Poštnina plačana v gotovini
Leto XX% št. 197
Upravništvo: LJubljana, Puccini jeva ulica 5 — Telefon St 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Pucci-nijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione Pobbllcitt Italiana S.A-, Milano
Ljubljana, sobota 23. avgusta 194*'X1X
		
		
		
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica St. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A BSCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera:
Unione PnbblicitA Italiana S. A., Milano
Proti Leningradu in Odesi
Neprestani napadi nemških letal na odeško loko onemogočajo sovjetski vojski umik preko morja - Nemški sunek pri Gomelu severno od Kijeva - Položaj Leningrada čim. dalje bolj kočljiv
Stockholm, 22. avg. d. Po padcu Herso-na ob izlivu Dnjepra v nemške roke je na vsem velikem prostoru Ukrajine zapadno od Dnjepra ostala Odesa še edino ognjišče sovjetskega odpora. Pod neprestanim ognjem nemškega letalstva in topništva pa tudi na tej točki sovjetski odpor vidno popušča. Velikanske izgube na ljudeh in materialu, ki so jih utrpele v Odesi obkoljene sovjetske čete v zadnjih dneh, morajo sovjetsko vrhovno poveljništvo v najkrajšem času prisiliti k opustitvi nadaljnjega odpora. Nemško letalstvo noč in dan brez slehernega prestanka obsipa mesto, zlasti pa še odeško luko s točo bomb, ki so uničile že skoraj vse za morebitno evakuacijo pripravljeno sovjetsko transportno brodovje, tako da so preostale čete zapisane predaji odnosno popolnemu uničenju. Budjo-nijeve armije pa so tu izgubile obilo dragocenega vojnega materiala, in tistemu malemu številu čet, kateremu je uspelo pobegniti preko Dnjepra, na novem bojnem terenu ne bo mogoča uspešna obramba.
Na osrednjem bojišču pri Gomelu so bile včeraj operacije po zaključenju velike uničevalne bitke v preteklih dneh le manjšega obsega. Po nekaterih vesteh so nemške čete medtem že vkorakale v mesto Go-mel, ki leži sredi med Smolenskom in Kijevom.
Nemška ofenziva proti Leningradu napreduje na širokem pasu med Kingseppom (Jamburg) in Novgorodom ter prodirajo nemške motorizirane edinice vzdolž prometnih zvez, ki teko od jugozapada odnosno od juga proti Leningradu. S hudimi izgubami morajo sovjetske čete izpraznie-vati drugo za drugo svoje obrambne črte ter se umikati na čim dalje bolj stisnjeni poslednji obrambni pas okrog Leningrada. Kakor pri Odesi, igra tudi v ofenzivi proti Leningradu odločilno vlogo nemško letalstvo, ki neprestano razbija sovjetske postojanke ter z rušenjem frontnega zaledja onemogoča sleherno okrepitev sovjetskih obrambnih črt z novimi rezervami.
Flnsko-nemški pritisk s severu se prav tako vztrajno nadaljuje in so tudi na tem področju sovjetske čete v neprestanem umiku.
Vorošilova poslednja rezerva
Rim. 22. avg. s. Mnogo angleških in ameriških listov objavlja z velikim poudarkom proglas, ki ga je včeraj zjutraj izdal vrhovni poveljnik sovjetske vojske na severu maršal Vorošilov vsemu sovjetskemu prebivalstvu v leningrajskem okrožju. Proglas poziva leningrajsko prebivalstvo, naj se oboroži in naj brani mesto pred nevarnostjo, ki se mu bliža, ker napoveduje ustanovitev tako zvane »narodne milice«, v kateri bodo lahko sodelovai vsi prebivalci ne glede na starost in spol.
O bitki za Novgorod
Berlin, 22. avg. d. Nemški vojni poročevalec Giinther Kauffmann je objavil naslednje zanimive podrobnosti o operacijah okrog mesta Novgoroda južno od Leningrada, ki sc bile uspešno končane z okupacijo mesta, katerega so sovjetsko-ruske čete ogorčeno branile. Kauffmann piše med drugim:
V starih stolpih tega mesta so si sovjetski vojaki uredili svoja strojniška gnezda. Utrdili so se prav tako tudi za mestnim obzidjem. Na ta način so s svojim ravnanjem naravnost izzvali uničenje sijajnih zgodovinskih spomenikov, ki jih je Novgorod tako bogat. Okrog 16. popoldne, — nadaljuje nemški vojni poročevalec, — se je sonce prikradlo skozi oblake in je s svojimi poslednjimi žarki obsulo Novgorod. V rdeči luči so se svetili iz opeke zidani stolpi mestnega gradu in rdeče so se solnč-ni žarki odbijali od visokih, s čebulastimi kupolami okronamh mestnih stolpov, ki so se ostro odražali od svetle beline drugih mogočnih javnih zgradb. Tedaj pa so se nenadno pojavili nemški strmoglavci. Odvrgli so svoje bombne tovore in vsak teh tovorov je pomenil za mesto neizogibno pogibelj. V plamenih in dimu so nam izginili izpred oči stolpi, strehe, zvoniki, cerkve in obzidja. Vse so zajeli črni oblaki. Z juga so tedaj pritisnili nemški pešci proti temu morju plamena in dima. Sprejel jih je ogenj iz pušk sovražnikov, ki so se zabarikadirali za zasilnimi postojankami, toda slednjič je nemški pehoti vendarle uspelo zavzeti staro mestno obzidje. S tem je bila zavzeta poslednja obrambna črta, ki jih je bilo v okrožju 20 km okrog mesta vzdolž rečnega omrežja urejenih cela vrsta. Z zavzetjem te poslednje obrambne črte je padel tudi Novgorod. Treba je bilo le še osvojiti mestni grad, ki predstavlja nekakšno srce Novgoroda. Grad sam je obdan od visokih zidin. Napad je bil izvršen drugega dne zarana. Z obzidja je izvidnica stekla na dvorišče gradu, nato pa se povzpela na stolp, ki stoji na zapadni strani gradu ter je med streljanjem poslednjih skritih sovjetskih branilcev zasadila nanj nemško zastavo.
V juinovzhodni Ukrajini
Budimpešta, 22. avg. s. MTI objavlja: Čiščenje terena v južnovzhodnl Ukrajini se nadaljuje. Medtem so že v teku priprave za prodor preko Dnjepra. Obkoljene ruske čete se zmerom slabotneje branijo m nimajo več nikakega izhoda.
Akcije nemškega letalstva
Berlin, 22. avg. d. Včeraj je nemško letalstvo v velikem obsegu nadaljevalo svoje operacije na vzhodni fronti. Nemška letala so bombardirala v prvi vrsti železniške proge in kolodvore na frontnem odseku pri Dnjepropetrovsku. Nemška strmo-glavna letala so napadla vojašnice v Čer-kasku. Na lei%ngrajskem frontnem odseku je bilo bombardirano neko sovjetsko-rusko letališče, ^iri čemer je bilo uničenih 27 sovražnih letal.
Nemško vcfno pereči! r
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. avg. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Po dvomesečnem trajanju vojne na vzhodu stoji nemška vojska s svojimi zavetniki z nezlomljivo silo globoko v sovražnikovi deželi. Na celotni fronti so operacije v polnem teku.
V	južni Ukrajini so bila po načrtu in ob najhujših izgubah za sovražnika odstranjena zadnja oporišča nasprotnika ob Dnjepru. Severozapadno od Kijeva se umika sovražnik za Dnjepr. V prostoru vzhodno od Gomela se nadaljuje zasledovanje poraženega nasprotnika. Na fronti pred Leningradom in na Estonskem prodirajo naše čete v boju stalno naprej. Tudi napadi na finski fronti pridobivajo na obeh straneh Ladoškega jezera dnevno na terenu.
V	vrsti hudih uničevalnih udarcev je sovjetska oborožena sila utrpela krvave izgube, ki si jih je mogoče le težko predstavljati. Od začetka vojne je bilo pripeljanih doslej nad 1,250.000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih okroglo 14.000 oklopnih bojnih voz in 15.000 topov. Sovjetsko letalstvo je izgubilo skupno 11.250 letal, katerih je bilo 5633 razdejanih na tleh, ostala pa »o bila sestreljena v letalskih bojih ali po protiletalskem topništvu.
Razen tega je bila £e sedaj sovražnemu vojnemu vodstvu prizadeta najhujša škoda z odvzetjem važnih ozemelj za pridobivanje surovin in za industrijo.
Ob angleški vzhodni obali je letalstvo preteklo noč z bombnimi zadetki poškodovalo dva sovražna transportna parnika.
Ob kanalski obali so bili poskušeni napadi angleškega letalstva zrušeni tudi v teku včerajšnjega dneva. Lovci in protiletalski topničarji so sestrelili 26. mornariško topništvo pa 3 sovražna letala. Pomorski lomilec zapor je pred atlantsko obalo sestrelil eno angleško bojno letalo.
V	severni Afriki so nemška bojna letala dosegla bombne zadetke na dveh lahkih angleških križarkah pri Sidi el Bara-niju. Čete in skladišča materijala pri Tobruku so obmetavala z bombami vseh kalibrov. Tri angleška lovska letala so bila sestreljena v letalskih bojih.
Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje.
Sovjetska zveza je pripravljala napad tudi na Italijo
Berlin, 22. avg. d. Nemška poročevalska agencija poroča z vzhodnega bojišča, da so Nemci med prtljago nekega sovjetskega generalnega štaba, ki je padel v nemško ujetništvo na vzhodni fronti, našli mnogo zemljevidov severne in osrednje Italije. Našli so po 50 zemljevidov obeh teh predelov, redigiranih v ruščini. Ta najdba dokazuje, da se je Sovjetska unija pripravljala za borbo proti Italiji in sicer očitno preko madžarskega ozemlja.
Moskovska konferenca
bo v septembru
New Vork, 22. avg. d. Snočnji ameriški listi prinašajo iz diplomatskih washington-skih krogov izvirajočo vest agencije United Press, da se bo tako imenovana »zmagovita konferenca« predstavnikov Velike Britanije, Zedinjenih držav m Sovjetske zveze pričela v Moskvi v začetku septembra. Po teh informacijah pa na odločujočih mestih točni rok sestanka drže strogo v tajnosti. Prav tako ni bilo mogoče še ničesar zvedeti glede časa, kdaj nameravajo ameriški delegati odpotovati v Moskvo. V washingtonskih diplomatskih krogih vedo nadalje povedati, da bo 50.000 poljskih vojnih ujetnikov na Ruskem, ki bodo izpuščeni, opremljenih na račun kreditov, ki jih je Amerika dovolila za pomoč Veliki Britaniji.
Sklepi rumunske vlade
Bukarešta, 22. avg. s. Snoči se je sestal rumunski ministrski svet pod vodstvom začasnega predsednika via le Mihaila An-tonesca. Med drugim je sklenil, da za enkrat posameznim društvom ukrajinskih beguncev, ki so pribežali v deželo, ne bo več dovoljeno nadaljevati njihovega delovanja, razen na osnovi posebnega vladnega dovoljenja in pod pogoji, ki bodo točno določeni. Tako naj bi se preprečile nevšečnosti, ki so se pripetile v zadnjem času.
Ministrski svet je nadalje razveljavil sklep »rumunizacijskega centra«, da bi se na javni dražbi prodalo imetje, ki je bilo Židom zaplenjeno, ker je v nasprotju z nameni generala Antonesca, ki jih je imel, ko je svoj čas izvedel reformo, na katero se sklep nanaša. Narodne premoženje naj bd se po intencijah generala Antonesca
razdelilo med rumunske intelektualce, ne pa med najbogatejše ljudi. Nepremičnine bodo dodeljene intelektualcem, vojakom državnim in zasebnim uradnikom ter izbranim delavcem po najstrožjih kriterijih Plačali jih bodo lahko takoj ali pa v manjših obrokih.
Gafencu izločen
iz diplomatske službe
Bukarešta, 22. avg. s. Službeni Ust je objavil odlok, s katerim je bil bivši romunski poslanik v Moskvi Grigoriu Gafencu od 1. avgusta dalje izločen iz vrst osebja romunskega zunanjega ministrstva.
Stališče lolgarije
Sofija, 22. avg. d. Bolgarski poslanec Janev se bavi v oficioznem listu »Dnes« s stališčem Bolgarije napram velikim silam, ki se merijo v sedanji vojni. Janev piše med drugim:
»Sovjetska zveza je pričela nesramno borbo sovraštva proti bolgarskemu prebivalstvu v želji, da bi kompromitirala notranjo složnost bolgarskega ljudstva, vendar pa ostaja bolgarski narod na svojem dosedanjem stališču, ker je z vso svojo dušo in čisto vestjo v nasprotstvu z Veliko Britanijo ter je prijatelj njenih sovražnikov. Bolgarski narod se upira proti slehernim neprijateljskim dejanjem, ki bi skušali uničiti njegova sedanja prizadevanja in izpremeniti njegovo sedanje stališče. Ne da bi bolgarski narod pahnila v vojno, je Nemčija pripomogla, da so se k Bolgariji vrnile Makedonija, Tracija, Do-brudža in tako zvana zapadna ozemlja. Ali bi se glede na take pogoje mogel najti še kak Bolgar, ki v očigled temu ne bi občutil hvaležnosti napram nemškemu narodu?«
Letalski boji na zapadr
Berlin, 22. avg. d. V teku včerajšnjih akcij britanskega letalstva nad obalnim pasom Rokavskega preliva je bilo v celoti sestreljenih 25 sovražnih letal. Med poizkusi sovražnih napadov na tem področju je prišlo na več točkah do letalskih borb. Nemška lovska letala so sestrelila 21 sovražnikovih aparatov vrste Spitfire, tri bombnike vrste Bristol-Blenheim, protiletalsko topništvo pa je še naknadno sestrelilo sovražnikovega lovca vrste Spitfire. Kakor je bilo davi sporočeno z odločujočega mesta v Berlinu, se dve nemški letali od teh borb nista vrnili.
Berlin, 22. avg. d. Nemško letalstvo je preteklo noč nadaljevalo napade proti angleški trgovinski plovbi. Vzhodno od Cro-merja je nemško letalo s težko bombo pogodilo britansko trgovinsko ladjo s 3000 tonami in jo hudo poškodovalo. Druga tovorna ladja je bila zadeta, ko je plula vzhodno od Great Yarmoutha. Nemška letala so razen tega bombardirala vojaško važne objekte in instalacije na vzhodni angleški obali. Vsi ti napadi so bili izvršeni z velikim učinkom.
Včeraj je nemško izvidniško letalo za akcije na velike oddaljenosti približno 300 km severovzhodno od otočja Faroer napadlo britanski hidroavion vrste Sunder-land. Po dolgotrajni borbi je bilo britansko letalo sestreljeno.
Berlin, 22. avg. (DNB.) Kakor ie bilo zjutraj sporočeno z merodaine strani v Berlinu, preteklo noč ni nobeno britansko letalo preletelo nermkesa ozemllja
Obstreljevanje angleškega konvoja v Rokavskem prelivu
Berlin, 22. avg. d. Daljnostrelno topništvo nemške mornarice je davi obstreljevalo s francoske obale Rokavskega preliva sovražnikove ladje, ki so skušale prepluti morsko ožino. Britanske ladje so bile prisiljene k povratku.
Grandi successi dell'arma aerea nellfAfrica e nel Mediterraneo
Bombe su Hal Far, Tobruk e Famagosta — Tre navi da guerra e un piroseafo colpiti — Una nave affondata
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 22 agosto il seguente bollettino di guerra n. 444:
Nostri reparti da caccia hanno effettua-to una azione a volo radente contro la base aerea di Hal Far (Malta), mitragliando con successo velivoli al suolo e postazioni contraeree. Alcuni aerei nemici sono stati incendiati e altri gravemente danneggiati.
In Africa settentrionale durante una nuova incursione deiraviazione inglese su Bengasi. che non ha causato vittime nč danili, un apparecchio avversario č stato abbattuto.
Sui vari settori del fronte di Tobruk attivita delle nostre artiglierie, le quali hanno efficacemente battuto concentramenti di uomini e di automezzi britannici.
Velivoli germanicl hanno attaccato a nord-est di Sidi el Barrani una formazione navale nemica. colpendo due incrociatori leggeri, ed hanno bombardato intensamen-te, a varie riprese, il porto di Tobruk e truppe e parchi di materiali della piazza.
In combatttmenti aerei i caeeiatori tede-schi hanno abbattuto un Curtiss e due Hurricane.
Nel settore cirenaico sahariano aerei na-zionali in ricognizione offensiva, hanno bombardato e mitragliato elementi mecea-nizzati nemici.
Nell'Africa orientale sistematiche azio-ni aeree inglesi contro la piazza di Gondar e contro altri capisaldi hanno causato soltanto danni materiali di lieve entita. Nostri elementi avanzati hanno disperso nu-clei avversari infliggendo loro diverse perdite.
Aerei nazionali hanno bombardato Famagosta (Cipro), apprestamenti portuali e naviglio: sono stati colpiti magazzini, un piroseafo e altra nave minore che č affondata. Nel Mediterraneo orientale nostri velivoli hanno attaccato unita della Marina britannica silurando un cacciatorpediniere del tipo »Keith« che e stato visto fermarsi e sbandare.
Veliki uspehi letalskih sil v Afriki in na Sredozemskem moriu
Bombe na Hal Far, Tobruk in Famagosto — Tri vojne ladje in en parnik zadete — Manjša ladja potopljena
Glavni stan Oboroženih sii je objavil 23. avgusta naslednje 444. vojno poročilo:
Skupine naših lovskih letal so v nizkem poletu napadle letalsko oporišče Hal Far na Malti in so s strojnicami uspešno obstreljevale letala na letališču ter postojanke protiletalskega topništva. Nekaj sovražnih letal se je vnelo, druga so bila hudo poškodovana.
V	severni Afriki so angleška letala znova napadla Bengazi, kjer pa ni bilo ne žrtev ne škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Na raznih odsekih tobruške fronte delovanje našega topništva, ki je uspešno obstreljevalo zbirajoče se britanske čete in motorna vozila.
Nemška letala so severnovzliodno od Sidi el Baranija napadla sovražno skupino ladij ter zadela dve lažji križarki. Intenzivno so pri ponovnih napadih bombardirala luko Tobruk, čete in zaloge raznih potrebščin v trdnjavi. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili eno letalo tipa Curtiss in dve letali tipa Hurricane.
Na cirenaiškem odseku v Sahari so nacionalna izvidniška bojna letala bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne mehanizirane elemente.
V	vzhodni Afriki so angleška letala sistematsko izvajala akcije proti trdnjavi Gondar in drugim postojankam, a so povzročila le manjšo materialno škodo. Naši prednji oddelki so razpršili nasprotne skupine in jim prizadeli razne izgube.
Nacionalna letala so bombardirala Famagosto na Cipru, pristaniške naprave in ladje. Zadeta so bila skladišča, en parnik in neka manjša ladja, ki se je potopilii. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala napadla ladje angleške morna-
rice in torpedirala rušilec tipa »Keith«. Opaženo je bilo, da se je ustavil in nagnil na stran.
Napad na angleške vojne ladje ob egiptski obali
Berlin, 22. avg. d. Kakor je bilo davi sporočeno z odločujoče strani v Berlinu, je nemško letalstvo v bližini egiptske obale hudo poškodovalo težko britansko križarko ter zadelo še neko drugo lažjo križarko. Na svojem poletu severno od Sidi el Baranija so nemška letala opazila sovražne vojne ladje ter jih takoj napadla z bombami. Prva angleška križarka je bila posebno hudo zadeta, druga lažja križarka pa je dobila več bombnih zadetkov na krmo, tako da je obstala na mestu. S krova se je dvigal močan dim.
Letalski napad na Port Said
Berlin, 22. avg. d. Kakor .ie bilo davi javljeno z merodajnega nemškega mesta so nemška letala v četrtek ponoči obsula z bombami težkega kalibra Port Said ob Sueškem prekopu. V severnem delu mesta so bili povzročeni veliki požari ter zadeti vojaški objekti v portsaidski luki.
Španski listi o bojih
v Vzhodni Afriki
Madrid, 22. avg. s. Listi objavljajo dolga poročila in komentarje o odporu italijanskih sil v vzhodni Afriki. »Informacio-nes« objavljajo članek, v katerem pravijo, da je postalo ime Gondarja že slavno spričo junaških dejanj italijanskih vojakov. Pod vodstvom generala Nasija brani skupina ljudi svoje postojanke proti sovražniku, ki je stokrat močnejši.
