Petelina plačana v gotovinL Leto LXIX. št. 124 Ljubljana, torek 2. junija 1936 Cena Din LOvENSKI iznaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. _ inseratj do SO peut vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već jI inseratl petit «rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« crena mesečno v Jugoslaviji Din 12 - za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN CPRAVN1STVO LJUBLJANA, Hjiafljeva ulica štev. 6, Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-23 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št_ 190. — JESENICE: Ob kolodvoru luL Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Italijani se utrjujejo v Afriki: Upravna razdelitev Abesinije Italijanske kolonije v vzhodni Afriki so razdeljene na pet upravnih guber-nij, vrhovno vodstvo pa je poverjeno podkralju Rim, 2. junija, o. Na zadnji seji ministrskega sveta, ki se je pričela ob 10. dopoldne v palača Viminale, je bil definitivno odobren novi zakon o upravni ure-dahri italijanske vzhodne Afrike. Seji je predsedoval MuesoMni, udeležili pa so se je vsi ministri in državni podtajnik Se-rena. Z novim zakonom se tudi urejajo od-no^aji meid guvernerji in podkraljem, ki ima v kolonijah največjo oblast. Zakon določa osnovanje petih gubernij. katerih moje so določene tako, da Obsegajo orno grafsko sorodne kraie. Pri tem so bile tudi upoštevano doscdanie zc|odov;nske in politične ureditve. Sedež nove koloni'ie je v Adiš Abcbi. Glavna osebnost v koloni ii je podkralj Htiopije, ki ima za pomočnika generalnega podguvernerja in načelnika štaba, ki je poveljnik vse ohoro/pne sile v novi kolonij:. Ta vlada podkralja v A d -s Ab^hi ima nalogo, da koordinira poliitične in administrativne akcije posameznih guvernerjev. Podkralju je v pomoč konzultativni kolonijalni odbor, v katerem so vej guverneri', ter poseben svet. v katerem so zastopniki meščanov iz 'Adis A bebe ter domačinov iz posameznih gu-berni i Vsa kolonija je razdeljena na pet gu-bernij ki so: 1. Eritreja z glavnim mestom Asmaro. Ta pokrajina obsega razen stare kolonije Kritreje še bivši pokrajini Tigro in Dana-kil do južne meje bivše pokrajine Ause. 2. Amhara z glavnim mestom Gondar-jem. v kateri so vsi amharski kraji, področje Tanskega jezera ter Šoana 3. Gala in Siclamo z glavnim mestom Gimi, ki obsegata /apadne dele bivše Abesinije od velikih jezer do Sudanske meje. 4. Ilarar / glavnim mestom Ilararjem, v katerem so muslimani iz Hararja, Ause in Bale. 5. Somalija z glavnim mestom Mogadis-cijem, v kateri sta dosedanja italijanska Somalija ter Ogaden, tako da so združeni v tej gube~niji vsi l>omalci. Vse te gubernije imajo svojo administrativno avtonomijo z guvernerjem na čelu, ki ima civilnega in vojaškega pomočnika. Posame/nc gubernije se dele v okrožja, okrožja pa v distrikte. Adis Abe-ba ima posehno upravo s civilnim guvernerjem na Čelu. Novi zakon določa posebne privilegije za muslimane, ki so bili pod negušem preganjani kot nezanesljivi elementi- Seda i lahko grade džamije, lahko imajo tudi posebne šole z arabskim učnim jezikom ter posebna sodišča. Zakon je stopil v veljavo z današnjim dnem. Rim, 2. junija, b. Mini.-lnski svet je na sobotni seji odobril več novih naredb in dekretov o upravi v vzhodni Afriki in o ugodnostih za vojake in delavce v kolonialni službi ali po njihovem povratku v državno službo v domovini. Prav tako je odobril gradbeno-cestni program za Etiopijo ter dovolil za zgradbo stanovanj v Abesiniji 50 milijonov lir. Nato je sklenil za finansiranje javnih del v vzhodni Afriki ustanovitev neodvisne podružnice kreditne ustanove za javna dela. Začetni obratni kapital tega zavoda bo znašal 100 milijonov lir. Grožnje Ženevi Rim, 2. junija, z. »Crtornale d" Italiat komentira prcdhtg .Argentine o sklicanju izredne skupščine />.Y in povdarja, da bo Italija popolnoma in trajno zapustila v?e ženevske razgovore, Italija je zapustila Ženevo in se ne bo vrnila tja. dokler ne bo popolnoma razčiščeno vprašanje Abesinije in pa ostala vprašanja splošnega značaja in sicer tako, da bi mogla Italija to sprejeti. \rsak poskus za kompromis bo v Italiji naletel na zaprta vrata. V Abesiniji jc po polnnma in definitivno ustvarjen fašisiič- | ni imperij in sedaj ni več mogoča nobena j sprememba pozicij in meja. Tudi Madžarska bo uvedla splošno vojaško dolžnost Sledila bo zgledu Avstrije in Nemčije ter povišala stalež stalne vojske na 150.000 mož Bukarešta, 2. junija, o. »Lupta« je objavila senzacionalno ponočilo, da bodo na Madžarskem v najkrajšem i^asu uvedli splošno vojaško obveznoot. Madžarska se je potemtakem kljub nasprotnim izjavam aunanjega rnin:*tra Kanye o miroljubni politiki vendarle odločila ravnati se po zgled'h Nemčije in Avstrije. Vse kaže, da bodo na Madžarskem ustanovili redno vojsko, ki bo štela v času miru 150.000 mož.. Madžarska je -sklenila v to svrho sporazum z Nemčijo ki že ves čas do- bavlja orožje m dru gro vojno gradivo, še mnogo večjo pozornost je zbudila informacija, da bo madžarska vojska po^ vrhovnim poveljstvom nemških, oficirjev. V Budimpešti se prav te dni mudi večja delegacija generalov in višjih štabnih oficirjev iz Nemčije, ki se posvetujejo z zastopniki madžarske vojske o programu nadaljnjega sodelovanju med nemško in madžarsko vojsko. Pogajanja se vršijo v največji taj-rbojsti. Bolgarska zunanja politika Izjava ministrskega predsednika Kjuseivanova Skupni cilji z Balkansko zvezo Sofija, *2 junija. AA. Ministrski predsednik Kju-seivanov je podal novinarjem daljšo ;zjavo, v kateri se je med drugim bavil tudi z odnosa ji Bolgarije napram sosednim državam O prednji konferenci Balkanske zveze je naglasi!, da stremi tudj bolgarska zunanja politika po istem cilju kakor zunanja politika Balkanske zveze. Ta cilj je ohranitev miru Nekateri tuji lasti so objavili mnogo napačnih informacij o nedavnih mednarodnih sestankih, v kolikor so se nanašali na Bolgarijo. Bolgarska je do skrajnosti miroljubna. Njena miroljubnost je* že sama po sebi najboljše jamstvo za nase sosede. Z Rumunijo se prav sedaj vršijo poga- janja o vseh perečih vprašanjih, ki se. povoljno razvijajo, čeprav glede nekaterih vprašanj še ni bilo mogoče doseči spora zuma. V Turčiji je napravilo stališče, ki ga je zavzela Bolgarija glede ponovnega utrjevanje dardanlskih ožin zelo povolje.n vtis. Glede Grčije, je obžalovati, da ni bi'o mogoče skleniti trgovinske pogodbe. Bolgarija in Grčija nimata sedaj nikake med-narodno-pravne osnove za svoje gospodarske odnosa Je. Odnošaji med Jugoslavijo so se razvili v zadnjih letih v prav prijateljsko smer. Kar smo doslej dosegli, nam omogoča, da mirno in z zaupanjem gledamo v bodočnost. Prva seja francoskega parlamenta Ženske zahtevajo volilno pravico Pariz, 2 junija, z. Včeraj se je sestala nevo izvoljena poslanska zbornica k svoji prvi seji. Za sejo je vladalo veliko zanimanje in so bile vse galerije nabito polne. Starostni predsednik je otvori! sejo z daljšim govorom, katerem je med drugim omenil, da so novo izvoljeni poslanci v celoti mlajši nego so bili njihovi predniki v zbornici. Govoreč o političnem položaju, je naglasih da hoče Francija z vso odločnostjo ohraniti mir in se ne bo strašila nobenega sredstva, da to doseže. Francija odločno odklanja vsako novo morijo, ki bi bila sedaj še mnogo starejša, kakor pa je bila Komunistično rovarjenje Atene, 2« junija, g. (irsko javno mnenje je zadnje dni precej razburjeno zaradi govoric o bližnjem komunističnem prevratu. List »Ellenikon Mellon« poroča, da je središče prevratnikov Kavala. ker je S0^> tamošnjih tobačnih delavcev pridob Ijenih za komunistično zaroto Oblasti so odredile obširne varnostne ukrepe. Tudi v Solunu vre. minila svetovna vojna. Francija hoče vztrajno delati na to, da se sanje o svetovnem miru naposled uresničijo. Po njegovem govoru so začeli z galerij metati letake, v kateri zahtevajo žensko volilno pravico Skrajna levica in skrajna desnica sta sprejeli to zahtevo s ploskanjem. Zbornica je nato izvolila verifikaci jski odbor, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v sredo, ki pa bo zgolj formalnega značaja. V četrtek bo zbornica volila predsedstvo, takoj nato pa bo vlada podala ostavko Obisk jugoslovenskih zadružnikov v Sofiji Sofija. 2. junija, p. V Sofiji bo 7. in 8. junija * kongres zveze bolgarskih kmečkih zadrug. Na kongres so povabljeni tudi zadružniki iz drugih držav. Iz Jugoslavije se ga bo udeležila večje delegacija pod vodstvom ministra brez portfelja Vojislava Djardjevšča* * Schuschnigg gre v Rim Rim, 2. junija. AA, l1 radno se potrjuje, da bo avstrijski kancelar Schuschnigg najbrž danes odpotoval v Italijo na počitnice. Schuchnigg ne bo še! v Rim, ampak se bo sestal s Suvichem na doslej še ne določenem kraju. Marksistični raj v Španiji Madrid. 