193. štev. Pavialni Iranko v drl avl SHS. V Liubilani, v torek 24. avgusta 1920. Ponmuna Slav. 1 krono. Leto IV. Izhaja razen pcndeljka In dneva po prazniku Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska liskama. popise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. OgtaBi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti^ prostor K TCO. Pri večjem naročilu popust. IIJ§II§ H mir |f™ igiii 9 ip Glasilo Jugoslov. socijalno - demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Dpravnistvo je v Ljubl jani Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Tri čet rt na dvanajst. Naši državniki v belgrajski in iu bi lanski _ vladi so io temeliito žari d a naredba. ki io izda vla-aa v Belgradu ali Da v Ljubljani, je ,i/,f’IKarsK(? Pobarvana. ter druga us° Dobiia. tako. da Dač danes no-,mn„ °"rtpik. noben tovarnar, noben 2ovec m nobena branjevka več e* kai sme in kai ne sme. vi m-n fMVarnar svoie izdelke odpra-na iJU» 00 carinskih določbah Ham 1 i’ *° blaeo cdide l3roti ^pi" Maribor * a vrasra- ko dosDe v narodi’ ■ . dohiti druga carinska ,c ”CTrei s v ? Dtevžarskem podietiu sarne7ndustriii in obrtnikom pra-tepi deli Premo£r 'n koks. Vodia So ct lirnda ^vršuie tudi vestno svo-i|ei. ?b°. nik čehoslova- a Sv?ridrri,a »Kdo bo pa z Vami trgovat v Jzdaiate vsak dopoldan nove Lnf nenaredbe!« ZVoz- In mož ie imel prav! Nekako pred devetimi meseci ie vodia oddelka za premog Dri indu-JhBciIi nabral 380.000 čehoslovaških J***: takrat ie čchoslovaška krona a 2.51 jugoslovanski kroni. — ‘da i?r *e deponiral v oražki banki, dne*-.za ta denar kupil koksa za in-v Sloveniji. To bi bilo »rpJ?rav in v redu* če se o^elek za '^mog briga za našo industriio. In fizrt 1S 'e zcodi!o? Minister Ninčič ie u« zopet novo naredbo ln koks je>,niore več iz Češke k nam. Denar t v Pragj in danes češka krona ne na več 2.50, ampak 1.50! Ne vein. .dn *,sf' rckli. ki so dali denar 5 Jfoks? Hiha 3^'11 in e.nalGiornal d ltalia« in neka-etri drugi listi, da ss pogajanja z našo kraljevino ne bodo vršila direktno. vendar piše »H Seccolo« da nri-.Jakuieio, da se bosta uiolitti in Sfor-za sporazumela v interesu svotega naroda ter stopila v direktna poga-ianja s kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. POKRAJINSKE VLADE. Belgrad. 21. Ukaz o Imenovanju pokrajinskih vlad bo v kratkem podpisan. Samo glede bosanske vlade se še nista sporazumela Jugosloven-ski in Narodni klub. Gre samo za iz-popclnienie nekaterih Poverieniških mest. Glede vseh drugih pokraiin-skih vlad ie dosežen popoln sporazum. MINISTRSKI ODBOR ZA ZUNANJE ZADEVE. . Belgrad, 21. Na zadnji seji ministrstev so izvolilii odbor za zunanje zadeve. Tvoriio ga: Milenko Vesnič. dr. Momčilo Ninčič, Milorad Draško-škovič. dr. Marinkovič, dr. Drinko-vič in general Jovanovič. Odbcr ie imel selo. na kateri se ie razoravlialo o Dosledniem naoadu Arnavtov na naše ozemlie. PRISEGA MARKOVIČA. Belgrad 21. Danes ie novo desi-gnirani minister za konsMtuanto in izenačenie zakonov, dr. Lazar Markovič. Doložil Drisego v roke regentu. ki je podDisal ukaz o njegovem imenovanju. PEČUŠKI RUDNIKI PRODANI ANGLEŽEM. Belgrad. 21. »Politika« javlia iz PeČuha. da poroča tamošnii mad. žarski list. da ie bila te dni izvršena prodaia oečuških rudnikov angleški družbi. Madžari misliio. da bodo na ta način mogli pridržati ta del Baranje. v kateiem živi 190.000 Jugoslovanov. Po vesteh iz drugih virov pa ta prodaia še ni končnoveliavna kljub vsemu prizadevanju Angležev in Madžarov. ŽITNA BORZA. Belgrad. 