Japonska ne more ostati ravnodnšna gSede ameriške pomoči Sovjetski Rusiji
Tokio, 22. avg. d. Službeni zastopnik ja- i ponskega informacijskega urada Ishii je j na svoji konferenci s predstavniki nemškega tiska odgovarjal na razna vprašanja glede stališča Japonske do ameriške pomoči Sovjetski uniji. Na vprašanje, ali se Tokio ne boji, da bi mogli ameriški bombniki, določeni za Rusijo, služiti za akcije proti Japonski, je Ishii odgovoril: »Japonska bi želela dobiti jamstvo, da SovjetSKa unija ne bo uporabljala proti njej orožja,
Dr. Gobbels o splošnem vojaškem položaju
Govoriti je mogoče le o fronti na kopnem, ne pa na kopnem
in v zraku
Berlin, 22. avg. d. Dr. Goebbels je španskemu listu »Informaciones« podal daljšo izjavo o splošnem vojaškem položaju. Govoreč o obljubljeni ameriški pomoči Veliki Britaniji, je posebno naglasil, da razpolaga Velika Britanija v glavnem le s svojo lastno proizvodnjo ter da jo ameriške pošiljke dosežejo samo v tisti meri, kakor to dopuSčajo nemške podmornice in letala.
Na vprašanje zastopnika japonskega lista, ali je točno, da so bili Angleži zapletli Nemčijo v vojno na dveh frontah s svojimi letalskimi napadi na Nemčijo, je Goebbels odvrnil, da je mogoče govoriti edino le o fronti na kopnem, ne pa o fronti na kopnem in v zraku. V nasprotnem primeru bi se prav tako lahko reklo, da se mora Anglija boriti na ducatu front hkratu. Angleški letalski napadi bi prišli itak tudi brez vojne proti Sovjetski zvezi.
Nato je nemški propagandni minister izjavil, da se ne sme pozabiti, da je bila vojna proti Sovjetski zvezi preliminarni pogoj za vojno proti Veliki Britaniji. Vojna proti Rusiji je bila potrebna, je naglasil dr. Goebbels, in prišel bo dan, ko bo morala Anglija Se dosti bolj drago plačati sedanje nočne napade na nemška mesta.
Britanske informacije o letalskih napadih na Nemčijo je dr. Goebbels označil za skrajno pretirane.
V nadaljnji svoji izjavi se je dr. Goebbels dotaknil tudi odnošajev med Zedinjenimi državami in republikami latinske Amerike ter je v zvezi s tem posebno podčrtal »Rooseveltov trgovski talent«.
Glede angleškega zatrjevanja, da je morala angleškega prebivalstva boljša kakor nemškega prebivalstva, je dr. Goebbels izjavil: »Nemško ljudstvo doslej še ni imelo prilike dokazati, kaj more prenesti, pač pa je imelo tako priložnost v prejšnji vojni, ko je štiri leta in pol trpelo stisko. To je bilo gotovo neprimerno težje, kakor vztrajati sedaj po tri ali štiri ure ob letalskih napadih, ki prihajajo v presledkih. Zavedamo se osnove-naše borbe ter bijemo boj za življenje ali smrt Nemčije. Sedaj, ko je nemško ljudstvo na tem, da zmaga, tudi ve, da bo zavzelo na svetu mesto, kakršno mu pritiče.«
Dr. Goebbels je nato izrazil hvaležnost m priznanje prostovoljcem, ki se udeležujejo križarske vojne proti boljševizmu, ter je v zvezi s tem podčrtal dobre odnošaje, ki vežejo Nemčijo in Španijo.
ki ga bo dobila iz Amerike.« Ishii je ponovno poudaril, da je japonski narod vse bolj vznemirjen, ko vidi prihajati v sovjet-sko-rusko luko Vladivostok ameriško orožje in bencin, ki se vtihotaplja skozi pomorska pota med japonskim otočjem. Ishii je naglasil, da morske ožine, prepuščene za promet, zlasti ožini Soya in Tsugaru, legalno sicer predstavljajo mednarodno vodovje, naglasil pa je, da Japonska ne more postavljati vprašanj zgolj na osnovi legalnosti, kadar so na kocki japonski aa-rodni interesi.
Tokio, 22. avg. s. Tokijski politični krogi izjavljajo, da bo Japonska izvajala naj-resnejše posledice z gospodarskega m vojaškega vidika, če bi se izkazalo, da prevažajo ameriške, kanadske in sovjetske petrolejske ladje bencin za letalstvo v Vladivostok. Ti krogi poudarjajo, da bo Japonska smatrala, da je ta bencin namenjen sovjetskim oboroženim silam na področju Daljnega vzhoda, ne pa v evropski Rusiji. To bi potemtakem pomenilo sovjetski pritisk na mejo Mandžukua, česar Japonska ne bo mogla mirno prezreti.
Tokio, 22. avg. (Domei). Japonska vlada je na današnji seji odobrila japonski mobilizacijski načrt za tretje tromesečje letošnjega leta. Predsednik odbora za izvršitev industrijske mobilizacije je sporočil, da je bil mobilizacijski načrt sprejet kot odgovor na ameriško blodako japonskih dobroimetij v Zedinjenih državah ter da je zgrajen na temelju naslednjih štirih najnujnejših potreb.
1. Cim hitrejše izgradnje japonske oborožitvene industrije, 2. ustvaritve zadostnih rezerv železa, jekla in premoga za vse tekoče potrebe, 3. ohranitve življenjskega . standarda japonskega prebivalstva, 4. maksimalno možne mobilizacije tonaže trgovinskega brodovja, potrebnega za izvršitev celokupnega gornjega načrta.
Rooseveltova borba z opozicijo
v washingtonskem kongresu
Prošnja za naknadno odobritev 8 točk ameriško-angleške
deklaracije
Določbe za preureditev socialnega
zavarovanja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi zakona z dne 14. maja 1922. o zavarovanju delavcev, smatrajoč za nujno potrebno poskrbeti za preureditev socialnega zavarovanja v zvezi z novo ureditvijo pokrajin, odreja:
Člen 1 Okrožni urad za zavarovanje delavcev "v Ljubljani je odslej samostojen nasproti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu in se preimenuje v Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Priznava se mu pravna osebnost in se podreja nadzorstvu Visokega komisariata (VI. oddelek).
Člen 2. V pristojnost Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine spadajo poleg poslov, za katere je bil pristojen
fiOSDO
Okrožni urad za zavarovanje delavcev ▼ Ljubljani, tudi posli iz pristojnosti Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, in to tudi kolikor se nanašajo na Bolniško blagajno Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani in na Bolniško blagajno »Merkur« v Ljubljani.
Člen 3. Z učinkom od 10. aprila 1941-XIX dalje se prenaša na Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v ločeno poslovanje upravljanje vseh poslov, ki so spadali v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
w s t w o
Italija je oskrbljena s potrebnim blagom
in sirovinami
Washington, 22. avg. u. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu poslanico, v kateri mu je formalno sporočil znano angle-ško-ameriško deklaracijo. Dokument pravi, da pomenijo sklepi, sprejeti na sestanku z \Vinstonom Churchillom, materialno povečanje ameriške pomoči vojujočim se demokratskim silam in da pomeni sleherna notranja opozicija proti kateri koli izmed 8 točk v deklaraciji, »ki predstavljajo osnovo programa za nov svetovni red, dejansko pomoč narodnemu socializmu, da bi razširil svojo kontrolo na ameriški kontinent«.
Roosevelt izjavlja, da bi sleherni mir, ki ne bi bil v skiadu z angleško-ameriško izjavo, dar narodnemu socializmu, ki bi mu omogočil oddih in priprave za drugo vojno, s katero bi razširil kontrolo z Evrope na Azijo in Ameriko. Roosevelt je opozoril na ekspanzivne namene, ki jih prisoja osi, in pravi v svojem proglasu dalje: »Ni potrebno naglasiti, da deklaracija nujno priznava potrebo svetovne svoboda vere in informacij. Nobena organizacija, ki bi se organizirala na osnovi deklaracije, ne bi mogla obstojati, če ne bi upoštevala te svobode, ki je bistveni del svoboščin, za katere se borimo.« Nazadnje izjavlja Roosevelt, da so točke v deklaraciji jasne in precizne, tako da jim načelno ni mogoče oporekati, razen, če se priznajo nasprotna načela in kompromisi z narodnim socializmom. Glede na to ni potrebno, pravi Roosevelt, da bi kongres še enkrat opozoril na popolno neosnovanost pisane in izgovorjene besede narodnosocialistične vlade. Roosevelt je Nemčijo označil za glavnega napadalca modernega sveta. Poslanica se zaključuje s pozivom, naj kongres v ccloti odobri vseh 8 točk. ker pomenijo načelno izjavo o primernih ciljih, ki si jih lahko postavi sedanja civilizacija.
New York, 22. avg. d. Kakor poročajo iz \Vashingtona je treba poslanico, ki jo je predsednik Roosevelt nas'ovil na kongres, smatrati v prvi vrsti kot Rooseveltov odgovor na mnogostransko kritiko, ki ie bila iz-nešena v ameriški javnoti o zunanji politiki sedanje vlade. Kakor znano, je dal povod za to mnogokrat zelo ostro kritiko Vladne zunanje politike zadnji sestanek Roosevelta in Churchilla na Atlantiku Po mnenju gotovih vvashingtonskih krogov je Roo-seveltovo poslanioo diktirala v prvi vrsti njegova želja doseči zopet slogo v ameriškem javnem mnenju, ki so je ob tej priliki izkazalo za zelo razcepljeno glede vidikov, ki naj bi bili merodajni v ameriški politiki. Jasno je, da se je Roosevelt v svoji poslanici zopet pcslužil navajanja tako zvanih nevarnosti, ki ffroze zapadni polobli. Roosevelt je poskušal v sivoji poslanici pokazati, kakor da opozicijski tabor hote ali nehote podpira igro držav osi. Razen odgovorov na kritiko ameriške javnosti vsebuje Rooseveltova poslanica le še nekatera pojasnila glede njegovega zadnjega sestanka s Churchillom, kot njen najvažnejši del pa tolmačijo v washingtonskih krogih odstavek, v katerem omenja Roosevelt neke
»vojaške in mornariške razgovore«, ki naj bi bili dovedli do nekih konkretnih rezultatov glede stopnjevanja pomoči nekaterim državam. Dasii niso navedena nikaka konkretna dejstva, tolmačijo v \vashingtonskih krogih te navedbe kot uvod v objavo kakih novih ukrepov glede morebitnega tesnejšega sodelovanja Zedinjenih držav z Anglijo in morda s Sovjetsko zvezo, da pa utegnejo biti ti novi ukrepi razglašeni šele po konferenci, ki se pripravlja v Moskvi.
Razburjenje v ameriški javnosti
Ne\v York, 22. avg. d. List »New York Journal American« se bavi v uvodniku z razburjenjem, ki ga je v ameriški javnosti povzročil sestanek Roosevelta in Churchilla na Atlantiku, ter ugotavlja, da ameriško prebivalstvo nima v resnici nobenega povoda, zaradi katerega nj bi se vznemirjalo. Osmere točke Churchiil-Rooseveltove izjave, ugotavlja newyorški list, niso nič boljše od 14 točk Wilsona. Wilsonove točke so bile preizkušene in so odpovedale. Prav tako bo odpovedalo tudi sedanjih osem točk Roosevelta in Churchilla. Zavezniki bodo vojno tako dolgo nadaljevali, dokler teh osem točk ne bo prav tako sprejetih, kakor je bilo 14 VVilsonovih točk. Prav tako pa bo svet po končani vojni teh osem točk vrgel čez krov, kakor je svoje-časno Wilscnove točke. Mrtvo raco je sicer mogoče nagačiti, ni pa ji mogoče zopet vdihniti življenja. Tudi Rooseveltova obveznost, da bo podpiral Sovjetsko zvezo, ne pomeni nobenega presenečenja za ameriško javnost. Pretežni del vseh Roosevel-tovih organizacij v okviru »New Deala« je itak komunističnih in ima komunistične podpihovalce v svojih vrstah.
Ameriško posojilo Sovjetski zvezi
VVashington, 22. avgusta, u. V protiin-tervencijskih krogih beležijo z velikim zadovoljstvom napoved trgovinskega ministra Jonesa, da bo Sovjetski zvezi dovoljeno posebno posojilo, ki naj bi se porabilo za ameriške vojne dobave. Ti krogi opozarjajo, da je Roosevelt zadnje dni izjavil nasprotno, da bo Sovjetska zveza plačala v gotovini vse dobave.
Stockholm, 22. avg. s. Kakor poroča »Nya Daglight Allehanda« iz Londona, sodi newyorški poročevalec »Daily Express«, da bodo Zedinjene države dobavile Rusiji na osnovi Churchillovega in Rooseveltove-ga strateškega načrta vse potrebščine, ki jih rabi, da Nemce na vzhodni fronti čim dalje zadrži. Po teh načrtih naj bi Zedinjene države podprle tudi Kitajsko, Japonska naj bi se izolirala in naj bi bila stalno ogrožena od morebitne vojne z Ameriko, Rusijo in Veliko Britanijo. Zavzela ali ogražala naj bi se nekatera strateška oporišča kakor v Iranu, Dakarju, na Azorih, Kapverdskih otokih in v Turčiji. Pripravila naj bi se tudi ofenziva proti Nemčiji na evropskem kontinentu.
ln niso prejeli letnega izpričevala, sme učiteljski zbor vsake istovrstne šole na prošnjo dovoliti vpis v neposredni višji razred kot so ga obiskovali v šolskem letu 1940./41., če ob prvi redovalni seji n. polletja v nobenem predmetu niso imeli nižje ocene ko 3 ali nižje ko 2 na strokovnih šolah, ter jih sme pripustiti k popravnemu izpitu iz vseh predmetov, v katerih so imeli nižje ocene.
Učenci, ki ne nameravajo nadaljevati šolanja in tisti, ki ne morejo dokazati v omenjeni seji dobljene ocene, se pripustijo k razrednim izpitom.
Člen 2. Učenci razredov, za katere je ob sklepu določen tečajni, diplomski ali končni izpit, se bodo mogli ob predložitvi listin za dokaz prejšnjega šolanja pripustiti k navedenim izpitom v istovrstnih državnih šolah, in to po morebitnem razrednem izpitu iz predmetov, v katerih bi bili na omenjeni seji dobil ocene nižje ko 3 (oziroma 2), ali iz vseh predmetov, če ne bi mogli dokazati dobljene ocene.
Člen 3. Visoki komisariat sme na prošnjo dovoliti pripustitev k privatnim izpitom kandidatom, ki so nameravali opraviti izpite v mesecu juniju na šolah iz člena 1., pa jim to zaradi dokazane višje sile ni bilo mogoče.
Člen 4. Izpiti bodo od 10. do 20. septembra t. 1.; izpiti po členih 1. in 2. so prosti takse. Prošnje je treba predložiti šolskemu ravnateljstvu oziroma Visokemu komisa-riatu (IV. oddelku) do vštetega 3. sept. 1.1.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino
Visoki Komisar Emilio Grazioli
II segretario generale dell9ICF a Lubiana
£ giunto a Lubiana il segretario generale deiristituto di Cultura Fascista dott. Longo accompagnato dal dott. Ferrari di-rettore generale deiristituto per gli Italiani all'estero. II dott. Longo ha visitato la locale sede deiristituto di Cultura Italiana interessandosi sulla sua organizzacione e suirattivitž, svolta. Successivamente si č recato al Palazzo del Governo dove č stato ricevuto assieme al dott. Ferrari dali'Alto Commissario il quale li ha intrattenuti sul problema della futura sistemazione e attivita deiristituto, stabilendo che passi alle dipendenze deiristituto di Cultura Fascista continuando anehe per avvenire nella frut-tuosa attivitš, svolta fino ad ora, in stretta collaborazione con la Federazione dei centri di assistenza della provincia di Lubiana.
Dr. Longo v Ljubljani
V Ljubljano je prispel generalni tajnik instituta Fašistične kulture dr. Longo, katerega spremlja dr. Ferrari, generalni direktor instituta za Italijane v tujini.
Dr. Longo ie obiskal ljubljanski zavod za italijansko kulturo, kjer se je zanimal za organizacijo in delovanje zavoda. Nato je bil sprejet v vladni palači, ekupno z dr. Ferrarijem pri Visokem Komisarju, ki se je z gostoma razgovarjal o bodočem delovanju zavoda, ki bo pod okriljem instituta za fašistično kulturo nadaljeval tudi v bodoče svoje plodno delovanje kakor doslej v tesnem sodelovanju z zvezo središč za pomoč ljubljanske pokrajine.
Berlinski »Das Reich« je objavil članek, v katerem razpravlja o gospodarskem potencialu Italije v vojnem času. Trditev, da pomeni leto vojne za Italijo enako kakor za Nemčijo leto dni pomorske blokade, zavrača člankar z ugotovitvijo, da se je, kakor je soditi iz rezultatov, ki so bili doseženi z blokado v zadnjih 12 mesecih, Anglija grenko razočarala, ker je računala z možnostjo, da bo Italiji odvzela vsa sredstva, češ da naj bi bila Italija za »štiri petine« navezana na uvoz mimo Gibraltarja. Toda v času nevojevanja je Rim zamenjal politiko uvoznih omejitev s politiko uvoza za vsako ceno, in tako si je Italija kljub vsej strogi angleški kontroli ob pravem času poskrbela potrebne rezerve. Položaj Italije se je še bolj ojačil po premogovnem sporazumu z Nemčijo. Anglija je računala tudi na uspeh petro-lejske blokade, toda Italija si je preskrbela velike množine petroleja iz Albanije in Rumunije, na drugi strani pa je strogo omejila civilno potrošnjo. Kar se tiče železa in drugih kovin, ugotavlja »Das Reich«, da je Italija že v času miru pokrila dve tretjini svojih potrebščin. V času vojne je silno ojačila svojo rudniško proizvodnjo, zbrala je vse staro železje in
Iz Maribora javljajo-, da je kmetijsko in industrijsko prilagajanje Spodnje Štajerske na državno okrožje (Reichsgau) Štajersko in s tem na državo že zelo napredovalo. Zdaj so se lotili tudi nove ureditve zavarovalništva.
Bivše jugoslovanske zavarovalnice zdaj na Spodnjem Štajerskem niso več dovoljene. Njihova zavarovanja so ali dodeljena ali pa v fiduciarno upravo izročena nemškim zavarovalnim družbam. Zavarovanja italijanskih zavarovalnic in njih nemških in bivših jugoslovanskih podružnic se začasno upravljajo fiduciarno. Pozneje se bodo italijanski zavedi v določenem okviru pripuščali na Spodnjem Štajerskem.
Fiduciarna upraviteljica bivših jugoslovanskih življenjskih zavarovanj z vštetimi pcemrtninskimi zavarovanji je postala Zavarovalna delniška družba Ostmark na Dunaju. Stvarna zavarovanja bivših jugoslovanskih zavarovalnic so bila izrečena, kolikor se tiče bivšega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda »Dunava«, Splošni zavarovalni delniški družbi »Domau-Concor-dia« na Dunaju, kolikor se tiče vseh drugih bivših jugoslovanskih družb, pa Vzajemni zavarovalnici »Sli d mark« v Gradcu. Posamezna vprašanja glede te zadnje točke še potrebujejo razjasnitve in končne odločitve. Zavarovanja bivših jugosl. bolniških zavarovalnic so bila dodeljena Vzajemni bolniški zavarovalnici »Sikknark« v
Uspeh žetve na Balkanu
Kakor zatrjujejo zadnje vesti, je kakovost pšenice na Hrvatskem znatno boljša, kakor se je prel žetvijo pričakovalo. Teža doseza 79 do 80 kg za hektoliter, medtem ko normalna teža znaša navadno okrog 76 kg.
Rezulatti žetve v Srbiji so različni. V Podunavju se gibljejo med 8 in 10 metrskimi stoti na hektar, v Banatu pa med 32 in 15 metrskimi stoti. Zaradi ukinitve Pri-zada se je ustanovila nova centrala, ki obsega vse pridelovalce in trgovce ter je v bistvu podobna Glavni zvezi nemškega žitnega in krmilnega gospodarstva.
Spričo nabave precejšnega števila žetvenih strojev je bila žetev pšenice v Bolgariji hitreje končana. Kmetijska in zadružna banka je kakor prejšnja leta nudila znaten kredit Zvezi kmetijskih zadrug. Skladišča direkcije za nakup in izvoz žita so že prevzela večje množine pšenice.
Proiaja pšenične moke iz novega žita v Rumuniji, ki se je delno že začela, zadeva na težave, ker se je v jeseni leta 1940. osnovana žitna centrala likvidirala in nova centrala še ni povsod mogla začeti delo. Obveznost primešavanja turščične moke pri peki kruha se je lahko ukinila. V bodoče se bo pekel kruh iz ljudske pšenične moke, to je pšenične moke, ki ji je primešano največ 10 odstotkov ječmenove in ržene moke, odnosno krompirjeve moke.
Tudi Madžarska je imela dobro žotev, boljšo, kakor se je pričakovalo. Cene žitu so maksimirane, kar izključuje navijanje cen.
Gospodarske vesti
— Dogon živine na Rakeku. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča, da se vrši dogon za govejo živino v torek dne 26. t. m. na Rakeku in ne v Cerknici kot je bilo prvotno objavljeno.