2. junija. A A. Med binkto^tmi sta obe nasprotni frakciji socialistične stranke priredili shode. Na shodu v Sara-gosi je govoril vodja revolucionarnega krila v stranki Largo Oaballero. Na shod je prišlo 10.000 delavcev, po večini pristašev anarhističnih sindikatov, ki so ga izžvižgali in mu onemogočili, da bo govoril. Slično usodo je doživel vodja zmernega krila stranke Prieto, ki je priredil shod v Eciji. Na ta shod pa so prišli pristaši Larga Ca-bnllera. Prieto se je pod zaščito policije komaj rešil palic in plohe kamenja svojih strankarskih tovarišev. V Saragosi in v Eciji je bilo pretepenih in ranjenih mnogo oseb, večinoma v medsebojnem pretepu. „Queen Mary" prispela v Ameriko \e\vyork, 2. junija. A A. Angleški vele-parnik »Queen Mary« je priplul do Ambro-sa po ne\vyorškem času ob 8.50, torej 29 minut kasneje od rekorda, ki ga ima francoski veleparnik »Normandie«. Sidra je parnik spustil ob 10.09 pri karanteni, in je na njem lSOn potnikov. Veleparnik je precej časa plul skozi meglo in proti vetru in je tako po mnenju strokovnjakov izgubil 200 milj. Zato prevladuje prepričanje, da si lahko parnik vsak čas izvojuje modri trak. Največja povprečna hitrost je v 25 urah znašala 766 milj, dočim je imela »Normandie« samo 754 milj povprečne hitrosti za isti čas. To pomeni, da je parnik plul s povprečno brzino 33 milj na uro. Toda vibracija je med vožnjo bila tolika, da so bili razni aparati za merjenje hitrosti pokvarjeni in mnogo vijakov in vezov je popustilo. Kitajski odpor proti Japoncem Tientsin. 2. junija. A A. Položai v severni Kitajski postaja z vsakim dnem bolj resen. Japonske vojaške oblasti nastopajo vedno bolj agresivno, pa tudi kitajske podeželske oblasti niso pasivne in postavljajo svoje zahteve Japoncem. Tako je tientsinski župan izjavil, da nikakor ne bo sprejel najnovejših zahtev japonskih vojaških oblasti. Dijaki so organizirali tridnevno protestno stavko proti povečanju japonskih sil v severni Kitajski. Odnosi med obema državama postajajo vedno bolj napeti in politični krogi so v skrbeh, da ne bi prišlo do nove japonske vojaške ekspedicije proti neoboroženi Kitajski. ČsL obrambno pooofilo F raga. 2. junija, g. Čeprav je rok za podpisovanje češkoslovaškega obrambnega posojila določen od 19. junija do 11. juliia. so bili že v soboto podpisani prvi zneski. Razne korporacije so danes podpisale 20170000 K& češkoslovaški poslanik prvič med nami Konferenca z delavci, ki delujejo na področju vzajetn* nosti med obema narodoma J še zavzel za tesnejše <*od**lova/nje med nami in čehoslovaki na glasbene-m področju ter da. bi nastupila pri na« ć"eSka filharmonija. Dr. Stare je opozoril na potrebo, da se še zboljsajo razmero na našem knjižnem trgu, da bi bUo naprodaj še Hal knjig: fcn revij, ter da bi bilo v javnih lo. kaJih več ČeSkib li««tov. Predsednik akad^m ske sekcije Prociiazka je prosti poslanika naj posreduje v Pragi, da bodo naši aka demikl dobili knjig« za razstavo fteSke knjige, ki bo jeseni v Ljubljani. Prof. Vav potic je povedal, da *e pripravlja turneja naših umetnikov, ki so šrudiraH v Pragi, po <5eSkoalovaSkem. Da bi rrJThove razstave dosegle uspeh, bd potrebovati tndi primerno za^ombo in podporo. Dr. Razem je ugotovil, da je za tesnejše «y>*tje m«*i nami in <5ehoRlovakd potrebna pr«dv*ern vzgoja mladine v bratakan duhu, m kcpt s tam, da bi študirali na ČV^&koslovaAkern Iz dijakov, ki so Študirali med Cehi. so *e razvili povsem drugačni ljudje in m*d nji mi ni mlačneže/v. Smi»eq imajo za vzajem no sodelovanje med nami in čVhi, dočim je del inteligence, kj Cehov dovolj ne po zna, usmerjen preveč k Nemcem. Ta inteligenca je baš zaradi tega m* poHriAno kratkovidna. Potrebno bi bilo, da bi portali vsako leto v*aj okrog 50 <.ltjnsxin> študirat na Cedkosilovađko. NsJć dijaki bi se lahko marsičesa nančfTi pri gp in mnogi člani Ceske obče- Izmed zunanjih udeležencev je bij prisoten senator dr. Grego rin. Prisostvoval je seveda tudi češkoslovaški konzul ing. S M'nov.sky. T>r. Girso je pozdravi-j pre^^^ni.k izvršilnega odbora JĆ ]ig dravske banovine dr E. Stare. Konferenca je bila predvsem namenjena izmenjavi misli med delava lige in poslanikom dr. Girso o smernicah dela za vzjemnost bratskih držav in kako bi odstranij' ovire. Zato je predsednik dr. Stare podrobno razloži želje naše lige, njena stremljenja in dosedanje ovire. Zahteve naše lige so bile že sicer obrazložene v mnogih resolucijah, ki jih je liga pošiljala na pristojna mesta, toda resolucije so ostale glas vpijočega v puščavi. Glavna zahteva naše lige jG, ki jo neprestano ponavljajo naše In če&ke lige, da bi se kulturna deklaracija izza leta 1930 spremenila v kulturno konvencijo ter da bi se tako uredilo vprašanje podpiranja dela naših lig predvsem na kulturnem področju. Slovenske lige se bore neprestano z gmotnimi težkočami. Ljubljanska liga obhaja letos že 151etnico in je bila prva ustanovljena pri nas. Njeno delovanje bi nedvomno doseglo mnogo lepše uspehe, če bi bila že sklenjena kulturna konvencija. Nadalje je predsednik izraz*] še mnogo drugih želja za olajšanje dela lige; potrebno bi bi]o, da bi naše lige imele vedno pri rokah vse informacije in propagandni materijal, predavanja, diapozitive, filme itd. Posebno važna kulturna naloga naše lige je Širjenje znanja češčine med dija_ štvom in najširšimi sloji. Ker bo baje v eni izmed praških gimnazij uvedena srbo hrvaščina kot obvezen predmet, bi lahko pri nas uvedfc v srednje šole pouk češčine. Posebno poglavje pa je vprašam je podeljevanja štipendij našim srednješolskim dijakom in akademikom. T>ofllej naša liga v tem pogledu n; mogla biti zadovoljna ker je odločala o štipendijah predvsem centrala v Beogradu Mnogi naši nadarjeni Studenti, W jih je priporočila naša h ga za štipendije zaradi njihovega jezikovnega znanja, ko zaman upali na nje. O tem je povedal značilne reči zlasti prof. dr. V. Burian, ki je poroča] g. poslaniku kot vodja jezikovnih tečajev in lektor češčine na na« univerzi o poučevanju češkega jezika pri nas. r>r St-are se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj kulturnega sodelovanja med nami in Čehoslovaki, končno je pa Se govoril o de]u gospodarske sekcije Hge. V razpravo je poseglo več govornikov, ki so stvarno orisali potrebe in zahteve, ki jdh zahteva uspešno ter smotreno delovanje na področju vzajemnosti bratskih narodov. Dr. Buran se je odločno zavzel, da bi prejemali naši dijaki štipendije za študij na Češkoslovaškem. Ravnatelj Gruden je kot tajnik CMD nagiašal potrebo sodelovanja naših in češkoslovaških na vodno obrambnih društev. Posebej se je pa Konferenca o Dardanelah Ankarat 2. junija, p. TurSko zunanje ministrstvo je razposlalo vabila vsecn vU-ckim. ki so sklenile lozansko pogodbo o morskih ožinah, naj pošljejo svoje zastopnike na konferenco, ki se bo pričela 12- junija v Montreuvu in na karteri se kna omenjena pogodba irprremeniiti v flmislu turških zahtev._ Čarih. 1. junija. Beograd 7. Pariz 20.*« London 15 475. New Tork 300.805, Bruselj 52375. Milan 24.86 Madrid 42.225 Amsterdam 209.10, Berlin 1*4.60. Dunaj 56.25. Praga 12.7*3, Varšava 58. Bofcareita 2JHl Strm 2 »SLOVENSKI N A R O ter*k, 2. junija 19St. Stev. 124 Samo Se danes ob 16., 19**5 in 21.15 vri Harold Lloyd kot mlekar JUTRI NAJVEČJI IN NAJBOLJ NAPETI SENZACIONALNI VELEFILM IZ SKRIVNOSTNE INDIJE: BENGALI v nemškem jeziku ŠTIRI LETA TRUDA IN DELA ! ! VELEFILM, KI JE STAL MILIJON DOLARJEV ! ! Tel. 21-24 Elitni kino Matica Tel. 21-24 SJSSJi 2500 stavbnih delavcev stavka Pogajanja med podjetniki in delavei so se v soboto končno razbila Ljubljana, 2. junija Stavbno delavstvo v Ljubljani in okolici je danes začelo stavkati. Pogajanja med podjetniki in delavci, ki bo trajala od 22. maja. ko je bila anketa na ban. upravi, so se razbila. V soboto so bila v Delavski zbornici zadnja pogajanja med delavci in delodajalci, ki so se razbila. Stavbna organizacija je nekoliko popustila od svojih prvotnih zahtev, in sicer je zahtevala do 1. avgusta za nekvalificirano delavstvo v mestu 3,25 Din na uro. na deželi 3 Din, za kvalificirano pa B Din v mestu, na deželi pa 4.75 Din. Podjetniki so ponujali samo 2.75 Din, za pomožno delavstvo. 4.75, kvečjemu 5 Din za kvalificirano delavstvo ter niso odnehali od svojih zahtev. Stavbna organizacija, podružnica Zveza stavbnih delavcev Jugoslavije je zato včeraj sklicala zborovanje v Delavski zbornici, kjer so delavci zavz» li svoje. stališče ter sklenili, da stopijo danes v stavko. Sklenili so, da bodo vztnjali na prvotn-h zahtevah po sklenitvi kolektivne pogodbe in da naj imajo pomožni delavci 4 do 4.5 Din mezde na uro. kvalficirani pa b.f-O do ~..Vt D;n- zborov." nju je poro-čil v pogajanjih predsednik Strokovne komisije Fr. Leikovšek, ravnatelj Delavske zt»orn:ee Kopač je pa poročil o polo/.-.ju stavbnega delavstva ter piikazal dokaj žalostno sliko razmer, ki v njih žjvi d.lav-stvo. To se je pokazalo tud j v d. bati, ki so v njo po-eirli številni dclivci. ki so trdi!!, da so delavci v mnogih primerih plačani s:!!i.o po 1.75 Din na uro. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki so jo poslali na ban. upravo V nji ugotavljajo: Stavbno delavstvo j1"4 med akcijo za izboljšanje svojega položaja storilo vse. da se mezdni spor. med delavstvom in podjetniki reši mimo. Upoštevajoč rr-sne namere našecra gospodarstva je delavstvo zahtevalo samo toliko, da si ohrani golo življenje. Gradbeni podjetniki pa so odbili upravičene zahteve delavstva iz razloga, da ne morejo izboljšati mezd kakor zahteva delavstvo, češ da država in san.ouprave same potiskajo mezde navzdol, kar se posebno občuti pri javnih delih. Zato delavstvo apelira na ban. upravo, da ukrene vse potrebno, da se zagotove. delavstvu mezde, ki mu bodo omogočile človeka dostojno življenje. S tako nizkimi mezdami, ki jih prejema delavstvo pri javnih delih, ne more ne živeti in ne umreti. V [»osebni spomenici, ki jo je delavstvo poslalo na ban. upravo že prej. je ugotovljeno, da nekateri podjetniki plačujejo pomožno delavstvo po 3, drugi po 2.50, 2 in 1.80 Din na uro. Zidarske mezde so po 3.50 do fi.5 toda po 6.5 Din so plačani le tako redki zidarji, da so prave izjeme. Ujtošte-vati je treba še, da so se cene življenskih potrebščin zvišali na £0%, dočim so se plače stavbnih delavcev v zadnjih Štirih letih znižale za 25 do 30*/o. Po kolektivni pogodbi, ki jo zahtevajo delavci, bi bile sledeče mezde: zidarji I. kategorija Din 7.50, 17. kat. 6.50 Din, enako tesarji, kvalificirani delavci železokrovci, odrarji itd. Din 5, • pomožni delavci 4 do ■l.f>n. mladoletni 3.50 do 4 Din. Včeraj je bil na zborovanju izvoljen tudi stavkovni odbor B predsednikom F. Pohorjem na čelu. Ta odbor deluje v Delavski zlx)rni Zarje s z esperantsko himno, nato pa je goste pozdravil predsednik Kozlev-čar. Na njegov predlog je bil izvoljen poseben kongresni odbor z dr. Maruzzijem na čelu. Ban dr. Natlačen je v krajšem govoru podčrtal pomen esperantskega gibanja, nato pa je še župan dr. Adlešič omenjal važnost mednarodnega jezika za male narode. Med velikim navdušenjem sta bili zatem sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravna brzojavka predsedniku vlade. Predsednik Maruzzi je imel globoko zasnovan govor o misiji esperanta predvsem v današnjih Časih gospodarskega, kulturnega, socialnega in političnega razdora. Nato so sledile razne pevske točke in so govorili delegati iz raznih krajev. Akademijo in slavnostno otvoritev kongresa je prenašala tudi nate radijska postaja in je oddajo prevzel tudi dunajski radio, da so mogli manifestaciji naših esperantistov prisostvovati poslušalci daleč po svetu. Popoldne je zasedala glavna skupščina v mali dvorani Kazine, ki jo je ob številni udeležbi delegatov vodil predsednik Jugoslovenske esperantske lige dr. Aiaruzzi. Skupščina je sprejela več važnih sklepov. Na Bledu je med prazniki zasedal XVII. kongres naših inženjerjev in arhitektov, ki je ti i deležen vsestranske pozornosti javnosti. Kongres je zbral na Bledu nad 20o delegatov članov posameznih sekcij Združenja inženjerjev in arhitektov iz vseh krajev države. Svečani del kongresa, ki je bil v nedeljo, je otvoril v dvorani Parkhotela predsednik združenja profesor beograjske tehnike inž. Dušan Tomič, ki je po pozdravu in uvodu obrazložil namen kongresa, katerega v prvi vrsti naloga je, baviti se z organizacijo velikih javnih del, zlasti z izpopolnitvijo našega cestnega in železniškega omrežja iz milijardnega državnega sklada, določenega za ta namen. Po končanem govoru predsednika so pozdravili kongres zastopnik gradbenega ministrstva inž. Bojko Bou-ček, ki je zagotovil zborovalcem, da bo gradbeni minister vse storil, da se prične 2 javnimi deli. Kongres je pozdravil zastopnik ministra vojske in mornarice podpolkovnik Golubovič. V zastopstvu bana je govoril banski svetnik inž- Viktor Skaberne, ki je zlasti naglasi! potrebo javnih del v organizaciji tujskega prometa. \ dravski banovini nam je v prvi vrsti potrebna cesta od Maribora preko Ljubljane na Jadran s stranskimi odcepi v notranjost države. Ta cesta bi bila prometna žila, ki bi nam dovajala tujce iz vse srednje Evrope. Enako važno vprašanje za dravsko banovino je železniška zveza Ljubljane s Sušakom, ki je neodložljiva stvar. V imenu inženjerskih komor je pozdravil zborovalce predsednik inž. Smiljaruč in naglasil koristi obeh organizacij v znamenju vzajemnega dela Zvezo industrijcev je zastopal predsednik inž. Lenarčič, ki je poudarjal ozko povezanost med Inienjerji in industrijo. Za predsednika ljubljanske mestne občine je govoril na kongresu inž. Horvat. V imenu blejskega župana je izrekel dobrodošlico zjboravalcem g. Rene Leti«, ▼ imenu Združenja diplomiranih tehnikov pa je govoril g. Janez Brili. Vrsto pozdravov je zaključil delegat Združenja strokovnih klubov tehniške fakultete g. Torfcar. S kongresa so bile nato poslane vdanost ne bno-javke Nj. Vel, kralju Petru H, in pozdravne brzojavke ministrom za gradbe, za trgovino in industrijo in za gozdove in rudnike. Sledil je zanosen govor inž. Tomiča v proslavo našega velikega genija tehnike Nikole Tesle. Po svečano*tnem uvodu se je takoj pričel delovni program kongresa-Konstituirali so se delovni odbori, nato pa so se začele obravnavati posamezne točke dnevnega reda o dela Glavne oprave struženja v letu 1935/3«. Pri tem delu ae je pokazala velika ekspeditivnost in so se rešila mnoga vprašanja, ki nadevajo notranjo organizacijo Združenja in vprašanja odnosov Združenja do raznih problemov javne- ga značaja. Kongres je odobril poročila ve-rifikarijskega in kandidacijskega odbora, finančnega odbora in pa odbora za »Tehnični list.« Na kongresu so bile sprejete številne in važne resolucije, ki vse zadevajo vprašanje javnih del. Istočasno s kongresom se je vršila na Bledu tudi glavna skupščina Inženjerskih komor. Skupščino je vodil predsedn k Zveze industrijcev g. inž. Lenarčič. Udeležili so se je delegati inženjerskih komor iz Ljubljane, Zagreba, Novega Sada in Beograda. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Pri slučajnostih po se obravnavala razna pereča vprašanja. Tudi na tej skupščini so bile sprejete vse resolucije soglasno. S skupščine so bile odposlane vdanostna brzojvkaa Nj. VeJ. kralju Petru II. in pozdravna brzojavka trgovinskemu ministru. Vihar v črnem vrhu Skofja Loka, 1. junija O silnem viharju, ki je divjal v četrtek okrog 11. v Črnem vrhu. zvemo še nekatere podrobnosti, ki kažejo koliko skrbi in strahu so morali prestati domači ljudje. Težki, črni ohlaki so se pripodili iz škofjeloškega gorovja, kjer so imeli malo popreje silno ploho. Temno nebo ni obetalo nič dobrega in res je nastalo silno neurje, da so ljudje vsi preplašeni hiteti pod streho. Med neprestanimi bliski, silnim grmenjem in treska-njem se je razbesnela nevihta, kakršne nihče ni pričakoval. Strela je udarjala vsevprek v drevesa, vmes pa se je usula toča, ki je pobila po polju in drevju. Največ zla pa je prinesla ra KopaČevi-no, kjer je udarila strela v Me v. ki se je takoj vnel. Domači so bili ta čas v hi.ši nad potjo, dočim imajo hlev s kozolcem pod mimo vodečo potjo. Pprva France Ma-Maček ni slutil, da je v hlevu ogenj, šele ko se je pričelo sumljivo kaditi je planil proti hlevu pogledat, kaj je. Bilo je pa že prepozno, kajti čim je odprl vrata, je butnil vanj ogenj, ki se je medtem že dodobra v hlevu razmahnil in le za las je manjkalo, da ni postal gospodar sam žrtev že itak hude nesreče. V hlevu je bilo 9 glav goveje živine, 1 tele in 2 krasna konja, ki so ju pred kratkim kupili. Domnevajo, da je strela par živali nameslu ubila, ostale pa so se potem, ko je pričelo goreti, zadušile v gostem dimu. Na rešitev živine ni bilo več misliti, kajti tedaj &e je tudi že zrušilo na živali ostrešje hleva in pokopalo pod seboj vseh 12 glav živine, ki je popolnoma zgorela. V kolikor je to sploh bilo mogoče, so Še videli da je dnjala spočetka živina znake življenja, potem pa je zajel ves hhev ogenj in je žarelo poslopje kakor ogromna baklja. Zgorela je tudi slamorezniea. nekaj krme in precej poljskega orodja. Sosedje, ki so h gašenju prihiteli od vseh strani, so požar le omejevali, ker bi bili Mačkovim (Kopačevim) prav lahko zgoreli tudi kozolec svinjak in hiša, Fa tudi vode je primanjkovalo. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino hleva. Kup razvalin, nekaj očrnelega podovja priča o strašnem uničevanju strele, ki je priljubljenega gospodarja Mačka spravila malone v obup. Kakor je silno neurje nad Crni vrh hitro pridivjalo, se je p ra-v tako hitro umaknilo. Pri vsej nesreči je edinole dobro, da je zajela nevihta pokrnj:no le v gotovem pasu, kajti n. pr. pri Sv. Ožkoltu, vihar že ni imel učinka. Poškodbam sta podlegla Ljubljana, 2. junija Poročali smo nedavno o hudi nesreči, ki se je pripetila 22. aprilu v kamnolomu v Radečah pri Zidanem mostu. Tam je med delom zasulo 30-letnega delavca Viktorja Koširja, očeta dveh nepreskrbljenih otrok in mu zlomilo hrbtenico. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so *e zdravniki zelo trudili, da bi mu rešili življenje, pa je bil ve* njihov trud zaman. Včeraj ob 7. je nesrečni Košir. Štiri ure pozneje je na kirurškem oddelku umrl 18-letni posestnikov sin Anton Kum-še iz Matene vasi pri Igu. 82. maja se je bil spri z nekim fantom, ki ga je med prepirom sunil z nožem med rebra in mu zadal globoko, nevarno rano. Poškodba je bila tako resna, da so zdravniki i7guhili vsako upanje in res je včeraj Kum>e umrl. Ubijalca so orožniki takoj po iločinu aretirali in izročili sodišču v Ljubljani. SOKOL — Sokol I, LJubljana Tabor i mi svojo javno telovadbo v nedeljo. 7. im. ob t6. uri na letnem telovadišču na Taboru. Razen obveznih prostih vaj vseh oddelkov za zlet v Suboti ci bomo videli .še rveadni tek z bakljami kot uvod v posvetitev olim--pijskemu dnevu, redovne vaje v čet:, hkratna skoke v'visino, rasne teke in mete ter telovadba na orodju. Člani bodo zaigrati >Hasenoe, vsi oddelki pa bodo zaplesati par pristnih uhanih narodnih hol Tristo telovadcev vseh društvenih oddelkov bo v dveh urah In dvajset točkah sporeda po-kssalo svojo izurjenost, pripravljenost in sokolsko hotenje. Ker je ta prireditev uvod j v letošnje sokolaku prireditve, vabimo ljub- ljansko aokolstvo in temu naklonjeno občinstvo, da prireditev obilen. Zdravo! Upra* va. — Sokol II priredi v nedeljo 7. junija javno telovadbo z vsemi oddelki na letnem te-lovsdiaču os Prulah, po telovadbi veselica, streljanje na dobitke in ples. Zdravniški zbor s predavanji Slatina Hadenci. l. junija Včeraj ns tinkoštno nedeljo se je vršil zdravniški zbor v veliki dvorani Kopališčne-ga doma v Slatini Radencih ob prisotnosti številnih zdravnikov (okrog 00) iz dravsk* in saveke banovine. Samo iz Zagreba je prispelo nad 60 zdravnikov z univ. profesorjem dr. Botterijem na čelu. Predavali so docent dr. Vuletič iz Zagreba o vplivu Kfl indikacijah balneoterapije. docent dr. Borič iz Beograda o pomenu duodenaine *ondaie za kliniko in terapijo jetrnih bolezni, docent dr. Stojanovič iz Beograda o zdravljenju ledvičnih bolezni z balneološkega vidika in docent dr. Matko iz Ljubljane Ofjgodj-nji diagnozi srčne insufirienre (oalal elo.-ti )• Predavatelji so bili deložni obilnega priznanja za svoje temeljile razprave. Po predavanju je uprava kopališča dali zborovalceni banket, na katerem so govori'i prof. dr. Botteri, docent dr. Stojannvif, docent dr. Matko in dr. Rac ii Maribora in skupno naglašali pomen takih sestankov za specialno prosveto širšega zdravn i šiva. Zupan občine Slatina Radenci je pozdravil zdravnike v imenu občine, upravnik zdravilišča dr. Sarič pa je ■ svojem odzdravnem govoru povabil zdravnike na prihodnji sestanek, ki ga bo spet sklicala uprava ob tinkoštih prihodnjega leta. Glede na važnost snovi za praktič ie zdravnike katero je obravnaval docent dr. Matko, bo izdala uprava zdravilišča njegovo predavanje v posebni brošuri, in s-icer v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Mednarodni kongres krematorijev Po večletnem presledku se bo vršil v dneh od 12. do 15. sept. v Pragi zopet mednarodni kongres krematorijev, društev za propagando vpepeljevanja mrličcv. Organizacijo kongresa sta prevzeli zvezi češkoslovaških in nemških krematorijev v Češkoslovaški republiki. Sedež kongresa bo v Pragi kot izrazito naprednem kulturnem mestu, kjer je tudi ideja kremacije izredno razširjena. Saj šteje samo Zveza krematorijev v Pragi nad 80.000 članov, 180 podružnic, ki imajo skupno nad 20, milj. Kč rezervnih fondov. Praško društvo »Krcmatorium* je povabilo na kongres tudi jugoslovcnska društva »Ognja« v Mariboru, Zagrebu in Beogradu na udeležbo. Prijavile so se že delegacije iz Anglije, Holandske, švedske, Francije, Danske, Švice in Austrije. Pričakujejo pa tudi Nemce, Rumunc, Belgiča-ne in Ruse. Iz Beograda je prijavljena delegacija s predsednikom »Ognja« zdravnikom dr. Vo-jisl. Kujundžičem, iz Zagreba s predsednikom »Plamena« dr. Dušanom Jurincem in tajnikom Josipom Savlikom. Prireditelji pa so prav sporočili »Ognju« v Maribor, da pričakujejo zlasti tudi številno udeležbo Slovencev, ko je bil baš med Slovenci in Čehi vedno najprisrčnejši stik. S kongresom so v zvezi razne ugodnosti, ker sc vrši ravno takrat praški velesejetn in bodo priredili tudi razne ekspurzije preko Plzna, Marjanskih Lažni in Karlovih varov ter v Brno in Bratislavo. Prireditelji pišejo, da se bodo še izredno potrudili za naše delegate, da bodo v Pragi zadovoljni. Dovolj časa bo posvečeno tudi ogledu Prage. Prijatelji kremacije so torej vabljeni, da se prijavijo za udeležbo na kongresu v Prago. Prijave sprejema društvo »Ogenj« v Mariboru, Koroščeva ulica 8. Tudi žeparji so imeli praznike Ljubljana, 2. junija.. Ob priliki birme za binkoštne praznike so bili seve botrčki in botrice prav tako veseli, kakor njihovi birmanćki. Kadar pa je človek nekoliko vesel, rad pozabi na vsako previdnost, česar se najbolje zavedajo menda podjetni žeparji. ki so prišli iskat srečo v Ljubljano. Seveda zdaj imamo tudi veselejem in še kopico drugih prireditev in se tako izplača posegati v gneči v tuje žepe, zlasti pri praksi, kakor jo imajo žeparji, ki prihajajo k nam z juga- Med prazniki je tako čakala žeparje bogata žetev. Eno največjih razočaranj je doživel ugledni podjetnik iz Ljubljne, ki je vodil s seboj ^najmlajšega« birmancka *samo« 54 let starega Bosanca, ki je zapustil vero >svojih očetov« in obrnil hrbet vsem sladkostim, ki mu jih je obljubljal prerok Mohamed v raju. Nekje v gneči, kjer.se je zdelo, da so okrog sami poštenjaki radostnih obrazov, se je prislinil k njemu in birmancu človek dolgih prstov in mu domala popolnoma izpraznil žepe. Polastil se ni samo njegove ure, marveč je posegel tudi v druge tepe in pnsčegetal v svoj iep te botrovo precej rejeno iistn oo In le malo je manjkalo, da ni postala njegova tudi denarnica B drobižem. Tu pa se mu je morda zasmilil in zmuznil se je, pri-hmnivši svoji žrtvi najhujšo zadrego iz gneče. Nekemu drugemu botrčku se je pripetilo spet nekaj drugega. V gostilni je hipoma pogrešil svojo listnico, našel pa je, tipajoč po lepih, v enem tujo uro. o kateri s. kajpak ni vedel razlagali, kako je saSla v njegov žep. Šele kasneje mu je stražnik obraz lotil, da je tat najbrže v zadregi najprej? okradel njega, položil začasno komu drugemu ukradeno uro v njegov tep, nato pa čakal priložnosti, da se je : pet dokončno polastil sam. Najbrže pa se je prva žrtev tako nerodno sukala, da je dolgoprstnež re-signiral na nadaljnje poizkuse in se je raje izmotal proč in šel spet drugam iskat no-vh žrtev žeparji so bili pridno na delu tudi na ve-lesejmu, kjer so se lotevali zlasti vedno neprevidnih dam, ki premalo pazijo na svoje torbice. KOLEDAR Dane«: Torek, 2. junija katoličani; Min-«-lin, Veliniir Evgenij OAN \A ,jk PKIKKDITVfr Kino Matira: Harold l.lovd kot mlekar Kino Ideal; Krvavi obračun Kino Sin**: Smaragdna og"lica Kino luion'. Katrin Kino ši>ka Carabal bar Obrni zbor šenl jakol»skrj;a g o* pod ar* k ep.t in kulturnega društva ob 20-3O v gostilni pri >Rihtarju£, Karlov&ka cesta. DKzi K.N K LIČKA UNI Danes: Ur, Bakarne. Sv, Jakoba trg 9. Kamor, Miklošičeva ce^ta jo, (.larlu*. MOS*** Zaloška cesta. gledališče DRAMA Začetek ob iM. uri Torek 2. jun ja: zaprto. (Gostovanje v Kranju; Prva legija). Sreda 3. junija: Tiran. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. uri Torek 2. junija: zaprto. Sreda 3. junija: Lucia di Lamerrroor. Red A.. ★ Sprememba opernega repertoarja j« potrebna zaradi obolelost; nekaterih Alanov. Zato se poje v sredo dne 3. t. m. opera »Lucia di I**im»*rnionr« za red A. Ta opera je imela na na.-em odru izredno velik uspeh, izvrstna je v njej gdč. Zupevčeva, ravno-tako pa tudi vsi ostali nosilci glavnih vlog:. Premiera »Vesele vdove« v na^i operi bo koncem tedna. »V« šola vdova« je ena najstarejših, pa tudi najbolj uspelih del skladatelja Leharja. Za letošnjo vprizorite je preskrbel kapelnik štritof popolnoma nov prevod, nova je tudi zasedba in insceneriji, tako da po vsej pravici govorimo o premieri Leharjeve operete »Vesela vdova« na našem odru. Glavno vlogo poje ga, Gjun-erjenac. v tej opereti nastopi tudi g. Ivan Ijevar. Dirigira in režira kapelnik fttritof. Zvočni kino IDEAL GEORG O4 BRIEN v filmu Krvavi obračun Danes ob 4., 7. in 9.15 aveoer Iz škofje Loke _ Mladi Ahasver je 11 letni Ludovik 11-, doma iz škofjeloške okolice. \ stfj je dal slovo: staršem, soli, predstojnikom in se — kakor pravimo v Skofji Ix>ki — pričel »vlačiti«. Najbolj ga je mrikal vrtiljak v Zvezdi, kjer je preiivel več dni zapored in dve noči povrhu. Spal je pod \ rti'j:ik<>\o plahto, pod vrhom, tam kjer se opravi vozilo v gon. Siaraern pa to ni bilo po volji, gaj »o imeli zaradi nemarnega sinka dovolj ^krtii, in so naročili stražnkom naj »malega* ujamejo, kjerkoli ga par dol*. . . Rečeno, ^vr jono. V petek zjutraj j.' na Spodnjem trgu pograbila trda, morna roka. . . Ves dan je presedel nesrečni Ludovik na stojnici, prav do večera, ko je prišel ponj oče in ?a od-vedel domov. Morda Imdo izkušnje preteklih dni Ludovika »»pametovale, da bo odslej pametnejši — sicer pa, kdo ve. kaj roji v glavah takihle mladi!). . . - Tatinski obisk so imeli tik pre*! prazniki pri Rurdvchovih. Noč je privahila vlomilskega bratca v spodnje osnovan - i prostore Zmanjkalo je nekaj jestvin, pijiće in suknjič. >koda je pičlih Din T>00. Tar je neopnženo izginil. — Šolska veat. Za pr*»g!