21. Trgovci In gospodarski krogi nameravajo ustanoviti v Novrm Sadu žitno borzo, ki bo da-iala direktive gospodarstvu v vsei Vojvodini, V POSPEŠENJE BANKEROTA. »Poiitika« Javlja, da so povišali plačo kraljeviču Juriju, ki stalno živi v Parizu. Dosedaj je imel 6000 dinarjev mesečno, sedaj pa so mu povišali na 7000. POLOŽAJ V KATOVICAH. Dunaj, 21. Poljski vstaii ao se polastili vsesa okraja katoviškega razen mesta Katovic in so proglasili poljsko republiko. Poljaki prodirajo v vsej Oornji Šleziji; nemške posadke se bojujoč umikajo. Francoske čete se drže nevtralno. Nemci se boje, da bodo poljski vstaši kmalu zasedli vso Gorenjo Slezijo in da bo potemtakem ljudsko glasovanje brez smotra. Zaradi katoviških dogodkov prete Francozi, da bodo zasedli Frankfurt.. NACIJONALNI BOLJŠEVIZEM V NEMČIJI. Diisseldorf, 20. (DunKU.-WoKf). V Velbcrtu so izklicali sovjetsko republiko. Sio mož je zasedlo mestno hišo in rekvi-riralo v mestu avtomobile in bicikle. Od premožnih meščanov so izsiljevali denar. V državni banki so baje že izsilili en milijon mark. Tudi v Diisseldorfu so izbruhnili nemiri. Govori se, da izhaja to gibanje iz komunistične stranke Nemčije. V Essemi, Bremenu In Remscheidu poživljajo plakati na boj. Varnostna policija se nadeia, da bo obvladala položaj. RUSKO-POLJSKA MIROVNA POG4-JANJA. Moskva, 21. (Drugi dan.) Predsednik Poljske mirovne delegacije izjavlja: Poljska ni želela vojne. Poljska je zasedla ozemlja, ki so bila nekdaj nje::a, vendar pa ne z namenom, da si jih prisvoji, temveč le v imenu usode poljske republike. Ko je bila zasedena Vilna, jc Padski takoj Izdal proglas na prebivalstvo In ga pozval, da sama določi svojo usodo. Dvftisk in druga mesta so Poljaki izročili Litvanski. Rusija pa je vedno stremela za tem, da upelje na Poljskem sovjete. Poljski mirovni pogoji, ki jih bodo predložili, so sestavljeni v zmislu popolne neodvisnosti Poljske in v tem zmislu, da se Rusija ne vmešava v notranje poljske zadeve. NA.INOVE.IŠE BROŠURE: Abditus: Naša sospodarska in soc!-ialna vprašania. Cena 4 K. Eno leto v Narodnem predstavništvu v Belgradu. Cena 6 K. Maiski spis (za leto 1920). Cena 3 K Marks-Engels: Komunistični manifest. Cena 2 K. Citalte. razšiiiaite te zanimive : knilžice. Naročaio se v upravi iNapreia«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6* Iz stranke. Zaupniškl sestanek. Opozarjamo so« druge na zaupniški sestanek, ki se bo vr-. šil v torek ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Trbovlje, torek dne 25. avg. ob 5. url popoldne se bo vršila širša seja kraj. pol. org. J. S. D. v Trbovljah v delavskem domu, na katerega se vabijo vsi zaupniki i* Trbovelj ln Hrastnika. Prosimo vse zaupnike kraj. pol. org. J. S. D. iz Trbovelj ln Hrastnika, da se seje gotovo in točnoi udeleže. — Načelstvo. Politični pregled. + »Opči Radničk! Savez« za amster« damsko internacijonalo. Hrvatske soc, dem. strokovne organizacije, ki so organizirane v svojem »Opčem Radničkem Savezu«, so sklenile resolucijo, s katero pristopajo k amsterdamski strokovni Intcr-nacijor.all. Resolucija se glasi: »Plenarna seja uprave O, R. S., ki je zborovala v. Zagrebu dde 8. avgusta t. L, izjavlja so. glasno, da ostaja še nadalje na stališču amsterdamske Internacionale In v njeni zvezi. Zborovalci so mnenja, da mora strokovna Intcrnaciionala vsebovati vse strokovne organizacije, ki stoje na stn-lišču razrednega boja, ne oziraje se na razlike v metodah In taktiki boja, ket bo vsaka dežela odločevala sama, primemo svojim razmeram in pogojem, Vsled tega odklanjajo poziv tretje komunistično Internacijonale v Moskvi glede razkola strokovne internacijonale in glede predpisovanja metod in taktike boja, katere metode smatrajo škodljivim za delavske sindikate, ker bi te metode dovedle do katastrofe in razkroja.