= Bolgarija brez zlatega standarda. Iz Sofije poročajo: Dne 30. maja je bil v Bolgariji izian zakon, s katerim je čl. 10. pravilnika o Bolgarski narodni banki dobil dopolnilo. Po novem zakonu je Bolgarska narodna banka pooblaščena za kritje obtoka bankovcev razen zlate podlage in tako imenovanih zlatih deviz (deviz, ki se lahko zamenjajo za zlato! pritegniti tudi
bolje izrabila vse produkcijske metode.
Svinca in cina je v Italiji sami dovolj. Kar se tiče kositra, bakra in nikla, je Italija še navezana na uvoz. V prvih dveh letih vojne se je lahko odrekla uvozu zaradi zbranih rezerv. Odslej bo prejemala potrebne množine teh kovin iz Hrvatske.
Tudi v pogledu tekstilne industrije je Italija v ugodnem položaju. Vsako leto proizvaja več svile in več umetnega tekstilnega blaga. Tekstilno blago je za Italijo izvozno blago. V dveh letih si je zgradila velike tvornice v Tor Viscosi.
Prehrana prebivalstva v Italiji je odvisna od povečanja pridelka. Letos je žetev v Italiji enaka žetvama v zadnjih dveh letih pred vojno. Italijanske potrebe bodo popolnoma krite. Kar se tiče mesa, je potrošnja strogo racionirana, tako da bo poskrbljeno za zimske mesece. Isto velja tudi za mleko in mlečne izdelke. V 1. 1940. se je italijanski uvoz v primeri z 1. 1939. dvignil za 2.9 milijarde lir. Prav to še posebej dokazuje, da Anglija nikakor ni dosegla svojega namena. Tudi če se računa s povišanjem cen za eno tretjino, je ne-ovržno dejstvo, da je Italiji uspelo, poskrbeti si vse potrebne izdelke in siro-vine.
Gradcu. Zavarovanja Evropske blagovne in prtljažne zavarovalne delniške družbe v Beogradu pa so prešla na Evropsko b'a-govno in prtljažno zavarovalno delniško družbo v Berlinu.
Pripomniti je, da je tudi že na Spodnjem Štajerskem uvedeno prisilno zavarovanje jamstvene dolžnosti za avtomobile, kar je obligatno v vsej Nemčiji. Ra^en že imenovanih družb s io na Spodnjem Štajerskem še dopuščene: Splošna elemen ta rno>za varovalna delniška družba na Dunaju za stvarna zavarovanja, Splošna zavarovala delniška družba »Der Anker« na Dufcaju za življenjska zavarovanja in za transportna zavarovanja že omenjena Splošna zavarovalna delniška družba Donau-Concordia na Dunaju.
Prenos življenjskih zavarovanj bo »družen s težavami, ker so premijske rezerve naložene ali v državnih papirjih ali v zemljiški posesti in hipotekah, zaradi česar je računati z znatnim razvrednotenjem teh premoženjskih naložitev. Razen tega so ta zavarovanja zavoljo razpada Jugoslavije podeljena na različne države, tako da je glede premoženjske razloči t ve pričakovati dolgotrajnega posvetovanja.
Ugodnost za one, ki imajo stvarna zavarovanja na Spodnjem Štajerskem, je dejstvo, da so v državnem okrožju Štajerskem veljavne tarife za stvarno zavarovanje delno mžje, kakor so bivše jugoslovanske tarifne postavke.
klirinška dobroimetja in druge devize. Ta sprememba pravilnika je bila v parlamentu sprejeta brez debate. Bila pa je tudi v javnosti malo opažena. Sklep o pritegnitvi klirinških dobroimetij za kritje bankovcev predstavlja za Bolgarijo konec dozdajšne valutne politike in začetek novega pojmovanja valutnega vprašanja.
= Novi bankovci po 100 kron v Protek-toratu. Praška narodna banka je izdala 16. t. m. nove bankovce po 100 kron. Novi bankovci so enako dolgi, toda za 5 cm ožji kakor dozdajšni stotakL Razen tega so novi bankovci izrecno označeni kot državni bankovci, medtem ko so dozdajšni označeni za bankovce Praške narodne banke, čeprav so bili razglašeni z zadevno vladno odredbo že od 28. decembra leta 1938. za državne bankovce- Dozdajšni bankovci obdržijo še do nadaljnega svojo zakonito plačilno moč.
— Izvoz bolgarskega grozdja v Nemčijo. Pogajanja za izvoz letošnjega grozdja iz Bolgarije v Nemčijo so končana. Po tem dogovoru se bo v Nemčijo izvozi,K> 45 milijonov kilogramov grozdja.
Aretacije Židov v nezasedeni Franciji
New York, 22. avg. d. Lista »New Tork Journal American« in »New Tork WorId Telegramm« objavljata iz Vichvja datirano vest agencije Associated Press, da je bilo v nezasedenem delu Francije aretiranih 6000 Židov, ki so sodelovali pri poizkusu neke subverzivne akcije.
Protižldevsld ukrepi
v francoskem Maroku
Rabat, 22. avg. s. Objavljen je bil silita nski reskript z novimi odredbami glede Židov v francoskem Maroku. Med drugim bodo po tei odredbi vsi Židje odpuščeni iz javnih služb. Zidom je prepovedano sleherno posojanje denarja, opravljanje odvetniške ali sodniške službe, bančnih, borznih senzalskih in drugih podobnih poslov, židje tudi ne bodo smeli biti nameščeni v nobeni francoski upravi v Maroku, niti ne opravljati poslov novinarjev, kinematografskih in radijskih nameščencev, tolmačev in upravnikov javnih ln zasebnih kapitalov.	_
Prcvvedimenti per un primo assestamento delle assicurazioni sociali
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la legge 14 maggio 1922 sulle assicurazioni degli operai, ritenuta l'urgente necessita per provvedere ad un primo assestamento delle assicurazioni sociali in relazione alle nuove sistemazioni territoriali, ordina:
Ari. 1. — L'Ufficlo reglonale delle assicurazioni operaie di Lubiana diviene auto-nomo rispetto all'Ufficio centrale delle assicurazioni operaie di Zagabria e assume la denominazione di Istituto per le assicurazioni sociali della provincia di Lubiana.
£ dotato di personalitš. giuridica e sotto-posto alla vigilanza deli'Alto Commisariato (Divisione VI).
Art. 2. — Spettano allTstituto per le assicurazioni sociali della provincia di Lubiana, oltre a quelle giš di competenza dellUfficio regionale delle assicurazioni
operaie dl Lubiana, le funzioni giš. spet-tanti airufficio centrale delle assicurazioni operaie di Zagabria, anehe relativa-mente alla Cassa ammalati dell'Associa-zione commerciale di soccorso e beneflcen-za di Lubiana e alla Cassa ammalati «Mer-cur» di Lubiana.
Art. 3. — Con effetto dal 10 aprile 1941-1X1 č attribuita alllstituto per le assicurazioni sociali della provincia di Lubiana l'amministrazione, in gestione sepa-rata, di tutte le attivita spettanti all'Uf-ficio centrale per assicurazioni operaie di Zagabria.
.Art. 4. — La presente ordinanza entra in vigore dal giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 16 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli.
Frovvedimenti per gli alunni sloveni
provementi dalle scuole dell'ex Stato jugoslavo situate Suori della provincia di Lubiana
L'Alto Commissario per la provincia di I Lubiana, ritenuta 1'opportunitŽL di regolare ' la posizione scolastica degli alunni sloveni, vista la propria ordinanza n. 28 del 20 maggio 1941-XIX, o;dina:
Art. 1. — Agli aiunni sloveni provenienti dalle scuole di ogni ordine e grado dell'ex Stato jugoslavo situate fuori della circo-serizione della provincia di Lubiana, che per comprovata forza maggiore dall'aprile in poi non abbiano frequentato la scuola e non abbiano ottenuto il certificato annua-le, il consiglio degli insegnanti di ogni scuola corrispondente puo permettere su domanda l'iscrizione alla classe immediata-mente superlore a quella frequentata nel-l'anno scolastico 1940/41, qualora risulti che alla prima adunanza di clasificazione del 11° semestre avevano in tutte le ma-terie voti non inferiori a tre, o a due per gli alunni delle scuole professionali, e pud loro concedere l'ammissione all'esame di riparazione su tutte le materie in cul avessero ottenuto voti inferiori.
Gli alunni che non intendono proseguire gli studi e quelli che non sono i grado di documentare il risultato ottenuto nell'adu-nanza suddetta sono ammessi a sostenere l'esame di classe.
Art. 2. — Agli alunni delle classi al ter-
Predpisi glede slovenskih učencev
prihajajočih iz šol bivše jugoslovanske države na ozemlju
izven Ljubljanske pokrajine
mine delle quali sono previsti esaml di maturitš, di diploma o finali, potrš esser concessa, dietro presentazione dei docu-menti comprovanti gli studi anteriori, l'arn-misione agli esami stessi presso le scuole statali corrispondenti, previo un eventuale esame di classe su quelle materie in cui all'adunanza predetta avessero ottenuto voti inferiori a tre rispettivamente a due, o su tutte le materie, se non possono documentare il risultato ottenuto.
Art. 3. — L'Alto Commissariato pu6 concedere su domanda l'ammissione ad esami privati a candidati che intendevano dare gli esami stessi nel mese di giugno nelle scuole di cui all'articolo 1 e ne siano stati impeditl per comprovata forza maggiore.
Art. 4. — Gli esaml si terranno dal 10 al 20 settembre p. v.; quelli previsti dagli articoli 1 e 2 sono esenti da tasse. Le domande devono venlr presentate alle di-rezioni delle singole scuole, rispettivamente all'Alto Commissariato (Divisione IV) entro il 3. settembre p. v.
Art. 5. — La presente ordinanza entra in vigore dalla data della pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia dl Lubiana.
Lubiana, 19. agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario EraHo Grazioli.
Agevolazioni di tariffe nel traffico con le altre provincie
Alo scopo di agevolare maggiormente i traffici tra la provincia di Lubiana e altre provincie di Regno sono state estese tutte le tariffe eccezionali vigenti sulla rete fer-rovlaria dello Stato alle merci di produ-zione dl questa provincia, parificandole a quello nazionali.
Naturalmente tale reglme tariffario sara, applicato per i pereorsi intercendenti fra 11 transito di Postumia e le localita di de-stinaizone, mentre per il tratto fino al transito di Postumia continueranno a essere applicate le tariffe ex jugolave.
Si ritiene che l'agcvolazione en treni in vigore eol 15 agosto.
Pospeševanje prometa med Ljubljansko in drugimi pokrajinami
Da se še bolj olajša in pospeši promet med Ljubljansko pokrajino in ostalimi pokrajinami Kraljevine, so bile uveljavljene vse izjemne tarife, ki veljajo na državnem železniškem omrežju, tudi na proizvodnjo Ljubljanske pokrajine in izenačenje z nacionalnimi tarifami.
Ta tarifni ražim se izvaja na progah od Postojne do namembnih krajev, dočim veljajo še naprej na progah do Postojne bivše jugoslovanske tarife.
Opozarjamo, da veljajo te olajšave od 15. avgusta t. 1. dalje.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno urediti šolanje slovenskih učencev, na podstavi svoje naredbe St. 28 z dne 20. maja 19410CK, o d-*ejai
Člen 1. Slovenskim učencem, prihajajočim s šol vseh vrst in stopenj bivše Jugoslovanske države na ozemlju zunaj Ljubljanske pokrajine, ki zaradi dokazane višje sile od aprila dalje niso obiskovali Sole
Sovražnosti med Perujem in Ekvadorjem
Buenos Aires, 22. avg. d. Kakor poročajo iz ekvadorskega glavnega mesta Quita, je bil tamkaj objavljen naslednji uradni komunike:
Neko 17. avgusta objavljeno perujsko uradno poročilo podtika Equadorju nove napade, ki so jih v resnici izvršile perujske čete, ter ugotavlja nato zbiranje ekvadorskih čet v krajih Mendez in Macas, češ da je njihov cilj napasti perujske postojanke. Neizpodbitno pa je, da se sam Peru pripravlja za napad proti tem krajem ter zaradi tega pripravlja mednarodno javnost, da bi odgovornost za ta novi napad zvrnil na Equador. Na podlagi informacij, ki jim gre vera, je 100 perujskih vojakov prišlo do izliva Rio Nasse. 500 drugih perujskih vojakov prodira od Logrona proti Limonu in Mendezu, potem so izvršili napad na ekvadorske oddelke.
Morala ameriške vojske
Washington, 22. avg. s. Načelnik ameriškega generalnega štaba Marshall je novinarjem izjavil, da je bila morala ameriške vojske sijajna, dokler niso pričeli javno razpravljati o zakonih za podaljšanje vojaškega službenega roka. Marshall ni hotel povedati, ali se je morala odtlej zboljšala ali poslabšala, dejal pa je, da je ministrstvo za vojsko sklenilo po 18 mesecih službe odpustiti vojaške obveznike že mnogo prej, kakor pa so o tem pričeli razpravljati v kongresu, in sicer izključno iz vojaških razlogov, ne pa zaradi kakih 1 drugih moralnih vzrokov.
Preureditev zavarovalništva na Spodnjem
štajerskem
Delitev bivših jugoslovanskih železnic
Zagreb, 22. avgusta. V zvezi z dunajsko konferenco, katere naloga je razpravljati o razdelitvi bivših jugoslovanskih železnic, lokomotiv in vagon -.v _•£ posiai zagrebški dopisnik dunaj-i>^ega Ooipo.tarskega tednika »SUdcst-fceho* svoji redakciji daljše poročilo, v katerem pouaja pregxed o razvoju bivše jugoslovanske železniške uprave. Pravi:
Prva in edina pravilna statistika državnih železnic kraljevine Jugoslavije, ki sega do leta 1938., je izšla pred dvema letoma.* Po njenih postavkah je predvsem videti, da je dolžina državnih železnic v letu 1922./23. znašala 7739 km in se je do leta 1937., 38. povečala na 9444 km. V letu 1938. je bilo v gradnji 423 km novih železniških tirov. Bili so do pričetka vojne več-jidel dograjeni, tako da je od leta 1922./23. do danes znašal celotni prirastek okroglo 2100 km. S tem priznanja vrednim uspehom pa ni mogla uspešno stopati vštric izaelava lokomotiv in vagonov. O tem govore naslednje številke:
1929 1938 1929 1933 na km železniških prog fckomotive 2.839 2.309 0.32 0.25 osebni vagoni 5.399 £.310 0.61 0.55 tovorni vagoni 56.236 53.702 6.79 5.75 Medtem ko je torej naraščala dolžina tračnic, je število lokomotiv osebnih in tovornih vagonov v dobi po letu 1929. popuščalo. Odločilno je za to izredno stanje dejstvo, da je po svetovni vojni prevzela Jugoslavija precej avstrijskega in madžarskega materiala, ki pa se je v letih postaral in ga je bilo treba izločiti iz prometa. Za nadomestilo je manjkalo deviz, potrebnih za naročila v tujini. S tega zrelišča je imela gospodarska kriza 3 930 gotove koristi. Dovedla je do tega, da je promet na železnicah upadel, zato se je tudi železniški park v manjši meri trošil. Upadek prometa je seveda zmanjšal dohodke in je bilo treba nekajkrat zvišati vozne cene. Take reforme pa so bile precej pomanjkljive. Dohodki državnih železnic se niso znatno spremenili, kajti višje vozne cene na železnicah so samo pospešile razvoj prometa s tovornimi avtomobili. O tem govore naslednje številke o dohodkih prejšnjih jugoslovanskih železnic (vse v milijonih dinarjev);
1929 1938 osebni promet	705.84 616.78
osebna prtljaga	8.21 6.85
tovorni promet	1827.37 1593.12
skupaj 2541.43 2216.76 na km 0.295 0.258 Te številke pričajo, da je tovorni avto začel uspešno tekmovati z železnico. Pomanjkanje lokomotiv in vagonov je sleherno izvozno sezono povzročalo, da si je Jugoslavija izposojala na tisoče vagonov v drugih državah, za kar je seveda morala plačevati primerne pristojbine. Glede lokomotiv je treba še ugotoviti, da je bilo na razpolago relativno majhno število močnih strojev, zato je bilo mogoče le redkeje sestaviti dolge vlakovne garniture, ki se posebno dobro obnesejo v izvoznem prometu. Leta 1939. je bilo sicer naročenih za 120 milijonov dinarjev lokomotiv in vagonov, toda računati je treba, da je nadaljnja obraba v mesecih od septembra 1939 do marca 1941 ter v usodnih vojnih dneh porušila ta prirastek.
Kapital, ki je bil vložen v prejšnje jugoslovanske državne železnice, ni bil do leta 1930 nikjer uradno izkazan. Sele v tem letu je bil sprejet zakon o upravi in obračunu državnih železnic. Obenem je bilo ugotovljeno, da je znašala takratna vrednost jugoslovanskih državnih železnic 14 miljard 729,962.082,06 dinarjev. Naslednja leta so bile različne izpremembe. Tako je bila vrednost železnic leta 1933. vknjižena s 14 milijardami 883,114.15 din, dne 31. marca 1938 pa je iznašala samo 14 mili-
KoUho poje divizija na dan
Da prikaže javnosti težave, ki so združene z dnevnim oskrbovanjem tako številne vojske, kakršno predstavljajo nemške armade na skoraj neskončni vzhodni fronti, je nemški tisk te dni objavil zanimive podatke o tem, koliko vsega potroši ena nemška divizija na dan. Minimum, ki ga dnevno konsumira divizija, dosega 7 ton živil. Na prvem mestu je 8000 hlebcev kruha, nato pa sledi 8 stotov surovega masla, 16 stotov sira, 6.5 stotov sladkorja, 1.6 stota kave in 3o stotov kavnih nadomestkov. Moštvu ene divizije razdele 96.000 cigaret, 54.000 cigar in 4 stote tobaka na dan. Vso to ogromno količino življenjskih potrebščin je treba za vsako divizijo pripeljati iz Nemčije ozitoma iz poljskega generalnega guvernmana, ker rdeče čete na svojem umiku brezobzirno uničujejo vse zaloge živil.
Jože Kožuh:
Poletna jutra
Dobro sem ga poznal. Vsako jutro točno oh osmih se je ustavil pod mojim oknom, odložil vrečo, ki mu je težila rame ter sedel na stopnico. Prihajal je le poleti, ob toplih in jasnih jutrih, ko mu ni bilo treba obutve in je lahko bos prenašal težko breme. Ob hladnejših dneh ga ni bilo. če nisem imel kaj posebnega, sem ga pričakal v postelji. Slišal sem ga, ko je zavil okoli hišnega vogala, drsanje njegovih bosih nog je bilo ob tej uri edini šum, ki sem ga lahko razločil. Stanoval sem v ulici, kjer ni bilo nikoli nobenega ropota, pcl»tna jutra pa so bila kar nenavadno tiha. Prišel je počasi, z nerodnim, oklevajočim korakom; ko je dosegel moje okno, je z velikim tru-ščem odvrgel vrečo in se glasno oddahnil. Staro železo, ki ga je nabiral po smetiščih, je še nekaj trenutkov lovilo ravnotežje, lonec je udaril ob lonec, kos pločevine je zdrsnil na dno in tenko zacvilil. Potem se je vse umirilo in ulica je bila zopet čisto tiha.
Dvignil sem se na roke in pogledal skozi okno. Nebo je bilo brez oblaka. Topel vonj po pokošeni travi je napolnjeval sobo. Nikamor 3e mi ni mudilo, pomežiknil sem vrabcu, ki se je ujel na trhlo, gugajočo se desko poiskal copate in stopil k oknu.
»Kf:k'> je, dobr ?« sem vprašal. Bile so to "oeaed- k; s:-r-. jih ponavljal vsako jutro.
jDooto, < j«, odgovoril. Stegnil je dolg* aamazanč noge in m» pogledal izpod srše-Čih obrv;. šV likate cigireto. brrn zelo v-sel,« je dej čez hip, dvignil leve v.rv ter
jard 228,067.289 din. V tem razdobju je bilo vpisanih za nabave 851,820.000 din.
Naknadno je bilo k vrednosti pripisanih 779.380.000 din, za različne prepire pa 114,480.000 din. Na ta način se je pov:ša!a vrednost kapitala za 2158.54 milijonov dn Ce je vrednost železnic v p€i.letju od 1^33 do 1938 kijub temu padla, se je to zgodilo zavoljo rednih odpisov in dejanskega znižanja vrednosti v znesku 2339.92 milijonov dinarjev.