«d osnovnih ^ol v škofjeloškem okr*»ju j» imenovan šolski upravitelj iz Kočevja jy. Alojzij Peteri in. B t. julijem nastop] službeno me>sto zopet »reski šolski nadzornik j. Vinko Zahrastn k 31. maja 1936. ©b 3. popoldan se jo v Kokrškem sedlu smrtno ponesrečil »aa ljubljeni sin, brat, nečak in svak (Sejen* £ovsa stud. motit« Pogreb predragega bo 3. junija ob 5. popoldne v Ljubljani pri Sv. Kriau. LJUBLJANA, dno 31. maja 1036. JOSIP LOVAA, oče, sestra, tete in ostalo sorodstvo. Sfer. 124 >SLOVEN8KI NAROD«, torek, X Junija 1*06. Stran 3 DNEVNE VESTI — Ministrski odposlanci na meščanskih šolan. Z odlokom prosvetnega, ministra so doiočend za meščanske šole naslednji ministrski odposlanci: za deško meščansko solo v Celju profesor v Oelju Josip Napot-za dekliško v Celju profesor v Celju Valentin Stan te, za šolo na Jesenicah referent za meščanske šole pri banski upravi Rudolf VVagner, za šolo v Krškem učitelj meščanske šole v Ljubljani Anton Dragan, za m. meščansko Šolo v Ljubljani upravitelj meščanske šole v Ljubljani Pavel Kunaver, za šolo v Sv. Lenartu pro" fesor v Mariboru Ladislav Mlake*, za šolo v Mež-cah profesor v Mariboru Gustav sHlili, za šolo v Novem mestu profesor meščansko šo'o v Celju upravitelj meščanske šole v št VdjU. nad Ljubljano Rudolf Pečjak, za uršulinsfco meščansko šolo v Mekinjah referent za meščanske šole pri banski upravi v Ljubljani Rudolf Wajrnrr in za uršul insko meščansko šolo v škof ji Loki upravitelj meščanske šole v Ljubljani Pavej Kunaver. KINO SLOGA ™?f 3780 - Ob 16.. 19.15 in 21.15 poslednjič Smaragdna ogrlica Izredno napet Ufin kriminalni film — Obr/niki so zborovali. Za binkoštne praznike s^- vršili v hotelu Lišanj v Novem Vinodo'u skupščini Saveza hrvat si »'h obrtnik. , v in Saveza obrtniš.k h združenj Obe sta b"-lj manifestaciji obrtniške solidarnosti in stanovske zavesti Iz referatov je razviden težak položaj obrtniškega stanu in njegova zijava borba za ob-etanek Z" ezo obrtnih društev' za dravsko banovino je z^-stop?' sr. Ig« e. Ob konou rborovanja so bile sprejete resolucije o pobijanju šuSmarstva, povzdigni strokovna izobrazbe, omi ljenju davčnih n tak^^i bremen, razdojžitvi obrtništva ter zakonu o kolektivnih pogodbah «'.n minimalnih mezdah. I PRIDE! PRIDF! OLIO VIII. BURKA! BURKA 1 >E! ■ J Odvetniški izpit je napravil v petek 29. maja gosp. dr. Miron B!eiweis Znamka Elegantnih, kakovostnih in času primernih oblek. Presenetljiva je naša nova kolekcija Jankerjev in letnih kaša hlač „TIVAR OBLEKE". _ Občni zbor Zveze odvetniških zbornic. Na binkoštno nedeljo je imela Zveza odvetniških zbornic v Sarajevu redni občni zbor, ki mu jc prisostvovalo 34 delegatov. Ljubljansko odvetniško zbornico so zastopali njen predsednik dr. Janko Žirovnik in odbornika odvetnik gd. Oton Fettich in dr. Anton Urbane. Prečrtano je bilo več referatov o stanovskih vprašanjih. Referate sta imela tudi dr. Urbane in dr. Fettich. Med drugim so odvetniki razpravljali tudi o zaščiti svojega ugleda in stanu ter sprejeli važne sklepe. Končno jc bil sprejet sklep, da bo sedež odvetniških zbornic za tekoče poslovno leto v Sarajevu. Za predsednika Zveze je bil izvoljen predsednik sarajevske odvetniške zbornice dr. Andri-jaševič. — Kongres Zveze davčnih uradnikov. O binkoštih je bil v Sarajevu kongres Zveze davčnih uradnikov, ki mu je prisostvovalo okrog 100 delegatov iz vse države. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško masiramo noge v naši pedfkuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din 10.— LJubljana, aelenborgova 7. — Odgođene otvoritve letalskih prog. Vče raj bi morala biti otvorjena proga Dunaj-Su-šak preko Ljubljane z velikim trimotornim letalom Austrofluga. S tem letalom bi imela prispeti na Sušak celovški ter ljubljanski župan. Zaradi slabega vremena in velike megle je bila otvoritev te projre odgođena do »rede. Jutri bo otvorjena letalska proga med Sušakom in Prago, na kateri bodo vršile potniško službo amfibije češkoslovaške državne Aero-liniie. Popoldne bi morala biti otvorjena po službeno objavljenem programu ietalska proga Zemun-Sarajevo- Dubrovnik, vendar pa do otvoritve ni prišlo iz tehničnih razlogov. Po dobljenih informacijah bo ta proga otvorjena komaj 16. t. m. ali pa šele 1. julija. Iz višjih razlogov ni bila otvorjena letalska proga Praga-Zagreb-Susak-Split-Dubrovnik, ki bi morala biti prav tako danes izročena prometu. Vsem Vašim željam ustrezajo našo nove „Posebno izdelane obleke". Najnovejši kroj, vestna izdelava, v kakovosti enakovredne oblekam iz dragega inozemskega sukna. TIVAR OBLEKE. — Idrijca ni in prijatelji. Program izleta k Sv. Trem kraljem, v nedeljo 7. junija je sledeči. Odhod iz Ljubljane z vrhniškim vlakom ob 7.25. Prihod na Vrhniko ob H. Iz. stopi se na stari postaji. Pred* Cankarjevim spomenikom se pokloni deputacija in položi venec. Vsi ostali krenejo od postaje naravnost proti Podlipi Za ženske, otr^k-3 in slabše pešce bodo pripravljeni vozo/i, ki l>odo vozili do Pod lipe in nazaj. Točno ob 12- sestanek vseh izletnikov na Vrhu pred cerkvijo. Po kosilu oficielni del tabora, nato prosta zabava. Ob 17. odhod nazaj proti Podliju in Vrhniki. Odhod iz Vrhnike ob 'JO.-14. prihod v Ljubljano ob 21.20. Vožnia do Vrhnike in nazaj stane 8 Diu. Tzletniki iz krajev, ki ne ležijo v neposredni bližini izletne točke, naj se zberejo v večjih skupinah in najamejo avtobuse, ki jih bodo peljali prav do Podlipe ali do Ka-čeve. Od Vrhnike do Podlipe je dve uri. od tu do vrha pa eno uro zmerne hoje- Hrano in po možnosti tudi pijačo naj vzame vsak s »eboj Cesar bo primanjkovalo se bo nadoknadilo v Podlipi. Studenčna voda je v Smrečju j>od vrhom. Kdor reflektira na voz. naj sporoči pismeno ali uslmeno do so-bole ali v nedeljo v vlaku Nihče naj ne l>ozabi s seboj primerne legitimacije l.odisi železniške, planinske, sokolske ali slične. ZVOČNI KCVO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 Eleganca, razkošje, krasne revije v filmu lepe vsebine ČAROBNI BAR DOLOKES DEL RIO, AL JALSON, KAY FRA^CIS V dopolnilo nov zvočni tednik. Predstave v torek, aredo in četrtek ob S. uri zvečer Prihodnji spored »MALA MAMICA« Frančiška Gaal — Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, toda boljše vreme-Včeraj je deževalo skoraj v vseh krajih naše države. Največ padavin so imeli v Beogradu, najmanj pa v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Skop 1 ju in Beogradu 26, v Ma.« boru in Sarajevu 21, v Rogaški Slatini 20. v Zagrebu 17, v Ljubljani 14.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6, temperatura je znašala 10. PRIDE! PRIDE! OLIO VIII« BURKA! BURKA! — Krvava fantovska bitka. Duhovski in Vukovski fantje v Slovenskih goricah so si že vrsto let v sovraštvu-To sovraštvo je priora. lj Vsako sobote izlet do Benetk t povratkom v ponedeljek zjutraj prireja udobni parnik Dubrovačke plovidbe »Kumsno-vot. Za ogied Benetk imate Čas od 8. zjutraj do 10. zvečer Poja*n»la pri Putniku in suSaški društveni agenciji. lj— Srna se je zatekla v soboto s Ajšeneke-na hriba v hišo poleg Rellevueja, kjer jo dobi la>tnik nazaj. Srna je na videz popolnoma udomačena. MALI OGLASI oesoda 0.50 para, davek Dir s.—, naseda 1 Din, aaveic s Din. preJclid £a pismeno odgovore glede malih oglasov y treba priložit: znamko — Popustov za malo oglase oo priznamo. RAzno Beseda 90 par, davek 9.- Din Najmanjši znesek 8 Din Priporoča se KOŠAK IVAN slikar In pleskar Ljubljana GORUPOVA UUCA t. Telefon 2059 Suha drva. isremog. w j/L a&r bopaJteu 0 dobite pn L POGAČNIK Bohoričeva ot it, 6 Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Mara Josip, soboslikar in pleskar Ljubljana VVolfova al. 12 — Tel. 30-68, V NEDELJSKIH številkah ljubljanskih dnevnikov se nam je vrinila neljuba pomola. Naša vina dobite na gostinski razstavi pod 5t. 117 _ 11S. Prepričajte se o kvaliteti in nas o priliki oriscite v nasi gostilni-Posebno fine domače salame in šunke za ceni. goste po lastni ceni! Gostilna Martine, Zg. diska, isai SPALNICE ' oloskane od 1700 Din. Inorane imitirane 2200 Din daljo nudi 1. Bitenc, mizar, Gosposka ul. 10. 