« + Kako Je dobil dr. Koroiec državni . kredit za orle. Belgrajska »Pravda« plšes Neki športniki so se hoteli udeležiti mednarodne športne tekme v Anversu in jim je bila v to svrho obljubljena državna podpora. Da bi izplačilo te podpore pospešili, so športniki odnesli akt o državnem kreditu, ki Je bil že od vseh ministrov podpisan razen od dr. Korošca, osebno k slednjemu v podpis. Korošec pogleda akt, ga zadrži in brez podpisa delegate odpusti. Ti stoje prepadeni v ministrstvu ln ne znajo kaj početi, dokler jih dobro inlormirana oseba v ministrstvu ne poduči, da na) najdejo v ministrstvih akt o dovolitvi državne podpore za orlovsko slavnost v Mariboru, naj dosežejo od ministrov, ki gs nočejo podpisati, podpis In naj ga prineso h' Korošcu, kjer dobe svoj akt podpisan nazaj. Ubogi športniki so začeli naskakovati posamezne ministre in z muko so dosegli podpise. Tako so bili vsi zadovoljni. Športniki so odšli na tekmo v Anvers, a Korošec je šel v Maribor gledat svoje Orle in Or-ličke, za kojlh slavnosti je nosila država! — ljudstvo stroške. + Kako sodijo na Hrvatskem o komunistih? Zagrebška »Sloboda« piše z ozirom na zadnje komunistična napade ob’ priliki shoda, ki so ga priredili v Zagrebi* centrumaši, takole: Batine in noži, to so sredstva, ki so se zdaj v delavskem po-kretu prvikrat pojavila. To je začetek najbolj žalostnih pojavov v delavskem gibanju Jugoslavije. To Je začetek medsebojnega bratomornega boja v našem delavskem razredu. Centrumaši se na tihem kesajo In sl na tihem priznavajo, da je pof socljalne demokracije edina prava pot, dočim se poslužujejo naši skrajni levičarji odurnih sredstev propagande. Uverjenl smo, da bo delavstvo Jugoslavije prav kmalu uvidelo, da je predalo svojo usodo' v roke nezrelih študentov, ki nimajo pojma o delavskem gibanju, niti nimajo sposobnosti, vediti delavsko gibanje, ne da' W pri tern rlskirali, da vedejo delavstva v propast in katastrofo. Mi vemo, da bdi delavstvo to prav kmalu spoznalo, zatcf mirne duše In hladnega srca čnkarno tega’ dneva. Delavstvo, v soc. demokraciji, v; močni organizaciji In visoki kulturi jc tvoje mesto!« '+ Težka obsodba proti Milenku Ves* niču. Iz »Slobode« posnemamo: »Te dni je bclgrajski »Progres« objavil težko obtožbo proti Milenini Vesniču, ministrskemtf predsedniku, češ, da je tri leta imel pri sebi okrog milijon dinarjev, namenjenih z3 obubožano ljudstvo v Srbiji. V podkrepilo! obtožbe objavlja sProgres« tole plsmos Meni je Kosta Stojanovič povedal pred Stran 2. »• ............ « A PRI«. štev. 193. 18 dnevi, da Ima Vesnlč en milijon dinarjev, ki jih je dobil za srbsko ljudstvo. Ta 'denar ima že tri leta in pravi, da hoče postaviti v Belgradu nekak spomenik. Denar je dobil kot srbski poslanec in ga mora predati vladi, ki ga bo že vedela uporabiti. To sem zaupno naznanil predsedniku vlade, ker mislim, da mora vlada za to skrbeti. V slučaju, da vlada noče, bom storil svoje korake kot šef krajevne kontrole. — Belgrad, 6. decembra 1919. — Pozdrav od Borisavljeviča!« — (Košta Stojanovič je sedanji minister financ, Kosta Borisavlje-vič pa je predsednik glavne kontrole.) — Mesto, da bi se Milenko Vesnlč na to obtožbo temeljito opravičil in Izvajal konsekvence, je podal preko novinarskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve nekak »odgovor«, kjer pravi, da je obrekovan in da brez vsega nadaljnega preide preko vsega tega. — Vse kaže, da je dosti trhlega v tej Jugoslaviji!