Odločilno je bila za upadanje vrednosti dejstvo, da so se postarale lokomotive in jih je bilo v omenjenih petih letih treba 698 izločiti iz prometa. V istem času je postalo nerabnih 4013 vagonov. Kljub to-
likšnemu odtoku lokomotiv in vagonov pa je bilo stanje materiala tudi še v poslednji dobi nenavadno visoko. V teku 20 let je Jugoslavija nabavila vsega skupaj le 156 lokomotiv in 2315 vagonov, za kar je plačala 465 milijonov din Domača izdelala je bila Se v precej ozkih mejah V Brodu so izdelovali vagone in majhne lokomotive. Razen brodske tovarne pa so bile še tvornice v Smederevu, Kruševcu in Kraljem. Ce se kljub temu ni mogla razviti polna domača proizvodnja, se je to dogajalo pač zato, ker ni bilo na razpolago zadosti pol-fabrikatov in ker je bilo v primerjavi ?en pač umestneje uvažati gotove lokomotive in vagone iz tujine.
Medicinska klinika potrebuje podpore
Ljubljana, 22. avgusta Ljubljanska medicinska klinika je končno začela z delom. Institucija, ki ima nalogo izšolati mladega medicinca, ter ga izročiti slovenskemu narodu z nalogo, da ga zdravi in varujn pred propadanjem, je odprla svoja vrata. Zelja vsakega posameznika, najsibo bogat ali siromašen, naj bi bila, da ga zdravi sposoben zdravnik po najnovejših principih. Mcdicinec se more naučiti svoje stroke samo, če odgovarjajo instituti vsem modernim zahtevam. Ko bomo to dosegli bo lahko naša fakulteta tekmovala s tujimi, starimi univerzami. Veliki in mali tbji narodi se dobro zavedajo tega pomena. Oni ne prepuščajo skrbi za dotacije le državnim institucijam, posamezniki prav dobro vedo, da je njihova socialna dolžnost do naroda, da iz lastnih sredstev podpirajo posamezne klinične institucije. Premožni ljudje ? globoko razvitim socialnim čutom prevzamejo oskrbovanje celih bolnic, da ne govorim o izdr-ževanju posameznih postelj. Kaj pa naj bi bilo bolj plemenito, kot pomagti človeku,
kateremu usoda ugrabila ono, kar je vsakemu najdražje: zdravje.
Naši gospodarski in naši kapitalistično fundirani krogi pa so do sedaj le v malem Številu posnemali tuje narode. Vendar pa mislimo, da je tudi pri njih razvit čut za socialne potrebe, samo da se nanje ne spomnijo. Interna klinika je odprla vrata vsakemu, rabi pa za notranjo ureditev, t. j. za drage laboratorije obilnih dotacij. Zato apeliram tem potom na vsakega, da pripomore z dobrovoljnimi prispevki do končne ureditve. Vsi oni, ki ne bodo ostali gluhi na mojo prošnjo, si bodo postavili najlepši spomenik, saj bodo darovali v resnici za najvišjo in najbolj potrebno medicinsko institucijo. Imena darovalcev bodo objavljena v dnevnikih ln vpisana v spominske knjige dobrotnikov medicinske klinike. Imena onih ki bodo poklonili večje vsote, bomo napisali nad posamezne bolniške postelje. Prispevke naslovite: Kraljeva medicinska klinika v Ljubljani, Zaloška c. 2. Predstojnik medicinske klinike prof. dr. Karlo Lušicky.
Numerus clausus za Žide na Bolgarskem
Bolgarski ministrski svet je izdal posebne odredbe, ki so bile že dolgo pričakovane. To je pravilnik za izvajanje zakona o zaščiti naroda, njegove časti in krvi. Z novimi določbami je urejeno gospodarsko udejstvovanje židovskega življa na Bolgarskem. Za svobodne poklice, za trgovino in industrijo je pri Židih določeno zaključeno število, numerus clausus.
V svobodnih poklicih so določene naslednje številke (to se pravi: najvišje številke za celotno bolgarsko področje): židovskih zdravnikov sme biti v vsej Bolgariji 21, živinozdravnika 2, zobozdravnikov 7, advokatov 20, babic 9, arhitekta 2, in-ženjerjev 6, kemiki 3, glasbenikov 14. V trgovini so določene naslednje najvišjo številke: v kolonijalni stroki sme trgovati 187 židovskih trgovcev, v živilski stroki 82, v žitni trgovini 2, v restavracijah in pivnicah 118, v oblačilni stroki 67, v trgovini z gospodinjskimi potrebščinami 6, v trgovini z gradivom in kurivom 10, v papirnatih in podobnih strokah 9. v tehničnih izdelkih 6. senzalov sane biti 8, izvozniki 4, s starinami pa lahko trguje 6 Židov. V industriji
je dopuščeno samo eno židovsko podjetje, ki izdeluje pletenine.
Število židovskih obrtnikov, delavcev in nameščencev z omenjenimi določbami ni omejeno, s čimer je torej obstanek Zidv^m na Bolgarskem tudi še nadalje kolikor toliko omogočen. Kar je. doslej bilo industrijskih podjetij v židovskih rokah, ne smejo ustaviti obrata kar na lepem, brez dovoljenja ministra za trgovino in industrijo. Pač pa morajo biti židovska podjetja v redu prodana in jih lahko kupijo samo Bolgari.
Nove določbe se seveda dotikajo tudi židovskih delniških družb. Za take veljajo podjetja, pri katerih je najmanj polovica delnic v židovskih rokah. Lastniki in vodje takih družb so všteti v omenjeni numerus clausus. Židovska podjetja, ki ne bodo v predpisani dobi prodana Bolgarom, pripadajo državi ali pa dobijo posebnega komisarja. Izkupiček gre v sklad za javne podpore. Da bi Bolgari lahko prevzeli židovska podjetja, se lahko kupčije izvršijo na kredit. Letni oibroki pa ne smejo biti nižji od 20 odstotkov celotne kupnine.
Avtarkija na Galjevici in v Mestnem logu
Ljubljana, 22. avg.
V prizadevanju meščanov, ki skušajo doseči kar se da popolno avtarkijo v proizvodnji živil, zavzemajo spoštovanja vredno mesto nekatere naselbine na robu mesta, ki so zrasle iz znoja in žuljev delavskih rok, iz želje malega človeka, da si ustanovi lasten, čeprav še tako skromen dom. Med temi naselbinami zasluži največ pozornosti Galjevica, ki šteje 135 hišic, med katerimi je dandanes le še prav malo začasnih zasilnih stanovanj, nekatere pa po svoji lepoti in higienični ureditvi že kar tekmujejo z vilami po predmestnih okrajih.
Zrasla je Galjevica iz pobude malega človeka, ki je v letih po vojni najbolj živo občutil pomanjkanje stanovanj v Ljubljani, in je na ta način, da je s posredovanjem uvidevnih komunalnih politikov dosegel potrebno zemljišče za stavbe od magistrata, tako rekoč občini sami priskočil na pomoč. Na Galjevici živi danes okrog 160 družin, zakaj nekatere hišice premorejo več ko po eno stanovanje, in kakor so domovi sami v lepem redu, tako so Galje-vičani lahko za vzor ostalim Ljubljančanom, kar se tiče ljubezni in vneme v urejevanju vrtov. Vsak košček zemlje je tu najskrbneje obdelan in na svetu, ki je včasih veljal za manjvrednega — mestna občina je svoj čas plačevala barjanske trav-
nike po 2 din kvadratni meter — uspevajo velike količine izbrane povrtnine, ki v znatni meri razbremenjujejo ljubljanski trg. Kakor v Ljubljani skoraj ni družine, ki je ne bi na kakršenkoli način prizadelo dejsitvo, da sta Spodnja štajerska in pa Gorenjska ostali onkraj meje, tako je tudi na Galjevici marsikatera hiša, ki v teh dneh rojakom od drugod nudi gostoljubno zavetje. Sicer je med Galjevičani tudi nekaj brezposelnih, a družine žive solidno, pošteno življenje, tako da so se v polni meri izkazale vredne naklonjenosti, ki jim jo je sivoj čas izkazala občina z oddajo zemljišč v najem.
Poleg vrtičev ob hišah, ki so bMi že tudi vsa prejšnja leta skrbno obdelani, so Ga-Ijevičani letos najeli tudi precej sveta po pustem, doslej brezplodnem Barju ter ga marljivo obdelali, da bo žetev toliko obilnejša. O trebili so preslico, ki je doslej edina bohotno uspevala tod, in zemljo očistili kamenja. Tako vrše prebivalci naselbine pionirsko delo in zaslužijo, da bi jim občina in posestniki ohranili svojo naklonjenost tudi pri oddajanju zemlje v obdelavo prihodnjega leta, ko bo zaradi svoje kultiviranosti gotovo dosegla večje povpraševanje. — Podobno kakor Galjevica se je v teku let uvrstila med periferne okraje tudi naselbina ob Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu, ki je svoj čas uživala
sloves po svoji adiroBnaščini in po velikem številu gladujočih otrok, zdaj pa se hišice in njih okolica stalno lepšajo in napredujejo, da ima mestna občina samo korist od dobrote, ki jo je bila svoj čas izkazala brezdomcem. Z oken pozdravljajo' nageljni mimoidoče, na gredah je — kakor na Galjevici — kljub strogi gospodarnosti še zmerom tudi prostora za rože. a ob hišicah so hlevčki, polni kuncev, kokoši in podobne drobnjave. ki ima na današnjem trgu znatno ceno. Tu biva okrog 100 družin, ki kakor na Galjevici mesečno plačujejo najemnino za svet. na katerem so si zgradile domove.
IMENITNO!
Grafolog: »Ta pisava kaže dobrega, prizanesljivega in potrpežljivega človeka.«
Mladi gospod: »Imenitno! To je pisava mojega krojača!«
»Steči hitro domov m reci mami, naj pridt sem!«
ŠPORT
Od Mokar ja do špice
Jutri plavalna tekma na 2.5 km dolgi progi po Ljubljanici
V spomin na pionirja slovenskega plavalnega športa, večkratnega slovenskega pr vaka in dolgoletnega člana SK Ilirije, po kojnega Borisa Zirovnika priredi klubova plavalna sekcija ;utri dopoldne na Ljubljanici veliko plavalno tekmovanje za prehodni pokal »Z'rovnikov memorial«. Za tekmo, ki je dostopna vsem plavalcem, ki se čutijo sposobni, ne glede ali so člani katerega športnega kluba ali ne so zdaj že določili progo, ki bo vodila od Mokarja do znane »Špice« ob odcepu Gruberjevega prekopa in merila skorai 2 in pol kilometra. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine, in sicer seniorji zasa 'uniorji z~.se ;n dekleta posebej. Start bo skupen, in sicer ob 11. pri Mokarju. tako da bodo plavalci okrog pol 12. na cilju. Zmagovalec, odn. tekmovalec, ki bo dosegel najboljši čas. bo prejel v prehodno last pokal, več ostalih v posameznih skupinah pa bo dobilo v spo-
min lepe plakete.
Kakor nam pravijo prireditelji, je zanimanje za prireditev med plavalci zelo veliko. tako da računajo, da bo šlo na to svojevrstno preskušnjo v plavanju najmanj SO tekmovalcev. Ker bodo med njimi tudi vsi znani »kanoni« iz ilirijanskega bazena, bo tudi gledalcem ta plavalna revija na prostem nudila mnogo zanimivih prizorov. Če bo vreme količkaj ugodno — samo oni pravi Jupiter Pluvius ne sme poseči vmes — bomo torej jutri dopoldne lahko prisostvovali zanimivi plavalni tekmi, kakršne že dolgo ni bilo v našem mestu, o kateri pa upamo že danes, da se bo tra;no obdržala na sporedu. Morda bo po-zneje kdaj, ko bo Ljubljanica spet vredna svojega imena po mestu samem, dobila proga start in cilj drugje a morda bo takrat tudi vse bogatejše glede udeležbe, ki je letos pač omejena na same »ljubljanske srajce«.
Ali poznate jiu-jitsu?
Kaj pripoveduje trener Oton Baumgarten, ki vodi tečaj pri ŽSK Hermesu, o tej moderni športni panogi, ki je bila do zadnjega skoraj čisto neznana pri nas?
Ni dolgo tega, kar smo na tem mestu objavili, da se je začel na stadionu ŽSK Hermesa tečaj v jiu-jitsu. Odziv zanj je bil zelo velik, kar pa ni čudno, saj je ta športna panoga pri nas popolnoma neznana. To se je pokazalo pri prvi lekciji, ko so vsi prisotni takoj opazili, da nima jiu-jitsu prav nič skupnega s catch as catch canom, ki so ga videli o priliki zadnjega nastopa profesionalnih rokoborcev v dvorani kina Uniona.
Tečaj vodi g. Oton Baumgarten, ki se je
naučil te umetnosti na Dunaju in postal tam celo pomočnik policijskega trenerja. Ko smo ga zadnjič zaprosili, naj napiše nekaj vrstic o tej umetnosti, se je z veseljem odzval in poslal daljši članek, iz katerega posnemamo med drugim naslednje:
Le malo jih je pri nas, ki bi lahko kaj podrobnejšega povedali o jiu-jitsu in vsem, kar je z njim v zvezi. Večinoma je znano samo, da je to vrsta gibov ter prijemov, s katerimi lahko na tajinstven in čudovit način razorožimo nasprotnika, ga pobijemo na tla ali celo lahko usmrtimo. Kako se to zgodi? Kakšna je ta tajnost? Ljudje vam vedo povedati le to, da se s tem načinom borbe bavijo Japonci, ki so za nas sploh v marsikaterem pogledu nedoumljivi, čudoviti in sploh tajinstveni. Stvar je čisto drugačna. Kdor se le malo zanima za jiu-jitsu, bo brez nadaljnjega ugotovil, da ga poznajo danes razen Japoncev tudi Severni Američani, Angleži, Francozi in Nemci, v manjšem obsegu pa tudi Mandžurci. Vendar je pri teh narodih jiu-jitsu bolj ali manj prednost policije, deloma pa tudi vojaštva, dočim je v splošni javnosti manj razširjen. Vzroki, da jiu-jitsu ne prodre v javnost, so različni. Predvsem primanjkuje dobrih in spretnih učiteljev, razen tega pa »zapadnjaki«, kakor imenujejo Japonci svet belega plemena, nimajo dovolj zaupanja v to panogo samoobrambe in športa. Tega nezaupanja je krivo samo površno znanje, nespretnost nekaterih učiteljev in pa v glavnem pomanjkanje potrpljenja pri pravilnem učenju. Da je pa dejansko jiu-jitsu neprecenljive vrednosti, dokazuje že samo dejstvo, da ga poznajo Japonci približno 25 stoletij. Pri njih obstojajo zanj neštevilne javne šole, v katerih se leta in leta vadijo ter so zato tudi taki moj-
stri. Posebno proti koncu 19. stoletja je zavzel jiu-jitsu na Japonskem ogromen razmah, ko je profesor Jigoro Kano, ki je šele lani umri, strnil vse uspešne sisteme v en sam, tako imenovan »sistem Kano«. Ta sistem Kano goji približno 300 prijemov, in prav te učijo tudi v vseh drugih deželah, ker so najbolj uspešni, medtem ko so ostali sistemi zastareli in se sploh nikjer več ne uporabljajo. Profesor Kano je razvil tudi silno propagando za jiu-jitsu, tako da je postal dostopen sploh vsem slojem na Japonskem; prej so namreč obvladali jiu-jitsu samo »samurai« — plemiči, ki so svoje znanje najstrožje skrivali. Jigoro Kano je poslal svoje najboljše borce v Ameriko in Anglijo, kjer so nastopali proti boksarjem in rokoborcem ter, čeprav po postavah in telesni moči mnogo šibkejši, vedno premagovali svoje nasprotnike. Borbe so bile vselej prav kratke, kajti z nekoliko spretno izvršenimi prijemi iz jiu-jitsa je bil nasprotnik onesposobljen za nadaljnjo borbo, včasih nezavesten — ali pa celo negiben. Izid take borbe dovolj dokazuje neprecenljivo vrednost tega načina samoobrambe, ki je povsem enostaven in zahteva le vestno in vztrajno vajo pod vodstvom spretnega in sposobnega učitelja. Pri nas žal primanjkuje takih učiteljev, zato pa so šole v Ameriki in Angliji, razni zavodi v Nemčiji, posebno pa še oddelki za telesno vzgojo na visokih šolah na Dunaju, znane po svojih izbornih tečajih, ki so večinoma pod nadzorstvom in tudi vodstvom najboljših policijskih trenerjev. Značilen dokaz, da je jiu-jitsu enostaven, je tudi dejstvo, da zahaja v te tečaje skoraj polovica žensk, ki so že po naravi šibkejše od moških. Toda z vztrajnim vežbanjem in najbolj natančnim izvrševanjem določenih prijemov se lahko doseže uspeh, ki tudi še tako plašnemu človeku povzdigne samozavest.
Toliko za uvod, morda nam bo kasneje šel g. Baumgarten zopet na roko in nam povedal še kaj več o tej zanimivi panogi v modernem športu. Za začetek pa vsekakor zadostuje. Pri tej priliki naj še omenimo, da se treningi vrše vsak ponedeljek, sredo in petek na stadionu Hermesa v ši-ški z začetkom ob 18.30 in se interesenti, ki bi se želeli učiti, še vedno lahko prijavijo.
FIS za zeleno mizo
Te dni je imela mednarodna smučarska federacija (FIS) pod vodstvom podpredsednika grofa Hamiltona (švedska) pred-
vtaknil prst v usta. Povlekel je, kakor da kadi, se nasmehnil in spretno prestregel cigareto, ki sem mu jo vrgel v naročje. Kadil je s posebno slastjo, vlekel počasne, dolge dime in molčal. Oči so mu pri tem blodile po polju, po visoki, v vetru se rahlo upogibajoči travi, preletele so vso ravnino pred seboj in se končno ustavile na meni. To je pomenilo, da je pokadil. > Cigare ta, dragi moj. Je božji dar,« je dejal. Gledal me je in ustnice so se mu polagoma razlezle v zadovoljen smehljaj.
Vprašal sem ga: >No, kako je bilo danes?«
Govoril mi je o vsem, kar je doživel to jutro. Rad je govoril o sebi. In vse te mesece kar sem ga poznal, nI nikoli potožil; zanj življenje ni imelo žalostne plati. Zato mi je bil vsak njegov obisk prav posebno ljub, njegovo tiho, razvlečeno besedičenje, drsanje bosih, zamazanih nog in smehljaj, s katerim se mi je zahvaljeval za cigarete, vse to se Je spojilo z lepoto poletnega ja-tra v eno samo svetlo podobo. Bilo mu še ni štirideset let. Pot, ki jo je prehodil vsako jutro, sukajoč po smetiščih in jarkih, kjer so ljudje odlagali nepotrebno nesnago, mu je prinašala vsakdanji kruh. Žena mu je umrla v drugem letu zakona. In ko mi je to povedal, sem pričakoval, da mu bo tu prvič spodletelo; pričakoval sem vsaj trohico nečesa, kar bi bilo podobno bolečini. Toda tudi tu j« znal obrniti. »Umrla te še čisto mlada,« j« pravil. >Da-nes bi bila že zgarana in njen lepi obraz bi izgubil do današnjega dne vso svojo lepoto. Toivj je bila zanjo ta smrt le rešitev.«
Zasmejal se je, vstal in si oprtat vrečo. Po tem razgovoru ga ni bilo več dni. Jutra so bila meglena in pusta. Poletje je bilo to leto brez prave toplote in deževno kakor zgodnja jesen. Posedal sem v sobi in si s knjigami krajšal čas. Zunaj je lil dež. Potem sem nekega jutra zopet začul znani ropot Prisluhnil sem. To pot je bil vese-lejši kot po navadi. Ni sedel, obstal je pred oknom in tiho požvižgaval. Vedel sem, da j« zunaj prelepo poletno jutro, da je trava še rosna od včerajšnjega dežja ln da je telegrafska žica ob cesti polna lastavic. Zrak ob šipi je drhtel od sončnih žarkov. Bilo je dovolj — ti žarki ob oknu in jutranji obisk — da se je v meni prebudil val najradostnejših občutij, de sem za trenutek zaprl oči, prisluhnil Sčebetu lastavic in se naglo dvignil.
Stal je pod oknom in se mi s polnim smehljajem zazri v oči. »No, da ste le vstali,« je dejal. Opazil sem takoj, da je imel zame majhno presenečenje. Segel sem na posteljno omarico, da U vzel cigarete.
»O, ne,« je vzkliknil ln naglo privlekel iz prsnega žepa zavitek cigaret. »Danes boste vi mej gost« Raztrgal je ovoj in stegnil roko. »Vzemite, prosim!« Bil je presrečen, da mi jih je mogel ponuditi. Imel je veliko, od umazanij razžrto roko. Potem mi je vrgel Se vžigalic«. Kadila sva brez besede, oba zatopljena v prijetni opravek. Megle na travniku so se počasi redčile. Bil je trenutek popolne blaženosti. Daleč pred nama je bilo mesto, obsijano z rahlim, rdečkastim sijem poletnega sonca, še mirno in čisto,
Septembra je bilo še nekaj lepih dni. Nekoč sem ga vprašal: »Bo kmalu konec vojne?« Pogledal me je, kakor da ne razume vprašanja. Zmignil je z rameni in ni odgovoril. Tistega jutra je posedel le nekaj minut. Ko je odšel, sem dolgo gledal za njim., čez nekaj ur, še pred kosilom, se je zoblačilo, popoldne je padel dež.
