry t? fji>nu- 1, Wallft««hgajise it. 8, v LJubljani Edu Mahr, v Uradel bratje Obemnziaeyr, v Ina-brnku Diechtl & Frank, v Celovel P. Birn-bacher, v Lou«i L u dvig Mllller, v Maribor« P. Kolctnik A M. >i >rič, r Heraiiu J. B. Stoekhausen, kakor v vsoh umitih pri dobrih lesarjih in Kpocerijakia trgovcih; tudi ru/.pužilja duiaj-■kahišam. * se kraje po j^odtnih ..akaznicnri *Ii povzetjih. Listki". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvih šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lercher; Igu. pl. KletmnavT & F. Bamberg: Zeschko & Tillj Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liegel. — V Mariboru: „Narodna tiskarna". V Trstu: F. II. Schimpf. — V Gorici: Karel Sohar. — V Celji: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. Blanke. — V Zagrebu: Leopold Ilartman. I. zvezek. Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životopinje, sp. liajč Rož. — Prešern, Prcšerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — (legava bode ? sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. lladerlap ..... 25 kr. II. zvezek. Ivan Erazem Tatenbah. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 kr. III. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, Bpisal J. Skalec 25 kr. IV. zvezek. Lepi dnevi. Spisal Paulus. — Plašč. Novela. Ruski Bpisal N. V. Gtogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih jiesuij. Spisal prof. dr. Krek .... 25 kr. V. zvezek. Meta lloldenis. Roman, francoski spisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik . 50 kr. VI. zvezek. Kazen. Novela, francoski spisal //. Rkičret poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik .....25 kr. Dunajska borza 1. oktobra. (Izvirno tolografično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 70 gld. 60 Enotni drž. dolg v srobru . . 74 „ 5 1860 drž. posojilo.....108 „ 60 Akcije narodne banke . . 996 „ — Kreditno akcije .... 249 „ 50 London........109 . 35 Napol.......... 8 „ 78 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........103 „35 kr. Najnovejše slovenske obsegajoče 274 strani mali 8 0 se po OO Icr. dobivajo v sledečih bukvarnah: v Ljubljani Kleinmavr & Bamberg, (domini. Klerr, Lerchor, Tili, ,,Narodnu liskama -; v Gorici: K. Sochar: v Celovcu: Ed. Liegel; v Trstu: ti. H. Srh i m p f; v Ptujem: >V. Blanke; v Celji: K. Sochur; v Mariboru: „Narodna tiskarna". (148—8) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Xujel. 30. septembra: Bi rop*: Gnjiknic iz Bolgrada. — Lfibl iz Kranjskega. — Bacstichi bč farnim O I* Švajeo. — Sriča b familijo iz Novega. Pri Momi : gr. 1'aČo iz Ponoviča. — Mali, Soga iz Kranja. — Kane Is Siska. — Proširen iz Radovljico^,— Vidic iz ltudolfovega. — Gantar 'u. St. Petra. — Golmajer, Hodnik, "NVahlich iz Reko. Prukner iz Zagreba. — Lavrič i/. Planine. — Jesonko iz Gorice. Pri Malici: Keis iz Manhuima.— Krenor iz Maribora. — Tolian iz Koroškega. — Kranc iz Mannludiua. — Abeles iz Dunaja. — Dr. Koetatorfer iz Reke. — Zamik Martin iz Ilira. Bistrice. — Diom, Schiitz iz Dunaja. — Malli iz Polhovega Gradca. Pri /.uiiKiiri: SohvvarC iz Dunaja. — Komar iz Ljubljano. — Schaffner iz Dunaja. — Waas ti Egra. — Barbara iz Pulja. — Kovač iz Idrijo. — Conkar iz Zagreba. Pri * ni-j u m Mrijsl.ciii : llolaniek iz Sobeinora. — pl. Bartoleti iz T\sta.— Bohjali iz Gorice. Podpisana jo iz zavarovanja vredni zavarovalnici za življenje ^Avstrijskem Greshamu" zdatun znesek po gonor^lnem zastopu tukaj — gosp. Val. ZcNuhko — prav na tanko in akuratno izplačano dobila, in ko bc omenjeni družbi, in posebno njenemu zastopu zato najlepšo zahvaljujem, 'morem pri tej priložnosti to društvo, sploh zavoljo svoje soliditete in realnosti znano, vsacemu najtoplejše in najboljše priporočiti. JViai-ija I£osiii, (271—3) udova hišnega posestnika. Izdateij in za uredništvo odgovoren: Maks Armič. Laatmua in tisk -ISarodne tiskarne". 11071647