« + Afera ministra pošte, Drinkoviča. Ta afera je zbudila v belgrajskih krogih veliko zanimanje. DrinkovtčevI nasprotniki so namreč priobčili trditev, da je Drln-kovič nepooblaščen potrošil 360.000 kron od denarja, ki so ga stranke poslale po pošni nakaznici. Minister Drinkovič le pozi eje sam priznal, da Je denar res porabljen, krivdo za to pa Je skušal zvaliti na svojega političnega nasprotnika Stojanoviča, prav tako kakor sedaj dr. Korošec pri povišanju železniških tarifov. — Moremo samo vzklikniti: Če se v Belgradu res tako ravna, potem pač ni čudno, da more tako ravnanje Izpodkopavati državi ugled tako na znotraj, kakor tndl na zunaj! + Socljalno demokratične zmage pri volitvah agrarnih odborov v Vojvodini. Te dni se vrše v Vojvodini volitve v agrarne odbore. Rezultati so za soc. demokrate zelo povoljnl. Boj velja v prvi vrsti radikalcem, ki doživljajo poraze na celi črtL V VrSču In v Čurugl so soc. demokrati zmagali v vseh skupinah. + Prosto mesto Gdansko za nevtralnost. Agencija Ha vas priobčuje sledečo brzojavko iz Gdanskega: Odbor ustavodajne skupščine za zunanje zadeve je skleni povabiti velikega angleškega komisarja g. Reglnamda TowerJa, naj proglasi nevtralnost gdanske svobodne države ta na! nemudoma obvesti o tem odtoku Rusijo In Poljsko. Ta sklep je on napravljen v odsotnosti poslancev na predlog odbora za zunanje zadeve. Skupščina se skliče za 20. avgusta k plenarni seji, da bo razpravljala o zunanjem položaju. 4- Buržoazni potentati se ne sramujejo nobenega in še tako odljoznega sredstva, da omažeio z blatom ljudi, ki so jim na potL Vemo, da Je francoska vlada oznanjala te dni po podkupljenem tisku, da so Rusiji nasprotovali sestanka med sovjetskimi in poljskimi odposlanci v Minsku, trdila Je celo, da Je boljševiška vlada zamolčala tozadevne brezžične brzojavke varšavske radijotelegrafične postaje. Te vesti so tembolj nesramne, ker so počenjali zavezniški hinavci sami to, kar očitajo petrograjski vladi. Naslednja brzojavka, ki Jo Je poslala britanska brezžična postala v Camavcmu v Varšavo, nas o tem prepričuje: Vsled ukaza angleške vlade naprošamo varšavsko postajo, da ukine bojkotažo moskovske šlaeijc- in da sprejme vsak važen telegram! — To je torej resnica in morala: Naj mačka šo tako potuhne v vrečo, enkrat jo bo vendar-darle Izdalo lastno cvillenjel + Romunsko Časopisje proti angleški kontroli nad romansko mornarico. Vsled vesti o dogovoru med romunsko In angleško vlado, po katerem bi angleška vlada dodelila romunski mornarici, ki se gradi, nekoliko svojih častnBtov, Je nastalo v romunski Javnosti veliko razburjenje. Romunsko časopisje odločno protestira preti temu, da bi se romunska mornarica stavila Pod kontrolo Anglije. + Skandinavske države zahtevajo is-premembo pravilnika zveze narodov. Zveza narodov naznanja, da so danska, nor-v-JSfca in švedska vlada predložile štiri popravke k pravilniku Zveze. Tj predlogi se bodo pretresali na občnem zboru, ki se bo vršil v Ženevi dne 15. novembra. Prvi popravek predvideva vsakoletno zborovanje z določenim rokom. Druga predvideva sklicanje posebnega občnega zbora ob kateremsibodi času na zahtevo dese..’i članov zveze in tretji gre za tem, da bi se pojačala Izdatnost blokad In razsodeb. Četrti popravek predlaga izpremembo predpisov o gospodarski blok: Jf. Dnevne Je • V! *osen,ce? »Rdeči prapor prinese, tanek s tem naslovom v št. 23. /u f® ? SpIro- katero »«"• »o mu PH vojakih, h, le 5e sedaj ponosen Da svojo karijero. Gospodu š„irotu sporočamo, da sta bili dve taki gosenici na občnem zboru usnjarjev v Kranju, kjer sta hoteli ogoljufati organizacijo in se dati vo- Ufi v odbor, čeprav nista te stroke, da bi 'tam delali škodo. Ker gosenice ne spadajo v zelnik, se je tudi ti dve gosenici odstranilo. Ali to jezi Spirola. Špiro je občutljiv človek, ker je bil velik gospod, ki je varoval generale in moril preproste vojake za kolajne, zlate in srebrne, kakršne bi pač dobil. Socijalisti so smatrali take ljudi vedno za gosenice človeške družbe in tako bo tudi v bodoče. Najbolj smešno pa Je, če pridejo take pritepene gosenice, pa hočejo potem delavstvo učiti socijallzma. Če se bo to ponavljalo, bo moralo delavstvo vzeti šibo v roke in namazati paglavce.’ Obogatila Jih je vojna! »Beogradski Dnevnik* piše o radikalnih prvakih, kako so obogateli med vojno. Med drugim pravi: Momčllo Ninčič gradi peteronadstropne palačo na svojem posestvu pri »Ruskem carju«; pred vojno se mu o tem ni niti sanjalo. — Stojan Protič sl je po vojni nabavil pohištvo, ki je danes najrazkošnejše v celem Belgradu. Darovala ga mu je seveda vojna. — Pažič je v Parizu ustanovil banko, ki se Je sedaj preselila v njegovo hišo v Belgradu. Pašičev sin, telesno zdrav, ki ni vojne niti videl, Ima v tej banki službo, za katero prejema na leto 40.000 dinarjev pod pogolem, da se ne pritakne nobenega dela. — Ljuba Jovano-vič-Somnski, pred vojno moralna propa-lica, zida sedaj na Topčlderskem brdu vilo, ki je največja in najlepia med vsemi vilami v okolici Belgrada. — Marko OJurl-čičl, pred vojno moralna propallca, Je vložil v krfsko podružnico Narodne banke 100.000 zlatih frankov. — Taki so torej »ljudski zastopniki« Srblle, s katerimi se vežejo tudi naši klerlkalcll »Mariborski Delavec«, glasilo mariborskih liberalcev, bo prenehal Izhajati In bo mesto njega izhajal Ust »Tabor« kot popoldanska izdaja ljubljanskega »Jutra«. List bo zastopal Se nadalje liberalno politiko. Urejeval ga bo poslanec Voglar. Minister za prosveto Je v sporazumu z ostalimi državnimi oblastmi odredil, da se slušateljem beoorraiske univerze, da vživa-Jo podporo od države, ne bodo izplačevale ustanove. Metil ni alkohol. Nek trgovec v Ma-raboru Je prodajal kot gorilni špirit me-tilni alkohol, ki ga rabi državna uprava za denaturtranie špirita. Stranka, ki ie rabila ta alkohol za kurivo, le Izgubila vid. ker Je luč eksplodirala. Ne glede na to, da Je dogodek naznanjen prtstoini oblasti, se sma tra za potrebno, opozoriti javnost na ta slučaj, ker je možno, da so večje množine metilnega alkohola pod naslovom gorilnega Špirita v promet«. • Jugoslovanski denar ima po mnenju strokovnjakov, ki pravijo, da se na to razumejo, vrlo visok kurz, vendar to še ni tako zanimivo. Zanimivo pa je, kako bi ga mogli spraviti v nekak Llmčjev sestav sub specles: stari dinarji, novi dinarji, stare krone, nove krone, ki Jih ločiš po tem, če so, ali niso pravilno, ali pa sploh ne žigosane. Dalje izdaiajo posamezni kraji papirnat drobiž, tako v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru; tudi Kravja, Kurla in Žabja vas bodo kmalu imele svoj lasten denar. Vse to radi tega, ker nam primanjkuje drobiža — ampak tudi velikega denarja, za kar se Imamo zahvaliti pametnemu gospodarjenju naših združenih ministrskih križarjev, ki so do-sedaj uporabiti vse svoje moči, da lahko reprezentiramo z močno In drago armado, pa tudi v to, da se smemo postaviti z naštevilnejšo čredo tolstih prešičkov — pardon, zareklo se mi je — verižnikov. Toda pustimo modrost naših gospodarsko podkovanih diplomatov ta reprezentance, pa se povrnimo k denarju! Rekel sem že, da nas tare pomanjkanje drobiža. Vendar pa si neke bistre glavice pomagajo z nerabnimi znamkami, ja zadnjič sem celo videl nekaj, kar ne upravičuje k upanju, da nas kmalu zalije ploha metalnega drobila. Nesrečen natakar Iz »Zvezde« ml Je namreč pokazal napitnino — zaslužek, ki mu jo je neki usmiljeni človek podtaknil v podobi — pasjih mark! Razprodaja na Javni dražbi se bo vršila 30. avgusta 1920 ob 9. uri pri gospodarskem urad« tukajšnje finančne delegacije. Pnxiali se bodo razni predmeti, med njimi mnogo serij nerabljenih vojno-poštnih znamk. Novice, — Dolgovi mestne občine sarajevske. Kakor poroča sarajevsko časopisje, znašalo dolgovi mešane občine sarajevske okrog 10 milijonov kron. hT kljub takemu slabemu gospodarskemu stanju ie občina dala »kolu jahača« 40.000 kron kot darilo. To »kolo jahača« naj bi se bilo namreč predstavilo ob priliki regentovega poseti v Sarajevu. Tako torej znajo delati gospoda z ljudskim denarjem! ■- Nameravani umor Karolyja. »Pravo Lldu« Javlja,' da