Letos je bilo pozno poletje, čakal sem ga doma v sobi, poležaval po postelji in vsako jutro prisluškoval na cesto. Bili so težki, mučni dnevi. Jutra so se odpirala kot temno, pošastno žrelo. Nalivi niso prenehali, maja so bila okna še zamrzla. Prve toplejše žarke sem pretregel na oknu; sedel sem tako, da so mi noge visele na cesto. Tu si lahko privoščim marsikatero neumnost. Ulica je prazna, kakor izumrla. Ljudje sosednjih hiš so odšli na delo v mesto. Večina med njimi je delavcev, ženske so postrežnice ali pa delavke v tobačni tovarni. Zato sem zjutraj po osmi čisto sam. Sem ter tja pokadim kakšno cigareto, toda letos mi ni dosti do njih. Nič ne vem, kaj se je zgodilo s človekom, ki me je prišel budit vsako jutro. Aprila je še bil nekje na fronti, potem je izginila za njim vsaka sled.
Mislim nanj vsako sončno jutro, čisto nehote in ko vidim, da ga zopet ne bo, sem nekoliko slabe volje. Jutra niso več tako lepa, kot so bila včasih, čudno, kako se človek navadi na nekatere stvari in kako mu je potem hudo, če jih nenadoma izgubi. Tako premišljujem, toda v resnici čutim, da sem izgubil mnogo več.
sedstveno sejo v Stockholmu. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o nomškin predlogih glede spremembe nekaterih mednarodnih tekmovalnih določb. Dokončno o teh predlogih ni bil sprejet noben sklep, temveč je bila obravnava odložena na enega poznejših kongresov, vendar nameravajo nove tekmovalne določbe za po skušnjo že uvesti pri tekmovanjih za svetovno prvenstvo v času od 7. do 15. februarja 1942, ki bodo tudi v Garmisch-Par-tenkirchenu.
Posebnega pomena je pri teh spremembah novost glede ocenjevanja smuških skokov. V bodoče bodo namreč najvišjo in najnižjo oceno črtali, po možnosti pa bc sploh uvedeno javno ocenjevanje kak<-r n. pr. pri plavalnih skokih. Za velike skakalnice, na katerih so možni skoki nad 60 m, bosta Nemčija in švedska do prihodnje sezone izdelali posebne ocenjevalne tabele.
Iz Stockholma prihaja obenem vest, da je FISa prejela v teh dnevih od ameriške smučarske organizacije obvestilo, da Amerika izstopa iz članstva, in sicer brez vsake omejitve. Nemški športni krogi poudarjajo v zvezi s tem, da ta odločitev Amerike evropskih športnikov nikakor re bo spravila v zadrego. To stališče zagovarjajo predvsem tako, da Američani v smučarskem športu nikoli niso pomenili mnogo in se v mednarodnih konkurencah na belih poljanah dozdaj nikakor niso mogli uveljaviti.
DrugI finale odpovedan
Povratna finalna tekma med Hermesom in Ljubljano, ki je bila napovedana za jutri na Hermesovem stadionu, je bila po sklepu SNZ preložena na prihodnjo ne* daljo.
Dežela med Dnjestrom in Dnjeprom
Med južnoruskiml predeli je dežela med Dnjestrom in Dnjeprom ali celo med Pru-tom in Krimom, v kateri oso vinske sile ta čas uspešno zaključujejo svoj pohol, »klasična Nova Rusija«. Carski Rusiji se je ta predel priključil najpozneje in ji je pripadal deloma tudi samo začasno, če upo števamo usodo Besarabije ob koncu prve svetovne vojne. V dobi Katarine II. je bii maršal Suvorov, ki je »Novo Rusijo« kos za kosom pulil Turkom, kozakom in Tata-rom iz rok, legendarni Potemkin je potem otvoril naselitev tega ogromnega prostora. Potemkinove vasi so postale prislovične, bile so pa le začetek. Pozneje se je dežela med izlivoma Dnjestra in Dnjepra napolnila z ruskimi, ukrajinskimi in nemškimi priseljenci, ki so jim sledili nato še Bolgari in Srbi, begunci izpod turškega jarma, končno židje in Grki, Armenci in Ka-ramenci, ko so nastala cvetoča mesta.
Vsa ta ljudstva, ki so deloma še danes nepomešana in večinoma še po veri ločena, uporabljajo, v kolikor ne gre za izobražen-stvo, neki skupni občevalni in prometni j jlk, »južno« pobarvano ruščino z mnogimi ukrajinskimi in nekoliko turško-tatarski-mi primesmi. Turanski del prebivalstva, ki je nekoč v teh krajih vladal, se je v ostalem med tem po velikem delu izselil na Balkan in v Anatolijo.
Kakor v starih časih je ostala dežela severno od Odese do najnovejših časov torej prehodna dežela, most med Evropo in Azijo ter narobe, zato srečujemo tu na vsak korak zapadne in vzhodne vplive i« celo neki »amerikanizem«, ki ga je prina šal novi čas naseljevanja. Boljševiški režim je sicer tej prehodnosti napravil konec, uvedel je dobo izenačevanja vseh mo gočih ljudskih in kulturnih oblik.
Dežela med Dnjestrom in Dnjeprom spada med tople predele ogromne ruske države. Tu, južno od 50. vzporednika, prevladuje rodovitna črna zemlja, gozdovja p<» ni bilo, kar pomnijo ljudje, skoraj nič. Nekoč se je širila tu divja stepa, ki sta jo tako sijajno opisovala Gogolj in Sevčenko. a od carice Katarine II. dalje se je spreminjala v izvrstno, kultivirano ozemlje. Razvila so se donosna veleposestva, ki so postala nazadnje komunistična »skupna zemlja«, kolhozi. Prehod iz enega sistema v drugega je označevala proletarizacija kmečkega življa, leta slabih donosov in gladu, leta velikega umiranja.
To nižinsko ozemlje ima običajno po zgoinji pomladi dolgo, pogostoma zelo suho poletje in turobno jesen, ki prehaja v nestanovitno zimo, ko se menjavajo od juge z besnimi snežnimi viharji. Med krimsko vojno, ko je car Nikolaj I. pošiljal neumorno polk za polkom proti Sebasto-polu, so celi oddelki poginili v snežnih viharjih. Takoj po tej vojni so zato železniško progo iz Petrograda v Moskvo podaljšali proti jugu. Vsekako pa je res, da bi dežela lahko donašala še neprimerno več, če bi bilo njeno gospodarjenje v splošnem napredno in racionalno.
Južna Rusija ima vrsto večjih mest, o katerih je bilo med to vojno že dosti go-
Aviatori italiani e tedesehi — Italijanski in nemški letalci
j:
& -

in eonversazione su un aerodromo italiano — v razgovoru na nekem italijanskem letališču
vora in ga še bo. Južno in vzhodno od Hu-manja, ki so ga ponovno omenjala vojna poročila zadnjega časa, naletimo na mesta s »starimi« in »novimi« sovjetskimi imen': Zinovjevsk, ki so ga boljševiki imenovali po komunističnem vodji, katerega je dal ustreliti Stalin, se imenuje danes Kirovo, nekoč se je imenoval Jelizavetgrad. Zapadno od njega je Pervomajsk, nekdanji Oviopol, na vzhodu, ob loku Dnjepra, pa
Dnjepropetrovsk, stari Jekaterinoslav. Tudi južno od tu naletimo na pomembnejša, upravna središča, ki ležijo *včasih mično ob visokih rečnih bregovih in sredi zelenja in ki utegnejo postati še pomembnejša.
Danes se dvigajo velikem trikotu med Kijevom, Harkovom in Odeso večinoma sicer same razvaline, toda iz teh razvalin bo izšlo nedvomno novo življenje.
Pazite na rastlinske
Sedaj je že skrajni čas, da pričnemo energično borbo proti rastlinskim škodljivcem, če jim hočemo preprečiti, da bi se preveč razširili in nam uničili letino, ki jo še pričakujemo. Treba je biti zelo pazljiv in pravočasno nastopiti, da zatremo mrčes po možnosti že v začetku.
Mrčes, ki nastopa pozneje množestveno, se pojavlja spočetka vedno posamez. Redno pregledovanje vrtnih rastlin spada med najsigurnejše pripomočke proti njemu. To je delo, ki zahteva mnogo potrpljenja in truda, a brez tega ni uspeha. Uspeh pa je siguren, če uporabimo hitre učinkujoča sredstva, ki so nam za to da razpolago. Seveda ne smemo misliti, da bo zadostovala že enkratna poškropitev in obravnava. Sredstva v prašku, med katera spada tudi apnena moka in Tomaževa žlindra, uporabimo najbolje zjutraj, ko je Se rosa na rastlinah. Posebno proti listnim ušem in bolham so ti prašni pripomočki zelo učinkoviti.
Ta čas se pojavljajo kapusovi belini in odlagajo svoja jajčeca v majhnih, rumenih kupčkih na spodnje strani zeljnih listov. Tu nam pomaga le marljivo pregledovanje in mečkanje jajčec če se to ne zgodi dovolj natančno, se izležejo že v kratkem požrešne gosenice in nam utegnejo uničiti pridelek, ker rasejo ln se Sirijo izredno hitro. Ne samo gosenice kapusove-
škodljivce
ga belina, temveč tudi debele, sive gosenice utegnejo zeljnatim in solatnim rastlinam zelo škodovati, zlasti ker opravljajo svoje uničevalno delo ponoči Zažrejo se v notranjost rastline in jo potem sigurno umorijo. Druge gosenice se lotevajo korenin vsakovrstne zelenjave, zlasti mladih rastlin. Ce opazimo, da nam rastlinice ve-nejo in odmirajo, smo lahko prepričani, da bomo našli v neposredni bližini njih korenin kakšno gosenico. Ker izvirajo vse te gosenice od nočnih metuljev, moramo po možnosti uloviti te, in sicer tako, da obesimo na vrt ponoči posodice z zastrupljeno oslajeno vodo.
Proti golemu vrtnemu polžu, ki žre ponoči nežne lističe mladih rastlin, je priporočljivo nasuti pod rastlinice apna ali ječmenovih res. V sadnem vrtu se množi posebno v soparnem vremenu nevarna krvava uS. če odkrijemo na jablanah, in sicer na skorji, v pazduhah vej ali na starih, zaceljenih ranah modrikasto bele kosmine, moramo vedeti, da izvira to od krvave uši. Napadena mesta namažemo takoj z nerazredčenim karbolinejem. Kako važno je to, si lahko predstavljamo, če vemo, da more zalega iz ene same uši v enem letu okužiti celo visoko drevo. Na hruškah moramo potrgati ta čas vse liste, ki kažejo majhne mozoljčke. Izvirajo od neke pršice, ki se isto tako hitro množi. Takšne liste je treba skrbno sežgati.
Z balonom pred So leti
Švicarski tisk se je spomnil te dni poleta z balonom, ki se ie izvršil pred pol stoletja.
Bilo je v visokem poletju 1891. in v Cu-rihu se je pojavil kapitan Spdlterini, po rodu Švicar, ter iskal potnikov za balonski polet. Spelterini se je bil v Franciji izvežbal v letanju z balonom imel je za seboj že več sto balonskih voženj na Angleškem, v sredozemskih deželah in oelo v Ameriki, a tudi pozneje se je zelo proslavil, zlasti v Nemčiji.
Na dan, ki je bil določen za vzlet v Cu-rihu, se je zbralo na tisoče gledalcev okrog njegove velike zračne krogle, ki se je imenovala »Urania«. Bila je to krogla z višino 17 m, širino 15 m in 1500 kubnih metrov prostornine za plin.
Radovednežev je bilo tedaj na tisoče, toda potnik se je bil prijavil samo — eden, in sicer švicarski romanopisec Heer, ki je to vožnjo tudi zelo lepo opisal. V zadnjem trenutku pa so se vendaifo opogumili še trije možje, neki curiški mestni svetnik, neki grof in neki pariški novinar. Vsi štirje potniki pa so morali bojazljivi policiji podpisati izjavo, da se udeležujejo tega podjetja »iz proste volje in v polni posesti svojih zdravih čutov«...
Bila je prekrasna vožnja preko curiškega Oberlanda in končala se je v bližini pode-
Židje na filmskem platnu
Kapitalisti ter industrije! ameriškega filmskega paradiža niso edini 2idje v Hol-lywoodu, piše »II Regime Fascista«, in objavlja sledeči seznam filmskih zvezd m zvezdnikov, ki so židovskega rodu (v oklepaju njih prava imena): Eddie Cantor (Izi Iskowitz), Jack Benny (Jakob Kubelsky), Charles Chaplin (Charles Tonstein), Geor-ge Bungs (Nathan Birnbaum), Ricardo Cortez (Jakob Krantz), Paul Muni (Paul Weisenfreund), Jackie Coogan (Jakob Kohn), Mary Livingstone (Sadie Marx), Norma Talmadge (Norma Jessel), Co-stance Cumings (Costance Levy), Paulet-te Goddard (Paulette Levy).
želskega restorana. Tisto poletje in še naslednja je Spelterini v Švici izvršil še mnogo poletov, okrog 150 jih je bilo v šesitih letih in spremljalo ga je v celoti okrog 500 potnikov. Postal je zelo popularen mož med Švicarji. Nezgode ni bilo nikoli nobene, pač pa je šla vožnja včasih preko švicarskih mej in preko Monakova na Bavarsko ali pa na Švabsko. Višine, ki so jih dosegli, so znašale do 4400 m.
Nekoč se je na švabskih tleh primerila zabavna zgodbica Pristali so tam v krošnji orjaškega oreha. Nobene žive duše ni bilo blizu, ker so ljudje delali na poljih. Tedaj je nenadno pripeketal na konju orožnik. 2e od daleč je vpil: »Gospodje prihajajo gotovo iz Švice? Ali imate kaj, kar bi bilo treba — zacariniti?« — »Ne, gosood orožnik,« se je glasil odgovor, »a prosimo vas, pridržite malo visečo vrv.« Med tem so pritekli z veselim kričanjem s polj tudi možje in žene, ki so žefli žito, m z združenimi močmi so pomagali balonu na tla. Pot, ki je bila v zračni črti d^lga okrog 100 km, je bil preletel v dveh urah.
Drugič so vzeli goloba pismonošo s seboj, da bi med vožnjo ponesel pozdrave prijateljem Toda golob sploh ni maral odle-teti. Dolgo časa je čepel na robu gondole, potem je zletel v široki spirali proti zemlji.
Takšne so bile zračne vožnje v idiličnih časih pred petdesetimi leti.
Turčija pošilja vojaštvo domov
Sofijska »Zora« poroča, da je turška vlada pooblastila generalni štab, naj odpusti vse letnike, ki so jih pozvali pod orožje pred šestimi meseci. Gre za letnike, s katerimi so svoječasno število vpoklicanih povišali za kakšen četrt milijona mož.
SREČNA ZAROČENCA
Ollver: »Sem slišal, da bo Stamfls vzel Marleno. To je izvrstno dekle. Kar je res, je res: zna igrati bridge, zna jahati, plavati, plesati moderne plese, zna ravnati z avtom in menda celo z letalom.«
Hardy: »Da, ta dva utegneta biti prav srečna v zakonu, ker zna Stamfis izvrstno kuhati.«
Kulturni pregled
Dr. černiča »Klinični besednjak"
Dr. Mirka černiča »Klinični besednjak«, ki ga je izdal konzorcij »Zdravniškega vestnika« v Ljubljani, je zreli sad avtorjevega dolgoletnega prizadevanja po ustalitvi in izpopolnitvi slovenskega medicinskega besedja in izrazja. Vsi, ki se zavedamo kulturnega pomena izgraditve slovenskega znanstvenega jezika — njegove pomanjkljivosti in neskladnosti so žal še neutajljive — smo z zanimanjem in pogosto z zadoščenjem prebrali dr. černičevo »Vejališče« v »Zdravniškem vestniku«.
Dr. černič sodi v dokaj maloštevilno vrsto slovenskih zdravnikov, ki so si pridobili tudi literarno kulturo. In med prvimi znaki je tesnejši odnos do jezika kot izraževalca in oblikovalca misli, kot duhovnega instrumenta izredne tankočutnosti in neogibnega posredovalca med znanostjo in življenjem. Medtem ko vidi večina znanstvenikov v jeziku samo naraven pripomoček, ki ima zgolj neogibno pomožno funkcijo, so drugi mnenja, da je treba tudi ta instrument kar najbolj izpopolniti ter mu dati čim večjo natančnost in zanesljivost. Vsi vemo, da so pesniki in pisatelji tisti, ki jim je narod zaupal službo svojemu največjemu zakladu: jeziku in da ti ustvarjalci jezikovnih, miselnih in čustvenih vrednot povečujejo občutljivost in izrazljivost jezika, njegovo zmožnbst za izražanje najrahlejših čustev in miselnih odtenkov. Zaradi tega vidimo pri mnogih vodilnih znanstvenikih, ki so se udejstvovali tudi s peresom v svojih strokah, prizadevno skrb po kar najpopolnejšem obvladanju domačega jezika. Le-tega pa ni
mogoče doseči brez neke večje literarne ln jezikovne kulture.
Problem jezikovne zmogljivosti Je posebno važen v naši znanosti, kjer je terminologija delno še nedognana, v premnogih primerih neenotna in sporna. Dr. Mirko černič je s svojimi sestavki ponovno ln kar trdovratno opozarjal na pomanjkljivosti slovenske medicinske terminologije in zagovarjal stališče, da napredujoča domača zdravstvena kultura potrebuje tudi slovenskega zdravstvenega besedja in izraza. Pri tem je dr. černič zavzemal stališče, da ne kaže mednarodnih zdravstvenih oznak samo slepo prevajati, kakor dela večina medicinskih piscev (in tako prevajanje je pogosto samovoljno in prisiljeno, pa tudi brezobzirno nasproti kvalitetnim zahtevam dobre slovenščine). če se je dr. černič s prikupnimi argumenti zavzemal za to, da se v slovenski medicinski knjigi uveljavi slovensko zdravstveno mišljenje in občutje, je z druge strani nastopal tudi zoper nekatere pretiranosti, kakor jih najdemo zlasti v spisih pokojnega profesorja anatomije drja. Plečnika. V dvomih je dr. černič vpraševal ne samo filolo-ge kot strokovne poznavalce jezika, marveč tudi pesnike in pisatelje; prav v lepi književnosti je našel mnoge besede ln fraze, ki so v skladu s slovenskim mišljenjem ln občutjem in ki potemtakem razSirjajo kvalitetni pomen domače medicinske terminologije.
»Klinični besednjake, ki ga Je pripravljal dr. Mirko černič v zadnjih letih, je krona njegovega dosedanjega dela in obenem naj-
večji dosedanji poskus sistematične medicinske terminologije v slovenščini. Njegova knjiga pomeni dogodek v slovenski zdrav-
Dr. Mirko černič
stveni kulturi, obenem pa značilen in razveseljiv pojav na celotnem področju domačega jezikovnega skrbstva. Knjiga te vrste ni mogla nastati iz samih, postavimo, profesionalnih zanimanj ln potreb; samo pisec, ki je imel za t&ko delo poleg znanja tudi dokaj
U Giappone pittoresco — Slikovita Japonska
X 5
S otto la saera montagna Fuggl — Pod sveto goro Fudži
Severni tečaj postaja toplejši
Vremenoslovna opazovalnica v Haparan-di, na skrajnem severu švedske, je zaključila dolgotrajne raziskave o nordijskih led-nikih z ugotovitvijo, da se bo morda že v bližnjem času uresničil davni sen vseh bro-darjev na severnih morjih, in sicer ta, ua bi mogli neovirano pluti vzdolž severne evropske in azijske obale ter skozi Beringov preliv v Vzhodno Azijo. To je dan-js praktično še nemogoče, kajti ogromne mase ledu zastavljajo večji del leta vsaki ladji pot. če bi se »severni prehod« uresničil, pa bi imela svetovna trgovina od tega velikansko korist.
švedski učenjaki so ugotovili, da temperatura na severni kapi naše zemlje pod vplivom še malo znanih fizikalnih činiteljev stalno narašča. Zavoljo tega porasta se le-dovje tvori v zimski polovici leta z zamudami in se v poletni polovici hitreje topi,
pogosto pa v raznih predelih morje sploh J ne more zaledeneti. Primerjave z ugotovitvami Nansenove polarne odprave pred štiridesetimi leti kažejo, da se je pas večnega ledovja pomaknil za cela dva kilometra severneje. Srednja temperatura arktičnega pasu je narasla za 3 stopinje, na nekaterih krajih, kakor ob grenland škili in islandskih obalah pa celo za 7 stopinj. Celo Sibirija, najbolj mrzla dežela na svetu, je občutila ugodne posledice tega skrivnostnega ogretja, tam pridelujejo že marsikje rasthne, ki bi jih še pred dvajsetimi leti ne mogli pridelovati.