1G95 DOPISI B." Do s On .10 par da Najmanjši SPOMLADANSKI IZLCTI orosim dvignite pismo v upravi »Slov. Naroda«. Sonja. PRODAM Beseda 50 par. davek S.* Din Najmanja! enesek 8 Din OBLEKE ZA BIRMANCE telo lepo izdelane ter vsa druga oblačila dobite najceneje in 9 največji izbiri pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 6- K. RAZPRODAJ AMO : avtomobile trgovski kamionet 800 kg, porabi 10 litrov, dvosedežni polto-vorni potniški 9 lt. malo »tiri-sedežno limuzino. Dobro obranjene ESSEX. Rugby, Vi vasi x« Rezervne dele RENAULT, po smešno nizkih cenah. Sikor Ce-its ns Rožnik 19. 29 R. MOTORNO KOLO prodam ugodno po nizki ceni ali zamenjam za malo rabljeno kolo ali karkoli. Sovič A Pravhat, krojažtvo Misli nje. 1687 SLUŽBE Beseda so par. davek 3.- Din Najmanjši snesek 8 Din FRIZERKO sprejme takoj Pire. Florjanska % Ljubljana. 1699 SLUGO «a trgovino ealanterijrfcega blaga takoj sprejmem. Reflektira ?e samo na marljive In poltene osebe v starosti 17 do 19 let, imgi ne pridejo v poStev. Predstaviti danes ob 20. uri. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1696 POUK Seseda SO par. davek S.- Din Najmanjši snesek 8 Dto 41ROJEPISN1 POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in isveihence. Večerni teeaj. Učna ura snižena na 2 Din. Vpisovanje dnevno, PriČelek novega tečaja 4. junija. Christofov leni zavod. Domobranska e. 13. 10M »KakSna je prava skrivnost farma in elegance, s katero so te Parižanke proslavilo po vsem svetu?« Tako sem vprašala znano osebnost francoskega druitva. Bili smo na čajanki nekega mondenoga hotela. »Poglajte jih«, je dejal. »Kaj opazite najprej? No obleko ali klobuk, marveč polt, ki ja tako dobro ohranjena in tako negovana. Vsaka žena ima celo v tej prenapolnjeni dvorani tako gladko in »mat« polt. Glejta jih zjutraj ▼ Boisu ali popoldne na tekmah — vedno je enako.« Zato je mat puder T oka loti dane« v modi pri sik Francozinjah. Ta puder daje mehko polt, podobne rožnatim listom, kateri tudi veter, dež ali potenje n« moro škodovati, čarobno mladostno lepoto osigura za uoa dan in tudi za vsak dan. Poizkusita tudi Vi puder Tokalon Učinek, ki ga boste videli v svojem zrcalu bo Vas začudi' in navdušil. Hrenovke Din 1.50 Palačinke Din 1*** NOVA LJUDSKA KUHINJA 6 — S.— VošnJakova ulica 4 (v bližini velesejma) KOSILO: zak. juha, gov. meso, 2 prikuhi Din 4.-« zak. juha, pečenka ali močnata « 6.- Golaž, vampi, pljuča, jetrca, razne testenine, fižol, solata itd. Din 1.50.—> S.—, ZMt S.— Mleko, kava, čaj « 1.—% \M, t.— Zajotrek ob *. Kosilo od 11. — 15. Večerja 17. — 21. Abonenti 8.— do 10.— Din dnevno. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 2. junija 1936. Stev. 124 Ciril Majcen, predsednik Zveze gostil niča rskih zadrug K prvi gostinski razstavi na ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 2. junija. Križem k raže m potujemo, da spoznavamo zemljo in narode, a obenem menjavamo gospodarske dobrine tudi najoddaljenejših krajev in si tako skušamo ustvarjati čim bolj še blagostanje. Komaj sto let je, ko so naši predniki potovali še z vozili živinske vprege, a potovali so kljub temu in prevažali produkte zemlje in obrtniških rok tudi na največje daljave. Danes imamo pač že železnico, avtomobile in druga prometna sredstva, ki nam omogočajo hitrejšo dosego vsega. Pri vsem tem prometu so najvažnejše postojanke gostinski obrati. V starih časih ie bilo in sodobno je tako Kot veriga po kateri teče kolesje vsega zlastj ljudskega prometa, je gostinstvo. Gostinstvo je reprezentant prebivalstva, kraja, pokrajin in državo. Preko njegovih rok se preliva reka ljudi, ki sodijo narod po njem. Sodta o kulturi prebivalstva, lepoti kraja in vsega bazira na vtisih, ki jih posameznik, dobi v njegovem drugem domu— gostinskem obratu. Ce želimo razvoj tujskega prometa, moramo imeti pred očmi daleč pred vsem le urejeno gostinstvo. Brez tega ne more biti tujskega prometa, ki bi deželi kaj prida donašal- Naravne lepote, ki jih ima naša domovina more biti prikazana in tujcem v uživanje dana le potom gostinstva. To je lijak preko katerega se vliva gospodarske dobrine tujskega prometa v roke elokupne-mu narodnemu gospodarstvu. Saj vemo. da ostane gostinstvu od celotnega donosa turizma le 8 do 12%, a vse ostalo gre porazdeljeno v dobro vsem ostalim gospodarskim panogam. Iz takega gledišča moramo motriti naše hotelirje in gostilničarje. Pomagati jim moramo pri delu. ki ga hvalevredno vrše a svojimi organizacijami, katerega viden namen je zboljšavati hvali tati vno vrednost gostinskih obratov. Prva gostinska razstava ki jo Imamo pri nas priliko videti na letošnjem ljubljanskem velesejmu, prirejena v zvezi z vsedržaoiim kongresom jugoslovanskih gostilničarjev je vsekakor razveseljiv dogodek. Smatrati je to razstavo kot pravi pričetek sistematičnega dela na polju tujskega prometa. Požrtvovalnost, preziranje vseh številnih težav, ki se našemu gostinstva tako hudo zastavljajo in zdrav optimizem veje iz kroga naših hotelirjev in gostilničarjev s prireditvijo te tako interesantne, kot vzgojne razstave. Interes ki vlada za to razstavo ne samo med samimi lastniki gostinskih obratov, marveč tudi v drugih krogih. ]e razumljiv in prirediteljem krepka moralna opora, pa tudi porok, da bo dosežen namen, katerega cilj je doprinesti dobrin celokupnemu naša-mu gospodarstvu. Nova žrtev naših planin Tragična smrt akademika Bojana Lovšeta na Kalški gori Ljubljana, 2. junija. Na binkoštno soboto sta prenočila na Kokr kem sedlu akademik Bf>jan Lovša ter njegov tovariš Pleter'-nik .Mirko, oba iz Liuhlj.ine in kovala načrte za plezalno turo po severni steni Kalške gore. Oskrbnik koče na Kokrškem sedlu Franc Hrjavšck ju je opetovano opozarjal na nevarnosti plezalne ture zdaj ko je vse skalovje zrahljano in ra/majano, da so prijemi nesigurni ter na gosto meglo dež in snc£. slednjič pa še na ledene plošče pod snegom. V/lic vsem opominom in ponovnem svarilu v nedeljo zjutraj ob 9. pred odhodom sta se turista napotila v gosti megli proti severni steni Kal-ke gore. Preplezala sta že višino kakih 200 m, ko se je Lovši nenadoma odtrgala skala, ki se jc je oprijemal. Omahnil je ter strmoglavil v prepad, kjer je obležal mrtev s polomljenimi udi. Njegov tovariš Mirko Pleterski je obvi-sel na drugi skali blizu kraja kjer je omahnil Lov^a. Ker si ni vedel pomagati iz težkega položaja je jel klicati na pomoč. Na pomoč mu je prihitel turist Maks Jamnlk iz Ljubljane. Po težavnem plezanju je ves izmučen in premočen rešil Plctcrskcga s police ter ga spustil na varno pot po vrvi. Odtam sta po dobri uri naporne hoje prišla do koče na Kokrškem sedlu ter obvestila oskrbnika o katastrofi. Oskrbnik je nemudoma obvestil rešilno postajo v Kamniku, ki je poslala petčlansko reševalno ekspedfci jo gorskih vodnikov, da pomaga iskati ponesrečenega Lovšo. Tako se jc glasilo prvotno poročilo o strašni nesreči ki se je kmalu razneslo tudi po Ljubljani, zlasti med turisti. Prvotno poročilo je treba popraviti le v toliko, da sta Lovša in pa Pleterski že preplezala steno Kalške gore in stala že na snežišču, nista pa bila navezana na vrvi, kar je bilo zelo neprevidno. Mirko Pleterski, ki je bil po nesreči svojega tovariša ves potrt in sam hudo pre-mražen ter izčrpan, je naknadno povedal, da se je Lovša podrsal po snegu, hoteč tako hitreje dospeti v dolino, a ga je i.a snežišču, kjer so spodaj ledene plošče zaneslo v stran in v globino. O smrtni nesreči svojega ljubljenega >i-na je bil včeraj obveščen oče, vpokojeni orožniški narednik in bivši občinski svetnik g. Josip Lovša, ki ima svoje posest .'o na Poti na Rakovo jelšo 3. V hiši je sevc; zavladala globoka žalost, oče se je s hčerko takoj odpeljala v Kamnik in dalje v Bistrico, da uredi vse potrebno glede pogreba ponesrečenega sina. Mrtvega mladeniča so včeraj okrog 11. prenesli člani reševalne ekspedicije v Kamniško Bistrico, kjer so ga položili v kapelico, danes popoldne bo pa prepeljan v Ljubljano. Bojan Lovša je bil star šele 21 let ter je bil slušatelj rudarskega oddelka ljubljanske univerze. Bil je izredno priden in nadarjen mladenič, velik ljubitelj narave in navdušen planinec. Nedavno je posečal plezalni tečaj TK Skale, kjer mu je bil Mirko Pleterski učitelj. Nesreča na Stolu Jesenice. 