so bile pred kratkim v Pragi aretirane tri osebe. Ena je priznala; da so Jo podkupili Hortyjevi ljudje, naj umori bivšega ministrskega predsednika Karolyja. Komplot so odkriti šele v zadnjem trenotku. — Konec stavke v italijanskih lukah. V pogajanjih med državnim podtajnikom g. Corradlnljem in generalnim tajnikom državne zveze pristaniških delavcev se je dosegel sporazum, vsled česar se Je stavka pristaniških delavcev v Italijanskih lukah dokončala. Brezposelnost na Japonskem. Tekom julija meseca je bilo v Osaku na Japonskem odpuščenih lz slu/.he 20.000 delavcev, med katerimi je bilo 6500 žensk. Vzrok brezposelnosti je svetovna gospodarska kriza. — Francoski socijalisti odtočno protestirajo proti izgonu angleških labourl-stov, o katerem smo poročali v zadnji številki. Zahtevajo takojšnjega sklicanja poslanske zbornice in uvedbe kazenskega postopanja proti kabinetu Clemeceau-Ja ta Milleranda. — Amundseuova plovba po ledenem morju. Na krov parnika »Victoria« je v Seattle stopil TOnnesen, ki bo Amundsena spremljal na ekspediciji v Severno ledeno morje. Po poročilu nekega ameriškega časnikarja Je bila’ plovba druge Amundsenove ladje »Maud« ob sibirskem obrežju združena z velikimi težkočaml. Cesto Je bila ladja od ledenih skal ta gora tako obkoljena ta tako zaprta, da sta krmilo in ladijski vijak zamrznila. Sneg je padal v taki množini, da so se Jambori često lomili. Mnogo raznih nevarnosti in napornih dogodkov so preživeli tekom dveh let pri plovbi ta odmorih v ledu . . . Eno od najvažnejših dogodkov pa Je odkritje nove dežele severno od vzhodne Sibirije nedaleč dežele kralja Nikolaja n. Deželo so znanstveno preiskal: ta ze; ijo zemljepisno pregledali; tudi so skrbno preštudirali življenje eskimskih plemen, s katerimi se Je ekspedicija srečala. Mlinska stroka v Sloveniji. Mlinski delavci so do osrednjega društvu živilskih delavcev vložili na zvezo industriicev na Slovenskem ozemlin fodsek mlinske Industrije) za Dovišanie olače do kategorijah delavcev in so na zahteve dobili sledeči doniš; Odsek mlinske Industrije ugotavlja, da postala ooložai industrijskih mlinov v Sloveniji čim-dulie težavneiši. Doslei so tl mlini pretežno mleli za žitni zavod. Žitni zavod le imel v sledniem času dokai žita v teh mlinih v zaloei ne da bi ea dal mleti. Naposled ie odpoklical to žito ter ea nošilia na Koroško. — Tem potom se vzame večini naših mlinov še znaten del dosedanie itak Dičle zaooslitve. Baš te dni pa raz-Pošilia Žitni zavod celo okrožnico, dn nričenši s 5. avgustom t. 1. ne izolačuie več mlevnine določene v dcželnoviadn! naredbi z dne 10. aprila 1920. št. 181 Ur. lista, marveč le še K 30.— to ie 33 % mani nego doslei. Mlini se bodo sicer protivili tei povsem neutemeljeni nameri, vendar dokazuie to. da žitni zavod pozna pretežavni Položaj mlinov in da ga hoče izporabiti v svolo korist. Iz navedenega sledi, da mlini nikakor ne moreio prevzeti nove obremenitve do zvišanih mezdah.Tem mani. ker so čimdalie mani zaposleni in faktično že mnogokrat plačuleio delavce ne da bi meli isti primernega posla. Odsek ima. da bo mogoče mline v toliko zaposliti, da se mlini izognek) ustavitvi obrata ter odou-Ščania delavstva. Odsek pa konšta-tule. da ie položai mlinskega delavstva priHčno ugoden, in da ie delavstvo s tačasnimi preiemkti v obče zadovoljno. Iz navedenih razlogov ne more odsek pristati na nikaka nc.višania mezdnih prejemkov. Na-dalinie zahteve v Vašem dopisu točka 2—4. se vobče uiemaio z določili dogovora z dne 6. marca 1920. vsled česar ni potrebno, da se zadevna določila dogovora z dne 6. marca t. 1. spremenilo. Ista naj ostanek) ne-izpremeniena v veliavi.