Ta pojav pa je imel ugodne posledice tudi za arktično favno, kajti kolikor kaže, so se n. pr. sinje lisice silno razmnožile navzlic temu, da jih brez prestanka lovijo. V hladnih puščavah Arktide ni bilo še nikoli toliko sinjih lisic, kolikor jih je danes.
Konec sveta — v 10 milijonih let
Konec »veta pride tedaj, ko sonce ne bo več oddajalo toplote, a to se bo zgodilo v desetih milijonih let, kakor trdi profesor Avgust Fox z Union Collegea v Shenec-tadyju. Pravi, da so danes že vsi raziskovalci tega mnenja. Vodik je tista snov, ki proizvaja potrebno energijo, da nas more sonce razsvetljevati in ogrevati na razdaljo 93 milijonov milj. V dveh milijonih letih je sonce sežgalo samo 1 odstotek svojega vodika.
Nasprotno z mnenjem laikov se sonce
Nezdrobljivi porcelan
Neka japonska tovarna je v zadnjih časih izdelala vrsto porcelana, ki se praktično ne more zdrobiti. Iz česa sestoji nje izdelek, še ni točno znano, domnevajo pa, da mu dodajajo neko določeno količino smole. Novi izum je nad vse važen, in sicer še ne toliko zaradi porcelanskih izdelkov, ki jih rabijo v gospodinjstvu, kolikor zavoljo porcelanov, ki jih rabijo v industriji. Z novim porcelanom bodo prištedili mnogo redkih in dragih kovin. V zvezi s tem je vredno opozoriti na nedrobljivo steklo, ki so ga poznali že stari Rimljani, pa se nam njihovi recepti niso ohranili.
ne ohlaja z rastočo starostjo, temveč sv> jo vročino še povečuje, kajti s tem, da se manjša njegova količina vodika, narašča količina porabljenega plina in pri tem narašča tudi temperatura. Čeprav se je v zadnjih dveh milijonih let porabil le 1 odstotek sončnega vodika, narašča v čedalje večji meri količina vodika, ki se spreminja v helij, a ostalih 99 odstotkov vodika se bo zaradi tega porabilo v pospešenem tempu v nadaljnjih 10 milijonih let.
Trava in električna luč
Država Nevv Jersey je priredila svoje časno zanimive poskuse, katerih smoter je bil, ugotoviti vpliv električne luči na rast trave. 24 reflektorjev posebne oblike s 100 svečnimi volframovskimi žarnicami je svetilo na travnik iz višine 2 m 21 noči. Vreme ni bilo baš ugodno, toda mlada trava se je prikazala pod vplivom električne luči že peti dan po setvi. Na nerazsvetlje-nem polju zraven se je to zgodilo šele tri dni pozneje. 20 dni nato je merila trava pod električno lučjo 10 cm, izven nje pa le 2 in pol centimetra. Zelena barva trave je bila ista tu in tam. S pomočjo elektrike je prištedila državna kmečka šola v New Jerseyu do 40 odst. časa, ki deli navadno setev od košnje.
POTREBNA IZPREMEMBA
»Kaj praviš k Andreju? Včeraj je prišel k nam s cilindrom in ves je dišal po kolonjski vodi. Prosil me je za roko.«
»In kaj si mu rekla?«
»Da mora tako dolgo počakati, da bo prišel z osmimi cilindri in da bo ves dišal po bencinu.«
ANEKDOTA
V Berlinu so angažirali nekoč kot bari-tonista nekega Georga Bunderja, moža, ki je bil precej brez glasu in talenta. Po kon-traktu bi moral peti tudi Dona Juana. Po naključju je prišel v družino tajnega svetnika dr. Heima, ki se je njegova hči zaljubila v pevca. Toia tajni svetnik je trd;l, da je gledališko ljudstvo lahkomiselno in razsipno, igralci in pevci so sami doni Juani, in se je branil, da bi privolil v zvezo med Bunderjem ter hčerjo. Nekega večera pa je šel vendarle v opero, da bi se prepričal o pevčevem talentu. Domov se je vrnil prav dobre volje, čestital je svoji hčeri, mlademu možu pa je pisal: »Gospod! Prisostvoval sem predstavi Dona Juana iri sem Vas videl ter slišal. Takšnemu donj Juanu rad dam svojo hčer!« Konec je bil zaroka in družinska sreča. Dr. Heimu pozneje ni bilo žal zavoljo privolitve, kajti Bunder je gledališko kariero zapustil in je postal sposoben trgovec.
VSAK DAN ENA
»Vaš brat je izvrsten družabnik, tako mično zna vedno kramljati!« »Tako? O čem pa govori?« »O meni!«
ljubezni in navdušenja, je mogel v primeroma kratkem času obvladati tolikšno tvarino in sestaviti knjigo, ki bo ostala trajno med vidnimi spomeniki slovenske jezikovne kulture. Usodni plaz zgodovinskih dogodkov je avtorja in knjigo zasačil pri korekturah in zadnjih izpopolnitvah, zato je moral konzorcij »Zdravniškega vestnika« opremiti knjigo s pojasnilom. Nekaterim napakam te vrste lahko pridružimo še nepopolnost besednjaka. A kaj je bolj umljivega kakor to, da delo take vrste ne more biti povsem popolno in do zadnjega dognano?
Za širšo kulturno javnost je dr. černičev v »Klinični besednjak« zanimiv predvsem kot »prvi poskus, da se iz slovenskega besedja in izrazja ustvarja slovenska zdravstvena beseda«, kakor pravi pisec v predgovoru. Ta hvale vredni poskus je potekel iz prepričanja, da »ima slovenščina svojo posebno izrazno tvornost in prožnost, s katerima dosega veliko pomensko različnost in bogastvo«. Pisec je izkopal mnoge domače izraze, ki lahko nadomestijo nepotrebne jezikovne »novotvorbe«, iz Pleteršnika in iz mnogih drugih virov. Drugi strokovni avtorji se niso potrudili k tem virom, niso konzultirali domače literature. Vsekako bo dr. černičeva skrb, da zbere »sodobne strokovno točne in jezikovne dobre oznake in izraze«, ostala smernica ln morda mejnik v slovenski medicinski kulturi, bo pa takisto vzgled drugim strokam, ki ne bodo smele zanemarjati ne-izčrpanth zakladov domače jezikovne kulture in nje tradicije.
Dr. černičev »Klinični besednjak«, posvečen avtorjevi »življenjski sobojevnici« gospej Mariji, ki je vedno z nežnim razumevanjem podpirala njegovo delo in delila z njim vse, kar je prinašalo sedaj v tragiko stopnjevano življenje, sloni na mak-simi: »Kdor dobro razlikuje, ta dobro poučuje«. Obsega 238 strani in je opremljen J
prav okusno po načrtu avtorjevega sina stud. arh. Dušana černiča. V predgovoru razvija pisec svoje poglede na pomen jezikovnega dela za slovensko zdravstveno delo in označuje s klenimi besedami značaj in načela svojega vzglednega prizadevanja. Nato se v posebnem sestavku bavi z rabo mednarodnih stroT|pvnih označb in daj<s prepotrebna navodila za enotno pregibanje tujk, ki so v strokovni literaturi neogibne.
V splošnih pripombah opozarja na značilnosti slovenskega izraza. Posebna izpopolnitev knjige je slovenski tekst sestavka zagrebškega anatoma prof. dr. D. Peroviča »O novi latinski . terminologiji v anatoniji": — sestavka, ki je pri nas prvi opozoril zdravnike na znatne spremembe v mednarodnem anatomskem besed ju in izrazju. Sestavek je prevel avtorjev sin cand. msd. Mirko černič. Ne le za praktičnega zdravnika, marveč tudi za laika imajo pomen ir. vrednost »Kraji ali mesta na človeškem telesu« (regiones corporis humani), risbe teles in telesnih delov s slovensko, latinsko in nemško oznako, takisto seznam nekaterih bolniških in zdravniških potrebščin z njih slikami.
Besednjak sam je sestavljen tako, da sledi tuji besedi najprej (v mnogih primerih) nje etimologija, nato pa slovenski izraz, dostikrat s sinonimi in izvedenkami. Slovenske besede so razložene s tujimi, v številnih primerih pa so tudi na kratko pojasnjene, tako da je »Klinični besednjak« marsikje tudi majhen leksikon medicinske znanosti. Slovenski izrazi so razloženi z nemškimi in latinskimi, tako da je odpravljena sleherna negotovost glede njih pravilnega pomena. Pisec je šel v izbiri besedja in izrazja dokaj široko in pritegnil tudi izraze, ki ne sodijo v ožjo medicinsko terminologijo, marveč imajo širši pomen za
Kronika
Teater v teatru
Podkrajškov Veseli teater si je skoraj skokoma pridobil ljubljansko občinstvo. Zdi se, da je znal poiskati pravo žilico in da ve, kaj muči na skrivaj slovenskega človeka: pomanjkanje humorja. Morda je humor človeški duši to, kar vitamini telesu: neka količina tega dragocenega dodatka je neobhodno potrebna, da ohraniš telesno in duševno svcžost. Brez humorja se zlasti slovenskega človeka loteva neke vrste duševni škorbut. če pravimo: zlasti slovenskega človeka, je to zato, ker je tip, ki je rastel v meglah, ob cvičku in kranjski klobasi, že po naravi nagnjen k slabi volji in kislemu razpoloženju. Naj potem še čas dostavi svoje in to v obilni meri, pa imate duševni škorbut (naj gg. zdravniki oproste to primero).
Humor je tako vitaminsko zdravilo. Le poglejte, kako ga ljudje uživajo. Zgodi se, da zaide v Veseli teater malanholik. Njegov položaj v dvorani je čisto svojevrsten: z ene strani napadajo njegovo prirojeno zamišlje-nost in otožnost sveži humorno-vitaminski prilivi z odra, — kakor koli je treba že obilnih, da mu razgibljejo smejalne mišice, — z druge strani pa se ga loteva že po neki nujnosti refleksov nak ijivost smeha v dvorani. Tak melanhoiik začne potlej s svojim zmernim in počasnim smehljanjem opazovati občinstvo okrog sebe. Verjemite, da je Veseli teater med občinstvom v časi mnogo veselejši kakor na odru. Kako se ljudje smejejo! O tem bi se dala pisati cela študija. Lahko bi obdelali fiziologijo in psihologijo smeha. Lahko bi razvrstili smeh po raznih tipih; najsi je še tako oseben, ima posebne znake, ki najbrž ustrezajo različnosti temperamentov.
Da, kako se nekateri ljudje smejejo! Nekateri se samo diskretno nasmihajo, drugi že vprega jo v smeh celo območje ust in kos obraza, tretjim se pri vsem tem smejejo še oči in se jim smeh razleze na čelo. četrtim prehaja gibanje smejalnih mišic v roke in ga z njimi spremljajo po nekem ritmu, ki je v zvezi z valovečo jakostjo učinka. So ljudje, ki jim smeh sega še mnogo globlje in se prijemajo za trebuh, kakor bi hoteli še tam ujeti močni tresljaj radostnega ugodja. Da, nekaterim ne zadošča niti trebuh: giblje.!0 celo zadnji del in se delajo, kakor bi hoteli vstati, planiti kvišku in nemara objeti tistega, ki jim vliva to ugodje.
Za melanholičnega opazovalca je ta teater med občinstvom oh nekih trenutkih največji teater v Veselem teatru.
XYZ
*
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino
prinaša v svojem 67. kosu z dne 20. t m. določbe za preureditev socialnega zavarovanja, predpise glede slovenskih učencev, prihajajočih iz šol bivše jugoslovanske države na ozemlju zunaj Ljubljanske pokrajine, predpise glede honoriranih služb učiteljev, spremembo uredbe o gospodinjskih šolah, pojasnilo o odlogu plačil za banke in za zavarovalnice in maksimalni cenik št. 3.
*	Smrt nestorja tržaške duhovščine. V Trstu in po vsej Istii je vzbudila iskreno sožalje smrt skoraj 901etnega dona Giu-seppa -Bottegara, najstarejšega tržaškega duhovnika. Po rodu je bil pokojnik iz Istre, večino svojega delavnega življenja pa je prebil v Tistu, kjer se je zlasti marljivo udejstvoval v raznih dobrodelnih organizacijah. V januarju letošnjega leta je vstopil v pokoj, a čeprav je bil telesno zadnji čas tako slab, da ni mogel več od doma, je vendar do konca ohranil vedrino duha.
*	Umetnostna razstava v Gorici. V sredo zjutraj so v Gorici otvorili peto umetnostno razstavo, ki jo prireja skupina viso-košolcev-fašistov v Gorici. Razstava, katere otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki javnega življenja, obsega okrog 70 del, pretežno slik.
*	Investicijsko posojilo mesta Zagreba. Zagrebška občina je najela pri Hrvatski hranilnici posojilo v znesku 230 milijonov kun. Posojilo bo vrnjeno v 35 letih, obresti znašajo 3 in pol odstotka. Posojilo je namenjeno izvedbi nujno potrebnih nalog zagrebške mestne uprave.
*	Se o pogrešani dijakinji. K člančiču, ki smo ga včeraj objavili, pristavljamo, da je pogrešani dijakinji ime Slavka. Obenem pripominjamo, da je z doma odšla brez očal, medtem ko na objavljeni sliki nosi očala. Kot poseben znak naj navedemo še, da z levim očesom kadar je vznemirjena ali kadar pogleda proti svetlobi, malce poškiljuje. Ker je pri odhodu od
vso zdravstveno kulturo in se tudi izven nje pogosto pojavljajo. Glede pravopisa se naslanja na Breznik-Ramovšev »Slovenski pravopis« ter sploh kar se da upošteva trdna dognanja naših jezikoslovcev; sporne ostajajo kajpak besede in oblike, ki še niso dosegle te trdnosti in kakršne tudi na drugih jezikovnih področjih čakajo končnega razsodišča strokovnjakov, jezikoslovcev in umetnikov jezika. Pregleden, jasen tisk, dobra razlaga, čist jezik, to so nesporne prednosti tega besednjaka, ki prekaša vse doseianje naše sti-okovno-terminološke priročnike.
»Komu je Klinični besednjak namenjen?« vprašujemo z avtorjem in z njim odgovarjamo: »Predvsem zdravniškim tovarišem, starejšim, mlajšim in najmlajšim medicin-cem; potlej vsem, ki imajo ali v svojem poklicu posla z zdravstvom (lekarnarjem, živinozdravnikom, juristom, vzgojiteljem) ali pa kako drugače (jezikoslovcem, publicistom, javnim delavcem nasplčh).«
Menim, da izmed slednje navedenih ne bo ne mogel in ne hotel nobeden pogrešati knjige, ki je — kar naj poudarim ponovno — lep in živ strokovni monument zmogljivosti, prožnosti in lepote slovenskega jezika. O nje strokovnem pomenu bo seveda lahko dokončno solila medicinska in jezikoslovna kritika; prepričan sem, da nje najstrožja sodba ne bo neugodna za uspeh resnih prizadevanj dr. černiča in za njegovo toplo ljubezen do našega jezika in njegove kulture.	XYZ
ZAPISKI
Enrico Damiani, generalni ravnatelj knjižnice zbornice Fascijev in Korporacij ter profesor bolgarskega jezika in književnosti na rimski univerzi, je pravkar dovršil važno knjigo za italijanske slavistične študi;e. Knjiga z naslovom »Avvia-mento agli studi slavistici in I tal i a« bo v kratkem izšla v zbirki »En-ciclopedia del labro« pn Mondadoriju.
doma vzela tudi nekaj denarja s seboj, bo gotovo skušala v kakšni trgovini ali gostilni nakupovati potrebščine, zato starši še posebej prosijo vse trgovce, gostilničarje in njihove nameščence pozornosti. Kdor koli bi kaj vedel o njej, naj sporoči očetu (Štefan Bonta, Vodnikova 9, Ljubljana) ali policijski upravi.
*	Bolgarska mladina na oddihu v Rimu. V četrtek je potovala skozi Trst skupina mladih Bolgarov, članov nacionalne mladinske organizacije »Branik« v Sofiji, ki bo na povabilo GIL-a (Italijanske liktorske mladine) prebila kos počitnic kot njen gost v Rimu. Skupino vodita kapitan Boris Se-lef s poročnikoma Penkom Penevom m Ljudmilom Katerinskim in pa zastopnik
J fašističnih organizacij v Sofiji, direktor OND-a Lodovico Panturi. Na meji je gostom izrekel toplo dobrodošlico zastopnik glavnega poveljstva GIL-a, ki jih je nato spremljal na vsej poti po Italiji.
*	Na Hrvatskem urejajo delovno pravo. Kakor pravijo poročila iz Zagreba, so pričeli na pristojnem mestu pripravljati popolno preureditev delovnega prava. Ustvarjeno bo enotno zastopstvo vseh delovnih sil. Zasebne delovne posredovalnice bodo odpravljene, nadomestile jih bodo izključno državne borze dela. Vobče bo država prevzela ves delovni trg v svoje roke, nadzorovala bo mezde in plače ter bo skrbela za strokovno izobrazbo delavstva. Za zgled vsej hrvatski preosnovi delovnega prava bodo nemške ustanove. Zavoljo tega so že nekateri hrvatski strokovnjaki delovnega prava odpotovali na študij v Nemčijo.
*	Rumunski prostovoljci iz Banata. Iz onega dela Banata, ki je prej pripadal Jugoslaviji. zdaj pa Rumuniji oziroma Madžarski, se je prijavilo 700 rumunskih prostovoljcev za borbe na ruski fronti. Celotna skupina je prispela na obmejno postajo Stamora-Moravica Prostovoljci bodo tvorili posebno legijo, ki bo vključena v rumunsko vojsko na južnem odseku vzhodne fronte.
*	Dve smrtni žrtvi planinstva. Te dni se je na črno prst pri Kobaridu povzpela skupina turistov, s katero je bil tudi 30-letni Franc Sivec in njegova zaročenka 18 letna Josipina Rihtarjeva. Ko sta Sivec in Rihtarjeva prečkala nevarno krušljivo steno, sta izgubila prijem in zdrvela v glo-bočino. Na dnu prepada so ju pozneje našli mrtva.
*	Se ena nesreča v gorah. Pod vrhom gore Pizzo Badile, priljubljene planinske točke v okolici Brescie, se je pripetila huda nesreča. 291etna Aurora Cereseli se je bila z bratom povzpela na vrh, a ko se je vračala, se je v steni nad njo odkrušil kos skale in jo z vso silo zadel v trebuh. Na srečo je bila privezana na vrvi, da jo skala ni vrgla preko stene, pač pa je obležala s hudimi poškodbami. Njen brat je priklical na pomoč skupino turistov, ki so se nahajali v bližini, da so ranjenko spras-ili do najbližjega kmečkega doma, nato pa v bolnico.
*	Dve smrtni obsodbi. V sredo je soiišče v Trstu obsodilo na smrt 20 letnega Salva-torja Seto in 23 letnega Mihaela Zorodduja iz Orottelija, ker sta bila spoznana za kriva roparskega umora, izvršenega dne 5. februarja t. 1. nad 60 letnim gostilničarjem Klementom Rabbasijem na Campo Marzio 4. Rabbasijeva žena in hči sta usodnega večera še pozno po polnoči pričakovali, da pride gospodar, ki je bil do konca zaposlen v lokalu, spat, a ko ga le ni bilo, sta šli pogledat. Našli sta ga, visečega čez mizo, z nevarnimi poškodbami po glavi. Takoj sta ga dali prepeljati v bolnišnico, a je že nekaj dni nato podlegel poškolbam. Preiskava je pokazala, da sta Seta in Zoroddu zakrivila umor.