2. junija Čeprav vreme pred prazniki ni kazalo dobro, ljubiteljev planin in izletnikov med prazniki ni zdržalo doma. V Karavanke je pohitelo na stotine turistov, zlasti na Golico, ki je v bujnem cvetju, a nabito pome so bile tudi koče na Stohi. na Hožei, na Zelenici in drugod. V nedeljo dopoldne je bilo vreme še povoljno in deloma solnČno, a popoldne jp začelo deževati, v višjih legah pa snežiti. Proti večeru je zaplesala burja in nastal je snožni metež kakor bredi najhujše zime. V nedeljo dopoldne sta lezla na Stol tudi neki Celovčan in 2o-!etna Micika Knebic od St, Vida na Koroškem. Na Zelenici je pa Knebičevi ua plazu spodrsnilo, disela je kakih 50 metrov po strmem snežišču in naposled priletela med skale, kjer je obležala hudo potolčena in z d\akrat zlomljeno desno nogo nad členkom. Njen spremljevalec je pohitel v Piešernovo kočo na Stolu, od koder so prispel] turisti ponesrecenki na pomoč in jo prenesli v kočo, kjer jo je obvezal in ji nudil potrebno pomoč zagrebški zdravnik dr. Vladimir Grušie. Ponesrečenka je ostala čez noč v koči. med tem pa so bili že obveščeni reševalci. V ponerleljek je pa na Stolu naravnost strahovito medlo, tulila je burja in snežilo je tako -na gosto, da je ponekod zapadlo od pol do 1 meter snega. V takem snežnem metežu je prišla reševalna ekspedicija večinoma jeseniški Skalaši z Jožetom Čopom na Čelu. Ekspedicija je bila vsa prem ražena vsi so bili do kože mokri in obleka je zmrzovala na njih Nekateri turisti so jim šli naproti in jim potem pomazali nositi nosilnico do vrha. Kne-bicevo so naložili na nosilnico in jo prenesli deloma po plazu du Valvazorjeve koče. od tod pa med dežjem v dolino in s prvim vlakom se je odpeljala v Avstrijo. Na Stolu se je lažje ponesrečila tudi neka druga turistka, ki si je izpahnila roko in ji je tudi zdravnik dr. Grušič nudil potrebno pomoč. VARČNOST — Čuj, prijatelj, kaj se je pa zgodilo s tvojo obleko? — N^č. Rad bi se dal fotografirati v pro i filu in zato sem si dal polikati samo eno I stran obleke. Prazniki, velesejem in dež Mala kramljanja o tem in onem v zvezi z letošnjim velesejmom Ljubljana, 2. junija. Padli smo v dogodke kakor muha v močnik. Vse je prišlo hkrati: binkošti in birma, kongresi in velesejem. gosti in dež. Vsi dobrodošli! Cankar je zapisal: Vse blagoslove, tebi. Ljubljana! In vse blagoslove nam je v resnici naklonilo dobro nebo te dni. Ljubljana je postala zopet mednarodna. Tu in tam vihrajo celo zastave; ne le na velesejmu. temveč tudi na grajskem stolpu, na nebotičniku in na kan-delabrih na Kongresnem trgu. Toda tudi na tramvajskih vozovih, ki jih krase še nekakšne kokarde — zelene zvezde. Naš tramvaj vedno sledi duhu časa in zdaj ga vodi srečna zvezda Upamo, da ne bo deficita! Velesejem smo otvorili svečano. Vse je bilo prirejeno po programu, samo nebe-ščanska režija jc malo odrekla, kajti ploha se je vlila šele, ko je armada zastopnikov bila že na vinski razstavi. Kdo bi nam ne privoščil vsaj malo dežja! Gospoda je morala čakati, da je tudi nebo opravilo svoje. In že ob tej priliki je moral marsikdo priznati, da je gostinska razstava sijajna. Dovolite skromen poklon na desno in levo! Torej gostinska je sijajna, na modni pa vzklika naš vrli profesor neprestano: Prekrasno! In kaj takšnega hodi po svetu svobodno! Ko vstopiš na gostinsko, zahteva boy samo vstopnico, vratar v tem sodobnem hotelu pa ne vpraša po poročnem listu, čeprav se te drži ducat damic. Na razstavi ni vsem všeč eno in isto. Tako se nekateri oblizujejo pri diplomatski mizi, nekatere pri poročni, a tudi zaročna jim je všeč. Meni so pa bili n. pr. všeč cehovski znaki, ker je bila med njimi razstavljena »Kronika«. Prijetni spomini so se mi zbudili ob pogledu na »nesodobno tujsko sobo« in marsikateri ljubljanski podnajemnik je zvedel, da stanuje v nesodobni sobi. Kar se tiče razstave pogrnjenih miz, bi mi bilo zelo všeč, če bi pri mizi za banket razstavili tudi može, ki tja spadajo. Marsikdo bi tudi rad slišal kakšno diplomatsko napitnico. Na koncu paviljona, kjer je ra/stava vin in nasproti prigrizki, se lahko vsak prepriča, da teorija brez prakse nima nobenega pomena. To je vsekakor razve- Upor matadorjev Iz Madrida poročajo, da je prišlo te dni tam Tlo upora matadorjev. Kriva je bila nova naredba, da morajo imeti v Španiji vsi inozemci, ki so kjerkoli zaposleni, posebno dovoljenje odnosno delavsko knjižico. Glavni matador bikoborbe, ki naj bi se vršila v nedeljo ttden v Madridu, je bil pa Mehičan Armelita in on ni imel nobenega dovoljenja, da sme opravljati v Španiji svoje matadorske posle. Sindikat torcad >r-jev mu je zato v zadnjem hipu prepovedal nastop. V areni je bilo že zbranih na tisoče gledalcev. Bikoborci in matadorji so se že iz-prehajali svečano v velikem kolu, a prvega bika so zaman čakali. Vse moštvo je namreč i/javilo solidarnost z Armelito in napovedalo stavko. Komaj je občinstvo to zvedelo, se ga je polastilo silno razburjenje. Prispela je policija na tovornih avtomobilih in se pričela pogajati z matadorji. ki pa niso hoteli popustiti- Ker ni šlo drugače, je policija končno spravila vseh 30 stavkujočih matadorjev v avtomobile in jih med ogorčenim žvižganjem občinstva odpeljala na policijsko ravnateljstvo. 117 letni kmet Te dni so filmali najstarejšega litovskega moža, kmeta Jonasa-Kursonisa Gedonisa v Jonali, kjer še vedno gospodari na svojem posestvu, čeprav je star že 117 !et. Mož je sicer gluh, drugače pa zdrav in rad pripoveduje o svojem dolgem življenju. Njegovo posestvo meri okrog 30 ha in ni posebno donosno, ker je gospodar že prestar, njegova dva otroka iz drugega zakona pa še premlada, da bi znala gospodariti. Ko mu je bilo 100 let, se je drugič oženil in iz tega zakona ima 12 let staro hčerko in 10 iet starega sina. Njegov najstarejši sin iz prvega zakona, ki se je izselil v Ameriko, je star 92 let, najmlajši iz prvega zakona pa 54 let. Andre Theuriet: lepotica Roman Kristina je očividno spoznala, da bi bilo brez haska ugovarjati; zato je umolknila, čeprav nerada. . Skladajoč obleko na mizo je namršila obrvi in še bolj stisnila ustnice, potem je podala obleko materi, ki jo je skrbno položila v kovčeg. Skozi široko proti severu obrnjeno okno je padala v atelje enakomerna in hladna jutranja svetloba pozne jeseni, da sta se jasno videli sklonjen: silhueti obeh žen in z rdečim blagom preoblečene, s slikami svetlih barv okrašene stene ateljeja. To so bile skoraj same študije iz langroiske gorske krajine, kjer je Jakob Mofet preživel svoja mlada teta. Nad kovčegom nagnjenima ženama so b:le te krasne dobro znane. Tu z jelšami obrobljeno močvirje, v katerem se je zrcalila bela in modra, mešanica barv nebosklona, malo dalje gozdna poseka v jesenskem oblačilu z vitkimi mecesni. še dalje srebrna srtruga re- čice, izginjajoča v okviru pod mostnim obokom. Zvite preproge, dvignjeni zastori, leseni in z žeblji že zabiti zaboii, razpostavljeni po gladkem parketu, stoli, polni razne ropota ie. vse to je pričalo o bližajočem se odhodu in delalo melanholičen vtis, ki ga je še poglabljalo megleno vreme zunaj, od koder se je oglašal v hladnem novemberskem vetru pojoči in hropeči dimnik. — Smem vstopiti?... Ne prihajam prezgodaj? — ie vprašal nekd.) in se ustavil na pragu. Ženski sta dvignili glavi. — Nikakor ne, gospod Lechauire. — je odgovorila Moretova mati. — ne motite naju. sai sva skorai že vse opravili. Jakob kmalu pride in Terezeja tudi. — Dobro. Lechautre >e previdno položil na za-boi zavitek, odložil svoj plašč in klobuk, poljubil Moretovo mater na lice in stisnil Kristini roko. — Dober dan. gospa Moretova. Dober dan. gospodična Kristina... Brrr... Danes ie pa res hladno zunaj in naša popotnika nam še zmrzneta na poti... Eh. kaj. zato se bosta pa segrela na solncu v Nizzi. Ne pomilujte ju. mamica! Vsa srečna sta. da bosta v polni meri uživala na jugu solnce, dočim se bomo mi tu dušila v megli in gazili blato. Nekateri ljudje imajo pač srečo. Pn tem se je zasmejal in iz polnega grla z glasom zdravega in na svetu zadovoljnega moža. Slikar Francois Lechautre se je bližal šestemu križu, zavedajoč se svojega talenta. Vsi so ga občudovali, splošno je veljal za mojstra sodobnih krajfinarjev. deležen je bil velike slave in pri svoj.ih šestdesetih letih je še pokonci nosil svoja mogočna ramena. Res so bili njegovi gosti lasje in brada že nekoliko sivi. toda ta prerani sneg ie venčal obraz rdečVh lic. rdečih in zdravih ustnic z visokim, jasnim čelom in oduševlienimi modrinr očmi. Njegovo krepko telo. lepo rasceno na neutrudljivih nogah lovca, se je držalo vedno pokono? kakor one visoke, krepke bukve, kri rh ie tako rad slikal. Mladostna svežost, ki io je bil ohranil, se je kazala v zdravem humorju, duhovitosti, narodnih popevkah, pa tuda v navdušenem občudovanju m čustvih iskrene lu-bezni. iz katere ie lahko vsak človek spoznal odkrito dobroto in redko iskrenost duše. — Prišel sem k obedu. — se je opra- seljivo. da se je letos gostinstvo tako mogočno razmahnilo po vsem velesejmu. Skoraj na vsakem koraku so točilnice. Vse po dinarju! V takšnem ozračju je abstinentu tesno v grlu. Težko se je odločiti, kaj bi naj človek opisoval te dni — dež aH kongrese birmo ali velesejem. gostinske razstave ali modne revije. Kar se tiče modne revije, moram priznati, da sem velik laik' bolje bi bilo. da bi opisoval vrtiljake. Konfercncier nam predstavi zdaj atelje (odnosno atelier), drugič salon, potem pa modno hi^o. odnosno maison de mode. Vrag se naj razume na vse te profesije. Kar se tiče novinarjev, nam je to višja matematika, ker listov nc delamo v salonih, ne v ateljejih in ne laboratorijih, modno revijo smo seveda vsi nepopisno zadovoljni. Skrivnost je odkrita, zakaj je takšen naval: na nji pijejo dame otroško moko, ki je baje nenad-kriljivo sredstvo za pomlajevanje. In veste, čemu najbolj ploskajo? Nevesti, ki vodi po dvorani belo oblečena otročička! Da, nevesta v belem pajčolanu z naraščajem... Toda veliko navdušenje je tudi. ko stopi na pomol vdova v žalni obleki. Menda ploskajo same omožene. žalostno, a kdo bi se ne smejal! Mnogi smo tudi navdušeni na modni reviji, ker vsaj tam lahko vidimo kopalne obleke, ki so seveda prikrojene po pastirskem listu, ki smo pa nedavno čitali. Tujski promet v paviljonu K se zaradi tega imenitno razvija. « Ob otvoritvi smo slišali, da so velesejem-ski dnevi pri nas velik pra/nik. To je tr^a naglasiti. Dokler je velesejem, se naši kmetje ne lotijo nobenega dela. Košnja se bo začela po velesejmu. Ljubljančani med velesejmom ne hodijo niti na izlete na Po-savje in pod Rožnik. Skratka, pra/nik jc popoln. Namreč vreme se ravna po velesejmu. Tudi Elija je pristranski, kakur. da so ga imenovali v gostinski razstavni od bor. Tako dežuje samo v Abesiniji, kak ir te dni v Ljubljani. To jc potrebno tudi zato, da se izkaže, če strehe razstavnih paviljonov .