« Iz tega dopisa ie razvidno, da imamo Žitni zavod. kateri dela z 200 milijonov prometa in ie boli ali mani državna in-stituoiia katera v*ada pri nas. Ti gosn/wUe so notorn domačih bank in raznih ravnateliev okupiral1! ter vse Jn tudi cene žita in moke diktiralo v nrilog visokim dividendam — dobičkom. Prevažanje ali nakupovanje žita ie privatnikom snloh otežkoče-no. Ce bi kdo hotel ceneie prodajati moko. se mu prepove. Danes ie v Banatu žito po 7 kron ali pri nas ga žitni zavod prodaia po 14 kron. — Žito. katero ie bilo po več tednov do mlinih spravljeno in ga žitni zavod neda bi ga dal zmleti, vzame Jz mlinov in ca vozi na Koroško za plebiscit — tužna maika. Delavstvo po mlinih oa mora delati še danes Do 24 kron na dan in mlaiši delavci imaio dnevno od 9 do 14 kron plače. Žitni zavod pa nolec fe!i žalostnih razmer mlinskega delavstva — Da dela ogromne mili ionske Drofife na škodo vsega ljudstva. Železna roka mora poseči v to anarhiio In napraviti konec tel koruooiii posameznih bankirjev — drugače bode moralo delavstvo samo napraviti konec tem razmeram. Gospodarstvo. — Državna kmetijska šola na Grmu priredi dne 31. avgusta t. 1. celodneven tečaj za pridelovanje in spravljanje tobaka. Začetek točno ob 8 uri dopoldne na omenjenem zavodu. Kei Je kultura tobaka Iz gospodarskega stališča zelo važna, se vabijo vsi posestniki, U bi se hoteli drugo leto poprijeti pridelovanja tobaka, k oblini udeležbi. Predavanje je v zvezi s praktičnimi demonstracijami na šolskem poskusnem nasadu. Vabijo se osobito sedanji gojitelji tobaka in član finančne straže ter člani občinskih zastopov. — Izvoz v Nemčijo. Finančni minister je odredil, da se v bodoče dovoli izvoz blaga v Nemčijo, ako se zajamči protivrednost izvoznega blaga v nemših markah, kakor tudi Izvoz na Češkoslovaško, ako se zajamči protivrednost Izvoznega blaga v češkoslovaških kronah. — Pogajanja glede trgovskih odnoša-lev med Avstrijo in Nemško. Zastopniki avstrijske vlade so se sestali z zastopniki Pruske, Bavarske in Saksonske v Monako-vem, da preiščejo, v koliko so še uporabljive določbe prejšnjih trgovskih pogodb med Avstrijsko-Ogrsko in Nemško državo. Iz Slovenife. Tržič. V odgovor natolcevanjem »Večernega lista“ proti Osr. društvu usnjarjev in v vednost poštenemu delavstvu. »Večerni Hst“ se glede tržišklh dogodkov zaganja v našo organizacijo in namlgava z obračunanjem, katerega se pa mi prav nič ne bojimo. Da bo pa vedela Javnost soditi, povemo sledeče: Vsem je še dobro v spominu splošna železničarska stavka. Takrat so vsi meščanski listi pisali o puču. In kdo Je napravil takrat puč v Tržiču? Ali ni bil to g. Cvikel, ki Je s svojo demagogijo pregovoril še vse drugo pošteno delavstvo, da Je poleg njegovih backov zapustilo delo, ker je tovarnar Mally baje odpustil 3 njihove zaupnike. Mally se je seveda izgovarjal, da nima dela v tovarni, kar bo tudi odgovarjalo resnici. Da pa primanjkuje deia, tu je pa treba iskati krivde ravno v klerikalni stranki. Povsod so imeli klerikalci glavno besedo, v Belgradu In v Ljubljani in bi lahko preskrbeli, da bi dobila tovarna čevljev Mally & Damberger tudi kako dobavo vojaških čevljev. Zakaj pa so dobile tako delo druge, vam bližje stoječe — namreč po mišljenju bližje stoječe tovarne? Tu Je vzrok! Doživeli bomo še mnogo takih stvari s strani klerikalne vladne politike. Klerikalni zastopniki so pristali na povišanje cen premoga, cen na železnicah, uvedli so prosto trgovino, da se blago lahko poljubno Izvaža, so za prosto uvažanje inozemskih produktov, domači industriji pa nočejo pomagati. Vedno kričite: delavstvo, vse v naše vrste, ml smo rešitelji svetovne socijalne krize, mi vas bomo rešili na drugem svetu itd. Vaše demagoštvo je z vsakim dnem večje, večja pa je tudi vaših pristašev nezadovoljnost, ker že uvidevajo, da jim samo obljubljate, izpolniti pa ničesar ne morete. Pustite pošteno delavstvo pri miru! Glede