*	Tečaj za italijansko trgovsko korespondenco ln začetni tečaj za italijanski jezik priredi v septembru v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljan. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro. (Tel. 26-52.)	(—)
PRI NABORU
Bilo je v prvi svetovni vojni. Zdravnik je pri naboru vprašal močno zgrevanega
nabornika: »Kaj vam manjka?«
Nabornik: »Imam revmatizem, srčno hibo, poapnenje žil, pljučni in želodčni katar.«
Zdravnik: »O, človek, vam bo smrt na fronti pravo odrešenje. — Sposoben!«
Obsežna knjiga bo priročnik, kakor ga pogrešamo tudi v drugih jezikih: vsebovala bo bibliografijo izbranih del iz vseh področij slovanskih študij v italijanskem in v raznih drugih jezikih med njimi učbenike in historične slovnice slovanskih jezikov, sllovarje. poglavitna jezikovna dela in študije, sezname literarno zgodovinskih del itd. Knjiga prof. Damiamja upošteva v zadostni meri tudi slovensko znanstveno literaturo in literaturo o Slovencih. Ne dvomimo, da bo tako zasnovani spis koristil ne samo italijanskim slavistom, marveč bo tudi vsemu italijanskemu kulturnemu svetu olajšal pregled in razumevanje slovanskih kulturnih pojavov. Pozdravili pa bodo ta priročnik takisto slavisti drugih narodov. Italijanska slavistika, ki se razvija prav ugodno, bo dobila s knjigo prof. Damianija praktično in teoretično važno izpopolnitev, na katero že sedaj opozarjamo slovenske kulturne kro*>e, posebej še naše slaviste. — Prof. Enrico Damiani se je mudil te dni v Ljubljani, ki jo je spoznal že prej, saj je pred letom predaval v Italijanskem kulturnem institutu
V zbirki »Le sfelle deli' OrSa*, ki jo vodita in urejujeta Luigi S a 1 v i n i in Bino S a n m i n i a t e 11 i, in ki izhaja pri založniku Ga rzanti ju v Milanu pod pokroviteljstvom Zavoda za kulturne stike z inozemstvom (Istituto per le Relazioni Cul-turali con V Estero) sta v zadnjem času izšla dva nova zvezka Narratori egi-z i o n i v priredbi profesorja rimske univerze Gabrielija in Scrittori d i gu-erra spagnoli v priredbi prof. Bec-carija z univerze v Firenci. V drugi nakladi so izšli Salvinijevi »Narratori bolga-ri« iz 4. 1939. V kratkem izidejo: Poezije Tarasa Ševčenka v prevodu Ce-sara Meane in Mlade Lipovecke, zbirka litvanskih pripovednikov v prevodu Giuseppa Salva torija m Moderni hrvatski pesniki v prevodu Luigi ja Salvinija.
Iz Ljubljane
Pri sv, Roku v Dravijah
Med svetniki, h katerim se je naš narod od nekdaj v zaupanju zatekal prosit pomoči, je tudi sv. Rok, priprošnik za rane in krvave bolečine, kakršne človeku pri-zadaja težka borba za vsakdanji kruh. Tako so tudi na Rokovo nedeljo pohiteli verniki od blizu in daleč k cerkvam, kjer domu je ta dobri svetnik — v Dravi je, v šmihelsko faro in na Gornje Sušice pri Dolenjskih Toplicah. Na tisoče in tisoče jih je bilo, ki so prišli z bog ve kakšno gorečo prošnjo na srcu — zase ali za dragega človeka, ki v mukah trpi od neozdravljivih ran. In ko so se v tihi molitvi porazgovo-rili z mogočnim patronom, so šli potešeni, v upanju potrjeni domov.
Vse živo je bilo zadnjo nedeljo v Dravijah. K draveljskemu sv. Roku so od nekdaj romali Slovenci od blizu in daleč, ne samo iz mesta in vsega Ljubljanskega polja. temveč tudi iz oddaljenih krajev. Zdaj je vojna, za potovanje veljajo strogi predpisi — prestop preko meje, ki teče onkraj Dravelj v neoosredni bližini cerkvice, je dovoljen samo v najnujnejših primerih.
Pa je bila med njimi žena s tri tedne starim detetom v naročju. Rodila ga je v trpljenju, a otrok ie ves v ranah prišel na svet. Zdravniki mu niso vedeli pravega leka — kam naj se sirota obrne drugam, če ji ne bo pomagal sv. Rok? Bil je ganljiv prizor, ko je mati izvedela, da ne more do čudodelnega svetnika. Pa se je izkazalo, da tudi pod vojaško bluzo bije človeško srce. V par besedah sta se sporazumela nemški in italijanski stražar. Mimo je na italijanski strani »rišlo dekle in njemu so izročili otroka, da ga ponese k blagoslovu Mati je no*aka'a onkrai meje, in ko le bilo v cerkvi opravljeno, je dekle dete prineslo nazaj. Mati ga je pri-vila v naročje, se zahvalila v solzah in šla.
Tako je bilo ustreženo obema: strogemu predpisu vojnega zakona, ki ne pozna izjeme, in veri žene. ki je tako potešena
odšla s svojim malim ljubljencem domov ★
u— Življenje na trgu. Včeraj je bil vrvež na trgu precej živahen. Naše gospodinje so se navadile, da že na vse zgodaj prihajajo nakupovat, da imajo večjo izbiro. Veliko je bilo zanimanje za oves, ki ga magistrat prodaja po 2 liri kg, a povpraševanje med rejci malih živali je tolikšno, da je težko vsem ustreči. Včeraj je občina prodajala na svoji stojnici krompir po 1.40 lire kg in so gospodinje pridno segale po njem. Lisičke so bile po 0.60, medtem ko jurčkov ni bilo na ponudbo. Izmed gozdnih sadežev je bilo tudi nekaj malin po 3.50. Bilo je nekaj solate, ki ji je cena maksimirana na 2.50, a ker je povpraševanje po njej precej veliko, ji prodajalke skušajo dvigniti ceno, če ne bi bilo nadzorstvo dovolj budno. Mnogo je bilo fižola vseh vrst, ki ga gospodinje še zmerom kupujejo za konserviranje. Nizki stročji fižol je po 1 liro, visoki po 2.50, novi lu-ščeni pa po 3 lire kg. Kumare so bile po 1.20, zgodnje zelje po 0.80, ohrovt po 1 liro kg. Mnogo je bilo na razpolago uvoženih paradižnikov in pa jedilnih buč. Na ribjem trgu je bilo nekaj sladkovodnih ribic po 14 lir kg, žabji kraki pa po 9.50 do 1 liro po velikosti. Mnogo je bilo naprodaj tudi uvoženega sadja, med tem ko so kmetice pripeljale le nekaj jabolk in sliv.
u— Konec pasjih dni. Danes jemljejo slovo pasji dnevL Letos pa niso opravičili svojega slovesa. Prava pasja vročina je namreč nastopila nekaj dni prej. Večina letošnjih pasjih dni je bila nenavadno hladna. Vročih je bilo le pet ali šest. Mnogo je deževalo in na planinah enkrat celo snežilo. Takrat so bili po Ljubljani resda hladni vetrovi. Za slovo pasjih dni in za pričetek poznega poletja se nam spet ponuja solnce med oblaki Ozračje je še vedno ohlajeno.
u— Nova tramvajska čakalnica pred glavnim kolodvorom je dokončana. Potniki se je pridno poslužujejo. Električna razsvetljava in okna zgornjih prostorov so bila vstavljena že pred vojno, težkoče pa so nastale pri nabavi opreme spodnjih prostorov, ki so namenjeni javnim straniščem Slednja so bila več časa zaprta. Kmalu po vojni pa je bila povsem dovršena tudi ta važna in potrebna naprava, ki je po opremi najbolj higienična v našem mestu. Prostori so tudi zelo svetli. Čakalnica ima dva velika prostora z udobnimi sedeži. Čakajočim potnikom nudi polno zavetje pred padavinami in vetrovi. Tramvajska uprava bo gotovo zgradila še nekaj podobnih čakalnic, vzemimo: pred splošno bolnico, na Krekovem trgu, na Ajdovščini in še zlasti pri Sv. Križu.
u— Nagel razvoj Ilirske ceste. Ilirska ulica na Taboru, ki je speljana od Jegli-čeve ceste do križišča Sv. Petra in Petrar-kove ceste, spada med najnovejše ceste v Ljubljani. Ob njej stojijo skoraj same nove stanovanjske in trgovske hiše. Ena je bila pravkar dograjena. Zdaj pa gradijo na desni strani v zgornjem delu ceste novo trinadstropno stanovanjsko palačo. Stavba je dograjena že do višine drugega . nadstropja. Ob desni strani stojijo same nove dve in trinadstropne stavbe. Ilirska ulica je na vsej dolžini ravna in ima le majhen padec. Pred kratkim je bila tudi asfaltirana od Fiignerjeve do Sv. Petra ceste. Na podoben način je bila asfaltirana Gajeva in bo Zaloška cesta. Na tem odseku so tudi urejeni hodniki za pešče in obcestni kanali, dočim so zakliučna kanalizacijska dela v teku Na spodnjem delu prijazne ceste hodniki in cestišče še niso urejeni. Zazidava naglo napreduje na obeh straneh, še nezazidane parcele pa so stanovalci pridno obdelali in posejali z najpotrebnejšimi pridelki. Zdaj se že ko-šatijo ob cesti na obeh straneh fižol, krompir, paradižniki in razna zelenjava.
u— Šolski izlet v Benetke. Opozarjajo se vse učenke strokovno-nadaljevalne šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki se nameravajo udeležiti šolskega izleta v Trst in Benetke v dneh 7. in 8. septembra 1941, da se takoj prijavijo pri dr. Pezdircu Jožku na Poljanski cesti št 2. dvorišče, levo.
u— Ne ovirajmo prometa! Ljubljanski tramvajski vozovi Imajo že nekaj let na vhodih dobro vidne napise, skozi katera vrata ima potnik vstopiti in skozi katera izstopiti. V zadnjem času so ti napisi izpopolnjeni še z italijanskim besedilom. Povsem razumljivo, da niso taki napisi zaradi lepšega, temveč zato, da se vstopanje in izstopanle vrši nemoteno hitro, s čimer je omogočen znatno hitrejši pro- I met. Vstopanja pri zadnjih in izstopanja 1
pri sprednjih vratih pa se marsikateri Ljubljančan in še manj deželan ne more navaditi. V zgodnjih urah, okrog poldne in zvečer, ko je dotok na tramvaj največji, morajo vozovi stati včasih po cele minute samo zaradi nerednega obnašanja potnikov. Vstopajo in izstopajo pri obeh vratih, da nastane nepotrebna gneča, prerivanje in včasih celo zmerjanje. V večjih mestih Italije in drugod po svetu se razvija tramvajski promet mnogo hitreje pri isti hitrosti samo zato, ker so potniki disciplinirani. Vsak vstopi pri zadnjem vhodu in se vsede čimbolj spredaj, da potem brez prerivanja izstopi na svoji postaji.
u— Izlet SPD. V nedeljo, 24. avgusta, pelje Slovensko planinsko društvo izletnike iz Zelimelj na Kurešček, dalje pod Mokre-com skozi Krvavo peč v Vrbico ter do zavetišča SPD v Iški. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 8. z avtobusom, povra-tek iz Iške ob 18. Prijave sprejema društvena pisarna SPD najkasneje do sobote opoldne.
u— Nesreča pri delu. Na kirurški oddelek splošne bolnice so pripeljali 39 letnega delavca Lojzeta Kiriča, ki je po rodu iz Ormoža, stanuje pa na Cesti dveh cesarjev. Zaposlen je pri regulaciji Malega grabna pa je zašel med dva vagončka, ki sta ga stisnila, da je dobil nevarne notranje poškodbe.
Iz Novega mesta
n— Mokri blagoslov. Po zadnjih vročih dneh se je v sredo proti večeru ozračje precej ohladilo in okoli 21. ure je začelo pohlevno deževati. Dež je trajal s kratkimi presledki vso noč in še naslednji dopoldan. Proti poldnevu pa se je ponovno zjasnilo in je spet posijalo solnce. Z dežjem je zginil z mestnih ulic že neznosni prah. Najbolj koristen pa je bil dež mestnim vrtovom in okoliškim poljem, kjer je Izsušena zemlja že spet klicala po potrebni moči.
n— Huda nesreča mlade kolesarke. V
sredo zvečer se je peljala s kolesom 171etna pletilska vajenka Ana Medicova iz Zgornje Straže po opravkih v Novo mesto. Na dolgem in nevarnem šmihelskem klancu pa so popustile zavore in je kolo zdrvelo s tako naglico po klancu, da je neizkušena kolesarka izgubila oblast nad kolesom in se na prvem ovinku zaletela v obcestno žično ograjo. Kolesarka ie s tako silo priletela na cesto, da je obležala nezavestna. Na pomoč so ji brž priskočili v bližini idoči italijanski vojaki in so poklicali iz šmihelske vojaške bolnišnice vojaškega zdravnika, ki je z injekcijami obudili ponesrečenko k zavesti ter jo dal prepeljati z vojaškim avtomobilom v novomeško žensko bolnišnico. Medi-ceva si je pri padcu zlomila levo nogo in dobila težje notranje poškodbe, človekoljubna pomoč italijanskega vojaštva je zbudila v prebivalstvu splošno pohvalo.
n— Dežnike pošiljamo v Ljubljano. Pred vojno je bila v Novem mestu ena sama popravljalnica dežnikov, katere lastnik pa se je po vojni izselil v Nemčijo. Na ta način nima sedaj Novo mesto nobene po-pravljalnice dežnikov in je prebivalstvo primorano pošiljati tudi najmanjša popravila na dežnikih v Ljubljano, kar je zelo zamudno in tudi zvezano z večjimi stroški. Zato bi bilo res potrebno, da se v Novem mestu odpre vsaj ena popravljalnica dežnikov, ki bo posebno v bližajoči se jesenski sezoni kar dobro uspevala. Morda je med ljubljanskimi priseljenci kak strokovnjak za popravljanje dežnikov, ki si bo v našem mestu zagotovil obstanek ln obenem naredil uslugo prebivalstvu.
Z Gorenjskega
Adventisti pred sodiščem. Pred celovškim posebnim sodiščem so bili obtoženi 48 letni Jožef Blaži, 48 letna Marija Kraljeva, 37 letni Matevž Veračnik in njegova 28 letna žena Marija. Preiskava je dognala, da so adventisti. Na podlagi izrekov iz Svetega pisma so razglašali, da vojaška služba ni v skladu s Kristusovimi nauki. Takšne nauke so širili tudi med tistimi, ki so bili vpoklicani na vojno službo. Državni tožilec je naglašal, da so taki nauki podpiranje Zidov, ki hočejo širiti podobne ideje v dobi, ko stoji Nemčija v najhujši borbi zoper sovražnika. Taki ljudje hočejo obrambo domovine prepustiti ljubemu Bogu. Takšni zmešani elementi morajo biti, da se prepreči hujša nesreča, vsaj za vojno dobo spravljeni na varno.
Nato so bfli #al štirje obtoženci spoenani za krive. Jože Blaži je bil obsojen na 18 let ječe, Marija Kralj na 5, Matevž in Marija Veračnik pa vsak na 2 leti.
Dozi da vanje mlekarne v Kranju. Prejšnje čase smo večkrat poročali o načrtih in o pričetku zidave velike moderne mlekarne v Kranju, kateri naj bi bila pridružena mlekarska šola. Kakor poročajo nemški listi, se zidanje nadaljuje in je pričakovati, da bo nova stavba odprta še to jesen.
Iz Spodnje štajerske
Gospodarsko zborovanje v Ptuju. Zaupniki ptujskega okrožja so bili sklicani v Ptuj, da dobijo potrebne nauke in navodila za različne panoge gospodarstva. Poleg zaupnikov iz vseh občin ptujskega okrožja so prišli vsi župani, vodje delavskih političnih uradov in sodelavci pri okrožnem vodstvu Heimatbunda. Zborovanje je vodil okrožni kmečki vodja Hin-teregger. Prvi je obširneje predaval vinarski strokovnjak Bregant, ki je rekel, da je treba obnoviti vinograde v vsem ptujskem okolišu in iztrebiti šmamico, ustvariti vinarske šole ter urediti kletarstvo. Govorili so še nekateri drugi svetovalci, tako je Sellinschegg tolmačil novi tržni red na Spodnjem Štajerskem, Kiifer pa Je govoril o klavni živini. Naposled je politični komisar Fritz Bauer pozdravil bodočega kmetskega vodjo Hansa Straschilla in novega štabnega vodjo dr. Kuna Latt-manna.
Zborovanja. V St. Lovrencu na Pohorja
je bil sklican zbor delavstva ondotne tovarne Kos, kamnoloma, lesne industrije in večjih kmetij. Razpravljali so o narod-nosocialističnem delovnem redu. — Pri Sv. Barbari je bil prav tako zbor, na katerem je bilo govora o sprejemu v Heimatbund ter so bili izvoljeni voditelji posameznih delavskih oddelkov. — Na Muti je krajevni odbor Heimatbunda priredil pretekli teden koncert, filmsko predstavo in druge take reči za ondotne kmete in delavce.
Ureditev podjetij na Spodnjem Štajerskem. Mariborski Heimatbund je sklical obratovodje vseh mariborskih podjetij. Inž. Heuschen, odposlanec urada za poklicno vzgojo in za vodstvo po obratih, je prispel iz Berlina in je predaval o or-ganičnem oblikovanju podjetij. Polna odgovornost navzgor in polna avtoriteta navzdol sta bistvena znaka nemškega vodstva obratov.
Edeč! križ uioroča
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo naj se zglase v naša pisarni na Miklošičevi cesti 22 b.: Jakšič dr. Stevan, Mar-getič Melanija, Telban Stanislav, Zeljko Cvetka.
Poizvedovalnemu oddelku Rdečega križa so darovali: Klemene Franc, trgovec, Dolenjsika cesta 2, 50, Petriček, slaščičarna, Aleksandrova cesta, 50, Sterle Franjo, Št. Vid nad Cerknico, 100, neimenovana iz Vevč, 30 lir. — Plemenitim darovalcem sie Rdeči križ najlepše zahvaljuje.
Gospa Zupanič Mila, Staničeva uL 4, naj se nujno zglasi v kurirskem odseku.
G. Hvalic Vladimir, magistratni uradnik iz Maribora, naj se v nujni zadevi družinskega značaja javi pri tajniku sekcije za socialno pomoč, Frančiškanska 6/1.
Zaradi odpreme pisem naj se javijo: Gerbec Vladimir, Ledina. Jamnikar Ivana, Vič, Požar (Pire Jernej, Sllav. Poeega).
šolstvo
Na 1. mešani meščanski šoli v Ljubljani na Viču bodo popravni izpiti dne 30. avgusta po razporedu na oglasni deski. — Vpisovanje učencev(nk) v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. na podlagi zadnjega šolskega izpričevala in davčnega potrdila. Za vpis v prvi razred je potreben še krstni list. V I. razred se lahko vpišejo učenci(nke) ljudske šole, ki ao dovršili najmanj IV. razred brez kake slabe ocene. Otvoritvena služba božja bo 22. septembra in redni pouk se bo pričel 23. septembra.
Obnovite naročnino!
Odličen koncert v Novem mestu
Novo mesto, 22. avgusta.
Dobrodelni koncert v torek se je pričel z orkestralnim delom, ki ga je izvajal pomnoženi novomeški salonski orkester. V začetku je orkester posebno pri Chopinovi »Polonezi« in Rossinijevi »Semiramis« sicer kazal znake nezbranosti, vendar je pozneje dobro muziciral ter podal posebno Dvorakov »Slovanski ples« št. 8 dovršeno.
V splošnem se je orkestralni de'l koncerta odlikoval od prvih akordov in že dolgo nismo slišali novomeškega orkestra v tako vigrani obliki. Orkester, četudi maloštevilen, je našel izraze razgibane plastičnosti pod sigurnim in odločnim vodstvom dirigenta Sorga, ki je pokazal vrline dobrega interpreta in odličnega dirigenta. Od zadnjega nastopa se je orkester močno izboljšal. Godala so zvenela čisto, pihala so nekoliko zaostala, vsem skupaj pa gre zahvala za plemeniti trud.
Presenetila je novomeško občinstvo so-pianistka ga. Marjanca Kalanova, ki je ob spremljavi orkestra zapela Stranjnarjevo »Ob zibeli« in Puccinijevo molitev iz opere »Toske«. Kalanova ima topel, nežno nian-siran glas, zelo čisto artikulacijo in prikupno gibčnost v petju. Od zadnjih nastopov je okrepila svoj glas, ne da bi pri tem trpela čista intonacija njenega malega, a prijetnega organa. Škoda, da jo je orkester tu in tam preglasil. Na splošno je navzlic rahlim pomanjkljivostim izpričala lep pevski talent ter resnobno umetniško prizadevanje. Nadaljnje vztrajno šolanje bo pripomoglo do lepega vzpona.
Posebna privlačnost koncerta je bila krstna izvedba skladbe novomeškega skladatelja Slava Strajnarja, katero je ob spremljavi orkestra občuteno zapela ga. Marjanca Kalanova. V pesimi se kaže očiten skladatelj ski talent. Pesem je čvrsto dojeta, v melodiji prepletena s folklornimi elementi, izvirna v ritmu, bogatega in pestrega akordrvega sestava in pristne doma-
če gradnje. Pokazala je, da stoji za njo močna, samonikla tvorčeva osebnost. Dosegla je časten uspeh.
Slušatelj ica ljubljanske Glasbene akademije pianistka gdč. Edita Logarjeva se je pokazala novomeškemu občinstvu kot umetnica, ki ima izvrstne ritmične sposobnosti in zdrav način muziciranja. S prefinjenim glasbenim čutom in odlično izvežbanostjo je izvajala Chopinov »Notturno« v h molu in Listovo »Leggerezzo« ter je dosegla prodoren uspeh. Brez dvoma je Logarjeva največji novomeško glasbeni talent in bo tudi v večjih kulturnih središčih uspešno zasto-naše mesto.