še drže. Z letošnjim dežjem smo torej povsem zadovorjni. Da smo z veleaejV mom, se razume samo po sebi. Pred 100 leti, pripoveduje Kurosons Ge-donis, so govorili v okolici poljsko samo veleposestniki in duhovniki, vsi drugi pa samo litovsko. Zdaj govore vsi poljsko. Starec se spominja prve poljske ustaje 'eta 1830 in petih ruskih carjev Nemci mu med vojno baje niso verjeli, da je tako star in so mu napisali v potni list napačne podatke o rojstvu. Kdina hrana so mu črn kruh. kislo mleko in jajca. Mesa sploh nikoli ni jedel Ko je bil še mlad, ga ni mogel kupiti, ker ni imel denarja, zdaj pa nima /oh. da bi ga jedel. Težje bolan ni bil nikoli in njegovemu organizmu se ne pozna tako visoka storst. Hodi počasi, vendar pa jo mahne večkrat peš v cerkev, odaljeno več kilometrov. Gluh je šele dve leti. Iz Trbovelj — Obratovanje v juniju. Rudnik fc>o prihodnji mesec obratoval 12 dni in sicer 2., 3.. 5., 9., 10., 12., 16., 17.. 19.. 23., 24. m 26. Situacija je radi manjših naroči! še vedno slabša kakor v lanskem in predlanskem juniju, ko Se je delalo Po 13 dni, dočim se je delalo meseca junija 1933 le 11 dni. Verjetno pa je, da se bo položaj v prihodnjih mesecih vendarle zboljeal, key bodo tudi na merodajmih me.-tih morali prej ali slej uvideti da naš delavec z zaslužkom 11 im 12 dni na mesec živeti ne more in da je vendarle boljše nuditi mu z večjimi naročili premoga zaslužek, kakor pa mu deliji podpore, ki so še za dela-voljne brezposelne ponižujoče. Treba bo za državne dobave premoga najti upravičen razdelilni ključ, da se enkrat za vselej odstranijo vsako leto ponavljajoče se neprilike v dobavah naših rudnikov državnim železnicam. Ko bo to doseženo, bo odstranjeno tudi nezadovoljstvo med rudarskim, delavstvom, ki ga povzroča skalna nego- tovost zaradi vsakoletnega zmanjševanja naročil. Prepričani snvo, da bodo na me. rodajnih mestih uvideli to težko stanje v sloven>k:h revirjih ter odstranili s pravično ureditvijo tega p^reče^a vprašanja VVI sedanje težave, da zavjada že v pnb "i^j b mesec:h v naših revirjih zopet zadovoljstvo m veselje. — Občinski proračun vrnje>n Rarrsva uprava je vrnila tukajšnji občani proračun z nalogom, da ga uravnov«Mri. Uprava ob čine je o PtuOfrUUB ponovno razpravljala ter jV> morala črtati w9t postavk, Mnoge pa občutno skrčit'. Tako jf *•*•- Crtam« postavka Din 900,000 n priut* "e ee-ste UrhovCeva loka Taresi i itavfct za. repnlacijo TrboveM^čiof m pritokov *-t je znižala za Ovn 40 OOO. po^avka o doplačilih poa&JH za ra T1* n 10 OOO postav1 a za mladinsko in hr.^r.nncejno kuhinja e*1 J9 znižala za ca Dtfl so 000. pridevek bano vine za nVad.nsko In brezporei-no kulvmo se je v znesku Hin 247., OO črtal ter j© pffeMltatih sedaj le Din 60 OOO prav tako so znižane subvencije M javna o>ta z-t, I~>in 20t OOO i^rtaia je daljo pn^Uvka T>n 65.OOO za prradnjo staaiovanjsk» bi£e za ubožro |b starovpok->jrnce. Predlagana pa je nova trošarina na sadjevec in sicer za 100 1.50 DiB, kar bo prcdvidno vrglo Din 6.000 in j'" šarina na mineralno vodo od 1 Din 0.20. kar bo prineslo občinski blagajni predvidno Din bi.ooo Razen tega ;e predlagano povišanje občinske tnosnrhae na električni tok od. dosedanjih 2.5 paxa na K^' uro na 6.5 para na KV/uto. kar bi zvišalo dohodka iz to postavkp od Din 462.500 na 632 000. kar naj bi oVčms.Vi proračun ura\"novps;lo Novosestavl joni pry>račun je razgrnjen prOMVOJatoPU na vno. gled na občini od 26 do vMjll&M 88 t. m, nakar bo predložen banski upravi v proučitev in odobritev. — Delitev moke Te dni je obolm raz delija med revne rudarske dlUllBa lAlllg 15 000 kg moko, ki jo je prejela od banske uprave. Sedaj pa raztrlasa rudnik, da se bo prihodnji toden debla moka iz prvega obroka od one količine, ki jo jo Trboveljska družba namenila delavstvu kot podporo. Moka se bo delila S. junija za .lenvstvo zapadnoga obrata. 4. junija za delavstvo vzhodnega obrata in pridobivanja zasipa (Neža), 5 junija pa za v.so o*ta> obrate s podjetjem r>ukio in zamudnikom Rudnik opozarja, da po 5. juniju tudi zamudniki ne dobe več moke, zato se naj vsak potrudi, da pravočasno pride po moko na dojočesno meMo. — Turške kumare bodo prikazan^ prihodnjo soboto na sokolskem odru. Kdor se želi od srca nasmejati, naj si jih od r»iiv*i ogleda. V glavni vlogi »Turske kum aro< bo br. Robert Plavšak. Iz Metlike — Mrelska drnžina v Metliki priredi v nedeljo 7- junija strelsko tekmovanje na svojem streliSču pri mestni klavnici- Tekmovanje prične ob 9. uri in ho |>ronv1doma končano ob 16. Izid tekmovanja in r.irdA'il^v nagrad bo na gostilniškem vrtu .hit-a-še/ve, kj Uradni si-mel« zahteva svoje formalnosti radi katerih se prošnje za ustanovitev vračajo. V letošnjem letu je bila v načrtu otvoritev šole za izdelavo modelov, a katero bi »e predvsem zainteresirala naša mladina, poleg tega pa bi se že letos zgradila tudi j«viri lica. Radi dolgega zavlačevanja pa kaže, da se bo morala stvar pričeti šele jeseni. Ne moremo nikakor razumeti, cemu to zavlačevanje, saj uživa Aeroklub najvišjo zaščito, če se ne dela nič, pravijo, da so Kamni-čani zaspani, če pa hočejo delati in nekaj ustvariti, se jim pa to delo zavira, da izgube veselje in potem ni čuda, če ne pridemo nikamor naprej. — PRED SODIŠČEM Sodnik: Obtoženec, čemu ste pa prinesli s seboj ta kol? — Go«r»od sodnik, v obtožnici j* rečeno, da moram Man poskrbeti za pvojo obrambo viČeval, obrnjen k Moretovi materi in pokazal na zavitek na zabaju, — in prinesel sem nekai na mizo. S tem hočem presenetiti svojega prijateiij Jakoba in vaju, dra#i dami. tudi. Koma i je izprejjovoril te besede, so se začuln na pragi; glasovi in že so zagledali Terezijo Moretovo z zdravnikom Lansloisom, možem tridesetih le na nizkih nogah, s prerano zaokroženim trebuščkom in zalitim vratom. Iz okrogle glave so se mu svetile prodorne, majhne, sreoe oč\ Mlada Moretova ie bila sloke postave. bere poki globokih, črnh oči. Ob visokem, zavaljenem zdravniku je silila 5kH ka mlada postava mlade žene še bok v osprede. Na sebi ie že imela popotno obleko in v elegantnem volnenem krilu so hfli začrtani enostavni obrisi njenega šibkega, prožnega telesa. Lasje, razdeljeni na ček) Obraz resnih potez in mirne oŠ pod dolgimi trepalnicami so nekoliko spomin;alc na predrafaelovsko mtdono. Podala ie roko Lechautru in mu predstavila zdravnika Langlotisa. — O! — ie vzkliknil umetnik, — naju ni treba predstavljati. Srečala sva se že z doktorjem nekoč v ateljeju v ulici Campagne-Prenr'ere. kjer se je Jakob pehal, da se je mogel preživlati v začetku svoje življenjske poti. spominjate, doktore? Takrat sne bi goenec internata Ptie. Bogme, od takrat sta se povzpela oba zelo visoko. Te rezi ia je stooila k Moretovi mat en. ki ie baš spravljala zadne Mvan v kovčeg, potem ga ie pa zaprla n zapela jermena. — No, zdaj .ie pa opravbeno, ie dejala in si poravnala pomcčkino krilo. Zdai pa. gospoda. ko>t stara znanca vanj pustimo sama. Oprostita nam. Pogledat moram še v kuhno. Tereza m Kristina pa r>ogrne»ta ta čas mizo. Jakob se gotovo dolgo ne Ho zadržal n č'm pride, sedemo za mizo. — Ne zamerite mi. B&sua Moret-va. — jo je poprosil Lechautre. — vzemite tale zavitek z zaboja v iedriuiico .. Toda previdno... To ie staro vino in po pravici zasluži, da pazimo nanj. Dame so odšle. I^nglods in Lechautre sta ostala sama. Tedai je od vedel umetnik zdravnika na otoman-) n mečkajoč cgreto v roki ga je vprašal: — Curte doktore, zakai po&ljate Jakoba na >ug? Mar se borke, da z niegro-vimi pljuči ni vse v redu? Ali je resno bolan? oteo camttoc — vm ? donjuo. 55