Tržiča napadate tajnika osr. društva, kakor da bi bil vaše pučarije odobraval. Toda on je popolnoma pravo stališče zavzel, ker s takimi nastopi, kakršne ste vi uprizorili v Tržiču, se lahko spravi veliko poštenih delavcev ob delo. Take malenkosti se poravnajo treznim potom, ne pa, da se spravi delavce 4 tovaren na cesto in delavstvo ne ve zakaj. Hoteli ste nekaj pokazati, česar ne razumete, hoteli ste našo organizacijo zadušiti, pa sami umirate. Delavstvo Je spoznalo vas in vaše nečiste namene! Delavstva ne bo nikdar rešila črna inter-nacijonala kapitala, katero vi zastopate! Kar se tiče sumničenja, da Je bil tovarnar Ma!ly na dan obravnave pri deželni vladi v našem tajništvu, je čisto navadna laž ta obrekovanje. Rad bi oblatil nekdo naše tajništvo in navajal pozornost na druge stvari, kar bi naj vaše pučarsko postopanje ublažilo. To pa se vam ne posreči! T. Rogaška Slatina. K včerajšnjemu dopisu o sokolski veselici poročamo $e tele: Ko je nek naš sodrug napravil opazko, češ, da so med Sokoli tudi Nemci, so ga obkolili, ga začeli suvati in kričati nad njim, češ kaj mu mar, kakšni so Sokoli i* Rogaške Slatine. Tudi kavamar Remec se Je pokazal v sokolskem orna«, čeprav Je bil ves čas v NemSki Avstriji za natakarla in Je lansko teto dobil kavarno od klerikalcev. Pridobil sl Je že lepe denarce. Na drugi strani pa ima nastavljence in piaBa 300 K mesečno brez ledi m stanovanja. Res Imenitni so tl patrijott! Pa še nekaj! Imamo v Rogaški Slatini vojaško godbo, za katero plačujejo zdraviliški gostje po 150 kron godbene takse mesečno. Toda ra godba se vedno vozi na razne meSčansice prireditve k Orlom, Sokolom Itd., gostje pa jo pogrešalo. Omeniti bi bilo tudi, da vojaki od godbe še do 25. pr. m. niso do-# bili nobene plače ta si morajo za hrano sami plačevati, tako, da so že večkrat praznih želodcev svirali, letoviščar)! pa sa aplavdlrali. Kadar se kam odpeljejo se Jlnt od plače v letovišču odtegne, čeprav letoviščarji plačajo vseeno mesečno. Reda Je treba v Rojjaški Slatini res v marsikaterem oziru! Izdalatell: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Tak. Vehovec. LJ1LJ11, fMEMISi UH SE i ===== SEGISTMVfliJ Z1DRUGA 1 OMEJEM ZAVEZO. =* TISKOV SNE ZA SOLE, ŽUPAN* STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA m FKOBE !K VESfLBCE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJlO, BROŠUR ITD. STEREOTiPIJA. LITOGRAFIJA. Hitro, dokler traja zaloga l nn nm tim Hitro! Hitro! Tlačilnice za grozdje Tlačila za grozdje Slamoreznice Sekala za repo Stroji za razenje koruze Veternice Mlatilnice Gonilnice za dvouprego itd. prodaja na debelo in drobno, vedno po najnižnjih cenah iti »» ¥ 8 j« Ig varu. Zaitievajts cenike i Zahtevajta psaudfae! PISALNE stroje Remington, lmperial, Adler, Conturjr, z latinico in cirilico, ter vse strojne potrebščine ima v zalogi Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. 5. Telefon 428. MebaaičGa delavnica u popravila stnin. ♦» M v knjižicah z zlatotiskom in patentni 100 kosov v kartonu po K 140 razpo-- šilja, dokler v zalogi * F. IM, Sile! pri HI. Največje ii in mihm« se obvaruj®*® ako uničite nemudoma »lil (navadne in P^^atatlia podgan« S .Poginom skat [ja slanic«6* „Rapidom“ steklenica po K 10; »Morinom* škatlja p° K J šeurke z po K 6. Vsa sredstva so neitetokrat preizkušena ter izborno in hitro učinkujejo. Trgovci p*pu»‘I Po povzetju razpošilja: I. [. Kotar, droptijs. Uubliana. v/olfova ulica St. 3. Tekstilna tovarna druiba z o. *• Zgošft 27, p. Begunje, Slovenile, izdeluje nogavice, volnene jopiče, svitre, športne potreb-šcine in različne druge pletenine Iz bombaža in volne. Spraiensa nnoJSla sa Jesensko in zlntlts s e s i i c. ,5.feW&s h.tlolke ima v izložbi in naprodaj tvrdka Gr&ar & Meiei, M tm*ii*« thkMM.Vx MubUaoU