Najmočneje se je slednjič uveljavil italijanski violinist Bruno Saletti, ki je z Wieniawskega »Mazurko« in Albeniz-Kreis-lerjevo »MLagueno« navdušil občinstvo. Z odlično vigranostjo in sigurnima potezami se je takoj pokazali kot pravi violinski umetnik. Saletti je presenetil s svojo umetniško zrelostjo in zelo visoko razvito tehniko. Njegova interpretacija je polna mladega, zdravega temperamenta, njegovi melodični in ritmični akcenti ga izdajajo za polnokrvnega Italijana. Zadošča povedati, da je bilo podajanje vseh skladb njegovega sicer kratkega sporeda sivojsko, osebnostno in v vseh podrobnostih dovršeno. Saletti je žel po pravici ogromen aplavz in je morali dodati Kreislerjevo »Špansko sere-nado«.
Koncert je bil eden največjih kulturnih dogodkov v letošnjem letu in je dokazal, da ima dolenjska metropola, če le hoče, zelo mnogo zanimanja in simislla za glasbene prireditve. Dvorana je bila do kraja zasedena in občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z burnim odobravanjem, dami Kalanova in Logarjeva pa sta prejeli tudi šopke. Splošna želja je, da bi orkester kolikor mogoče redno prirejal koncerte, pri katerih bo imel vedno dovolj hvaležnih poslušalcev.
Italijanski tečaj
LXXX\X
Oddamo psmo. Impostiamo la lettera.
Finita la lettera e fatta la firma, pieghiamo il nostro fdglio e 1'introdu-ciamo in una busta che chiudiamo per mezzo del solo lembo ingommato o, qualche volta, colla ceralacca riscal-data, facendovi col nostro sigillo, dove sono incise le nostre cifre, una o piu impronte. Finalmente ci si scrive 1 in-dirizzo, cioe il titolo, la professione, il nome e oognome, la via, la citta, e, occorrendo, anehe la provincia o il paese. Davanti al titolo si mette: Al-1'egregio signore; Pregiatissimo signore; Illustrissimo signore; Gentilissima signora; nelle lettere di commercio: Spettabile Ditta. Se mai non fossimo certi di aver messo 1'indirizzo buono, avremo cura di serivere a tergo: Mitt. (mittente) accompagnato col nostro proprio indirizzo affinehe, il destina-tario essendo irreperibile, la nostra lettera ci venga respinta. Per impo-starla, la getteremo in una delle cas-sette postali esistenti nelle vie della citta.
Vocaboli.
La firma podpis, piegare upogniti, zgibati, introdurre vtakniti (se sprega kakor condurre, v LV. in LXIV.), chiudere p. r. chiusi, p. p. chiuso zapreti, per mezzo di s pomočjo, s, il lembo rob, la ceralacca pečatni vosek, il sigillo pečatnik, incidere, p. r. incisi, p. p. inciso vrezati, le cifre začetne črke, monogram, 1'impronta vtisk, pečat, l'indirizzo naslov, davanti a pred, spettabile ugleden, la ditta tvrdka, se non fossimo če ne bi bili (mi), met-tere p. r. misi, p. p. messo, la cura skrb. il tergo hrbet, a (da) tergo na firbet, zadaj, reperire, p. p. reperto najti, (ir)reperibile (ne)najdljiv, affinehe (s cong.) da bi, respingere p. r. respinsi, p. p. respinto odkloniti, vrniti, impostare na pošto dati, gettare vreči, la cassetta skrinjica, — postale nabiralnik, il cassetto predal, mizni-ca, esistere obsta(ja)ti, biti.
Raba veznega naklona.
Uso del congiuntivo.
II padre sa per certo che suo figlio studia bene. Oče ve za gotovo, da se njegov sin pridno uči. II padre desi-dera che suo figlio studi bene. Oče želi, da bi se njegov sin pridno učil (ni pa gotovo, da se res uči). Čred« che il vostro amico ha ragione. Verja mem, da ima vaš prijatelj prav. (Res niča je, dejstvo je, da ima prav). Čredo che il vostro amico abbia ragione. Mislim, da ima vaš prijatelj prav. Vaš prijatelj utegne imeti prav (morda se pa motim, mogoče nima prav).
Da izrazimo nekaj resničnega, gotovega, po našem mnenju nedvomnega, rabimo določni naklon — 1'indicativo. Kadar pa hočemo izraziti nekaj dvomljivega, negotovega, rabimo vezni naklon — il congiuntivo. Lahko ga torej imenujemo naklon negotovosti. Iz zgornjih primerov vidimo, da se rabi ta naklon predvsem v stranskih, za-visnih stavkih, vzrok za to leži na dlani: najprej najdemo v glavnem stavku kak izraz negotovosti (desidera), ta stoji seveda v določnem naklonu, nato povemo v stranskem stavku, kaj je negotovo, in tukaj rabimo vezni naklon. Ako začnemo s stranskim stavkom, se postavimo na stališče poslušalca, ki ne ve, ali pride v glavnem stavku izraz gotovosti ali negotovosti, zato rabimo v takem primeru vedno vezni naklon, čeprav je zadaj izraz gotovosti: Che il vostro amico abbia ragione, e chiaro.
Vaja. Postavite nedoločnike v vezni naklon sedanjega in preteklega časa: Dubito (dvomim) che voi fare bene questo lavoro (delo). Mi pare (zdi se) che questo ragazzo čssere un poco negligente. Dubitiamo che la ma-dre avere tempo. £ possibile che lo zio venire da noi. £ ineredibile che i maestri dare retta (poslušati) a que-sto bugiardo (lažnik).
Mali oglasi
mm
Besed* t —.60, taks« —.60 ca daianie naslon ali u iifro t 2,—
Naše gledališče
Začetek ob 19.30.
Sobota, 23. avgusta: Via mala. Izven.
Znižane cene.
Nedelja, 24. avgusta: Okence. Izven.
Znižane cene.
Vse dame in gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati v bodoči sezoni v opernem zboru, obveščamo, naj se zglasijo v soboto, 23. t m., ob 11. uri dopoldne v Operi. — Oni pa, ki so že sodelovali v pretekli sezoni v pomožnem opernem zboru, naj se zanesljivo javijo isti dan, t. j. v soboto, 23. t. m., ob 16. uri istotam.
Dve zanimivi predstavi v ljubljanski Drami. Tehten problem odločitve med človeško vestjo in paragrafom razgrinja Knittlova drama »VIA MALA«, ki je posneta po istoimenskem romanu. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni sodnik, je zasnovan z veHko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjetnih zapletljajer. Predstava, ki je imela konec 5 -zarue izredno velik uspeh, je vredna sploš-: -j pozornosti. Igrali jo bodo v soboto zvečer Ob 19.30. Veljajo znižane cene. — Za bčinstvo, ki IJnbi veseloigre, je O. Schein-^ flugove »OKENCE« prav dobrodošla predstava. Veselo žalostna zgodba o poštenem docentu etike, ki postane zaradi okenca v spominu žrtev izsiljevalcev, je prav zanimiva Začetek predstave je ob 19.30. Ponovili jo bodo v nedeljo zvečer. Cene znižane.
Radijski spored
SOBOTA, 23. AVGUSTA:
Ob 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Fes tra glasba, v odmoru ob 8. napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Operetna glasba. — 13. Napoved časa in vesti v italijanščini — 13.15: Službeno vojno poročilo in vesti v slovenščini. — 13.17: Sim-fonska glasba. — 14; Vesti v italijanščini 14.15: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Marija Šijanca: slovenska glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Uspele pesmi na ploščah CE-TRA. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Miloš Ziherl: Lahka glasba na saksofonu. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Operna se-
zija EIAR: Wagner: »Lohengrin«, v odmorih slovensko predavanje prof. Ur bani ja, slovensko predavanje Armanija: Izkrcanje na otoku ljubezni, po operi vesti v slovenščini.
Velik gozdni požar
Atene, 22. avg. s. Suša je povzročila v gozdu na Eubeji požar. Gasilci in vojaški oddelki ga gase že štiri dni. Požar je uničil skoraj ves gozd. Doslej še ni bil poga-Šen. Prebivalstvo vasi Frate in Atalis je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove, ki so v nevarnosti. Nevarnost grozi tudi samostanu makrimalske Matere Božje.
Premoženjska kontrola v Grčiji
Atene, 22. avg. s. Na prihodnji seji ministrskega sveta bo pravosodni minister predložil v razpravo načrt zakona o preiskavi glede imetja ljudi, ki so bili v zvezi s prejšnjim režimom. Kontrola nad njihovim imetjem naj bi se razširila tudi na dobo pred avgustom 1. 1935.
PAOLO BAENZIGER
Via Letizia 10 — Bologna
glavni zastopnik z zalogo starodavne tovarne finih rezil
rappresentante generale con deposito della antica fabbri-ca di coltellerie fine
DUE COLOMBI - SOLINGEN
cerca concessionari nella Provincia di Lubiana Offerte a
iSče poverjenike v Ljubljanski pokrajini Ponudbe na
Paolo Baenziger - Via Letizia - Bologna
Trajen zaslužek
dobe lastniki tovornih avtomobilov na pogon z ogljem. Interesenti naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Trajen zaslužek«. 14499-1
Šofer ja-mehanika
za tovorni avtomobil v Ljubljani, iščemo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »šofer«.
14541-1
Trisobno stanovanje
išče mirna stranka za 1. november ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. I4<515-21a
Vajenci (ke)
Beseda t —.60. ulesa —.60. ta daianie oaslova ali ca iifro L 2.—.
Natakarskega
vajenca
sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uren«.
14614-44
Pouk
Beseda L —.60, taksa —.60, u daianie oaslova ali za iifro t 2,—.
Italijanski jezik
poučujem po zmerni ceni. Pouk slovnice in takojšnja konverzacija. Po želji znanje nemščine. Ceniene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešen pouk«.
14636-4
Prodam
Besedi l —.60. taksa —.60. ta daianie oaslova ali u iifro L 2.—.
Sukno za
moške obleke
poceoi odprodamo. Zaloga io izbira velika. Ugodno za krojače m trgovce. »Zora«, Liubljana, Miklošičeva 30.
14201-6
Otroški voziček
globok in športni, proda Bernik, Karlovška c. 1$.
14585-6
Pisalno mizo
rabljeno, s predali na ključ, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«.	14630-6
Krasno perzijsko
preprogo
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14629-6
Gojzerice in
polčevlje
za fanta 12 in 15 let, naprodaj. Vprašati dopoldan: Menza, Kolodvorska ul. 8.
14611-6
Zaboje
dobro ohranjene, proda tvrdka IGN. VOK, Ljubljana, Tyrševa c. 24.
14604-6
Stanovanje
odda
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslov« ali zs iifro L 2—.
Stanovanje
oddam ▼ najem s 1. septembrom v Ljubljani v novi hiši ob Taboru. Pojasnila daje stavbenik Furlan. Rimska cesta 6.	14634-21
Stanovanja
Beseda t —.60. taksa —-6C. is daianie oaslova tU n ijfre I
Italijanski
zakonski par
brez otrok, išče opremljeno sobo z uporabo kuhinje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša zakonca«.
14619-21a
Dvo- do trisobno
stanovanje
s pritiklinami išče stranka treh oseb za november ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 79«.	14579-2U

Beseda L —.00, taksa —.60. u daianie oaslova ali ta iifre l 2__.
Lepo, veliko,
sončno sobo
oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra.
14'96-23
Lepo prazno sobo
s souporabo kopalnice, v središču mesta, oddam s 1. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14623-23
Sobe išče
Beseda L —.60, taksa —.60. z« daianje oaslova ali za iifro L 2.—.
Lepo sobo
udobno, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separirano«.	14592-23a
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
V par minutah
vam pobelimo blatnik in montiramo žarilec. Moško in damsko kolo novo poceni naprodaj. Frančiškanska ul. 10, dvorišče.
14632-10
Limuzino
skoraj novo, z	novimi gumami, proda	Kunovar, kamnosek, Sv.	Križ, Liubljana.	14605-10
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie oaslova ali ca iifro L 2.—.
Damsko kolo
moderne oblike, kompletno, posebno lepe barve, prima plašči, dinamo, naprodaj. OSTROŽNIK, Pasaža.
14621-11
Beseda L —.60. takss —.60. aa dajaoie oaslova tli ta iifro L
Vilo-hišico
z eno- in trisobnim stanovanjem. vrtom, blizu cestne železnice, avtopostaje, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«. 14538-20
Obrt
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Pozor,
vinski trgovci!
Shraniščne knjige in tiskovine za iste po predpisih za zaiožne kleti za vino nudi založnik Omahen, Višnja gora.	14598-30
Informacije
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova tli ta iifro L 2.—.
Interprete giurato
della lingoa italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat, Kralja Petra trg 9 — tel. $4-32.	36-31
t • - ■ •
c N ČJ S VC< H as v ME
JUGOORAf IKA
f./.-.a rfc-r-23
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92
l/ALLDMIHIO
nei trasporti
La tecnica moderna tende ad ima sempre piu integrale applicazione del-1'alluminio e delle sue leghe, specie nei mezzi di trasporto: aerei, terre-stri, m&rittimi, in cui la diminuizione della massa metallica aumenta la velocita. Le leghe leggere, o leghe d'alluminio sono una necessita del nostro tempo che vuole velocita in tutte le industrie e nella vita. Sono centinaia queste leghe preziose, tra le quali il duralluminio, entrato trion-falmente negli aeroplani, dirigibili, costruzioni tranviarie, littorine, navi, carrozzerie, ecc. L'alluminio risponde ai numerosi requisiti delle piu sva-riate applicazioni moderne.
ALUMItll J
pri prevoznih sredstvih
Moderna tehnika teži za čim popolnejšo izrabo aluminija in njegovih spojin posebno v prevoznih, zračnih, pozemskih in pomorskih sredstvih, pri katerih zmanjšanje kovinske gmote poveča brzino. Lahke spojine ali spojine z aluminijem so zahteva današnjega časa, ki se mu hoče brzine v vseh industrijah kot v življenju sploh. Teh dragocenih spojin je na stotine, med njimi duraluminij, ki si je zmagoslavno osvojil letala, zrakoplove, tramvajske in moderne železniške konstrukcije (litorine), ladje, avtomobilska ogrodja itd. Aluminij ustreza številnim zahtevam najrazličnejših modernih potreb.
1
8
MluminiaMmjj^


INSERIRAJ V „JUTRU"!
Inserati v JUTRU" imajo veiik uspeh
i. Esteven
36
SKRIVNOSTNA KRČMA
To je bilo očitna poguba. Stali sva ob začetku poletne sezone, brez gostov, z veliko gostilno na skrbi in brez služkinj, ki bi nama pomagale, če bi se vendarle našli ljudje, dovolj hrabri, da bi po vsem tem marali priti k nam.
Z materjo sva se sesedli na divan v salonu, in noibena izmed naju ni imela poguma, da bi rekla besedico. Materin obraz je bil tako potrt, da so me že ob pogledu nanj solze oblile.
»Pa sva vendar storili vse, kar sva mogli, mar ne, Ana?« mi je rekla nazadnje.
Ko bi se bila razjokala, bi me bila menda pograbila histerija. A k sreči se je čez nekaj trenutkov zbrala, izvlekla rutico in se odločno useknila.
»Celo grmado krožnikov morava pomiti,« je dejala. »Te nesrečnice se jih niso niti pritaknile, preden so odšle. Takoj moram v kuhinjo. Ti se preobleči potlej mi pa pridi pomagat.«
Z naglimi koraki je krenila proti kuhinji. Vstala sem, da bi šla na vrh v najino sobo. Spet sem stopila v veliko vežo, ki je bila vsa tiha in zapuščena. Tolikanj živo me je spomnila strašne nesreče, ki je bila zadela Gracijo, da sem znova zaživela vso dolgo minuto pred njenim padcem po stopnicah in me je že ob misli, da naj grem sama gor, groza obšla. Moji živci so bili v takem stanju, da sem se silovito zdrznila, ko sem, kakor prej, nenadoma začula izza
ovinka korake. Pogledala sem kvišku in zagledala svit žepne eletrične svetilke.
»Kdo je?« sem vprašala z negotovim glasom.
»Jaz,« se je oglasil Clavering.
Utrnil je svetilko in prišel dol.
»Kaj ste delali?« sem ga vprašala.
»Oh, dognati sem hotel, kaj je bilo krivo Graciji-nega strahovitega padca.«
Njegove oči so imele kar preneprisiljen in pre-ravnodušen izraz.
»In ste kaj našli?«
»Ne, nič takega, da bi bilo vredno omembe.«
»Čujte,« sem nadaljevala, »zakaj mi nikoli ne poveste tega, kar res mislite?«
»I... zato, da se ne bi zdelo, da vam venomer stresam poklone. Mislil sem, kako božanski ste v tej obleki. Evo.«
Božanska, bogme res! Polom tega večera mi je tako očitno stopil pred duha, da sem planila v jok in le še huje zaihtela, ko mi je Rage ovil roko okrog pasu.
»Nisem vas hotel žaliti, verjemite, da ne,« mi je trikrat ali štirikrat ponovil.
Skušala sem se mu izviti iz objema.
»Le zakaj me nočete razumeti, Rage?« sem rekla. »Vprašujem vas, pa mi nikoli ne odgovorite, kakor se spodobi. Sami veste, kolikšno škodo pomeni ta večer za mater in zame in kakšna tragedija je bil prav za prav; če vas pa vprašam, kaj je vaša misel, mi odgovorite s poklonom.«
Njegova roka me je stisnila še krepkeje. Pobesil je oči do mene, in njegovo obličje je dobilo nena-
vadno resen obraz, čeprav mu je ostal glas slej ko prej nekam šaljiv.
»Prav imate,« je rekel, »nisem tako odkritosrčen, kakor bi moral biti: to je moja stara napaka. A tokrat vas nisem hotel prestrašiti. Kajti, vidite, Ana,« je nadaljeval s tišjim glasom, »ako gospodična Gracija nocoj umre, bo to umor.«
Odrevenela sem, odprla usta, da bi izpregovorila, pa nisem mogla spraviti glasu iz sebe.
»Dokazati je sicer silno težko,« je nadaljeval. »Toda jaz imam v teh rečeh več izkušnje, nego je more imeti zdravnik. Nihče mi ne bo natvezel, da si je gospodična Gracija zlomila tilnik, ko je s tisto luknjo na nogavici padla po stopnicah.«
»Kaj hočete reči?« sem zamrmrala.
»Reči hočem; tista pretrgnina pomeni, da se je spotaknila ob nekaj, kar je bilo napeto v višini njenih gležnje v... na primer ob vrvico.«
Osuplo sem ga pogledala.
»In kdo bi utegnil biti storilec?«
»Nu, kolikor vemo, sta bila razen nje samo še dva v prvem nadstropju: Gill in podpisani.«
»Toda Gill je slep.«
Clavering je pogledal okrog sebe.
»Človeku ni treba videti, kadar je dovolj, da sliši,« je dejal. »Gill pozna vsak centimeter poti od svoje sobe do hišnih vrat. Se spominjate njegove karikature, ki jo je narisal Gervaise?«
Zona me je oblila.
»A zakaj naj bi hotel storiti Graciji toliko hudega?« sem oporekla. »Kdo ji more želeti smrti? Saj nima sovražnikov.«
Clavering se je nekaj trenutkov obotavljal:
»Ne verjamem, da bi bila ta »nesreča« namenjena Gracij'' Oliverjevi,« je rekel nazadnje.
»Ne razumem vas.«
»Kdo je bil tisti, ki se je ondan utapljal?«
Ta migljaj me je navdal z grozo.
»Potemtakem mislite...«
»Slepec bi utegnil imeti Gracijine korake za vaše. Tudi kdor ni slep, bi vaju v slabo razsvetljenem prostoru utegnil zamenjati. Vi ste si nocoj izpreme-nili pričesko, ona pa ne, ostala je takšna kakor zmerom. Sicer pa, po katerih stopnicah ste šli k večerji, po glavnih ali po stranskih?«
»Po kuhinjskih,« sem odgovorila.
Mračno je prikimal.
»Prav to vam je rešilo življenje,« je dejal.
Kri mi je zaledenela v žilah.
»Nekomu je potrebno, da se .nesrečna krčma' zapre,« je Clavering nadaljeval, »in z vašo smrtjo bi bil ta namen dosežen.« Pritajil je glas. »Poslušajte me, Ana. Treba je, da vi, vaša mati in Buck, takoj, najpozneje pa jutri, izginete^ odtod. Zaprite gostilno, vsaj za nekaj časa. Mi hočete to pot pritrditi?« Stisnil me je za komolec, in njegovo dolgo, porogljivo obličje je dobilo izraz skrajne napetosti. »Hočete?« je ponovil.
Nisem se več upirala. Od najinega prvega srečanja v tisti hudourni noči se mi je ves čas zdelo, da Clavering ni to, kar se dela, in da se skriva za njegovim dolgim bivanjem v gostilni nekaj tajinr stvenega.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot taskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi y Ljubljani